PoStnina plačana v t*v?*to Štev« 1, V LJubljani, dne 1.ja ■ Mt v «1 Poiamiin« Stev. Din Leto X V« i - Upravništvo,.Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/H., telefon 3122 de 3128 Naročilu tt tirtmstro: četrtletno « Dii, Toneta« II Din, celoletno 88 Dli; r« in«, seaitr« ruti Amerike! četrtletno U Din, poUetoo 24 Dl«, celolctto 48 0i»: »aerifai leta« 1 dolar. — Račun poitae kranilnlce, podružnice T LJubljani, št. 10.TII. Vso srečo v novem letu želita bralcem in bralkam uredništvo in uprava Ob novem letu Konec je leta, ki je bilo za naše gospodarstvo prav hudo. Ne smemo pa obupati, saj po starem narodnem pregovoru «za dežjem vedno solnce sije». Seveda pa ne smemo stati križem rok in čakati pomoči samo od drugod, nego moramo tudi sami storiti vse, da se izkopljemo iz zla. Omejiti se riioramo v svojih izdatkih in kjer in komur je možno, varčevati do skrajnosti, Ob fef ~pl"nnj naj upoinnimo tudi «n5o rodko zaostankarje, ki še niso poravnali naročnine, naj store svojo dolžnost. Vemo, da je v teh hudih časih trda za denar, toda tako malo vsoto, ki jo zahteva naročnina na «Domovino>, zmore vsakdo. Mislimo, da je «Domovina», ki vas vse leto poučuje, obvešča o važnejših dogodkih in zabava, vredna, da ji v redu plačujete malenkostno naročnino. Poravnajte ob novem letu zaostalo naročnino po našem starem geslu: «Domovina» za naročnika, naročnik za «Domovino». Naj bo vestno in točno plačevanje naročnine častna dolžnost vseh naših prijateljev brez izjeme I ," Tudi v tem letu bomo storili vse, da bodo naši prijatelji zadovoljni z nami. Pripravljenih imamo že celo vrsto lepih povesti in romanov. Kakor doslej bomo tudi letos objav- ljali po dve povesti naenkrat. Prinašali bomo poučne gospodarske članke in v teh hudih časih posvečali največjo pozornost reševanju gospodarske krize. Uverjeni smo, da bodo nasveti naših gospodarskih sotrudnikov strokovnjakov vedno dobri migljaji našim prijateljem. Tudi z vprašanji naših izseljencev se bomo bavili in objavljali prispevke naših rojakov iz tujine. Prav tako bomo delovali kakor doslej za prosvetljenje naroda, budili in krepili bomo državno misel in "skrbeli za to, da bodo naši čitateljTvedno obveščeni o najvažnejših dogodkih po svetu. Da se bo družina naših naročnikov še povečala, je dolžnost vsakega našega pravega prijatelja, da nam pridobi čim več novih naročnikov. Vsaj enega novega naročnika ali eno novo naročnico naj pridobi vsak star naročnik, vsaka stara naročnica. Ako pojdete z odločno voljo na delo za pridobivanje novih prijateljev, boste tudi uspeli. Zvestoba za zvestobo naj velja tudi med «Domovino» in njenimi naročniki. Ob novem letu želimo vsem bralcem in bralkam vso srečo z upanjem, da bomo ob koncu tega leta lahko govorili o bivših hudih časih. Kako se je razpecavalo mleko v mestih do sedaj in kako na] sa v bodoče Pred dnevi so objavili časopisi odlok kr. ban-ske uprave v Ljubljani, s katerim se prepoveduje prekupčevanje, odnosno krošnjarenje z mlekom osebam, ki nimajo za ta namen potrebnih, zdravstvenim predpisom ustrezajočih prostorov na razpolago. Ta odlok moramo vsi toplo pozdraviti. Kako je bilo to potrebno, vam bo objasnil naslednji primer: Ko sem bil v pravkar minilem letu nameščen v neki mlekarni kot pomočnik, je prišel ob velikonočnih praznikih k meni v mlekarno starejši mož — mlečni krošnjar — in me prosil, naj mu dain deset litrov mleka, ki ga zeio potrebuje za svoje odjemalce v dve uri oddaljenem mestu. Dasi nerad, sem vendar na njegovo prigovarjanje ustregel njegovi želji. Kakšen je bil njegov mlečni vvč od zunaj, ne bom razlagal. Pripomnim samo tole: ko je mož odkril vrč, je iz njega puhnil vonj, da mi je postalo skoro flabo. Mlekar je nato mirno odstranil umazano cunjo s pokrova in jo potlačil v žep suknjiča, ker jo je rabil sicer za brisanje vdihajočega dela svojega telesa. Ta čudoviti mož se bavi s tem za njega prekoristnim poslom že več let. Iles je dal zaslu- žiti marsikak dinarček kmetom, a še več je znosil nesnage in škodljivih klic v mleku ubogim mestnim želodcem. Ta je eden primerov, ki dovolj jasno upravi« čuje ukrep banske uprave, Seveda je podobnih primerov nešteto. Ta način razpečavanja mleka po mestih ni* kakor ne ustreza zdravstvenim predpisom. Pripomniti pa moram, da se vendar že tu in tam vidi po mestih napis . Ko pa stopiš v., tako mlekarno, si kaj razočarati. Je sicer čedno urejen prostor in v njem se suče čedna proda« jalka, a vprašati se moraš, kje so mleko, sir, maslo, smetana in drugi mlečni izdelki. Najprej opaziš zaboj krompirja, fižol, solato, klobase. Vse vidiš prej, celo kislo zelje ti udarja v nos. Mleko, sir in vse tiste dobrote, ki bi naj spadale v tak trgovinski prostor, se skrivajo nekje za prodajalno mizo v majhni količini. Ali je to mlekarna? Ne! Taki prostori naj se odzunaj prekrstijo v trgovine z deželnim pridelki, da ne bo napis varal mimo idočih. Da se preskrbi mesto z dobrim iii zdravim mlekom, naj se — tako mislim —napravi takole: Uredi naj se večja mlekarna (po potrebi tudi več mlekarn) v sredi mesta, ki naj bo res samo mlekarna. Priredi se pa lahko tako, da služi tudi za pivnico mleka in bele kave. V taki mlekarni bi se moral nuditi dober in obilen zajtrk za majhen denar. Obenem naj ima taka mlekarna vse pri nas znane vrste sira in seveda čajno maslo. Najbolje bi bilo, da bi bile take mlekarne v rokah mestnih občin. Mleko naj nosijo v mlekarno iz okolice pridelovalci sami, kolikor bi ga pa bilo premalo, naj bi ga dobavljala bližnja podeželska mlekarna, ki je tudi v sorodstvu z zdravstvom, odnosno njegovimi predpisi. Vodstvo te mlekarne naj se poveri osebi, ki ima v tem že prakso in potrebno izobrazbo. Vodja mora biti strog pri prevzemu mleka, pridelovalci pa pošteni, zakaj samo taku se dela najboljša reklama za večje uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Delati moramo vsi na to, da se poveča uživanje mleka in mlečnih izdelkov, ker na ta način bi bila olajšana gospodarska kriza, ljudje pa, ki bi uživali mnogo mleka, bi bili zdravi. Mladina, uživaj mleko in pusti alkohol, da boš dala narodu sebe kot krepke iu zdrave ljudi in da bo tudi tvoj zarod čvrst! Andrej MerslaviS. Nepotreben uvoz tišči naše gospodarstvo Mnogo se zadnje mesece razpravlja o štednji pri izdatkih in o okrepitvi notranjega trga in se priporoča, da kupujmo več domačih industrijskih in obrtnih izdelkov. Nujna je potreba, podpreti domačo industrijo v hudem boju z močno tujo konkurenco in opustiti še vedno zelo ukoreninjeno zaljubljenost v izdelke tuje industrije, ki dostikrat celo zaostajajo v kakovosti za domačimi izdelki. V še hujšem položaju kakor naša industrija je naše zadolženo kmetijstvo, ki ga tlači nepotreben uvoz kmetijskih pridelkov. Res velika škoda za naše narodno gospodarstvo je velik uvoz modre galice, strojilnih izvlečkov, soli, vžigalic, svilenih čevljev, podplatov, čevljev iz usnja, zavojnega papirja, papirja za tiskanje in še cele vrste drugih predmetov, ki se že izdelujejo ali pa bi se z lahkoto izdelovali doma, s čimer bi zaposlili nezaposlene narodove moči. Še večji greh na našem narodnem gospodarstvu je pa velik uvoz živil in pijač, kakor riža, žit, sočivja in zelenjave, navadnega in južnega sadja, okrasnega cvetja, rib in ribjih izdelkov, medu in voska, mlinskih izdelkov, žganja, vin, krompirja, kakava in razne živine. Kmetsko prebivalstvo tvori v n&ši državi ogromno večino. Od kmeta je predvsem odvisna poraba domačih industrijskih izdelkov. Glavni odjemalec gospodarskih dobrin, kmet, sam ničesar ne uvaža. Modro galico uvažajo zanj drugL Uvozniki dobro vedo, da si doma lahko nabavijo dovolj odlične galice. Ce jo kljub temu uvažajo, morajo imeti res tehtni vzrok. Les za tanin (ko-stanjevina in hrastovina) nikakor ne gre doma v denar in so strojil polne zaloge. Kdo in čemu je uvozil iz Kalifornije v Severni Ameriki za skoro 13 milijonov dinarjev jabolk, ki so se prodajala pri nas po 28 Din za kilogram, dočim je domače sadje moralo iskati odjemalcev v tujini. Pretežna večina našega prebivalstva, kmet-sko ljudstvo, ni tisto, ki dela tako potratno in slabi naš notranji trg. Več škode kakor naša industrija ima od take oslabitve trga naša kmetska večina naroda, ki bi bila najboljši porabnik domačih industrijskih izdelkov, ce bi mu drugi ne ubijali domačega trga z nepotrebnim uvozom hranil in drugih kmetijskih pridelkov. Huje je pri taki slabitvi kmetu kakor industriji. Dočim lahko ta omeji ali celo ustavi svoj obrat, ne more kmet tega storiti, ker nima od česa živeti. Navedeni podatki o nepotrebnem uvozu nam jasno pričajo, da imamo v državi ljudi, ki razmetavajo narodno premoženje. Te ljudi bi bilo treba naučiti, naj štedijo zlasti pri nabavi nepotrebnega tujega blaga. Če bi se omejila poraba tujih proizvodov in povečala raba domačega blaga, industrijskega, obrtnega in kmetijskega, bi se takoj poznala olajšava v naših gospodarskih stiskah. Novoletno pismo starega „Domovinar;a" z dežele Dovolite, g. urednik, da izreče tudi star «Do-movinar* ob koncu leta nekaj svojih misli. Vsak pravi gospodar napravi ob letu pregled o svojem gospodarstvu, da ve, ali je bilo njegovo gospodarstvo donosno in ali je imel za svoje delo primerno plačilo. Pri tem bo "razmišljal, kaj mu je popraviti in izboljšati, da doseže boljši uspeh v prihodnjem letu. Tako je tudi pri časopisih. Ali je naša «Do-movina» v letu, od katerega jemljemo slovo, vršila svojo nalogo po smernicah, začrtanih ji izza njenega postanka od njenega ustanovitelja, blagopokojnega dr. Žerjava, ki ji je posvetil mnogo svojih sil in ji kazal pot, kako je treba delovati za gospodarski, splošnoprosvetni in zdravstveni napredek preprostega človeka in kako je treba v deželanu vzbujati čut ljubezni do naše lepe domovine. Lahko javno in odločno povemo, da je' «Domo-vina» v minilem letu v polni meri izpolnjevala svojo nalogo. V političnem oziru je vzbujala in gojila državno misel. V brezštevilnih člankih je pozivala svoje bralce na skupno in nesebične-delo za domovino. Budila je v njih politično zavednost in jih svarila pred političnimi zapeljevale i. Objavljala je splošnoprosvetne spise, pozivala ljudi, da se oprimejo Sokolstva, ki goji prosveto in ki skrbi za telesno zdravje. Poleg tega menda ni bilo številke «Domovine», ki ne bi grajala brezmejnega pijančevanja in po alkoholu povzročenih zločinov. Vedno je <;Domovina» pozivala ljudi k treznosti. Vsaka številka je imela poučne spise preizkušenih strokovnjakov iz kmetijstva. Pojdi po deželi, kjer je «Domovina» močno razširjena, pa boš takoj spoznal njen vpliv. Ljudje, ki čitajo , so gospodarsko naprednejši, ljubeznivi, postrežljivi, zavedni in prosvetljeni. Pa še nekaj, kar se ne sme pozabiti v dobro «Domoviui» na deželi: V kraje, ki so se izrekli pri zadnjih skupščinskih volitvah v lepem šfevilu za skupno državno misel, prihaja obilo izvodov «Domovine». Zasluga «Domovine»-je, da so se možje in fantje kljub vsemu nasprotovanju odločno izrekli za državno edinstvo. V teh hudih gospodarskih časih so baš bralci «Domovine*, ki prav razumejo njena pojasnila o hudi svetovni krizi in izpodbujajo maloduš-nike k vztrajnosti in potrpljenju in k delu za boljše čase, ki gotovo pridejo. Dalo bi se še marsikaj omeniti v priznanje «Domovini». Ni čudno tedaj, če se je ljudstvo vedno bolj oprijemlje in se ravna po njej. Vsi, ki smo navezani nate, si ničesar bolj ne želimo, kakor da tudi v novem letu nadaljuješ od svojega ustanovitelja dr. Žerjava začrtano pot v napredek in srečo vsega naroda in naše svobodne države. ^Politični pregled Priprave .: volitve senatorjev, ki bodo v nedeljo B. januarja, so kbnčitneV Takoj pO' vr^ttvaft 4 fVnmmVsa g o. stane državni odbor, da ugotovi končni rezultat volitev ter izda izvoljenim senatorjem potrdila o izvolitvi. Državnemu odboru bo tokrat predsedoval predsednik kasačijskega sodišča v Beogradu . dr. Dušan Subotič, ker kandidira dosedanji predsednik državnega odbora dr. Radulovič za sena- torja. Novoizvoljeni senat se bo sestal okrog 10. januarja. Verifikacija mandatov bo trajala najbrže štiri do pet dni, tako da bo svečana otvoritev zasedanja narodnega predstavništva, to je narodne skupščine in senata, najbrže šele 15. januarja. Dne 22. decembra sta nemški gospodarski minister in sovjetski veleposlanik v Berlinu podpisala pogodbo o ureditvi spornih vprašanj med Nemčijo in Rusijo. Kakor se zatrjuje, so bila pri pogajanjih med Nemčijo in Rusijo na prvem mestu vprašanja uvoza ruskih živil v Nemčijo. Nemčija je namreč v zadnjem času izvozila v Rusijo velike količine svojih industrijskih izdelkov, zaradi česar je Rusija na drugi strani izrazila željo, da bi smela povečati izvoz svojih kmetijskih pridelkov v Nemčijo, s čimer bi se medsebojna trgovina uravnovesila. Rusija bo po sklenjeni pogodbi izvažala v Nemčijo predvsem živila in les. Sedaj je tudi jasno, zakaj Nemčija ni kupovala živil drugod, na primer v Argentini, kjer so cene mnogo nižje kakor v Rusiji. Nemška vlada rajši plača za ta živila višje cene, samo da ni primorana oddati deviz. Volilnim upravičencem za senaiorske volitve Karodcim poslancem, članom banovinskega sveta in županom Na dan volitev v senat v nedeljo 3. januarja bo posloval centralni akcijski odbor neprestano od 7. zjutraj do 9. zvečer v Kazini (II. nadstropje, telefon 21-28) v Ljubljani. Tam se dobivajo vse informacije, ki se tičejo volitev, in vsa druga po. jasnila. Kmetijski pouk OBDELOVANJE K )8EMC. V naši deželi pokrivajo veliko zemlje tako iinenovf ne košenice (senokoši, rovi?). Tc so napol travniki, napol pašniki. Nahajajo se v 'egah, ki niso za drugo boljšo rabo, v bregovitih ali S o t e š č a n: Križ na robu gozda Povest iz minilega stoletja. «Pravijo, da si jo našel tam nekje ob križu*, je začel kar očitno poizvedovati. «Eh, kaj neki?» »Porečejo, da si jo ukradel.. v Oho! Kdo mi bo dokazal?» fPrav lahko nastanejo sitnosti in neprijetne posledice...