^^lor NI&RC d.o.o. Jože Cerovšek S114 - LET05#f . CEUE,6.4. '95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Bronko Stamejčič 1 oran čuvaju praenje mladih v celjskem dijaškem domu. Vroča tema na strani 8. ^ Prve razlastitve v Savinjski Vroča tema na strani 8. Govorice razburjajo Obsotelje Kaj je res in kaj niz odlagališčem jedrskih odpadkov v bližini Atomskih Toplic. Stran 9. Materi ^en^trokl se v'Mkih GraLvšah podira dom. Reportaža na strani 20. ilagradnaigraoblOO 'lici filma na strani 15. DOGODKI Grbi za zaslužne Celjane Na slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, 11. apri- lu, bodo v Celju podelili 3 zlate celjske grbe ter po 2 srebrna in bronasta grba najzaslužnejšim občanom oziroma ljudem, ki so s svojim delom in ustvarja- njem dajali pečat mestu Celju. Dobitnica zlatega celjskega grba Milena Moškon (rojena 27. marca 1928), umetnostna zgodovinarka, kustosinja in muzejska svetovalka, se je po diplomi iz umetnostne zgodo- vine na ljubljanski Filozofski fakulteti izpopolnjevala v ka- binetu JAZU v Zagrebu in Al- bertini na Dunaju. Od leta 1955 do upokojitve v letu 1994. je bila kustosinja v Pokrajin- skem muzeju Celje. Njeno de- lovanje je segalo na več podro- čij, za svoje nesebično, požr- tvovalno in ustvarjalno delo pa je prejela več priznanj in diplom, med drugim tudi naj- višje priznanje slovenskih mu- zealcev Valvazorjevo nagrado. Dobitnik zlatega celjskega grba primarij docent dr. Zvo- nimir Šušteršič (rojen 4. janu- arja 1912) je za doktorja vsega zdravilstva promoviral leta 1936 v Zagrebu. Specialistični izpit iz kirurgije je opravil leta 1942 in bil 6 let kasneje ime- novan za predstojnika kirurgi- je in ravnatelja celjske bolniš- nice. Leta 1958 je postal pri- marij, 5 let kasneje docent, v letu 1964 je opravil speciali- stični izpit iz urologije in leta 1976 dobil naziv svetnik. V tu- jini je izpopolnjeval svoje zna- nje plastične Idrurgije, kirur- gije roke, opeklinske in tora- kalne kirurgije ter urologije. Ravnatelj celjske bolnišnice je bil do leta 1955, predstojnik kirurgije 10 let dlje, urologije pa do leta 1977. Kot svetnik se je upokojil leta 1981. Razvoj celjske bolnišnice je v veliki meri prav njegova zasluga. Dobitnik zlatega celjskega grba Celjsko pevsko društvo že od 20. januarja 1895 z nego- vano slovensko ljudsko pesmi- jo obeležuje vse pomembnejše kulturne in in narodne pomni- ke ter proslave na Celjskem. Kot dirigenti so Celjsko pev sko društvo vodili priznani glasbeni ustvarjalci in pou- stvarjalci: Anton Lajovic, dr. Anton Schvvab, Ciril Pregelj, Josip Šegula, prof. Egon Ku- nej, Jurče Vreze, Boris Ferlinc, Jože Kores in Danijel Grum, zadnjih 34 let pa zbor vodi Ed- vard Goršič. Vidne rezultate je zbor dosegal na številnih do- mačih in mednarodnih tekmo- vanjih, gostoval sirom Evrope in leta 1992, ko je bila Sloveni- ja že mednarodno priznana suverena država, s koncertnim nastopom v Vatikanu počastil tudi poglavarja rimsko katoli- ške cerkve papeža Janeza Pa- vla II. Dobitnik srebrnega celjske- ga grba primarij doktor sto- matologije Franc Štolfa se je po končanem študiju na Medi- cinski fakulteti zaposlil v Ce- lju, ves čas je aktiven v stro- kovnem in društvenem delu slovenskih zobozdravnikov. Iz njegovega dela velja posebej izpostaviti postavitev Sloven- ske zbirke zobozdravstva v Muzeju novejše zgodovine Celje. Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje so se začele v po- nedeljek, vrstile pa se bodo vse do konca meseca. Osrednja slovesnost bo na sam praznik, v torek, 11. aprila. Slovesnost se bo začela z dvigom celjske zastave pred Narodnim do- mom, nadaljevala s slovesno sejo občinskega sveta ter zak- ljučila s predstavitvijo celost- ne podobe mestne občine. Kul- turni program za osrednjo slo- vesnost pripravlja Celjsko pevsko društvo pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča, ki letos praznuje 100-letnico in bo ob prazniku prejelo tudi najvišje občinsko priznanje Zlati celjski grb. Dobitnik srebrnega celjske- ga grba Štefan Žvižej je svoje življenje že v mladih letih za- pisal ljubiteljski kulturi. Lani je proslavil 40-letnico udej- stvovanja v kulturnem življe- nju, v tem času pa je bil sou- stanovitelj Naše besede, Nova- čanovih dni, Cufarjevih dni ter dnevov kulture v Slovenski Bistici, da omenimo le neka- tere. Dobitnika bronastih celj- skih grbov sta Vesna Jevnikar- Perko