* «Kakšne? Ne bojim se vsake sence.* «Boš že videl. Dvakrat ne rečem, da ti jo je nekdo nalašč podtaknil. Morda s hudobnim namenom ...» «S tem bi mi celo ustregel. To bi mu posvetil !* Bučar jo je dobil po nosu. Brž se je useknil z desnim rokavom, da bi skril obličje, na katerem se je poznala vidna izprememba. Hitro je namreč zardel in pričel bledeti. Fant pa je nadaljeval kljubovalno: «Silno sem radoveden, kdo se bo oglasil...* Skopuh je premišljal, kaj naj bi mu odvrnil. Oplašiti ga ni mogel, fant je pogumen in 1 poren. In vendar mora zlomiti njegovo trmo! Daleč v svojo domišljijo je šel po sredstva, našel pa je le kratko svarilo: «Fant, nikar se ne podajaj v nevarnost. Jaz bi na tvojem mestu ukrenil nekaj drugega. Ne bo ti žal, ako me boš poslušal.* «Svetujte, kaj mi je storiti.* Vinko je radovedno čakal, kaj mu bo povedal. «Denarnico prodaj*, mu je svetoval z važnim poudarkom. ^Tako boš imel vsaj nekaj dobička?* cKdo jo bo pa kupil?* se je porogljivo namuznil. «Vsakdo, ki jo potrebuje. Dober kupec bi ti jo celo preplačal...* «Ne verjamem. Za take reči ljudje nimajo denarja.* Bučar ni vedel, kako bi prišel do prave besede. Rekel je prav počasi, skoro boječe: «Meni jo daj za primerno ceno!* «Vam?* je vprašujoče zategnil. Ali mislite zares ali za šalo?* «Ako jo prodaš, bi jo kupil. Poprej si jo moram seveda ogledati. Potem se bova pogodila.* Vinko mu je obljubil prinesti denarnico, skopuh pa se je zavezal, da bo takoj odštel kupnino. V potrdilo mu je segel v roko. Tisti večer Vinko zopet ni mogel zaspati. Sedel je na trati pred hišo in tehtal skopuhove besede. Našel je marsikaj sumljivega. Čemu ga je liotel opijaniti z močno pijačo? Ker mu ni uspelo, ga je izkušal oplašiti. Šele potem je namignil na kupčijo. Ali naj pristane na njegovo ponudbo? Ni se mu videlo prav, prodati to, kar ni njegovo. Spet se mu je vsiljevalo vprašanje: «Kakšno vrednost ima denarnica za lakomnega soseda? Do sedaj še ni bilo slišati, da bi si skopuh nabavil nekaj, česar ne potrebuje. Najbrže mi pripravlja udarec, hoče mi škodovati.» «Pozor!» mu je nekaj zaklicalo. Vinko si je pripravil nove načrte. Skopuhu se je podnevi izogibal, zakaj denarnice mu ne proda za nobeno ceno. Ponoči pa ga hoče skrivaj opazovati. Nekaj mu je reklo, naj se hitro povrne k samotarjevi koči. Skopuh je imel navado, da se je sam s seboj glasno pogovarjal. Tedaj ga je iznenadil Smolinov Polde. Stopil je predenj kakor prikazen. Rad bi mu bil nekaj povedal, pa ni mogel prej, dokler se ni oddahnil. Vinka je skrbelo, kaj se je zopet zgodilo. «Pri križu zopet strašb, se je tresel od groze, «Beži, beži! Ponoči je vse črno. Hudobec ne hodi blizu križa. Nisem mislil, da si tak strahopetec.* Polde ga je hotel ugnati ter se je pričel šaliti. «Oho, prijatelj! Nikar ne umivaj zamorca! Zakaj pa se vidva nista pomenila?> Vinka je zgrabila jeza. Pol zares in pol za šalo je pobral na dvorišču vejo in zakričal: cSpat se mi poberi!» Fant se je zbal in jo je na mah odkuril. «V tretjič gre rado, pravi ljudski pregovor. Vinko je prečul že dve grozoviti noči: prvo, ko je slišal krik iz temine, in drugo, ko ga je po-setil skrivnostni neznanec. Tudi tretja noč mu ni prinesla pravega počitka. <;Polde je moral nekaj] videti», mu je rojila po glavi. Kesal se je, ker ga je tako robato odslovil. Pomirila ga je zavest, da je Polde vzel vse to za šalo ter mu ne bo zameril. Misli, ki so se mu doslej mudile pri Poldetu, so se zbrale pri skopuhu v njegovi zapuščeni koči. Spet je v duhu pregledal njegovo vedenje j in ustvaril nove načrte. Najprej je sklenil, da mu ne bo denarnice nikdar pokazal. Omajali ga ne bosta nobena prošnja in uikaka vsota denarja, j Tudi grožnje ga ne bodo oplašile. Bučar pa ni odnehal in mu je bil vedno zal petami. Govoril je samo o denarnici. Zdaj ga jej strašil z nevarnostjo, potem mu je ponujal pla-j cilo. i) Vinko je bil trd ko skala. Znal se je spretno izgovoriti. Vselej je obljubil, da mu bo ustregel,! «Čemu pa odlašaš?» je bil skopuh že nestrpen j «Dam ti, kolikor zahtevaš ...» «Ali slišiš?* mu je šepetala izkušnjava. cCemu ti bo denarnica? Prodaj jo, ne bvani se denarja!>( «;Nočem!» se je ustavila njegova trdna volja.j c Skopuh je nevaren človek, kdo ve, kakšen denar mi ponuja.. .> Vsiljivec pa je bil čedalje bolj nadležen. Kar naprej mu je ponujal denar, denarnico je hotel dobrih plemenjakov in sploh plemenskih živali. O tem, kako težko je dobiti dobro plemensko kravo, se je prepričal že vsakdo, ki jo je iskal po sejmih in drugod. Še teže je dobiti dobre ple-jnenjake, vse to pa zaradi tega, ker ni reja plemenske živine za prodajo pri nas uvedeaa in ker manjka krme za tako odvisno rejo. Zadovoljni smo, če moremo rediti le toliko glav, kolikor jih za naše gospodarstvo potrebujemo. V ffem pogledu je velika razlika med rejo pri nas iin po bogatejših živinorejskih krajih. Ali nekaj jveč bi se tudi pri nas lahko storilo. Vsaj boljši iposestniki bi morali prirejati doma plemenske Šivali za prodajo. Do sedaj smo bili preveč navezani na tuje kraje, če je bilo treba nakupiti kaj plemenske živine. Danes je pa treba, da se tudi v živinoreji osvojimo in da vzrejamo plemenske prašiče fn druge domače živali. Glede [prašičev je položaj še toliko ugodnejši, ker se fdobe potrebne plemenske živali laže naprodaj. •Vendar so naši prašičerejci pri iskanju teh živali večkrat v zadregi, ker ne morejo dobiti po | naših sejmih zanesljivo dobrih živali. Potomstvo je premalo znano, ker manjka rodopisnih .podatkov, ki so tudi za te vrste živali potrebni. Na sto in sto tisoče dinarjev smo že izdali za tuje plemenske živali. Res je, da smo dosegli s [tem že lepe uspehe, ali danes je treba, da ostane : denar doma in da si z domačo rejo pomagamo [do potrebnih plemenjakov in sploh plemenskih živali. V deželi je že toliko dobre krvi, da si z njo lahko pomagamo naprej. Naša banovina nudi ;pa tudi tako ugodne pogoje za prirejo plemenskih živali, da jih ni treba iskati za drag denar jT inozemstvu. Vsi bolj imoviti in napredni živinorejci bi se lahko pečali, četudi v omejenem j;obsegu, s prirejo plemenskih živali za prodajo an bi lahko ustanovili taka krajevna vzrejališča, [kar se je sicer že večkrat poudarjalo, toda žal [brez izdatnega uspeha. Sedanji čas nas pa naravnost sili, da se poprimemo tega in da ukori-Ičamo tudi v naše dobro nastali položaj. Za taka Vzrejališča so poklicana predvsem tudi banovin-Bka posestva kmetijskih šol in veleposestvo Po-^noviče, kjer že sedaj delujejo v tej smeri. Za Ustanavljanje večjih vzrejališč plemenskih živali Je treba seveda večjih posestev in so z drobljenjem velikih kmetij po agrarni reformi močno prizadeti tudi interesi naše živinoreje prav v iem pogledu. Reja plemenske živine za oddajo .potrebuje več prostora kakor ga nudi naša mala kmetija! Imeti za vsako ceno. Predno sta se razšla, mu je pričel groziti. Mladeniču je naposled uspelo, da se ga je za nekaj časa srečno odkrižal. Zaželel si je izpre-membe ter je obrnil pozornost na Celino. Vsak hip se mu je odtrgala nova misel in hitela proti »Lesjaku. Kadar se je spomnjl Minke, mu je bilo tesno pri srcu. Manjkalo mu je nekaj, česar je tako občutno pogrešal. Občutil je resničnost pregovora, ki pravi: Staro ljubezen je težko pogasiti.* Kmalu se mu je posrečilo uekaj važnega: odkriti prijateljstvo med skopuhom in Lesjakom. Opazil je, da se pogosto shajata in zaupno pogovarjata. O čem se menita, ni mogel izvedeti. Radoveden je bil, ali je skopuh zaupal sosedu, jfcakaj mu je toliko za denarnico. Morda celo snu-feta načrte, kako bi si jo prilastila. Ali pa se pripravljata, kako bi mu na tihem jškodovala. pba ga sovražita, od obeh ni mogel pričakovati ničesar dobrega. Kaj ju je zbližalo, to je Vinka vedno bolj zanimalo. Res sta si bila po duhu precej sorodna: oba sta bila silno navezana na premoženje. Nobeden izmed njiju nI imel pravih prijateljev med sosedi. Kar je bil Bučar v Zatišju, to je bil Lesjak na Celini: oba sta grabila, dala pa nista ničesar od sebe. Vendar je bilo med njima nekaj razlike. Lesjaku ni namreč nihče odrekal poštenja, dočini so o skopuhu govorili marsikaj. Med drugim »o ga dolžijizvf^j fcja^eflLJd mu mfl<$ MPelfei/ Nekaj dobrega se bo dalo doseči tudi s pomočjo živinorejskih zadrug, če bodo dobro delovale in našle pri kmetovalcih potrebno razumevanje. V pripravnih krajih bo treba misliti na uvedbo plemenskih sejmov, ki naj izpodbujajo živinorejce k ojačeni prireji plemenskih živali ene in druge vrste. Končno je treba izboljšati tudi poročevalsko službo, da bodo živinorejci točno obveščeni, kje je dobiti potrebne živali v nakup, za kar manjka še zmeraj popolnih podatkov. Vse to bo pripomoglo, da se bo dvignila domača prireja plemenskih živali. Sejmi 3. januarja: Dolenji Logatec (kjer je običajno, je sejem naslednji delavnik). 4. januarja: Domžale, Murska Sobota (živina), Ormož. 5. januarja: Konjice (le za živino). 7. januarja: Šmartno pri Litiji. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Sejmi na deželi so običajno zelo slabo obiskani. Na zadnji sejem v Laškem so prignali samo 52 glav živine. Cene živini so se gibale med 2 do 4 Din za kilogram žive teže. Par volov je bilo prodanih po 5 Din za kilogram. — V Kranju so bile na sejmu 28. m. m. za kilogram žive teže naslednje cene: krave 1-50 do 3 Din, telice 2-50 do 4 Din, teleta 5 do 6 Din, pitani špeharji 6-50 do 7-50 Din, pršutarji 5 do 6 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 283-14 do 283-14 Din; 1 dolar za 56-04 do 56-21 Din; 100 francoskih frankov za 220-72 do 221-38 Din; 100 češkoslovaških kron,za 166-65 do 167-15 Din. Vojna škoda se je trgovala po 254 do 257 Din, investicijsko posojilo pa po 60 Din. Kratke vesti = Država je ponovno vrnila Narodni banki 180 milijonov dinarjev. V izkazu Narodne banke od 22. decembra je zabeležena važna izpre-memba v pogledu začasnega posojila, ki ga je letos najela glavna državna blagajna pri Narodni banki. Država je namreč odplačala za povračilo tega začasnega dolga nadaljnjih 180 milijonov dinarjev, tako da se je dolg zmanjšal že na 95 milijonov dinarjev. Kakor znano, ima država, odnosno glavna državna blagajna, po zakonu o Narodni banki pravico, da v svrho olajšanja rednega plačevanja obveznosti najame pri Narodni banki začasno brezobrestno posojilo do 600 milijonov dinarjev, ki ga pa mora vrniti do 31. decembra vsakega leta. Namen tega posojila je ta, da se državi omogočijo denarna sredstva v času, ko so davčni dohodki zaradi sezonskih vplivov slabši. Ostanek 95 milijonov dinarjev je bil naj-brže do konca decembra vrnjen. Naj pri tej priliki še omenimo, da se je zmanjšal tudi obtok bankovcev za 82 milijonov na 5047 milijonov dinarjev. Obenem se je izboljšalo kritje bankovcev v zlati valuti in devizah od 36-9 odstotka na 37-6 odstotka, a samo v zlatu od 30-7 odstotka na 31-7 odstotka. Vse to kaže, da je naš dinar na zelo čvrsti podlagi. To pokazuje tudi stalno trden tečaj dinarja na zunanjih borzah. = Zamenjava tisočakov. Denarni zavodi, včlanjeni pri Društvu bančnih zavodov v dravski banovini v Ljubljani, Zadružni zvezi v Ljubljani, Zvezi jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani in Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, sprejemajo do konca februarja 1932. neomejeno vloge v ne-žigosanih tisočakih in bodo njihovo zamenjavo sami preskrbeli. Vloge pri denarnih zavodih, vložene v gotovini po 24. septembru 1931., niso zavezane nikakim izrednim izplačilnim omejitvam. = Vrednost produkcije mleka v naši državi 2-6 milijarde dinarjev. V Novem Sadu se je te dni vršilo veliko posvetovanje o mlekarstvu, ki so mu prisotstvovali številni predstavniki kmetijskih organizacij in mlekarskih zadrug. Pri tej priliki je predsednik Zveze mlekarskih zadrug prav obširno poročal o vlogi mlekarstva v našem narodnem gospodarstvu in o potrebi pospeševanja in boljše organizacije te važne gospo» darske panoge. Med drugim je ugotovil, da predstavlja pridelek pšenice v naši državi vrednost 2-5 milijarde dinarjev, pridobitek mleka pa vrednost 2-6 milijarde dinarjev. Pri nas je 1,169.000 molznih krav, ki dajejo na leto 1269 milijonov litrov mleka, nadalje 4,800.000 ovc, ki dajejo 260 milijonov litrov mleka, in 1,000.000 koz, ki dajejo 150 milijonov litrov mleka. Če računamo vrednost kravjega in kozjega mleka po 1-50 Din Vinko se je nadejal, da se mu bo naposled približal tudi Lesjak, kar se pa ni uresničilo. Ostal je trd kakor kamen. Kadar sta se srečala, ga je grdo pogledal. Prav nič ni kazalo, da bi hotel z njim občevati. Minka se mu je le še hladno nasmehnila in zbežala. Neznanca, ki mu jo je iztrgal iz objema, pa nikakor ni mogel izslediti. Vaške klepetulje niso vedele ničesar povedati. Pač so se nekoč pohvalili ponočnjaki, da so zapodili nekoga od Lesja-kovega okna. Kdo je bil, to je ostalo seveda skrito, ker jim je vasovalec srečno ubežal. Po okolici so krožile neverjetne govorice. Ob križu na robu gozda je stalno strašilo. Vsako no« se je pojavila prikazen, zdaj v tej in zdaj zopet v drugačni obliki. Kar je manjkalo, je dodala ljudska domišljija. Nekoč se je prikazen zvijala na tleh in tresla križ z obema rokama. Prav ob polnoči je bilo. Culo se je obupno klicanje: dzgubljen sem za vedno! Križani, vsaj ti mi pomagaj 1» «Kdo je izgubljen?* Je s strahom ugibala vsa okolica. Dragarjev Vinko je hotel odgovoriti. Skril se je neke temne noči v goščavo na robu gozda. Njegov pogum je premagal vso bojazen. Vedel je, da se mu ne more nič zgoditi. Za vsak primer si je urezal palico in jo zasadil zraven sebe. Tukaj je sklenil ostati vso noč z budnim očesom. Začuli so1 "le tihi koraki: ni mu bilo treba dolgo stati na nočni straži. Nekdo je prišel po jaotj m poMil mOili. Jsafew Turek, MjIm tel pripravlja k molitvi. Nobenega glasu ni dal od sebe. Vinko se je prenaglil. Ni se znal premagovati. Preveč je zaupal samemu sebi, kar mu je tukaj škodovalo. «Zdaj mi ne uide», se je popraskal po dlani in lezel po tihem iz grmovja. «Kdo si?» ga je zgrabil z obema rokama. «Ali si ti, Vinko ?» Oglasil se je Bučar, neprijetno iznenaden. «A, vi strašite tukaj!* je hotel z njim obračunati, čeprav ga je hitro izpustil. __ Skopuh ni bil pripravljen na odgovor. Kaj naj mu reče, da bo bolj držalo? Hitro in pogumno mora odgovoriti. «Prikazni čakam», je odgovoril skoro brez zadrege. «Toliko govorijo, pa hočem vedeti, ali je kaj resnice... Pa ti?* je dostavil. «Potem sva se dogovorila...* Vinko je bil prevaran. Odgovor je bil tak, da je moral verjeti, Bučar se je oddahnil. Zvijača mu je uspela. Niti sam ni mislil, da se bo tako imenitno odrezal. Njegovo prazno srce je polnilo črno zado* voljstvo. «Pa molčiva, kje sva se našla...» Skopuh se je hotel še bolj zavarovati. «Ako izvedo ljudje, porečejo, da nimava zdrave pameti... lahko bi nama celo kaj podtikali.,, Kdo ve, česa naju bodo še dolžili...» «Zares čudno naključje.,.» Vinku kar nI šlo iz glave. Samo z besedo mu je pritrdil, Ze se mu je vrivala mML da S« ^nepremišljeno zaletel. (Palie ejj&aioJič-) r ..... . ■ -«DOMO VIN za liler in vrednost ovčjega mleka po 2 Din, tedaj znaša skupna vrednost kravjega mleka 1900 milijonov dinarjev, vrednost ovčjega 500 milijonov dinarjev in vrednost kozjega mleka 225 milijonov dinarjev, skupaj 2625 milijonov dinarjev. Zaradi slabe organizacije mlekarstva ostane pri nas vsako leto neizkoriščanega za 600 milijonov dinarjev mleka. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se izdela poseben zakon o pridobivanju in prodajanju mlečnih proizvodov, da se mlekarskim zadrugam in centralam nudi iz javnih sredstev potrebna pomoč, da se omogočijo mlekarskim zadrugam primerna posojila, da se uvede izvozna nagrada za maslo v višini 5 Din pri kilogramu, da se preskrbijo potrebne vsote za propagando uživanja mleka in mlečnih proizvodov, da se priredijo tečaji za mlekarske mojstre in da se ljudem brez potrebne usposobljenosti prepove otvarjanje mlekarn. BUČKA. Tudi pri nas je huda, ker smo imeli sušo in vrhu tega še dvakrat točo, tako da smo pridelali komaj četrtino običajnega pridelka. — Pred kratkim smo dobili od Centralnega akcijskega odbora okrožnico z navodili o ustanavljanju krajevnih akcijskih odborov. Mi smo takoj ustanovili tak odbor in izvolili našega delavnega in naprednega župana g. Kaplerja Jožka za predsednika, posestnika Bukovca Jožeta za podpredsednika, Selaka Franca za tajnika, Zupana Franca za blagajnika in še pet odbornikov, ki so gg.: Pevc Martin, Jaklič Matija, Kirar Jožko, Marjetič Ivan in Znidaršič Jožko. Lepo je, da vlada med namLslogajJcer le v slogi se da uspešno delova ti. KONJICE. Priprave za vinsko razstavo 31. januarja, 1. in 2. februarja so v teku. Na razstavi bo najpestrejša izbera raznih sortiranih in mešanih vin. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Vabimo vinske trgovce in gostilničarje, naj si ogledajo razstavo in pokusijo našo dobro kapljico. Ako želi katera tvrdka razstaviti svoje kletarske potrebščine, ni j se obrne na naslov: Ivan Nemec, sreski kmetijski referent, Konjice. MEŽA-DRAVOGRAD. V nedeljo 27. decembra smo poslušali pri hotelirju g.Kumauerju po radiu zanimivo predavanje o zadružništvu. Predaval je g. dr. Bohinec iz Ljubljane. Za dober Ivan Albreht: Mora * j; m. Zinka odslej ni imela nič več pravega reiiu. Čez dan je bila zamišljena, vendar si je s petjem in delom nekako krajšala čas in dušila v sebi očitajoči glas, ko pa jo je zvečer v izbiei objela tema, jo je začelo glodati in je često skrila obraz v blazine ter stokala pod bremenom skelečih dvomov. Cinclje, ki bi ji morda lahko bila v tolažbo, se je ogibala. Bala se je tistih lokavih oči in že sama misel na gostačkin smeh jo je bolela. Kadar je šla v nedeljo od maše in je med fanti pred cerkvijo opazila Načeta, ji je bilo, da bi stopila k njemu in mu vse povedala, kar sta bili z go-stačko sklenili proti njemu. Rekla bi mu,..naj ji ne zameri in naj ne misli nanjo, ker hoče biti verna drugemu — Potlej spet: mogoče sploh več ne misli nanjo in bi se ji smejal, če bi začela govoriti o tem. Saj je rekla gostačka, da živ vozel — «Pa kar sama, Zinka ?> se je zdaj.rf oglasil Nace za njo. «0,» se je splašila Tršarjeva iz misli, «ali si ti tudi brez druščine ?* Na tiho nedeljo je bilo, ko že vse sluti bližino velike noči. Od fare se vije pot v Oklado med travniki in ložami, kjer molče bori in se nežno irebre breze med njimi. Včasih se skrije v jelkov obisk je poskrbel sreski kmetijski referent s Prevalj. G. Kumauer nam je obljubil, da nam bo njegov radio tudi za poznejša kmetijska predavanja na razpolago. Kmetovalci, udeležite se polnoštevilno poznejših kmetijskih predavanj, ki so le v vašo korist! Poznejša predavanja, ki se bodo vršila pri g. Kumauerju v Dravogradu, bodo pravočasno razglašena po sreskem načel-stvu na Prevaljah. STUDENCI. Naš agilni Rdeči križ pod predsedstvom g. Koloha se v polni meri zaveda svoje vzvišene naloge. Kljub slabim razmeram je odbor za Miklavža obdaril vso šolsko deco. Štiri sto šolarjev je napolnilo dvorano g. Špureja, kjer je nastopil sv. Miklavž s spremstvom. Obdaritvi je prisotstvoval tudi sreski načelnik g. Makar. V sedanji dobi, ko je tako trdo za denar zlasti med delavstvom, je ta obdaritev prava dobrota. Vse obdarovanje je stalo okrog 8000 Din. Večina gmotnih sredstev so prihranki iz prejšnjih let, 1500 Din je prispevala Narodna odbrana, 1000 Din krajevni šolski odbor, nekaj denarja in blaga pa je bilo nabrano po delavnih gospodih in damah Rdečega križa v Studencih in v Mariboru. Vsem najlepša hvala! SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Tukajšnja šola je priredila letos božičnico revnim otrokom. Da je prireditev tako lepo uspela, se upraviteljstvo najtopleje zahvaljuje Ciril-Meto-dovi družbi v Ljubljani za izdatno podporo v denarju 111 knjigah, kraljevi banski upravi za lepo denarno podporo in prebivalcem, ki so tudi s svoje strani podprli to akcijo. Bilo je obdarova-nih 34 najrevnejših otrok z obuvalom in obleke, nad 60 otrok pa s knjižicami. Prav v teh hudih časih se je pokazala ta hitra podpora kot naj-umestnejša, da se omili beda revnim rodbinam. Zato moramo tudi našo krajevno podružnico Ci- -ril-Metorlove ririižhe nh vsaki piiliki da se tako vsaj malo oddolžimo za družbeno podporo obmejnim šolam. Naša šolska mladina bo pa tukaj ob meji širila narodno zavest, slogo in bratstvo. Upraviteljstvo. SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH. Naša sokolska četa ima tudi članice, ki so začele redno telovaditi, in sicer vsako nedeljo ob 3. popoldne v prostorih nove šob pod vodstvom marljive voditeljice s. Marice Kurbusove. Vabimo zavedna dekleta iz benediške in sosedne negovske župnije, naj se vpišejo za članice. Ne bojte se nasprotnikov! Prijave se sprejemajo pri telovadbi v šoli. gozd, kjer na prožnem iglovju zamira korak v tišini. «Ali je ozdravljen?* ugiblje Zinka, Nace pa si nažge viržinko in si pomakne klobuk navzad: «Cesta pojde mimo naše hiše —» «Saj res —* «Poilej bo dosti lepše pri nas*, vabi llojtiikov. Zinka sklone glavo. «Misliš, da ne?> išče on dekletovega pogleda. Mladenka se vzravna: «Pri vas je že itak lepo —* «Ti je res všeč?* se veseli Nace. «Veš, mati so že priletni —* «Tako hudo še ne bo*, brani Tršarjeva. «Saj je Minka doma in Tinca še tudi —* «Seve,» pravi fant, «doma sta, ali samo napol! Za hišo jima ni nič. Minka se počasi odpravlja v Zaplano, a Tinca nekaj misli na Golševo —*■ «Obe oddani, praviš?* se v resnici začudi Zinka. Nace prikima in molči. Nestrpno vleče viržinko in premišljuje, kako bi zdaj sprožil, ko ima že tako lepo napeljano. «Kam se neki vama tako mudi?* ga ta trenutek zmoti Cinclja, ki je prišla po bLžnjici na veliko pot. «Kar v Oklado jo mahava*, bi se je bil rad otresel Hojnilcov, ali gostačka se je prilepila: «Če ni hujšega, imamo skupno pot.* «Vrag te jaši,» je v srcu robantil Nace, «da jo je moralo kakor nalašč zdajle prinesti!* in je zakrknjeno molčal. = Strar S ---------—----------- SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Nedavno se je vršil izredni občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Odbor se je sestavil takole: načelnik vinogradnik in posestnik g. Ivan Kreft, podnačelnik g. Leon Verzel, tajnik g. Glaser, odborniki gg. narodni poslanec Jakob Zemljič, Fran Mlinarič, Fran Zin-kovič, Kupljen, Zrnec in Štuhec. Kmetijska družba je bila zastopana po inž. g. Lahu, ki je zani-mivo predaval. ZAVODNJE. Upraviteljstvo tukajšnje šole je priredilo v nedeljo 6. decembra po cerkvenem opravilu Miklavžev dan. Pri tej priliki so bili obdarovani vsi učenci. Nekaj ubožnejših je dobilo čevlje ali pa nogavice. Obdarovani so pa bili tudi vsi prisotni odrasli. Ker je bila'to prva Miklavževa prireditev v tej fari, se je nabralo v šoli iz-redno mnogo ljudi. — Končali smo staro leto in že takoj v začetku novega, ko potrka na vrata sv. Valentin, katerega proslavlja tukajšnja fara z veliko slovesnostjo, nas razveseli šolska mladina z igro «Teta iz Amerike*. Istočasno bodo igrali tudi odrasli tridejansko šalo cčevljar baron*. Pridite, sosedje, da počastite sv. Valentina, in nato v šolo k igri, da se boste iz srca nasmejali. Na svidenje! ŽETALE. V nedeljo 27. decembra je bila po« kopana gospa Roza Krušičeva, vdova po veleposestniku Krušiču, stara 75 let. Da so rajno zelo spoštovali, je pokazal pogreb. Blag ji spomin! — Predragi Zetalanci, leto se nam je nagnilo h koncu in nastopili smo novo. Daj Bog, da bi bilo srečno in da bi se hude gospodarske težave kmalu unesle. Naša mladina potrebuje izobrazbe. Naročite ji našo «Domovino*! Če eden sam ne zmore vse naročnine, pa zberita po dva skupaj potrebno vsoto. V «Domovini* boste imeli za vsako nedeljo izvrstno štivo za majhen denar. Ako bo več naročnikov, bo večkrat kaj napisal fž ZetaT tukajšnji dopisnik. Za vse enaka pravica. Gospodinja: ^Zaradi česa vam je odpovedala prejšnja gospodinja službo?* Neža: «Milostiva, oprostite, saj vas tudi jaz ne vprašam, zakaj ste vi odpustili prejšnjo služkinjo ■. .* Ni pomoči, A: «Če se mi danes ne posreči dobiti posojila, se ustrelim. Ali mi lahko pomagaš ti?* B: «Žal, nimam revolverja...» Cinclja je večkrat premerila Zinko z očmi: «Ali je trebljenje že končano?* cNe morem nič kaj pravega reči*, je zagonetno odvrnila Tršarjeva, kakor je bilo dvoumno vprašanje, a spremljevalec se je prijazno ponu* dil: «Kadar bo treba, naj le pride Domen ponie!>" Zinka je gledala v tla, gostačka se je muzalat «Seve, še pote naj bi pošiljali! Kdor je kaj vreden, pride sam.* «Oj, ti kolovrat namazani*, je jezilo Načeta^ vendar se je spomnil in hitro poprijel: «Bom že prišel po — piruhe, če smem.* «K meni?* je pokazala gostačka zarumenela zobe. «Ali te ni sram?* «K vam samo po pasjo mast*, se ji je ne* nadno oddolžil fant. Zinka se je na tihem začudila, vendar ni opazila gostačkinega malodana karajočega pogleda. «Zdaj sem ji pa zavrl*, se je sam s seboj za« dovoljen hahljal Nace in pridno vlekel cigaro. Ciriclji rt s ni bilo nič več do govorjenja. «Ce le ni punče izklepetalo?* jo je začelo skrbeti/ «Na takšnole drobnjad se ne smeš nikoli zanesti.