in Cvetko Eojc. Dram- ska igralka Vesna Jevnikar- Perko je v zadnjem letu dose- gla izjemne enkratne rezultate v štirih • žanrsko popolnoma različnih predstavah in ustva- rila nepozabne kreacije v no- silnih vlogah predstav Sloven- skega ljudskega gledališča Ce- lje. Cvetko Roje pa je z brona- stim celjskim grbom nagrajen za prizadevno delo v krajevni skupnosti ter organizacijo sre- čanj ukradenih otrok. KS Dol- go polje je postala domicilna skupnost ukradenim otrokom, leta 1992 pa je Roje organizi- ral medijsko odmevno sreča- nje ob 50-letnici tragičnega dogodka. IVANA STAMEJČIČ Kapital 95 LJUBLJANA, 4. apriu (Delo) - V Cankarjevem domu so odprli tretji jj. nančni sejem Kapital 95 Na njem se predstavlja ve^ kot 50 bank, borznih hj^ zavarovalnic, organizatorji pa bodo pripravili še prei; 60 pogovorov z znanimi fj. nančniki. Prošnje še do 10. aprila LJUBLJANA, 4. april, (Delo) - Do 10. aprila spre, jema republiški stanovanj- ski sklad vloge za ugodna stanovanjska posojila s 3. odstotno obrestno mero in desetletno odplačilno do- bo. Zanimanje za takšno posojilo je zelo veliko, kar se je pokazalo že v prvil dveh razpisih. Socialni sporazum^ podpisan LJUBLJANA, 31. marca (Delo) - Dr. Janez Drnovšek v imenu vlade ter predstav- niki delodajalcev in sindi- katov z izjemo Pergama in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije so slovesno podpisali prvi socialni spo- razum. Prizadevali naj bi si, da z naraščanjem plač ne bi ogrozili socialnega sporazimia in da z njiho- vim omejevanjem ne bi zmanjšali storihiosti. Zapore še bodo LENDAVA, 31. mali (Republika) - Zaradi nem gočih razmer na mejnOT prehodu Dolga vas, kjer vozniki tovornjakov čakajo tudi več dni in so zato pred dnevi protestno bloldral prehod, bodo Lendavčani 28. aprila protestno zaprli magistralno cesto, prebi- valci Murske Sobote pa 11. aprila. Na zadnjih pogovo- rih o urejanju omenjenega problema namreč ni bilo najodgovornejših iz repu- bliških ministrstev. Ministrica oliisicala Prevzgojni dom Radeče Pravosodna ministrica Meta Zupančič s sodelavci je v torek obiskala Prevz- gojni dom v Radečah i" preverila, kakšno je stanj* v tej ustanovi po imenova- nju novega vodstva. koncu obiska je bila zado; voljna s spremembami, 1" jih vpeljuje novo vodstv" pri urejanju razmer. -NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: Bralfl Stamejčič. ^ Pomočnica odgovornega nika: Milena Brečko-Poklič Uredništvo: Marjela Ag^^ Irena Baša, Tatjana Cvim, J'' nja Intihar, Brane JeraO*"' Ksenija Lekič, Edi Masnec, ška Selišnik, Ivana SUmep Željko Zule. Tehnično u*^ nje: Franjo Bogadi, B.c^ Kojterer, Igor Šarlah. ObHl vanje: Minja Bajagič. Taj* uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešero< 19, Celje. Telefon: (063) ^ 500, fax 441-032. Veterinarji na svoje Na osnovi zakona o vete- rinarstvu, ki ga je državni zbor sprejel lani, so v Za- vodu za živinorejo in vete- rinarstvo Celje začeli s pri- pravo programa lastnin- skega preoblikovanje zavo- da. S sklepom občinskih svetnikov, da soglašajo z občinskim lastniškim de- ležem nekaj manj kot 3 mi- lijone 600 tisoč tolarjev oziroma 16-odstotnim last- niškim deležem v Veteri- narski postaji Celje pa je bila prejšnji teden prižga- na zelena luč za lastni- njenje. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje je mo- ral do konca marca mini- strstvu za kmetijstvo pred- ložiti občinska soglasja o lastniških deležih v vete- rinarskih postajah. Za celj- sko občino so ga ugotovili na osnovi finančnSi vla- ganj v zadnjih desetih letih in znaša 3 milijone 598 ti- soč tolarjev. Zdajšnja orga- nizacija zavoda je zasnova- na po vsebinsko in območ- no zaokroženih organiza- cijskih enotah, s spreje- mom zakona o veterinar- stvu pa je treba dejavnost razdeliti na tri dele. Tako bo z zaključkom lastnin- skega preoblikovanja za- voda ločena dejavnost kmetijstva ter veterinar- stva javnega značaja, ob tem pa ustanovljeiiih še 8 samostojnih veterinar- skih postaj za tiste veteri- narske dejavnosti, ki se po zakonu lahko opravljajo kot zasebna praksa. Celjski svetniki so sogla- šali z ugotovljenim vlož- kom, ki tako znaša dobrih 16 odstotkov osnovnega kapitala Veterinarske po- staje Celje, dokončno pa ga bo potrdilo ministrstvo za kmetijstvo. IS ZaKljučni račun pod streho ¥ Celiu lahko lansko proračunsko Izgubo pokrlielo z otiprorialo ene oa občinskih siavh — V Štorah za, v