*' Tršarjeva je bila med obema kakor na trnju. Ne na desno ne na levo se ni upala pogledati, pač tudi reči ni vedela nič pravega. Kakor je želela, naj bi se Nace poslovil, je bila le vesela, da gre z njo. Bala se je, kaj naj odgovori gostački, ako jo vpraša, kako je s kapljicami. «Smem priti po piruh?* se je'spet oglasil Hoinikov. «DOMOVINA» 5t 1 y---------_ - . ' ' i stran 6 = Novoletni pozdravi ; Caribrod. Srečno novo leto želimo čitateljem j in čitateljicam «Domovine», zlasti svojcem: pehotni naredniki Josip Slak (Medvedjek), Franc [Lipovšek (Krško) in Franc Noson (Ribnica) iti ipodnarednik Franc Harva (Radenci), j čačak. Slovenski fantje vojaki, služeči svojemu kralju in domovini pri obrtni četi v čačku, j želimo srečno in veselo novo leto rojakom, zlasti dekletom: Franc Terpin (Kamna gorica), Alojzij iZibert (Kladje), Josip Perne (Radomlje), Karel 'Štefko (Bogojina). Kraljevo. Slovenski fantje, službujoči pri artilerijskem polku v Kraljeva, želijo vsem bralcem in bralkam «Domoviue>, posebno dekletom, srečno novo leto: Andrej Svetko (Podviu pri ; Polzeli), Vinko Juhart (Ojstrška vas pri Št. Ju-; riju ob Taboru), Ivan Čulk (Glinje pri Braslov-jčah), Franc Golobič (Trebelnik pri Kostanjevici), i Gregor Pajtler (Videm pri Krškem). Kraljevo. Slovenski fantje, službujoči pri artilerijskem polku v Kraljevu, želimo vsem bralcem in bralkam «Domovine», posebno dekletom, srečno novo leto: Josip Zemljak (Stolovnik pri jRajhenburgu), Alojz Retel (Mrtvice pri Krškem), ; Franc Drnšek (Župelevec pri Brežicah), Avgust Župevc (Koprivnica), Janez Zakšek (Kališovec pri Rajhenburgu), Jožef Rangus (Stara vas pri i Vidmu), Ivan Vrečko (Št. Jurij ob južni železnici), Franc Arh (Skopice pri Krškem), Alojzij Arnolt (Slovenjgradec) in Janez Pavlovič (Dolnja Pirošica pri Cerkljah). Skopi je. Vsem čitalcem it-, čitalkam «Domo-vine.y, posebno fantom in dekletom, želijo srečno novo leto orožniki, služeči v Skoplju: naredniki: Josip Petrčič z ženo Rozalijo (Kostanjevica), Fr. Kenik (Planina pri Rakeku), Josip Rauter (Planina pri Brežicah), kaplarji: Janez Korenič (Sfiv^ nik), Franjo Korenič (Ziberše), Leopold Škor-janc (Dobrinje pri Šmarju), Franjo Vesel (Gradišče pri Kamniku), Valentin Sržnik, Vinko Ivlopčič, Franjo Klep, Ludovik Kavšek, Alojzij i Kaplan, Janez Seljak, Andrej Potočnik, Ignacij Šturm, Franc Vidic in Avgust Gorjanc. Slavonski Brod. Srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam «Domovine> podofi-cirji železniškega polka v Slavonskem Brodn: Stanko Šibenik, Rudolf Beltram, Alojzij Zaje, Martin Juvan, Anton Hitejc in Anton Rupnik; podnaredniki Rado Piškur, Mirko Soje, Josip Flis, Alojzij Repuik in Stanislav Karpe. Šibenik. Od lepega našega Jadrana z velike naše vojne ladje «Dalmacije» želimo srečno novo leto vsem čitalcem «Domovine», posebno našim dragim dekletom, mornarji: Jakob- Čadež (Tr-šče), Franc Colarič (Sv. Križ na Dolenjskem), Ivan Murn, Ivan Jagodic, Franjo Razpo^iik, Alojzij Černe (Trbovlje), Karel Košir (Kočevje), Anten Juričko (Sv. Peter), Ivan Abernšek (Pre-valje) in Franc Kaluža (Grosuplje). Vatin. Srečno in veselo novo leto želijo vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine» fantje, služeči pri finančni kontroli v Vatinu pri Vršcu: Jože Piškur, Tone Ogulin, Jaka Ogrinc in Janez Fabjan, podpregledniki. Litomerice. (Češkoslovaška). Tu nas je nekaj Slovencev, ki tudi radi čitamo našo ljubo «Domo-vino». Želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam, posebno ,pa vsem prijateljem in prijateljicam banjeloške fare: Jožef Marinč (Banja-loka), Mihael in Jožef Čolnar (Podstene). Mouzav Meuse (Francija). Tukaj nas je več Slovencev in Slovenk. V Franciji so se delavske razmere silno poslabšale. Želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam «Domovine»: Ivan, Ivanka in Stanislav Pezdir, Ivan Megi. (Ivan Pezdir prosi Josipa Rožanea, ki se nahaja istotako v Franciji, da mu piše na naslov: Ivan Pezdir, Mouzay Meuse, France.) Calgary (Kanada). Leto je ob koncu in moja naročnina prav tako. Zato moram zopet podaljšati naročnino, ker brez tebe, draga «Domo-vina», bi mi bilo življenje dolgočasno. Ti si nam tu edina tolažnica, ker nam prinašaš vedno novice in drugo koristno štivo. Tukaj nas je precej Slovencev, a le redki imamo zaslužek. Marsikateri rojak je sam kriv svoje nesreče v teh slabih časih, saj-so bili boljši časi, ko bi si lahko prihranil kak dolar. Mnogi brezposelni rojaki je morajo zahvaliti kanadski vladi in tukajšnjim dobrodelnim društvom, ki jih podpirajo v tej hudi stiski. H koncu želim tebi, draga «Domo-pina», mnogo naročnikov, vsem rojakom pa boljše novo leto! — Martin Raščan. Nevv WaterSord (Kanada). Svetovna kriza je tudi nas dosegla, čeprav smo bolj na koncu sveta in zraven še v deželi vseh možnosti. Delamo PO_ dva do tri dni na teden, večkrat pa tudi samo po en dan v tednu, tako da se res ne preutrudimo. Namestu ene nedelje jih imamo kar pet do šest na teden. Da bi se pritoževali čez slabe čase, kar ne kaže, ker potem v starem kraju mislite, da nam gre res slabo. Vsega nam tudi dežela vseh možnosti ne more dati. Upamo pa le na boljše čase. Srečno in \ieselo novo leto želimo vsem bralcem «Domovine», sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa našim boljšim polovicam, kateri jih imamo; Franc Rebolj, Franc Povh. Franc Rupnik, Jakob Levstek, Alojzij Lavrič, Alojzij Rus, Anton Kastelic, Anton Smole, Franc Rebernik, Ivan \Vutej in družina Jamškova. Buenos Aires (Argentina). Društvo Slovenski domobrau v Južni Ameriki želi vsem slovenskim narodnim društvom srečno novo leto! Buenos Aires (Argentina). Srečiftj aovo leto želimo vsem svojcem, znancem, bralkam in bralcem «Domovine:> : Blaž Majhen, Franc n Mariška Lobenwein in Jakob Mere iz ptujske okolice. Lutteradc (Holandsko). Draga - Domovina . z veseljem te pričakujemo vsak teden, ker nam prinašaš novice od doma in tudi od sotrpinov, ki so raztreseni po tujini. Imamo tukaj Društvo sv. Barbare, ki se je do zadnjega časa lepo razvijalo, a na zadnjem izrednem občnem zboru nam je predlagal kaplan g. Oberžan pravila, ki izpremene delavsko društvo tako rekoč v Marijino družbo. S tem je naše podporno društvo izgubilo delavski značaj in zaradi tega tudi večino članov. Niti odbor ni ostal na svojem mestu. Pohvalno -pa je delo .Tugoslovenske podporne jednote v Brumsuinu, ki se je za božič spomnilo stradajočih otrok v Trbovljah. Dobro bi bilo, da napredni delavci razširijo JPJ tudi na Lutterade. — Naj šfr omenimo žalosten primer našega agil-nega člana Vengusta, ki se je nedavno ponesrečil in si nalomil ključnico. Ležal je tri tedne v bolnišnici, nato pa bil poslan k zdravniški ko,-misiji in spoznan kot sposoben za delo. Ker pa ni mogel dela izvrševati, je bil prisiljen vzeti si dopust in poiskati na svoje stroške zdravniško pomoč v domovini. — Želimo vsem čitateljem T)nmnvinp\ vp<5f>ln novo leto! — Slovenci v Lutteradu na Holandskeni. Zna si pomagati. «Očka,> je menila mlada ženka, ' odločila sem se, da bomo našo malo krstili za Evlalijo ...» Možek, ki se mu to ime ni videlo baš primerno, razmišlja in razmišlja, pa reče: Zelo lepo! Moja prva ljubica se je tudi imenovala Ev-lalija.» Ženka se kislo zasmeje in odločno reče: «Otroka bomo krstili za Kunigundo, kakor je ime moji mamici...» Zinka se je pripognila in v stiski ošiuiia Cincljo s pogledom. «Še držim vajetb, je ugajalo gostački in je skrivaj namežiknila dekletu. «Če jih ne boš imel že preveč, pa pridb>, je potem Zinka ustregla spremljevalcu, ki se je ponosno vzravnal in se ji z dolgim pogledom zahvalil za tolikšno odliko. Celo prešeinost ga je obšla in se je znova lotil Cinclje: » ■; Ali k vam tudi po pasjo mast?» , -Kar pridi! Če drugega ne, bova vsaj lahko kurje solze pretakala:;, se je obregnili ženska in s posiljenim smehom izkušala prikriti slabo ^o-,ljo. Nace se je zasmejal in prikimal: < Že velja, samo pripravite posodob Na precepu, kjer se pot popne in zavij: na desno proti Hojuikovim, se je Nace poslovil in ženski sta šli poslej sami po brežini. ^Kako je prav za prav?» je brž Lotela gostačka na jasno. Zinka je samo skomignila z rameni: Kaj veni —» " je vrtala Cinclja. Tršarjeva se je zdrznila. ; Sem», se je po kratkem premolku zlagala in »krivala oči. ♦ Imaš še kaj kapljic?» <-Še —» Cinclja ji je nato stisnila drugo stekleničko v roko: cMalo počasi gre pri tem tokanu, a preveč mu kljub temu ne dajaj!> «Saj mu ne», se je oglasila Zinka in bila vesela, da je prvo stekleničko' zagonetne tekočine pogoltnil plamen. Medtem jo prime ženščina za roko in buši: « Konrad je naročil pozdrave zate.> Mladenko je podplula rdečica: < Konrad —» <:Res», je obstala gostačka. «V dobrih štirinajstih dneh bo tukaj. Le glej, da se z onim preveč ne zamešaš», se je je ovijala kakor kača. Zinka se je komaj zadrževala in kar kipelo je v njej, tako jo je iznenadila vest, čeprav si je zmeraj želela take novice. Rada bi bila še marsikaj vprašala in se pomenila, toda jezik je bil neroden in beseda zdajci kakor okamenela v nje j, le srce je govorilo v neznano daljo in oči so božale nevidnega, ki daleč za gorami misli nanjo. Zakoprnela je po samoti, da bi se razplakala v prejarki radosti in čisto v tišini uživala trenutke sreče, kakršno pričarajo v dušo samo sanje nedotaknjene mladosti. Gostačka je slutila, kako vihrajo v dekletu čuvstva, in se veselila zmage. Ko sta prišli do bajte, ni Zinke nič zadrževala, ampak je kar stopila v vežo, češ: cKadar bo treba, že veš, kje seno «Srečno>, je dahnila mladenka in odbrzela domov, kjer je potožila materi, da ji ni dobro. «Ne bodi no tako rahla», jo je z dobrovoljnim nasmeškom podražila mati, a mladenka se je za \se popoldne zaprla v svojo belo izUie«. Nadlegoval je ni nihče. Lipe je po kosilu odšel na vas in s tovariši balinal, Nande je komaj čakal, da je lahko zavil h Kotnikovim, medtem ko je Domen na vrtu vse popoldne z vrstniki bil svinko. Hlapec Dolfe si je privoščil dobro mero nedeljskega počitka v hlevu na praproti, oče Blaž pa je z materjo sedel na peč in začel kramljati: «Hojnice danes ni bilo pri maši.» «Se je tudi meni videlo, da je ni nič videti , je potrdila žena. «Pravijo, da ne bo več dolgo —> «Kje si slišalse je čudila ona. «Hojnik, Francon sam mi je pravib, je pojasnil Tršaiv «Že od božiča hreca in kar leze na kup.» «Brez gospodinje jim bo pa težko», je pre-udai ila Tršarica. «Saj je dejal Francon, da se bo moral Nace ozreti po nevesti, če pojde tako naprej>, je omenil mož. Marta je ugibala: «Kam se bo neki obrnil ?» Zdaj je prišel Blaž na vrh: cMeni se vidi, da misli na našo Zinko.; (Dalje prihodnjič.) Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe? Lepo obiskan občni zbor Kmetijske dražbe V sredo se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe/ki se ga je kljub prav slabemu vremenu ildeležilo izredno mnogo zastopnikov podružnic, med njimi minister g. Pucelj in narodni poslanci gg. Urek, Dermelj in Mrovlje. Otvoril je zbor predsednik g. D e t e 1 a, ki je nato poudarjal hude čase in splošno svetovno krizo, zaradi c*«ar naj bo kmetijstvo složno, ker je mogoče Kmetijski družbi pri oblastvih le tedaj kaj doseči, kadar oblastva vidijo, da je vse ljudstvo složno. Za njim je ravnatelj g. inž. L a h poročal o delovanju družbe. Kmetijska družba šteje 25.130 članov in 395 podružnic. Nove podružnice so bile ustanovljene v Petrovčali, Banji Loki pri Kočevju, Gorenji vasi nad Škofjo Loko, na Laverci, v Razvanju, Gočavi, pri Sv. Trojici v Slovenskih go-in na Zgornji Polskavi. Izprememba pravil in volitve družbenega glavnega odbora so se preložile na mesec junij, da se lahko temeljito prouči vsa zadeva. Glavni odbor je stavil naslednje predloge: Mleko, mlečni izdelki in vino se naj uvedejo v hrano po vojašnicah; vinotoči pod vejo se naj dovolijo vinogradnikom tudi izven pridelovalne občine; zakolu živine po domovih in prodaji mesa se naj dela čim manj zaprek; skupna prodaja kmetijskih pridelkov se naj čimprej omogoči z izdatno državno pomočjo; proti nezgodam pri kmetijskih strojih naj se zavaruje tudi gospodar sam in za vsa strojna dela, ne le za mlačev. Ker požre uprava večino zavarovalnih prispevkov, naj se pavšalirajo te dajatve za vso banovino; kmetijske zbornice naj se čimprej ustanove; ne-mudno pa se naj skliče banovinski kmetijski odbor. Podružnice so stavile celo vrsto predlogov, ki so bili z živahnim odobravanjem soglasno sprejeti. K besedi se je oglasil minister g. Ivan P u -cel j, ki je povedal, da namerava vlada znižati zemljarino in zdravniške, odvetniške, notarske in slične takse. Tudi pri kuhi žganja se bodo uvedli milejši predpisi. Opominjal je k splošni štednji, ker le s tem, da začne vsak državljan brez izjeme štediti pri vseh izdatkih, bo mogoče doseči znižanje bremen in splošno prilagoditev cen kmetijskih potrebščin cenam pridelkov. Predsednik g. D e t e 1 a se je zahvalil gospodu ministru za njegove nasvete in ga prosil, naj ostane še naprej tako naklonjen družbi, kakor je bil doslej, in je zaključil več kakor triurni občni zbor. Za izredni občni zbor v juniju bo objavila družba pravočasno vse potrebno. za zamrznile vodovodne cevi. Mestni monter je dobil nalog, da cevi razgreje. V to svrho je vzel" malo peč, ki se greje z ogljem. Pustil je tlečo peg5 v stranišču, ki ga je zaprl, pred njim pa postavil? za stražo nekega delavca. Kmalu po monterje-j vem odhodu js prišlo-delavcu slabo, kar ga je^ napotilo, da se je odstranil, ključ pa pustil dru-?; gim delavcem. Mladenka je stranišče odprla »i šolskim ključem in se zadušila zbog ogljikovega^ monoksida, ki je uhajal iz male peči. * Smrt rojaka na ladji. Pred dnevi je nesrečno^ naključje zahtevalo na monitorju «Savi» smrti podnarednikn vojaškoobrtne stroke Janka Golje] z Bleda. Golja si je v kabini zakuril pečico, iz* katere je uhajal strupeni ogljikov monoksid, kij je Goljo zadušil. Pokojnik je bil izvrsten pod^ oficir in splošno priljubljen i' tovariših« Današnji številki smo priložili polož-nica_z£LXS;ik''^rt naročnika, da lahko takoj plača naročnino za lelo i V.?