Vojniku razprava v petek »Proračunska izguba celjske občine za lani znaša 140 milijonov tolarjev in pi- ka,« je bila jasna v.d. vodja finančno računovodske službe mestne občine Da- nica Doberšek, ko je svetnikom pojasnje- vala odlok o potrditvi zaključnega raču- na lanskega proračuna. Le-ti so namreč izrekli vrsto konkretnih in pavšalnih po- mislekov, Ivan Ferme (CNL) pa se je zav- zemal, da bi zaključni račun le oblikovali tako, da bi Celje v leto 1995 startalo z ničlo. Svetniki so po temeljiti razpravi odlok o potrditvi zaključnega račima lanskega proračvma sprejeU, kar je tudi predpogoj za oblikovanje izhodišč letošnjega prora- čima. Skupaj s tem aktom so sprejeli še zaključna računa Sklada stavbnih zem- ljišč in Stanovanjskega sklada občine Celje, potrdili ukinitev račimov odprav- ljene občine Celje ter soglašali s premo- ženjskimi bilancami občine ter krajevnih skupnosti. In čeprav naj bi o zaključnem račimu razpravljali skupaj z vojniškimi in štorskimi svetniki, do načrtovanega skupnega zasedanja ni prišlo, ker sta se oba sveta zaradi kopice zadev, ki naj bi jih še obravnavala, odločila za samostoj- ni seji. Tako so zaključni račun lanskega proračuna občine Celje že potrdili v Što- rah, v Vojniku pa bodo svetniki o tem razpravljali jutri. 140 milijonov tolarjev lanske izgube je za celjsko občino dejstvo, ki ga je bilo treba sprejeti. Dobrškova je k temu zno- va nanizala pojasnila, de je izguba posle- dica določene nizke javne porabe, ki je za Celje znašala 34.250 tolarjev na prebi- valca, državno poprečje pa je bilo 37.776 tolarjev (kar 52 od 62 občin je imelo dovoljeno višjo porabo) ter izpada neka- terih proračunskih prihodkov, ki so na- stali zaradi objektivnih vzrokov nereali- zirane prodaje nepremičnin v lasti obči- ne. Prav v slednjem pa bo verjetno treba iskati tudi pokritje za lansko izgubo. V Celju trenutno omenjajo dve možno- sti za pokritje izgube. Po prvi naj bi del izgube pokrila država, po drugi pa bi jo pokrili z že lani načrtovano odprodajo ene od občinskih stavb (poslopje bivše SDK, ki ga je nameravala odkupiti Ljud- ska banka, ali stavbe, v kateri je Uprava za javne prihodke, ministrstvu za finan- ce). Najverjetneje pa se bo izguba krila s kombinacijo obeh možnosti. V razpravi je svetnik Janez Čmej (SLS in ND) opozoril na nekaj neskladnosti zaključnega račima z lanskimi proračim- skimi postavkami ter svetnikom prenesel stališča Gospodarskega foruma strank slovenske pomladi. Svetnikom so na vr- sto vprašanj o proračimski porabi posa- mezrdh porabnikov odgovarjali v.d. vo- Svetniki so podprli tudi predlog za odpis kreditov Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo ter Občinski gasilski zvezi v skupni višini 6 milijonov tolarjev, z dodatkom, da gre odpis v breme letoš- njih proračunov vseh treh novonastalih občin. dje pristojnih občinskih služb, slišati pa •je bUo tudi vrsto pobud, ki bodo prišle prav pri oblikovanju letošnjega proraču- na. Mag. Franc Knafelc (ZLSD) je v raz- pravi še opozoril, da se izgube razlikuje- jo med seboj in ocenil, da za celjsko ven- darle stoji premoženje, s katerim se jo bo lahko pokrilo. IVANA STAMEJČIČ Lokalna samouprava se konča pri denarju Ohčina Laško sprejela osnutek letošnjega proračuna — Iz Hržavne blagajne bo treba aobltl najmanj še 200 milijonov čeprav občine še nimajo na- tančnih navodil, kako obliko- vati proračun in kolikšen bo letošnji dogovorjeni obseg jav- ne porabe, so v Laškem že sprejeli osnutek proračuna ob- čine za leto 1995, saj drugače ne bi mogli zagotavljati koli- kor toliko normalnega delova- nja in financiranja vseh upo- rabnikov. Po prvih izračunih je prora- čun laške občine nekaj čez 570 milijonov tolarjev, vendar vso- ta zagotovo ne bo zadostovala za vse letošnje potrebe in na- črte v občini. Kot je ugotavljal svetnik Roman Matek, bo od države treba dobiti vsaj še 200 miUjonov tolarjev. Stroške za posamezna področja bodo iz proračuna še naprej delili na laško in radeško občino, in to v razmerju 3:4. Takšna delitev bo potrebna vse dokler občini ne bosta opravili delitvene bi- lance. Proračim, ki ga bo med le- tom gotovo treba še nekajkrat popraviti, so laški svetniki v celoti podprli, vendar so za nekatere postavke iz proraču- na zahtevali dodatna pojasni- la. Svetnike iz vrst slovenske ljudske stranke je med drugim zanimalo, zakaj je v proračunu za kmetijstvo rezerviranih le 