-'. i\eije iwl lW-nina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, naj jo plačajo že prve dni meseca januarja po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo pruiranjena. Naročnina ostane neizpremenjena: za tuzemstvo vselej no 56 Din, poluletno 18 Din, četrtletno 9 Din; za inozemstvo vseleino 48 Din, poluletno 24 Din, četrtletno 12 Din, za Ameriko za vse lelo en dolar. Kdor po pomoti ne prejme položnice ali če se mu pokvari, naj piše upravništvu, da mu pošlje drugo. Oni naročniki, ki so plačali naročnino za leto 1932. že pred koncem leta 1931., naj izroče položnice znancem, ki še niso naročeni na naš list, in naj jim prigovarjajo, da se na «Doiliovino», ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najpriljubljene jši list. naroče za novo leto. Kdor je v minilem letu zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico tudi zaostanek hitro poravna, da ne bo presledka pri pošiljanju lista. UPRAVNIŠTVO «DOMOVTNE». * Povratek kralja in kraljice v Beograd. V torek sta se vrnili po krajšem bivanju v inozemstvu zopet v Beograd Njuni Veličanstvi kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu kneza Pavla in kneginje Olge in dvornega ministra g. Jeftiča. Na kolodvoru so ju sprejeli člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Živkovičem. * Shodi poslanca g. Petovarja. Narodni posla-uec g, Lovro Petovar bo poročal 6. januarja ob 8. v gostilni gospe Skorčičeve v Ormožu in istega dne ob 14. v restavracijski dvorani v Ivanjkovcih. Pridite! * Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici januarja. Odbor za radijska predavanja sporoča, da bodo v prvi polovici januarja naslednja kmetijska predavanja: v nedeljo 3. januarja ob 8. bo predaval ravnatelj g. inž. Lah o pomenu dobrega semena za pridelek, v četrtek 7. januarja ob 18. voditeljica gospodinjske šole s. Izabela Gosakova o tem, kako naj gospodinja vpliva na ugodnost in udobnost v kmečki hiši (predvsem za žene in dekleta), v nedeljo 10. januarja bo predaval ravnatelj mlekarske šole g. inž. Šabec o mlekarstvu drugod in pri nas, v četrtek 14. januarja ob 18. ravnatelj mlekarske šole g. inž. Šabec o potih In ciljjih 1- poiiiTisn lnlolnvet^fh--— * Podpirajte borbo proti jetiki! Tujski promet in zdravstvena zaščita lastnih občanov nalagata občinam, da pri sestavi proračunov posvetijo paž-njo protijetični borbi. Vsaj večje občine in občine v tujskoprometnih krajih naj bi v svojih proračunih vstavile zneske za omejevanje jetike. V mnogih krajih obstojajo že krajevne proti-tuberkulozne lige, katerih delovanje naj podpro tudi občine s tem, da jim za vsako leto dovolijo primerne podpore. Osrednja protituberkulozha liga je zaradi tega na vse večje in tujskoprometne občine poslala vlogo, naj se za bodoče leto določijo v proračunih podpore za protituberkulozno borbo. Osrednja protituberkulozna liga prosi občine, ki so prejele prošnjo za podporo, naj pri sestavljanju proračunov njeno vlogo blagohotno uvažujejo. * Majšperška tovarna strojil ustavila obrat. Te dni je tovarna strojil v Majšpergu ustavila obrat ter odpustil a. delavstvo. 140 delavcev je izgubilo s tem zaslužek. Ustavitev obrata se je izvršila zaradi splošne krize in pomanjkanja naročil. Z ustavitvijo dela v majšperški tovarni je hudo prizadet ves ptujski okraj. Bilo je to v zadnjem času še edino podjetje, ki je obratovalo ter nudilo številnim družinam siromašnega okoliša zaslužek in življenje. * Prihodnji živinski sejem v Ljubljani bo zaradi praznika sv. Treh kraljev v torek 5. januarja. * Žalostna smrt lTletne trgovinske vajenke. Nedavno so imeli trgovinski vajenci v novem šolskem poslopju v Novem mestu popoldne svoj pouk. Med poukom je šla trgovinska vajenka, 171etna Anica Valentinčičeva, hčerka vrtnarja banovinske kmetijske šole na Grmu, ra stranišče, odkoder je dolgo ni bilo na izpregled. V skrbi zanjo sta se dve učenki odločili, da jo gresta poiskat. Pri iskanju sta našli straniščna vrata zaprta. Spričo suma, da se je zgodila nesreča, so morali vlomiti vrata in našlj so na tleh ležečo na pol mrtvo Valentinčičevo. Hitro so poklicali zdravnika, a vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Nesrečno mladenko so mrtvo peljali na očetov dom. Do tragične smrti mladenke je prišlo takole: V straniščih so zaradi hudega mra- ZA MASIRA«*^ pri prehlajen ju, lenem krvnem toku in posebno pri' revmatičnih bolečinah, se že skozi -35 let najrajši! uporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjevj blagodišeči Elsa-fluid.' Poskusila steklenica 6 Din,] dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja' 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni ste«j klenici za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar] Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, sav«j ska banovina. * žaloigra vojnega invalida. Pod Ahlinovim) kozolcem na Ilovici ob Ljubljani so našli mrtvega] brezposelnega invalida brez desnice Franca Ker-j žiča, pristojnega na Brezovico. Bil je že dljej časa brez zaslužka in stalnega bivališča. Često je prenočeval na Ahlinovem kozolca. Usodnega dne je nekoliko popival, ponoči je pa zlezel na kozo lec. Menda je padel s stopnic, ki vodijo na ko-j zolec, ali pa se je v spanju prevračal in padel naj tla. Pri padcu se je nekoliko ranil na glavi in se' najbrž onesvestil. Ker ni nihče vedel zanj, je ostal brez vsake pomoči in zmrznil. * Smrt pod vozom. V Oblakih je padel ponoči pod voz, ko se je peljal sam domov, tamošnji po-] sestnik Vincenc Repič. Drugo jutro so ga našli, mrtvega. * Smrtna nesreča z lovsko puško. Na sv. Šte< fana praznik je prišel k lovskemu pazniku Gaj vezu Alojziju na Gorenjskem vrhu na obisk] 171etni posestnikov sin Poharc Ivan iz iste vasi.^ Fant je vzel Gavezovo dvocevno lovsko puško v, roke in se začel z njo igrati, ne da bi vedel, da je nabita. V tistem trenutku pa se je puška nenadno; sprožila in so šibre zadele Gaveza Alojzija na-j ravnost v obraz. Nesrečnik se je zgrudil na tla in: nekat trenutkov nato izdihnil. * Požar pri Devici Mariji v Brezju. V noči odi Štefanovega na nedeljo je nastal pri posestniku] in mesarju Zupanu pri Devici Mariji v Brezju Vj gospodarskem poslopju požar. Na mesto požara^ so dospela gasilna društva iz Brezij, Pobrežja,1 Zrkovcev iu Maribora, zaradi pomanjkanja vode! so se pa lotila le omejitve ognja. Škoda je ob*! čutna. Poslopje ni bilo visoko zavarovano. ___________1 i Kako postanem dober godbenik^ To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HERGLD v Mariboru št. 104-B vsa-!j kemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz^ vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico tako| z navadno dopisnico! t rcaj * Oče in hči na mrtvaškem odru. Dva udar. v enem dnevu sta zadela Jostovo hišo pri Sv. UrJ banu v Slovenskih goricah. Te dni je pobrala! zavratna smrt komaj triletno hčerko Ireno, kai| je njenega očeta tako potrlo, da ga je zadela; kap. Očeta in hčerko so položili v skupen grob' * Smrtna nesreča pri podiranju bukve. Pred dnevi je šel zdrav in vesel na delo v gozd v Za^ bukovju pri Trebeluem 231etni mladenič 2ale< zina Lojze iz Skreševca pri Mokronogu. Prva bu«j kev, ki so jo podirali, je bila zanj usodna. Drevo je padlo mnogo prej, kakor so pričakovali, pol kopalo pod seboj Lojzeta iu mu razbilo glavo| da je nesrečnik obležal na mestu mrtev. Poleg! aleziue je zadela padajoča bukev tudi njego-ega tovariša Cirila Tratarja, ki ima zlomljeno ljučnico in hudo ranjeno roko. * Žrtev ognja. Pred dnevi je nastal požar na gornji Polskavi in je ogenj upepelil neko hišo. ri gašenju je dobila močne opekline poljska ninarica Barbara Padovškova, ki so jo morali repeljati v mariborsko bolnišnico. * Obleka se ji je užgala. Huda nezgoda je za-ela poljsko delavko Antonijo Pukšičevo iz kok. Ko je kurila v štedilniku, so švignili pla-ueni po njej in ji vneli obleko in lase. Hudo pečeno so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Nevaren požar pri Novem mestu. Na praz-bik sv. Štefana je nastal v Gaberju po 14. požar listnjaku posestnika Josipa Brulca. Požar se e razširil na hlev, pod in senik. Prva je zagledala ogenj Neža Rajkova, ki je pričela klicati na omoč. Posestnik Brulc je takoj skočil v hlev, ;.dkoder je rešil pet glav goveje živine. Medtem feo prihiteli na pomoč vaščani in vaško gasilno ruštvo, ki je poskušalo ogenj omejiti. Gaše-je je bilo zelo težavno, ker vas nima zadosti ode. Pri gašenju in reševalnih delih je dobil astnik Brulc hude opekline na obrazu. Poleg tega mu- je padel na hrbet pregorel hodnik pri fkednju. Opekline je dobil tudi Alojzij Boltes, ix sicer po rokah in po glavi. Oba sta ostala v omači negi. Vzrok požara ni znan. * Smrt deteta zaradi opeklin. Ugledno dru-;ino veletrgovca g. Postržina v Krškem je zadela huda nesreča. Nepričakovano so izgubili svojega ginka-edinca, komaj sedemmesečnega Slavka, ki je postal žrtev hudih opeklin, dobljenih po vro-ISem mleku. Na božič dopoldne je imela fantička y varstvu domača služkinja. Kakor običajno, je (udi to pot imela otroka poleg sebe v kuhinji v Jieposrednji bližini štedilnika, na katerem je stal Jonec vrelega mleka. Med delom se je služkinja fea trenotek odstranila iz kuhinje, kar pa je bilo Usodno za dečka. Ročice živahnega dečka so segle po loncu, ki se je prevrnil, vroče mleko pa se je (razlilo po dečkovem telesu in mu zadalo hude jjpekline, katerim je podlegel. Hudo prizadeti |odbini naše iskreno sožalje! f * Požar v Dogošah. V noči od 26. na 27. det fcembra je upepelil požar gospodarsko poslopje gostilničarja Zupana v Dogošah prav v času, ko fee je vršila v gostilni veselica gasilnega društva ^ Brezja. Domači in sosedni gasilci so omejili žar. * Uboj. V splošni bolnišnici v Mariboru je mrl 461etni Anton Fras iz Slivniškega Pohorja ri Račjem. Pokojnik je postal žrtev domačega prepira, ki se je odigral 21. decembra na njego-iem domu. Fras in sin njegove priležnice Jože perne sta se že dlje časa pisano gledala. Usodnega dne je nastal med njima zopet prepir in |paposled je prišlo do spopada. Černe je zagrabil j&a kol ter udaril Frasa z vso močjo po glavi. Pod udarcem je počila lobanja in Fras se je jigrudil nevarno poškodovan na tla. Prepeljali |o ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso inogli rešiti življenja. i * Sirovi pretepi med brati. Brata Anton in Ignac Fliš, posestnikova sinova iz Zatle pri Novi Cerkvi, sta se nedavno podala z vozom v Pod-lehnik. Med vožnjo sta se začela prepirati zaradi pekih malenkosti. Anton je med prepirom naenkrat potegnil iz žepa nož ter z njim naskočil Svojega dve leii mlajšega brata Ignaca. Brat se e od ran ves krvav zgrudil «a tla, napadalec pa ;a je zopet naložil na voz ter ga nanj pritrdil z ierigo. Tako ga je vozil v Podlehnik do gostilne Treove, kjer ga je vrgel na tla in začel vpričo gostov vpiti, naj pogine. Gostje so se takoj zavzeli sa hudo ranjenega mladeniča, ga za silo obvezali ter poklicali podlehniške orožnike. Orožniki so poslali v Ptuj po reševalni voz, ki je krvavečega mladeniča prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima nesrečni mladenič vbodov, od katerih je 15 precej nevarnih, ntona Fliša so orožniki odvedli v zapore ptuj-kega sodišča. — Isti dan sta se pri Sv. Bolfenku prla brata Martin in Jožef Arnuš, sina tamoš-jtijega posestnika. Martin je izvlekel nož in za- bodel svojega brata Jožefa v prsi. V ptujski bolnici so ugotovili, da je Jožef zelo nevarno ranjen, ker ima načeta tudi pljuča. * Na begu ustreljen tihotapec. Še pred nekaj leti je tihotapstvo ob severni meji od Maribora do Dravograda zelo cvetelo. Ni bilo skoraj dneva, da ne bi ujeli kakšnega tihotapca. Zadnje leto pa je tihotapstvo po Kozjaku skoraj popolnoma prenehalo. Le redki so se še upali baviti s tem življenjski nevarnim poslom. Ze dlje časa so obmejni organi nadzorovali nekega Jerneja Laška, stanujočega na Remšniku, ki je bil znan poklicni tihotapec in že večkrat kaznovan. V soboto 19. decembra so ga obmejni organi sledili na tihotapski poti. Med znanim planinskim zavetiščem Sv. Pankracijem in Kapunarjem so se srečali. Na stražnikove klice «Stoj!> se je tihotapec pognal v beg. Ker se na ponovne pozive ni ustavil, je oddal službujoči organ dva strela. Drugi ga je zadel tako nesrečno, da je tihotapec kmalu izdihnil. Imel je prestreljene prsi. Jernej Lasek je bil doma iz okolice Ptuja, vendar pa je že več let bival v obmejnem okolišu. V zadnjem času je stanoval pri posestniku Herku na Remšniku. Tihotapil je iz Avstrije predvsem sladkor, petrolej in saharin. * Z nožem v srce. V Zurnovi gostilni v Stojn-cih je bila zbrana večja fantovska družba, ki je močno popivala. Med njo sta bila Franc in Jožef Pešec, posestnikova sinova iz Stojncev. Proti večer je prišel v gostilno že malo vinjeni posestnikov sin Karel Roškar iz Bukovcev, ki je bil kot vojak na dopustu. Ta večer se je bil v spremstvu svoje sestre vračal domov iz Haloz. Sestra je nadaljevala svojo pot, on pa je krenil v gostilno, kje je baš med fanti nastal prepir. Fantje so naenkrat iz gostilne planili na cesto in tu je začel Franc Pešec zmerjati Roškarja. Tega je najbolj ujezilo, ker mu ja Pešec rekel, da je slab vojak. Ves razkačen je Roškar potegnil nož in zabodel Franca Pešca naravnost v srce, da je na mestu obležal mrtev. Ker so na Roškarja navalili drugi fantje, med njimi tudi Frančev brat Jože, je Roškar mahal okrog z nožem in hudo ranil Jožeta Pešca in Franca Pilingerja. Orožniki iz Za-vrča so Roškarja prijeli in odvedli v ptujski vojaški zapor. Roškar se zagovarja s silobranom. * Gostilničarja je zabodel. Nedavno je prišel v gostilno Andreja Zgonca v Cerknici podobar Alojzij Bajec, ki je bil nekam čudaško razpoložen. Sedel je ves večer pri vinu, naenkrat pa je dejal gostilničarju Zgohcu, da ga lahko iz kuhinje postavi v sobo. Kaj je s tem mislil, ni jasno. Tedaj pa je Bajec stopil v kuhinjo, vzel dolg kuhinjski nož, se vrnil v sobo in zabodel gostilničarja. Takoj je nastopilo močno krvavenje in na pomoč poklicani zdravnik dr. Pušenjak je po obvezanju odredil prevoz ranjenca v Ljubljano. Vsa skrbna nega v Leonišču pa ni pomagala, in je Zgonc umrl zaradi poškodb. Bil je ugleden mož, star 63 let, imel je razen gostilne tudi posestvo in sodavičarstvo. Zapušča vdovo in šest otrok. * Sirov napad s sekiro. Jeza Mihael, trgovec z živino v Apačah na Dravskem polju, je bil na sv. Štefana dan povabljen k svojemu svaku, ki je praznoval svoj god. Po godovanju se je Jeza okrog 21. vračal domov. Na cesti pa ga je nenadno napadel neznanec s sekiro, s katero je mah* nil proti njegovi glavi. K sreči je napadalec udaril s sekiro po glavi poševno, tako da mu je ni raz-klal, dasi je sicer odsekal košček kosti na lobanji. Ako bi živinski napadalec zadel naravnost na glavo, bi bila smrt neizogibna. Sirovega napadalca zasledujejo orožniki. * Pri razdraženih živcih, bolečinah v glavi, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni «Franc Jožefovi» grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj pre-ženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje «Franc. Jožeiova» voda zanesljivo tudi pri ljudeh višje starosti. «Franc Jožefova» voda se dobiva v vseh lekarnah, droeerijali in sDeceriiskih trgovinah. JKalo zabave za novo leto Trije Junaki (Šaljiva zgodba.) Preljubi svet Vid, kaku s ti svet, ■ jmaš majčkeno faro, pa dvosti deklet.., Kje je naš Št. Vid, je dobro znano vsem romarjem in izletnikom, ki so že bili na divni Limbarski gori. Prav prijazen kraj je to in dobri ljudje prebivajo tod. Med njimi pa tudi ne manjka šaljivcev, ki bi se jih človek ne naveličal poslušati. Pred davnimi leti so hoteli imeti svojo lastno faro, romali so od Poncija do Pilata, a povsod so jim le kimali in jih tolažili z obljubami. V istem času so tudi nagajivi sosedni lukovški fantje za-< čeli peti tisto o «preljubem sv. Vidu in njegovi majčkeni fari.» No, danes se v Št. Vidu nihče več ne peha za lastno faro. Od starih šentviških korenin je posebno znan šaljivi čevljar Jožko. Ta jih ve povedati za cel koš. Posebno so zabavne njegove zgodbe iz fantovskih časov. No, in eno teli zgodb mi je pripovedoval Jožko takole: «Kakih štirideset let bo od tega, kar so se t eke sobote v pričetku avgusta domenili Jožko, Lovrenc in Nace, da pojdejo v bližnjo Krašnjo k dekletom po krofe, kajti Krašnjani so imeli v nedeljo nate žegnanje. Rečeno, storjeno. Okrog devete ure zvečer so se prijatelji zbrali. Obuli so se kar v copate, da bi bolj tiho stopali, pa so jo mahnili proti Krašnji. Prišli so že do Kompolja blizu Krašnje. ko se zdajci vsi ustavijo: z bližnje njive, kjer sta rasla prekljasti fižol in krompir, so začuli: resk... resk... resk... Fantom so stopili lasje pokoncu. Ko je šum ponehal, so trepetajoči korakali dalje. A napravili so komaj nekaj korakov, ko so znova začuli: resk... resk... resk ... Noge so se jim že kar tresle od strahu. Čez čas so se vendar zopet opogumili in jo mahnili naprej, kajti krofi so jim že od daleč dišali, a vrla krašnjenska dekleta jih še bolj mikala. Tedaj pa, o strah in groza, je prilomastil kar po zraku proti njim cel dedec in padel z ropotom na cesto. Prav brez besede so pokazali hrbet na cesti ležečemu strahu in jo ucvrli, kar so jih noge nesle, nazaj domov. Lovrenc je bežal po levi, Nace po desni plati, a čevljar Jožko kar po sredi ceste, ki je bila dovolj trda, da sta tovariša prav dobro čula, ko je Jožko dirkal v copatah. Takole se je glasila njegova hoja: cepata cp... cepata cp ... Ko je Jožko izgubil eno copato, se je čulo: brž cp, brž cp ... Pri silnem begu je Jožka zapustila na cedilu še druga copata in tedaj so se glasili njegovi koraki le: brž, brž, brž, brž... šele pri poštnem kamenolomu so se ustavili vsi trije junaki, seveda brez copat, zaradi česar so morali kar bosi odkuriti domov. No, naslednjega dne so že po vsej Krašnji vedeli to žalostno zgodbo. Vse to je Krašnjanom pripovedoval šaljivi' godec Knez, zakaj on je bil tisti, ki je napravil ta strah. Šel je pred njimi, se skril na njivi ob cesti, zlomil nekaj fižolovih pre-kelj, a nato vrgel z vso močjo na cesto pred nje slamnatega moža, ki je stal za strašilo v bližnji koruzi. To jim je zato napravil, ker jih Je cul, ko so se pogovarali, da se ne bojijo ne beriča ne hudiča. Kljub vsej svoji pogumnosti pa so bežali pred slamnatim možem. Tako jim je godec od-jedel lepo krofe, pa tudi z lepimi krašenjskimi dekleti se niso zabavali tistega večera ... A. S. Kaj mi Je popedaf stric že o čaropnicah Nekega popoldne me je obiskal moj vrli stric Jože. Sedela sva v hladni sobici. Beseda je dala besedo in že se je najin pogovor sukal okoli čarovnikov in čarovnic. Tedaj mi je stric začel pripovedovati zanimivo zgodbico: «Ko sem izpolnil šestnajsto leto, sem stopil v službo k premožnemu kmetu kot hlapec. Moj gospodar je bil dobra duša, a v svojo nesrečo je imel mlado malopridno ženo, ki je vrhu vsega bila še čarovnica. Da je njegova žena v stalni zvezi L vragom in da vsako noč jezdi na Klek, tega moj gospodar ni slutil. Le jaz sem nekaj sumil, zakaj večkrat sem opaiil, da mlade žene ponoči ni bilo doma. No, možak ni opazil ničesar, jaz sem pa tudi molčal, boječ se, da bi me čarovnica ne začarala v kakšno žival, ako jo izdam. Skrbno sem se izogibal ženske, ona je pa vedno silila za menoj. Ker se nisem brigal zanjo, me je Urška, kakor je bijo gospodinji ime, začela sovražiti. Skoro noč za nočjo me je tlačila mora. Jaz sem sicer vedel, da gospodinja uganja svoje norčije z menoj in da se maščuje s tem, da mi ponoči ne da pokoja, toda molčal sem in nikomur ničesar omenil. Zeljno sem čakal, kdaj bo leta konec, da bom lahko šel, kamor bom hotel. Da v sedanji službi ne ostanem več, to sem sklenil. Nekega dne se odpraviva jaz in gospodar v gozd, da nasekava drv za zimo. Kmalu za nama je piišla tudi gospodinja s predjužnikom. Ostala je v gozdu in nama pomagala. Pr;d>io smo žagali in sekali in kmalu napravili zadostno količino drv. Takrat mi je gospodar strogo velel, naj grem domov po voz in konje. A gospo iinja mi je strogo ziabičila, naj se vrnem kar najhitreje. Ze ssein hotel zapreči konje; a tedaj mi pride na um, da bi ne škodilo, ako bi voz nekoliko na-maza'. Začnem iskati kolomaz, pa ga ne moiem najti nikjer. Tedaj se spomnim, da sem videl v kuhinjski omari razne škatlice in lončke z raznobarvnimi mazili. Večkrat sem se izpraševal, v kakšen namen ima gospodinja to ropotijo. Ročno zlezem skozi odprto okno v kuhinjo. Odprem kuhinjsko omaro in vzamem največji lonček, napolnjen z nekim črnim mazilom. Hitro se povrnem nazaj na dvorišče in se lotim mazanja. Začel sem pri zadnjem delu. Toda komaj je bilo prvo kolo namazano, se je zdajci pričelo dvigati od tal in se vrteti, kakor bi oživelo. ,To mazilo pa ni slabo!' sem se čudil. ,Voz bo kar sam brez konj tekel v gozd.' Hitro namažem še drugo kolo. Učinek je bil čudovit. Zadnji del voza je začel naravnost poskakovati od tal. Kolesi sta se vrteli kakor blazni, Moral sem se smejati. Radoveden, kaj bo iz vsega tega, sem namazal še kolesi pri -prednjem delu voza. Zdajci se je ves težki voz dvignil od tal in švignil visoko v zrak, potem pa padel na visoko širokovejnato lipo, kjer je obvisel. Nisem verjel svojim očem. V zadregi sem se praskal po glavi in gledal voz, ki je visel gori v vrhuncu Jipe. Skrbelo me je, kako ga bom spravil nazaj na dvorišče. Ali naj splezam na lipo in ga še enkrat namažem s čudodelnim kolomazom. Mogoče se bo voz zopet dvignil v zrak in potem padel nazaj na dvorišče. Ko tako premišljam in si belim glavo, se vrneta gospodar in gospodinja iz gozda domu. Grdo me je nahrulila gospodinja, zakaj se nisem vrnil v gozd s konjem in vozom, kakor mi je bilo naročeno. Povedal sem, da mi je voz ušel izpred nosa na vrh lipe. Oba hkratu sta se ozrla kvišku. Dobri gospodar je ostrmel, gospodinja pa je stopila k meni in me vprašala navidezno prijazno: ,S kakšnim mazilom si namazal voz? S kolomazom gotovo ne!' Nisem se hotel lagati, odkritosrčno Bem prignal, da sem iz kuhinjske omare vzel posodo e takim in takim mazilom in z njim namazal kolesa pri vozu. ,Ampak to je moralo biti prevcato čarovniško "lazilo!< sem pristavil. i k Mg. Mi volih' besM, dinja se je grozno razsrdila. Divji ogenj ji je začel bliskati iz oči. ,Nesramnik!' je zaklicala, peneča se od besa. ,Ti se predrzneš stikati po kuhinjski omari. Le počakaj!' 'fh Tedaj sem se prepričal, da Imam opravka s pristno čarovnico. Ženska je dvignila roko in napravila nad mojo glavo neko skrivnostno znamenje. Tisti hip sem začutil v životu grozne bolečine. Glava me je zabolela, silni krči so mi začeli lomiti ude. Padel sem na tla, kjer sem se zvijal kakor božjastnik. Prestrašeni gospodar je poklical nekaj sosedov, ki so me dvignili in odnesli na moje ležišče Tam sem ležal in pričakoval smrti. Grozno sem trpel, zlasti ponoči, zakaj vsako noč se je čarov-niška svojat spravila name. Premetavalo me je sem in tja, čuti! sem na svojem telesu udarce, ugrize zob, zbadanje s šivanko. Na prsih mi je ležalo kakor ogromna skala, niti kričati nisem mogel. Nevidna roka me je tiščala za vrat in me davila. Ni čudno, da sem hiral in medlel bolj in bolj. Bila me je le še kost in koža. Čutil sem, da lučka mojega življenja postopno ugaša. In tedaj sem sklenil, da se moram pred smrtjo nekoliko maščevati nad gospodinjo čarovnico. Nekega dne sem poklical gospodarja k sebi in mu rekel: ,Slišite, oče, verjemite ali ne, toda resnica je, da je vaša žena čarovnica!' Možak se je razjezil. Pital me je z lažnivcem in nesramnim čvekačem. Grozil mi je, da me bo vrgel na cesto, ako bom še kdaj trdil kaj takega o njegovi pošteni ženi. ,Lahko se prepričate na lastne oči, ali sem govoril resnico ali pa lažem in obrekujeml' sem odgovoril. ,Ako doženete, da moja trditev ni resnična, potem me lahko mirno vržete na gnoj.' ,To bom tudi storil!' mi je obljubil gospodar. ,Kako pa se naj prepričam, ali je moja Urška ča-iouilea ali ne?'- Začel sem starca poučevati: ,Priskrbite si leskovo šibico, ki je bila blagoslovljena na cvetno nedeljo. Ponoči, ko bo vaša žena zaspala, morate potegniti odejo raz njeno telo in jo z blagoslovljeno šibico nabrisati po goli koži. Ako se bodo drugega dne na Urškinem telesu poznale pisane in črne maroge, bo to dokaz, da je čarovnica!' Gospodar je obljubil, da se hoče ravnati po mojem navodilu, in zamišljeno odšel. Ponoči, ko je Urška zaspala, je mož odgrnil njeno odejo in pričel ženo z blagoslovljeno šibo krepko tepsti. Zena je kričala in se hudovala, a mož se je naposled izgovoril, da jo je pretepel le v sanjah. Drugega dne pa je starec prisilil svojo ženico, da se je slekla. Tedaj se je zgrozil, zakaj Urška je bila po vsem telesu tako pisana, kakor bi jo bil kdo poslikal s črno, modro, rdečo in zeleno barvo. Moj gospodar se je razsrdil. Pri tisti priči je vzel palico in pognal svojo ženo iz hiše. Nazaj še ženska ni vrnila nikdar več. Jaz pa sem ozdravel še tistega dne!