5 milijonov tolarjev, za veseli avtobus in letovanje otrok pa kar 4 milijone. Predstavniki občinske uprave so odgovorili, da je treba dodatni denar za kmetijstvo dobiti od države, vsoto, ki je iz proračuna name- njena za otroke, pa zberejo s pomočjo donatorjev in po- kroviteljev ter s prispevki staršev. Sestavljalcem prora- čuna so nekateri svetniki tudi zamerili, ker letos v občini ne bodo dali prav nič za varova- nje okolja. »V občini se obna- šamo, kot da pri nas sploh ni- mamo problemov z onesnaže- nostjo zraka in voda,« je opo- zoril svetnik Konrad Jurko- šek, Marjan Salobir pa je me- nil, da v primerjavi z ostalimi proračunskimi porabniki v Laškem preveč dajejo za družbene dejavnosti. Pri tem je opozoril na lokalne ceste, od katerih je skoraj tretjina v ta- ko slabem stanju, da si ime lokalna komajda še zasluži. Po prvih načrtih bo občina Laško letos iz proračima na- menila za naložbe dobrih 74 milijonov tolarjev, od tega največ, 33 milijonov tolarjev za novo osnovno šolo v Sedra- žu. Ministrstvo za šolstvo je namreč šolo že vključilo v svoj program financiranja, zato je tudi letošnja postavka za to naložbo, ki bo po napovedih končana do novega šolskega leta, tako visoka. Med prora- čunskimi sredstvi za letošnje naložbe je tudi 5 milijonov to- larjev za začetek gradnje nove šole v Šentrupertu in le en mi- lijon za investicijsko vzdrže- vanje zdravstvenega doma La- ško. Občina trenutno iz prora- čuna ne more dati več denarja zdravstvenemu domu, upajo, pa, da se bo nekaj sredstev na- teklo še med letom. Zdravstve- ni dom je namreč občini poslal zahtevek za 11 milijonov to- larjev. Dva milijona tolarjev rabijo za tekoče vzdrževanje, 5 milijonov za obnovo dotraja- ne opreme, zlasti v nujni medi- cinski službi in v zobozdrav- stvu, 4 milijone tolarjev pa bo stala specializacija ginekolo- ga. Občina je v proračunu za speciaUzacijo že namenila 3 milijone tolarjev, preostanek bo morala dati država. Do dokončnega sprejema si- cer začasnega proračuna bodo morali konkretnejše programe za letos narediti še v vseh la- ških krajevnih skupnostih. Gre pravzaprav le za popravek že narejenih programov, ki so po besedah župana Petra Hra- stelja zelo nerealni in krepko presegajo ne le sredstva, ki bi jih občina letos namenila kra- jevnim potrebam, ampak kar celoten občinski proračun. J. INTIHAR Proračun pogojno sprejeii Na četrti redni seji občine Vitanje so največ časa namenili razpravi o zaključnem računu proračuna bivše občine Sloven- ske Konjice za preteklo leto. Skupni obseg proračuna je bil 721 milijonov tolarjev. Zaključni račun so pogojno sprejeli. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo pregledala vse sporne postavke zaključnega računa, te pa naj bi po dogovoru prenesli v delitveno bilanco. Komisijo sestavljajo člani vseh treh novih občin. Drugi pogoj pa je, da tudi občini Zreče in Slovenske Konjice čimprej potrdita zaključni račun proračuna bivše skupne občine. Na osnovi tega bodo lahko posamezne občine sprejele tudi proračun za letošnje leto. Razlika med doseženimi prihodki ter dovoljenimi in reali- ziranimi odhodki proračuna za lansko leto znaša 16,6 milijonov tolarjev, znesek pa se prenese novim občinam kot finančna izravnava za letos. D.S. St. 14. - april 199S DOGODKI jie verjamejo Laškemu rfitovo bolj po naključju kot po dogo- ^ sta laški in radeški občinski svet ioraj istočasno razpravljala o zaključ- ni računu bivše občine Laško za leto '!o4. je šlo v petek v Laškem brez [Lv, pa se je, kot je bilo pričakovati, ^jknilo v Radečah. Laška občina je lani dobro gospodari- vsaj i^-e je soditi po dobrih dveh milijo- ii) tolarjev presežka, ki si ga bosta obe T^ini razdelili s premoženjsko bilanco, naključnem računu, ki so ga soglasno Lejeli, laški svetniki niso imeli dosti Ledati, tudi niso imeli veliko pripomb, jUjimalo ]ih je le, zakaj v občini lani niso ^ niti tolarja za varovanje okolja, kaj J bilo narejenega za okrog pol milijona ii[jijev, ki so jih v zaključnem računu lapisali ob postavki »tržnica« in kje je 10 jilijonov tolarjev za izgradnjo vodovod- jga omrežja Trije studenci. Vodja od- ^llca za finance Bojana Kustura je po- ^a, da je občina za okolje namenila jlijon tolarjev, vendar ne neposredno iz pjračuna, ampak so denar namenili Ko- palnemu podjetju. Za tržnico, ki naj bi zrasla na parkirnem prostoru na Val- vazorjevem trgu so v celjskem zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine naredili idejne rešitve, 10 milijonov to- larjev pa je občina dala celjskemu po- djetju za urejanje voda, ki izvaja izgrad- njo vodovoda. Povsem drugače kot v Laškem pa so zaključni račun sprejeli v Radečah. Svet- niki so se namreč odločili, da zaključne- ga računa ne bodo potrdili vse dokler jim laška občina ne odgovori na vse zahteve, ki so jih postavili v začetku tega leta. Radečani zahtevajo natančen pregled vseh materialno-finančnih odločitev iz- vršnega sveta bivše občine v letu 1994 ter pregled premoženjskega stanja doseda- nje skupne občine. Kljub opozorilu Boja- ne Kusture, da je zaključni račun uskla- jen z vsemi zakonskimi določili, da je povsem v skladu z odločitvami prejšnje skupne občine in da ni povezan z delitve- no bilanco, ki jo bosta obravnavali pose- bej za to imenovani komisiji obeh občin, je večina radeških svetnikov vztrajala pri svoji odločitvi. »Z novo laško občino želimo imeti dobre odnose, vendar števil- kam ne verjamemo in hočemo vedeti, kaj se skriva za njimi. Ločitev ne sme biti boleča, temveč poštena in dostojanstve- na,« je povedal predsednik sveta Matjaž Han in poudaril, da v Radečah nočejo tistega, kar jim ne gre, ampak hočejo le to, kar jim pripada. Na vprašanje Bojane Kusture, kaj konkretno Radečani hočejo in za katere postavke iz zaključnega ra- čuna zahtevajo podrobnejšo razlago, je po dolgem oklevanju vendarle spregovo- ril tudi župan Janez Zahrastnik. Povedal je, da v Radečah želijo izvedeti, na kakš- ni zakonski osnovi je laški izvršni svet novembra lani prenesel izgradnjo novega zdravstvenega doma na javni zavod, predvsem pa hočejo vedeti, kako je bivša občina usmerjala proračunski denar po- tem, ko so se v Radečah z referendumom odločili za samostojnost. »Občutek imam,« je dejal Zahrastnik, »da so po referendumu Laščani hiteli usmerjati sredstva drugam in naš del bivše občine še bolj osiromašili.« J. INTIHAR |(rižiščc pri Ulipilu tudi uradno odprto ^prUa se Je udeležil državni sekretar ministrstva za promet In zveze Marjan mnik Po skoraj petletnih aktivno- lili so minuli petek uradno jprli križišče pri Ulipiju in tem odpravili eno najbolj gtičnih prometnih točk ireški občini. Križišče je bilo za promet iprto že nekaj časa, formalno I ga zdaj odprla še župan ovenskih Konjic Janez Jaz- cter zreški župan Jože Ko- ; Udeležencem je spregovo- ril državni sekretar ministr- stva za promet in zveze Mar- jan Dvornik, ki je med drugim opozoril na vse manjše število podobnih naložb. Za to je po njegovem kriv državni prora- čun, v katerem se za ureditev cest namenja premalo denarja. Po Dvomikovih besedah je slaba stran proračuna tudi v tem, da je sprejet šele v za- četku poletja, torej v času, ko je gradbena sezona v polnem lazmahu. Državni sekretar je nadalje opozoril tudi na posle- dice, če vlada ne bo pokazala več razumevanja za obnovo cest, med drugim bo treba za- preti številne dotrajane mo- stove, zaradi česar bodo neka- tere doline povsem odrezane od sveta. »Dober gospodar je tisti, ki vzdržuje objekte, ne pa da jih prepusti propadu. V Sloveniji bi bilo treba pre- plastiti 940 kilometrov cest, obnove je potrebnih 140 ob- jektov, denarja pa ni od niko- der,« je dejal Dvornik. Da je bila ureditev križišča resnično potrebna, dokazujejo številke. Dnevno vozi skozi križišče pri Ulipiju približno 100 avtobusov, številni tovor- njaki, ki vozijo v zreške tovar- ne ter 3 do 5 tisoč osebnih vozil. Križišče pri Ulipiju sta bla- goslovila konjiški arhidiakon ter zreški župnik. V prihodnje nameravajo na območju nekdanje konjiške občine urediti cesto v Špitalič, Križišče je eno redkih, ob ka- terem so urejena kar štiri av- tobusna postajališča, ki vna- šajo zmedo. Nasvet potnikom (upamo, da so avtobusne pre- voznike s tem seznanili): če potujete v smeri Celja ali Slo- venskih Konjic se postavite na drugo postajališče, če v Zreče, pa na prvo — seveda na pravi strani ceste. nujno je dokončanje posodobi- tve ceste Vitanje-Dolič, kjer je z akcijo začela konjiška obči- na, danes pa to območje sodi v občino Vitanje. JH Foto: MATEJ NAREKS Grobelšeif namesto Janove Zeleni Spodnje Savinj- ske doline so se pred krat- '^11 zbrali na svojem red- "^^ni občnem zboru. Med ■^gim so izvolili novo Mstvo. Dosedanjo pred- ^^ico in pobudnico šte- J^lnih akcij za čistejše oko- 'ie Natašo Jan je zamenjal ^tane