> Edvard. njegov boter Srebot, in kvartali. Poleg njih j® čepel na zadnjih šapah oni veliki zajec, ki je prej Miha nanj streljal. Zatopljeni so bili v igro ii< niso opazili Mihe, ki jih je prestrašen gledal. Na Porobju je pozvonilo k povzdigovanju iit tedaj so vsi izginili. Ko je zazvonilo drugič, saf se vsi spet vrnili. Pa kakšni! Črni, z žarečiml očmi, z dolgimi kremplji na rokah in nogah. Tedaj je pristopil k Mihi njegov boter Srebo< in dejal? cčuvaj se! Nikdar več ne pojdi na kvai trno nedeljo na lov! Glej, mi smo tudi lovili takem času in zdaj delamo pokoro. Vsako ne* deljo se tukaj zberemo. Na videz smo zatopljen v igro, a v resnici trpimo strašne muke. Skoz devet gorečih gozdov, ki so napolnjeni z vragi pridemo na ta svet. Če bi ne bil jaz tvoj boter, b te lahko zdaj zdrobili v prah in pepel. Zarad mene ti je prizaneseno. Čuvaj seb Okrog Mihe je zasmrdelo po smodniku. Pote, nila se je črnkasta megla in kvartopirci so i: ginili. Z njimi vred pa tudi kad in oni zajec. Miha je komaj pobral puško in počasi kako; starec odlezel iz gozda proti domu. Ljudje so pr vili, da mu je večina las od strahu osivela. N lov pa od tiste nedelje ni šel nikdar več. • France K o j n i k, i IZ POPOTNIKOVE TORBE POLJANSKO PISMO. Gorenja vas, decembra Na Štefanovo je imel naš Sokol svojo običajni prireditev. Uprizorila se je veseloigra «Trije vašk švetniki». Sokolski dom je bil poln sokolsk« mladine in Sokolu naklonjenega ljudstva. Igrale so lepo podali svoje vloge, kar je pričalo pri jetno razpoloženje med poslušalci. Po igri se j< razvila neprisiljena zabava. Na Silvestrovo pa bo imel Sokol svoj večej ob 20. s telovadnim nastopom in šaljivimi to® kami. Letošnji božični prazniki so bili zelo prijetni in solnčni, kakor da se že bliža pomlad. Sneg« je le še malo na senčnih bregovih. Tudi naš Ble* goš je skoro brez bele odeje. Zato je pa na bo^ žične praznike imel tudi številne obiskovale ki so imeli krasen razgled na vse strani. Sicer pa je v dolini prav mirno. Le nekateri nepridipravi begajo ljudi z raznimi izmišljotin nami. Ne verjemite tem hujskačem, ki vas le li zlobnosti plašijo. j Vsem naročnikom in bralcem Domovine i dolini srečno novo leto! Illrfoi topeč (Ljudska pripovedka.) Slemenvrh je bil velik bukov gozd. Na vrini gozda pa je bila ravnina, ki je segala, kamor je neslo oko. Odtod se je prav lepo videlo k mali cerkvi Matere božje na Porobju. Sem se je napotil na kvatrno nedeljo Kvantov Miha na lov. S puško na rami je oprezno iskal plen, hodil po gozdu in skakal čez jarke. Naenkrat mu prileti nasproti velik zajec. cGlej ga, hudimana, sedaj bo pa nekaj! Joj, kako je velik! Takega pa še nisem videl*, je mrmral Miha, že prislonil puško k licu in sprožil. Zajec, ki ga je samo malo opraskal po nogi, jo je hitro odkuril. Miba je šel za krvavo sledjo. Tako ga je zajec privedel na vrh hriba na ravnino in izginil, V cerkvici na Porobju je zvonilo k maši. Miha hodi nekaj časa po ravnini, a zdajci mu noga obstoji, puška mu pade iz rok in kakor ukopan gleda: okoli velike poveznjene zelne kadi so se-Jom. Suša* IMaL Pskagkjji PISMO OD DRAVE. Zbor poslanca g. Petovarja. — Božičnica ObiH nega društva. — šolski radio. . Središče ob Dravi, decembri Zvest svoji ob volitvah dani obljubi, da b< ostal tudi po izvolitvi v trajni zvezi s svojimi vo lilci, je narodni poslanec g. Lovro Petovar pora: bil božične počitnice v to, da priredi v svojen srezu več zborovanj. Prvo zborovanje se je vršil« v Središču na Štefanovo. Krasno uspelo zboro1 vanje, katerega se je udeležilo nad 200 zavednil volilcev m ki mu je prisotstvoval tudi narodn poslanec g. dr. Ljudevit Pivko, je otvoril in vodi predsednik krajevnega akcijskega odbora, gospo< Franjo Robič. Po njegovih uvodnih besedah j« podal g. Petovar obširno poročilo o delu, od nosno načrtih Jduba narodnih poslancev. Podrobno se je bavil zlasti z načrti in zahtevami slo' venskih poslancev in prečital dotično sporne* nico, ki obseza najvažnejše zahteve dravske ba< novine glede žitnega monopola, preureditve dr» žavnih in samoupravnih davkov, znižanja troša* rine na vino, znižanja obrestne mere, ukrepo' za razdolžitev kmetov, okrepitve delovanja Privf legirane agrarne banke. Poročilo narodnega poj slanca je bilo z odobravanjem sprejeto. | Za njim je govoril g. dr. Ljudevit Pivko, stan znanec in prijatelj Središčanov. Osvetlil je prec*-{ielovauie onih. ki so provzfočm to silno dd jiarno napetost in pomanjkanje gotovine, ki vlada dandanes in česar ne bi bilo, ako ljudje ne bi !tako nesmiselno zadrževali denarja doma. V ostalem je omenil, da je prišlo tudi iz drugih krajev liaše domovine v narodno skupščino dovolj novih jugoslovensko mislečih sil, da je uspešno delo te skupščine zagotovljeno. Tudi g. dr. Pivko je žel za svoja izvajanja vse priznanje. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki izreka narodnemu poslancu g. Petovarju polno zaupanje in ki se glasi: Volilci, zbrani na sestanku 26. decembra v Središču, so sprejeli poročilo svojega poslanca g. Lovra Petovarja enodušno na znanje. Uverjeni so, da bo g. Petovar, poznavajoč težkoče vseh stanov in zavedajoč se resnosti našega gospodarskega položaja, usmeril svoje prizadevanje ,v to, da s svojim delom v narodni skupščini in izven nje pripomore k omiljenju težkoč, s katerimi se borimo. Zbrani volilci izrekajo svojemu poslancu polno zaupanje. | Ob koncu zbora je bil izvoljen pripravljalni codbor za snujočo se krajevno organizacijo nove Ksedržavne stranke. Za predsednika je bil izvoljen g. Franjo Robič, v odbor pa gg. središki župan Kolarič, župan obreške občine Rakuša in [župan vitanske občine Tomaži?. Ta odbor se bo fše izpopolnil z zastopniki ostalih občin, odnosno •krajev, ki spadajo pod središko volišče. Predsed-jnik zbora g. Robič je zaključil zborovanje s pozi-jvom na vse, ki so dobre volje, k složnemu skupnemu delu, da se izkoplje naša država čimprej iz težav in da pride čimprej zopet čas boljših razmer. r * j Na sveti večer se je vršila v šoli za učence [obrtne nadaljevalne šole lepa božičnica, ki jo je [priredilo Obrtno društvo. Po nagovorih vodje .obrtne nadaljevalne šole g. Najžerja in predsednika Obrtnega društva g. Robiča so prejeli vsi ^učenci in vse učenke lepa darila. Omogočil je •to božičnico predvsem banovinski svetnik g. Ja-iikob Zadravec, ki je daroval v ta namen 500 Din. >Za ta plemeniti dar mu bodi izrečena najsrčnejša (zahvala. Tudi obema organizacijama, Obrtnemu ^društvu, ki je darovalo iz svojih sredstev 750 Din, Kn Skupni obrtni zadrugi, ki je darovala 250 Din, igre vse priznanje. Pokazali sta obe organizaciji, 'aa se zavedata svojih socijalnih dolžnosti. ^ S prispevki krajevnega šolskega odbora, Obrtnega društva, kmetijske nadaljevalne šole, Hranilnice in posojilnice v Središču in Kmetske hranilnice v Središču se je nabavil "ep radijski aparat, ki je skupna last osnovne, kmetijske nadaljevalne in obrtne nadaljevalne šole v Središču. [Radio je že montiran in vlada za predavanja ^splošno zanimanje. Nabava šolskega radija znači jjbrezdvomno zopet pomembno pridobitev za po-fglobitev prosvetnega življenja v našem kraju, t^asluga gre v prvi vrsti delavnemu učitelju g. Mi-Froslavu Venigerholcu, ki je vodil akcijo za na-jbavo tega aparata in s tem pokazal, da se dado jkljub hudim razmeram doseči pri složnem delu |lepi uspehi. ^ Ob koncu našega poročila želimo vsem naročnikom in čitateljem Domovino srečno in veselo jiiovo leto! ^Domovina« bo imela tudi v prihodnjem letu v Središču svojega stalnega dopisnika ttn prinašala iz našega kraja in okolice redno pomočila o vseh važnejših dogodkih in novicah. —• Obnovite naročnino in pridobite novih narOČUi-lkOVi Zdravstveni (lom v Dolnji Lendavi. Že pred [leti je bilo sklenjeno, da se zgradi v Dolnji Lendavi prepotrebui zdravstveni dom. Nalezljive ■bolezni, zlasti trahom, ki je v .naših krajih močno razširjen, se ni mogel zatirati v dovoljni meri, ker ni bilo zdravstvenih postaj, kjer bi se oboleli zdravili. Vsi bolniki so morali hoditi na zdravljenje v oddaljeni Prelog v soseduo Med-murje, kjer pa največkrat ni bilo prostora za obolele Prekmurce. Pred dvemi leti je bil otvor-jen zdravstveni dom v začasnem poslopju v Murski Soboti, a za dolnje kraje je tudi Murska Sobota predaleč. Potreba po zdravstvenem domu v Dolnji Lendavi kot središču sreza je bila zelo nujna in se je zidava doma pričela letošnjo jesen. Zdravstveni dom bo stal na občinski parceli, ki jo je v to svrlio dala občina. Za dograditev doma bo potrebna vsota 480.000 Din, kakor jo izkazuje proračun. Vsa dela se vrše pod nadzorstvom banske uprave s sodelovanjem lendavske občine. Do sedaj so izvršena vsa betonska in tesarska dela. Prekinjeno delo se bo nadaljevalo takoj pomladi, da bo dom v teku prihodnjega leta dograjen. K stroškom je prispevala banska uprava 120.000 Din, država 50.000 Din, a ostalo štirinajst občin, ki sestavljajo lendavsko zdravstveno okrožje. Od celotnega zneska, ki ga prispevajo h gradnji občine, pride na Lendavo 45 odstotkov. Prispevki za gradnjo zdravstvenega doma so precej obremenili občinske proračune, vendar pa občine rade volje prispevajo te zneske za tako koristno in potrebno zdravstveno ustanovo, ki bo v ponos ne samo Dolnji Lendavi, ampak vsemu srezu. Dom bo v službi narodnega zdravja širših plasti naroda, kar bo pač za Prekmurje velika pridobitev. Požar zaradi neprevidnosti. V Goinilicah je pri Horvatovih pekla gospodinja kruli. Tlečo žerjavico je stresla v zaboj. Ker je to storila tudi že prej večkrat, žerjavici ni posvečala pozornosti. Nesreča je hotela, da je nekaj tlečega oglja prišlo v dotiko z lesenim zabojem. Ker je bil les suh, je kmalu začel zaboj tleti. Tik zaboja je bila slama, ki se je užgala. Plamen je preskočil na slamnato streho in zanetil hišo. Ko so prihiteli na pomoč ljudje, je bilo že prepozno. i Sirov napad na vojaka. Kranjec Aleksander iz Ivanovcev je služil v Zagrebu pri zrakoplov- nem polku. Pred dnevi je prišel na dopust. Prve dni je hotel uporabiti za to, da bi obiskal sorodnike in znance. Pot ga je pri tem zanesla pri Domanjševcih k državni meji. Na sebi je imel vojaško obleko. Zdajci pridrvi proti njemu šest fantov. Še preden se je vojak zavedel, za kaj gre, so začeli fantje nad njim madžarsko kričati in so ga napadli. S koli so ga začeli obdelovati po glavi in po ostalem telesu. Vojak se ni mogel obraniti. Zgrudil se je na tla. Napadalci so ga pretepali še dalje, dokler siromak ni obležal na tleh z razbito in okrvavljeno glavo brez zavesti. Nato so fantje zbežali. Ko so ranjenca našli, so zadevo takoj sporočili orožništvu. Teuiu se je po temeljitem zasledovanju posrečilo, da je krivce našlo in prijelo. Ranjenega vojaka so spravili v bolnišnico. v? ^ Za kuhinjo Sirov kipnik. 10 dek sirovegi masla razgrej, dodaj toliko moke, da napraviš bolj redko in svetlo prežganje. Prežganje zalij z osminko litra mleka, malo osoli in pusti, naj malo prevre, potem postavi na hladno. Ko se je shladilo, primešaj štiri rumenjake, 13 dek naribanega sira, malo popra in naposled še sneg štirih beljakov. Skledo namazi s sirovim maslom, potresi z drobtinicami in zlij pripravljeno testo noter. Nato speci kipnik v precej topli pečici. (Pod skledo potresi malo soli, da ne poči.) Kipnik zapeci zlatorumeno tako, da je znotraj še mehak. Pečenega daj takoj na mizo. . ," - '-v;-'V;' čokoladna torta. Stoki sneg štirih beljakov, primešaj 10 dek sladkorja, 10 dek zribane. čokolade in 12 dek drobno zrezanih orehov. Testo nato stresi v pomazan tortin model in speci. Drugi dan torto prereži, namazi z mezgo, jo zloži skupaj, pomaži še povrhu in ob straneh z mezgo in posuj z zmletimi orehi. Dušena gnjat. Šunko kuhaj eno "uro, nato jo vzemi na krožnik in ji odreži vso kožo. V kožici segrej mast in na masti ocvri malo drobno zre-zane čebule, peteršilja, korenčka in zelene. Ko se je zelenjava malo ocvrla, položi na zelenjavo kožo od šunke in na kožo šunko. V kožici naredi iz ene žlice moke svetlo prežganje, ki ga zalij s četrt litra belega vina, in ko prevre, polij z njim šunko, nato kožico dobro pokrij in tako duši šunko približno dve uri, da postane mehka. Ko je šunka mehka, jo vzemi na krožnik, sok pa pretlači skozi sito, ga postavi na vroče, pridenf dve žlici kisle smetane in ko prevre, ga daj v skledici kot polivko k šunki na mizo. Zraven lahko daš dušen riž, kruhove cmoke in podobno.