Grobelšek. IB [tatut, denar lauri svoji redni seji se bodo J^^s popoldne sestali žalski i^f^f^iki. Med drugi se bodo J ""at lotili občinskega statu- J^loka o organizaciji in de- J^^tti področju občinske Wave ter financiranja strank Povrnitve stroškov volilne Sanje. u^leg tega pa bodo svetniki Ij, ^^'oje mnenje k imenova- f^ačelnika upravne enote 'er soglasje k imenova- "vnatelja braslovške os- ' šole. IB Svet brez otrošice paralize Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, opozarjajo na pomen premagovanja nalezljivih bolezni Letošnji svetovni dan zdravja, katerega vodilo je »Svet brez otroške paralize«, opozarja ljudi po vsem svetu na nevarnost nalezljivih bo- lezni, prav posebno pozornost pa namenja tistim, ki jih lahko uspešno preprečujemo z red- nim cepljenjem. Ob tej prilož- nosti bo v petek, 7. aprila, v Cankarjevem domu v Ljub- ljani okrogla miza o otroški paralizi. Te hude bolezni, ki povzroča trajno invalidnost pri otrocih, v Sloveniji ni že 17 let, a pone- kod po svetu se z njo še vedno srečujejo in si prizadevajo, da bi jo povsem izkoreninili. »Kmalu po letu 1955, ko je bilo odkrito cepivo proti otroški paralizi, smo tudi v Sloveniji pričeli s cepljenjem, ki še ved- no poteka. Z rezultati ceplje- nja smo zadovoljni, saj je v vsaki občini cepljenih v pr- vem letu starosti 95 odstotkov otrok. Zato moramo tako na- daljevati in vzdrževati enako raven,« je ob letošnjem dnevu zdravja zapisala mag. Alenka Kraigher, epidemiologinja in nacionalna koordinatorka za nalezljive bolezni in cepljenje. Po njenih podatkih že vrsto let nismo zabeležili otroške para- lize, to pa bi lahko pomenilo, da smo pri nas to bolezen že odpravili. Kljub temu, je še za- pisala mag. Kraigherjeva, smo tudi pri nas leta 1990 izdelali načrt aktivnosti za njeno izko- reninjenje, da bi obdržali se- danje ugodno stanje in hkrati zadostili kriterijem SZO za proglasitev države brez otro- ške paralize. V tem načrtu predvidevajo sistematično Generalni direktor SZO dr. Hiroshi Nakajima je v poslanici, ki je ob svetovnem dnevu zdravja obkrožila svet, med drugim zapisal: »Leta 1988 si je Svetovna zdravstvena skupščina zasta- vila za cilj izkoreninjenje otroške paralize po vsem svetu do leta 2000, kar je primerno darilo zdravstvenih delavcev tega stoletja otrokom prihodnjega. Do zdaj nam je uspelo nekaj skoraj nepredstavljivih podvigov. Na Kitajskem je bilo v dveh dnevih cepljenih več kot 80 milijonov otrok. Celotno področje Zahod- nega Pacifika bo vsak čas postalo druga svetovna regija brez otroške paralize. Predvideno je, da bo na letošnji svetovni dan zdravja 15 dežel E\Tope in Vzhodnega Sredozemlja, ki mejijo med seboj, hkrati oskrbelo svoje otroke s cepivom.« cepljenje za vse otroke ter sta- len nadzor nad boleznimi, po- dobnimi otroški paralizi. Na ta način lahko vse ogrožene še pravočasno cepijo. KL Nov mandat mirovnim siiam Varnostni svet OZN je izglasoval resolucije, s ka- terimi je podaljšal mandat mirovnim silam na Hrva- škem, v Bosni in v Makedo- niji. Unprofor tako ostaja na kriznih žariščih, vendar pa se bo odslej imenoval drugače. Modre čelade na Hrvaškem bodo tako nosile ime UNCRO (United Nati- ons Confidence Restorati- on Operation in Croatia), v Bosni ostaja UNPRO- FOR, v Makedoniji pa se bodo mirovne sile imeno- vale UNPREDEP. Prav re- solucija o Hrvaški je sve- tovni organizaciji povzro- čila največ težav, saj so hr- vaški predstavniki trdno vztrajali, da mora biti v no- vem imenu mirovnih sil vključeno ime Hrvaške dr- žave. V Zagrebu so tako s političnim delom resolu- cije zadovoljni, saj poudar- ja hrvaško suverenost na zasedenih ozemljih. Sam vojaški del resolucije pa naj bi bil končan do konca aprila. Po nekaterih pred- videvanjih bo na hrvaškem okoli 9 tisoč pripadnikov mirovnih sil, njihov man- dat pa bo verjetno trajal osem mesecev. Konferenca o podneblu v Berlinu poteka konfe- renca Združenih narodov o podnebju, na kateri sode- luje okoli 3 tisoč ljudi iz 160 di-žav. Strokovnjaki razpravljajo o perečih pro- blemih, ki nastajajo zaradi uničujočega odnosa člove- ka do narave — to pa je predvsem preveUka količi- na ogljikovega dioksida v zraku ter ozonske luknje v atmosferi. Strokovnjaki zato napovedujejo, da se bo do leta 2100 zernlja občut- no segrela, da bodo umrli nekateri ekosistemi, da bo vedno več puščav ter vre- menskih neprilik. Pred- vsem številčjnejših viharjev in zviševanja morske gladi- ne, ki bo nekatera območja dobesedno izbrisala z zem- ljevidov. Udeleženci sreča- nja naj bi zato sprejeli ne- kakšen dokument, s kate- rim bi vsaj delno omilili prihajajoče posledice. To bo zelo težko, saj se države v razvoju bojijo, da bi ukrepi za zaščito okolja za- vrli njihov industrijski raz- voj. Bojazen je prisotna tu- di pri razvitih državah, takšni ukrepi bi namreč podražili izdelke in državo zato naredili nekonkurenč- no. Ukrepov se bojijo tudi bogate države, npr. članice Opeca, saj bi varčevanje z energijo ogrozilo njihov gospodarski položaj. Tako se bo verjetno tudi ta kon- ferenca o ozračju končala neuspešno kot prva pred dvema letoma v Braziliji. 11. papeževa encii(iil(a v Vatikanu so predstavi- li najnovejšo, enajsto pape- ževo encikliko Evangelij življenja, v kateri papež Janez Pavel II., kot pove že njen naslov, razmišlja o življenju. Za papeža je življenje neprecenljiva vrednota, ki ga človek ne sme ogroziti, kaj šele vzeti. Papež tako najostreje ob- sodi človekovo poseganje v življenje z umetno preki- nitvijo nosečnosti, s kon- tracepcijo, z umorom in s samomorom ter s smrtno kaznijo. Papež se prvič do- slej loti tudi vprašanja ev- tanazije, ki jo prav tako odločno zavrne kot vse prejšnje posege, ki so po papeževem mnenju v bož- jih rokah, v primeru, da jih izvrši človek pa gre za uboj, ki ga Cerkev ne odo- brava. Kajti kdor ubija, ga Cerkev izobči. Ta rigorozen ukrep pa po papeževem nmenju velja za vse, ki so- delujejo pri takšnem »ubi- janju,« torej od zakonoda- jalca do zdravstvenega osebja. Poleg evtanazije se papež ne strinja tudi z me- dicinskim podaljševanjem človeškega življenja, ko ni več nobene možnosti za oz- dravitev. Zaostrovanje v Burundiju v afriški državi Burun- diju se razmere vse bolj za- ostrujejo. Zadnji dogodki — na stotine mrtvih v spopa- dih med obema plemeno- ma, manjšinskimi Tutsiji in večinskimi Hutuji - kažejo, da je tam prava vojna, po- dobna, kot je pred letom dni zajela sosednjo državo Ruando in v katerih je bilo ubitih več kot milijon ljudi. Burundi, ena najgosteje naseljenih afriških držav, ima podobno sestavo pre- bivalstva kot Ruanda (več kot 80 odstotkov Hutujev, ostalo so Tutsiji), vendar pa je zgodovinski spor med plemenoma veliko večji. Ruandski Hutuji so nadzo- rovali državo vse do lani, ko so po vojni oblast prev- zeli Tutsiji. V Burundiju pa je bilo prav nasprotno; po dolgoletni vladavini Tutsi- jev so oblast prevzeli Hutu- ji. Tutsiji, ki imajo še vedno večino v vojski, so zato iz- brali krvav način, s kate- rim naj bi prevzeli oblast. Zaradi spopadov je iz Bu- rundija v sosednji Zair, kjer pa so še vedno ruand- ski begunci, že zbežalo na tisoče ljudi, v glavnem Hu- tujev. Vizumi za Kanadčane Ribolovni spor med Ka- nado in Španijo, ki je pre- rasel že v mednarodni pro- blem, je Kanadčanom za- dal prvi negativni ukrep. Od 1. aprila lahko namreč Kanadčani stopijo na španska tla le z vstopnim vizirniom.. Kljub temu pa Kanadčani še naprej izzi- vajo. Njihov patruljni čoln je namreč na spornem ob- močju pred obalo Nove Fundlandije prerezal ribi- ške mreže španske ladje. Madrid je zato v te vode poslal še eno bojno ladjo, ki naj bi ščitila španske ribi- ške ladje. Kanada pa zao- struje odnose tudi z Evrop- sko unijo, saj je povišala uvozne carine za nekatere izdelke, ki prihajajo iz dr- žav članic EU, unija pa je povečala carine za kanad- ski izvoz na Finsko, Šved- sko in v Avstrijo. V Bruslju razmišljajo tudi o drugih ukrepih proti Ottawi, ki pa jim zelo nasprotuje Velika Britanija. Iz Bruslja so še sporočili, da je posebna ko- misija pregledala španske ribiške mreže in ugotovila, da povsem ustrezajo ve- ljavnim standardom. Evropska komisija je ostro obsodila kanadsko zaplem- bo ribiške mreže španske ladje Pescamaro I. in ob tem poudarila, da so Ka- nadčani poleg tega, da so kršili mednarodna pravila o ribolovu, tudi ogrožali življenja posadke španske ladje, kar je še večji pre- kršek. Šfl. 14. . «. april 199S GOSPODARSTVO Država naj pomete pred lastnim pragom Samo socialni sporazum še ne bo zagotovil gospodarske rasti Po večmesečnih pogajanjih vlade, sindikatov in delodajal- cev je bil v minulem tednu podpisan socialni sporazum. Sporazuma niso podpisali predstavniki sindikata Per- gam in Konfederacije 90, to- kratnemu sporazumu pa manjkata dogovor o politiki plač za letošnje leto