* Praktični nasveti Če si opečeš jezik ali grlo z vročo tekočino, je najbolje srkati gosto smetano. Vsakih pet minut vzameš eno žlico smetane v usta in pustiš, da sama zleze po grlu. To ti bo prav hitro pomagalo. Če pa nimaš smetane pri roki, pomaga tudi na* vadno namizno olje. Barvane usnjene pasove osnažimo tako, da v vroči vodi raztopimo malo jelenje soli (Hirsch-liornsalz), ki jo dobimo v drogeriji, nato pustimo to tekočino shladiti in s hladno očistimo madeže z usnjenega pasu. Nato posušimo z mehko krpo in pomažemo pas z jajčnim beljakom. Škrob (štirko) moraš vedno zmešati le s potočno vodo, najbolje pa z deževnico, če hočeš imeti lepo poškrobljeno perilo. Navadna studenč-niča je za škrob neporabna. Če se ti je pri likanju perilo zažgalo, namoči dotične dele v kislem mleku en dan, nato operi, z milom in čisto vodo. Če je pa močno zažgano, ponavljaj to večkrat in izpiraj še s toplo vodo. Zarjavelo likalo osnažiš, če namažeš spodnjo plat, ko je likalo vroče, z belim voskom, ki si mu dodala malo soli. S tako namazanim likalom likaj po kaki volneni krpi. Po potrebi to ponovi, dokler ni likalo spet lepo svetlo. X Protiverski božič v Rusiji. Ruski komunisti so letos na prav poseben način slavili božično praznike. S pomočjo organizacije brezbožnikov je razposlala komunistična stranka po vseh me« stih in vaseh posebue agitatorje, ki so vodili protibožično in sploh protiversko propagando s prirejanjem javnih zborovanj, širjenjem proti-verskčga štiva in prikazovanjem protiverskih filmov. V Moskvi in drugih večjih mestih so priredili protiverske razstave in otvorili nalašč za božič posebne protiverske muzeje. Čez božične praznike so obratovale vse tovarne in v vseh šolah se je vršil pouk. Po vseh kinematografih so bili na sporedu protiverski filmi, vsa gledališča so morala vprizoriti protiverske igre. Celo cirkuška podjetja so morala poskrbeti med božičnimi prazniki za protiverske programe. Prodajanje božičnih drevesc je bilo strogo prepovedano. X Tudi na Poljskem j«- kmetijstvo v težavah. Kakor poročajo iz Varšave, je poljski kmet v podobnih težavah kakor kmet v Srednji Evropi vobče. V zadnjem času so padle cene tako nizko, da se prodajajo konji neverjetno pod ceno. \ Galiciji in v Šleziji ni mogoče prodati najboljšega konja za več kakor 300 Din. Kmetje so pri-morani prodajati živali tudi po tej ceni, ker izbila letina za seno zelo slaba in se je krma zefo podražila. Prezadolženost je tudi na Poljskem ogromna. Za splošen položaj na Poljskem je značilno, da je neki kmet pred kratkim utopil svojega prašiča v ribniku iz jeze, ker so mu ponudili zanj samo 300 Din. X Zrak je najboljši zaščitnik proti mrazu. Vsak otrok ve, da imajo dvojna okna namen, varovati nas pred mrazom, a malokdo pomisli, kako se to prav za prav vrši. Med dvojnimi okni je zaprt, z zrakom napolnjen prostor. Zrak pa j.' slab pre- vodnik toplote. Zrak med dvojnimi okni se zato ne more tako hitro in močno ohladiti kakcr vna-nji zrak. Isto je z našimi plašči. Premnoga vlakna v njih tvorijo nešteto malih, z zrakom napolnjenih prostorov, ki po eni strani zadržujejo zimski mraz, da ne more do naših teles, po drugi strani pa ne dado telesni toploti, da bi uhajala. To lastnost zraka smo ukoristili tudi pri pernicah. Gosji puh tvori prav tako male zračne prostore. Ptice dobe pozimi gostejše perje, živalski kožuhi ustrezajo istemu namenu, zakai dfake se vzravnajo strmo navzgor, če je živali memrzlo. Na zadnjem dejstvu temelji tudi pojav tako zvane kurje polti. Mali vozliči, ki nastanejo na koži, kadar nas mrazi, dvigajo dlačice, ki rasejo na teh mestih. Kaj bi bilo z zemljo, če bi je ne čuval pred vsemirskim mrazom 273 stopinj zračni plašč? Vse bi otrdelo v led, življenje bi prenehalo in z njim človek. X Skoro 3000 let v krsti. Iz Leningrada poročajo, da so v Ermitažu preiskali egiptsko mumijo, ki so jo šele nedavno vzeli iz. sarkofaga. Na notranjem ovoju mumije so odkrili napis, ki ■ je iz njega razvidno, da gre za mumijo nekega svečenika, ki je umrl v 16. letu vladanja neznanega faraona. Zadnje ovoje so morali odstranje-i vati zelo počasi in previdno, kajti balzami, ki so bili z njimi ovoji prepojeni, so se bili strdili v smoli podobno snov. Mumija je zelo dobro ohranjena in se še dobro vidi egiptski tip obraza. Strokovnjaki trdijo, da je ta mumija stara vsaj 2700* let. X Orjaki v živalskem svetu. V živalskem kraljestvu se cesto pojavljajo orjaki, ki vzbujajo med ljudmi občudovanje. V minilem stoletju je slovel po svetu vol, ki je tehtal 2956 kilogramov in je bil zelo lepo razvit. Visok je bil 1-70 m, dolg pa 3-60 m. Tega orjaškega vola so kazali v Lanca-shiru. Pb Oijllll Ud jo prctio-il hrinj Clydoc.dnlat ki so ga gledalci občudovali na razstavi v New Torku leta 1889. Visok je bil 2-10 m, tehtal je pa 1524 kilogramov. — Med psi so bili največji indijski, ki so pa že izumrli. Neki irski volčjak je bil visok 122 cm in leta 1925. se ga je ustrašil baje celo lev. Pes se je zakadil vanj in rešil tako življenje ženi nekega angleškega oficirja. Pa tudi volkovi dosežejo izredno velikost. V gorovju Sa-eramentu so ujeli v past 2-10 m dolgega volka. — Največja žival je slon, ki živi v neraziskanih krajih vzhodne Afrike in proti kateremu so navadni sloni pritlikavci. Lovcem se pa še ni posrečilo zalotiti tega orjaškega slona, da bi ga mogli fotografirati. Orjaškega slona spremlja mnogo samic, ki stoje noč in dan na straži, in čim se približa nevarnost, jpozore orjaškega moža, da jo pravočasno odkuri na varno. X Zmrznil je in je zopet oživel. Fakirske čarovnije so že znane. Ta si prehode z iglami telo od vratu do nog, drugi se da živ pokopati in vstane iz rakve zdrav, kakor je bil legel vanjo. To, kar poročajo o Argentincu Pedru Natizu, pa prekaša vse čarovnije, kar smo jih doslej slišali. Pedro Natiz je živ legel v vodo, v njej zmrznil in se čez 24 ur zopet zbudil zdrav in čvrst kakor riba. Predstava je bila javna. Pred začetkom predstave sta Pedra Natiza preiskala dva zdravnika. Ugotovila sta, da deluje njegovo srce v redu. S skrajnim naporom voije se je fakir prestavil v izredno stanje, pri čemer je srce skoro nehalo utripati. Pred občinstvom je stala kovina-sta krsta. Dva pomočnika sta položila Natiza vanjo, potem ko sta mu ponovno natrla kožo z neko posebno mažo. Odprto krsto so nato prenesli v drug prostor, kjer je bila toplota za pet stopinj nižja kakor v dvorani za občinstvo. Voda je v kratkem času zmrznila in Argentinčevo telo je kmalu ležalo v velikem kosu ledu. Krsto so dali na mizo in fakir .je vzdržal v tem stanju 24 ur. Seveda je bil ves čas pod zdravniškim nadzorstvom. Ko se je začel po 24 urah tajati led, je bilo Argentincevo telo trdo in mrzlo. Obličje je kazalo mrvaško bledico. Natizova pomočnika sta najprej začela ribati obraz, potem pa dvignila • fakirja in ga položila v mlačno vodo. Cez pol ure se je začel Natiz buditi in ie postopno zopet oživel. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Moder nasvet. Nekdo vpraša starega možaka, kaKo bi se od-križal neprestanih obiskov, ki ga stanejo debele novce, pa mu starec kar odgovori: «Posodi siromakom denar, a bogatine nadleguj s prošnjami za posojilo, pa se te bodo izogibali siromaki in bogatini!* Pred sodiščem. Sodnik: cObtoženi ste,' da ste v pijanem stanju kalili nočni mir. Kako je prišlo do tega?» Obtoženec: cMoja žena je tisto jutro odpotoval k svoji materi, pa...» Sodnik.: «No zaradi tega vam še ni bilo treba ves dan praznovati.* Zločinec se vrača na kraj zločina. Gospodična: «Gospod, včeraj ste me poljubili proti moji volji, danes pa hočete zopet storiti isto.* Gospod: «Ali ue veste, gospodična, da se zločinec rad vrača na kraj svojega zločina? Brbljav sinko. A: Ali zna vaš mali že vse govorili. B: «Kajpak! Pra? sedaj si na vse načine prizadevamo, da ne bi preveč brbljal, kadar so tuji ljudje v hiši.. .* Preveč rada ga ima. Vinkec je pritekel k tetki in ji začel tožiti, da ga je očka pretepel, ker je bil hudoben. Tetka: «Očka te mora kaznovati, kalar si poreden. Kljub temu pa te ima rad, saj pravi pregovor: Oče, ki ljubi svoje otroke, jih tudi kaz-nuje Vinkec: Da, ali očka me ima preveč rad ..:» Odprta usta. Zdravnik: «Ali spite morda z odprtimi ustmi?* Bolnik: «Ne vem. Drevi, ko bom spal bom na to pazil.> Pred ogledalo«!. Stric: ^Tinček, zakaj vendar stojiš pred ogledalom z zaprtimi očmi?* Tinček: «Veš, stric, rad bi videl, kakšen sem, kadar spim.* MALI OGLASI Smrekovega kolja za vinograde kupi eden do dva vagona Anton Bibič, trgovec na Globokem pri Brežicah. 20 16 Avto proda poceni Davorin To m b a h v Mariborli, Zrinjskega trg št. 6. 17 Siromašno deklico brez, staršev, staro nad 14 let, se sprejme za svojo. Če bi take ne bilo, se vzame tudi starejše dekle z malim otrokom (deklico), ki bi znala opravljati vsa domača dela. Vsa pojasnila glede tega daje pismeno ali ustno Vavpotič Vincenc, cestar na Lešnici pri Ormožu. Bogati postanete, če imate veliko znancev! «P e r s s o n s>, Ljubljana, poštni predal 507. Znamki za odgovor! 9 Ozebline Vas mučijo. Mene so. 30 let. Mnogo sem se trudil, da bi jih odpravil. Slednjič se mi je posrečilo sestaviti tinkturo «SuIfjodal». Danes imam zdrave noge^ Če hočete ozdraviti svoje noge, roke, tedaj naročite še danes mojo zajamčeno tinkturo «Snlf-jodab. Steklenica 20 Din (proti vnaprejšn jemu plačilu) ali 30 Din (po povzetju), prosto poštnine. «Sulf-jodal» ima v zalogi in ga razpošilja R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška ulica št. lOa. 15 Ženitna ponudba. Gospodična z dežele, stara 27 let, ki je bila več let sobarica in kuharica in ki ima do 14.000 dinarjev imovine, se želi seznaniti zaradi možitve s treznim in delavnim gospodom, starim od 27 do 40 let, ki ima primeren kapital. Vdovci niso izključeni. Ponudbe spreiema uprava «Domovine», 11 Čuden ptič. Učitelj: * Povej mi, Jožek, kdo je I.i) Koj» lumbb Jožek: «Kolumb je bil ptič.* Učitelj: «Ptič? Zakaj pa?* Jožek: Saj ste nam zadnjič govorili o Kaj lumbovem jajcu .. .* Nemogoče. Učitelj: šKo bi tvoj dobri oče vedel, kako s$> slabo obnašaš, bi dobil sive lase.* Mihec: i'in svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem! in znancem JOSIP OLLP trgovina in gostilna v Ljubljani, Pod trančo št. lj Glasbila za vse! Violine , , . , od Din 6S-— Git re.....od Din 169-— Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din Kromatične in klavirske harmonike, vsi jazz-instrumenti. Zahtevajte veliki brezplačni C E N I K ,d na večje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. potir. MARIBOR št. 104. Fezosr S Pozor J Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na"mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. 2cevni aparat kompl. 3cevni aparat kompl. 4cevni aparat kompl. Din 1.380.— Diil 1.980.— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNER LJUBLJANA, Dunajska cesta la/II. v Živinorejcem Priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč t ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena jfe s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjen;e, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parkiji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen;u, Izpadu porodnic* in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape* njanju goved ir. ovac, pri tujih pred inetih v požiralniku, pretresu možgan, soInCarici, nemarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju a popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. wsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi nioral imeti to knjigo. (Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča Iv knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica it. 3 za dame in gospode z opremo strojnega pletiljstva na domu. Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din na mesec, ker odvzemamo izgotovljeno blago, plačamo mezde za pletenje in dobavljamo za predelovanje prejo. Pišite po gratis prospekte ?e danes na domačo pletarsko industrijo št. 9 Josip Kališ, Maribor Trubarjeva ulica štev. 2. Najnovejše dvokol) z motorčkom l1/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat In posamezni deli najceneje. Ceniki franko, »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJubljana, Karlovška cesta št. 4. ' Zahvala. Fo smrti gospe Neže lajfarjeve sem prejel od Ljudske samopomoči takoj pripada joto podporo, za katero se s tem najlepše zahvaljujem. V Posavcili-Podnartu, dne 12. decembra 1931. 14 Ivan Kapns s. t' Zahvala. Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po sni i ti mojega očeta g. Jožefa Jekla izrekam s tem ' Ljudski samopomoči v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to društvo vsakomur flajbolje. V Novi cerkvi pri Celju, drie 12. decembra 1931. '13 Marija Jekl s. r. Zahtevajte brezplačni veliki CENIK! Srebro 160 Din sMs^ 5 lit garancije Št. 1120 Din Št. 1292 Elegantna, tenka, niklasta lira 99 Din Z enim zvoncem 48 Din Prima, z dvema zvoncema TODin Zm n«utm^'«jE* vrnem danar. A. Kiffmann, Maribor 143 ! Specialist samo za boljie ure ! Vaše fotografije poveča najlepše in najceneje tvrdka Niko Simonič - Ljubljana Stari trg št. 19. Ure, zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro tvrdka H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica St. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, a sekundnim kazalcem 78 Din. št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, * Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vara pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 1932 Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem 1932 tovarna olja in firneža, lakov in barv, družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Ljubijana-Medvode Maribor Novi Sad H KAFETEA -Izdaia za kociort-ij «!'oniovine» A.iuil ti i lu nikar. Urejuje Filip O m i a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran J.euriet