ter tarifna priloga h kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995. Premier Drnovšek je ob podpi- su ocenil, da bo socialni spora- zum omogočil nadaljnjo go- spodarsko rast. Kako pa pod- pis sporazuma odmeva na Celjskem? Franci Klepej, Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Celje: »Socialni sporazum je eden izmed treh dokumentov, ki so bili predmet pogajanj med tremi partnerji. Socialni sporazum je v primerjavi z drugimi dvema dokumento- ma, to sta dogovor o politiki plač in tarifna priloga h kolek- tivni pogodbi, precej bolj splo- šen. Menim, da sporazum bolj kot vse druge obvezuje državo. To velja za določila o 10-od- stotni letni inflaciji, porastu zaposlenosti za 1 do 2 odstot- ka, realnem ohranjanju bruto plač in podobno. Za nas je sporazum pomemben tui zato, ker se kolektivna pogodba ohranja kot instrument za do- ločanje izhodiščnih plač.« Tone Tumšek, Pivovarna Laško: »Samo zaradi podpisa socialnega sporazuma v Slove- niji zagotovo ni mogoče priča- kovati hitrejše gospodarske rasti. Za gospodarsko rast so potrebni še kakšni drugi ele- menti. Podpis socialnega spo- razuma je bolj znamenje tega, da so se stvari začele premika- ti, kakšnih silnih učinkov pa si od tega ne obetam.« Alojz Došler, tovarna noga- vic Polzela: »Dokler vlada išče rešitve samo pri drugih, sama pa dovoljuje poviševanje cen in s tem povzroča verižno re- akcijo ter povečuje inflacijo, tako dolgo nam noben socialni sporazum ne more kaj prida pomagati. Gospodarske rasti pa samo na račun tega social- nega sporazuma tudi ne bomo dosegli. V gospodarstvu priča- kujemo ustrezno tečajno poli- tiko, ne pa socialni sporazimi.« IB NOVO NA BORZI teden na borzi Pretekli teden ni in ne bo ostal zapisan v borzni kroniki kot kakšen poseben teden. Bolj si ga bodo zapomnile banke in z njimi njihovi komitenti. S prvim apri- lom je začel veljati medbančni dogovor o obrestnih merah in to je prvi resni korak k enotni obrestni meri. Nekateri temu re- čejo odprava »R«, vendar mi- slim, da je vsebinsko to narobe. Dokler bomo imeli inflacijo, bo- mo imeli »R«, vprašanje pa je, koliko časa ga bomo v ceni kapi- tala, to je v obrestih ločeno pri- kazovali. Res je že čas da začne- mo uporabljati enotno letno obrestno mero in prenehamo z »R + r«. Drug pomemben dogo- dek so državne obveznice, ki jih bodo poslovne banke dobile za že izplačane devizne hranilne vloge. Tako so kakršnekoli črne misli o naših poslovnih bankah zaradi že izplačanih hranilnih vlog ali sodelovanja pri sanaciji železarn popolnoma odveč. Upam, da ne bo ostal mesec marec zapisan kot mesec z naj- nižjo inflacijo, ki so jo objavili pretekli teden, 0,5%, kar na letni ravni pomeni 6,26%. Od začetka leta do sedaj smo »pridelali« 3,58% inflacije. Z ozirom na po- dražitev električne energije bo inflacija prihodnji mesec zago- tovo večja. Na področju deviznih tečajev je v pozitivnem smislu še vedno favorit tolar (SIT). Srednji tečaj Banke Slovenija za DEM je bil že pretekli teden nižji od te- čaja v začetku leta. Preračunano na letno raven pomeni 0,18% re- valvacijo tolarja. Po sprejetju državnega proračuna bomo z večjo verjetnostjo lahko pred- videvali, kolikšen bo tečaj ob koncu leta. Z ozirom na termin- ske pogodbe (marec 96), ki jih sklepajo borzni posredniki na tujih borzah, lahko pričakujemo, da se bo USD ustavil na razmer- ju 1:1,4 za DEM. Promet na ljubljanski borzi je z dolgoročnimi vrednostnimi pa- pirji še naprej zelo skromen. Ta- ko so pretekli teden na poveča- nje tega prometa vphvale pred- vsem aplikacije z državnimi ob- veznicami, ki so sicer nizek pro- met znatno dvignile. Vsekakor pa z ozirom na opisano dogaja- nje z deviznimi tečaji lahko še naprej pričakujemo skromen promet z obveznicami. Ob tem je vsekakor prav da povemo, da je Banka Celje 28. 3. 95 prodala vse obveznice in v ponedeljek 3. 4. 95 njihovim lastnikom že izpla- čala prve obresti iz tega naslova. V kolikor šc niste vnovčili kupo- Zdenko Podlesnik nov, storite to čimprej. Na delniškem trgu je prišlo do rahlega prebujanja, a še vedno premajhnega, da bi lahko rekU, da je pomlad tudi na borzi. Slo- venski borzni indeks je v zad- njem tednu trikrat padel in dva- krat zvišal, v skupnem je daleč pod svojo najvišjo vrednostjo Proficia-Dadas in CBH sporo- čata, da znaša vrednost enote vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 5. april 1995 1.139,1831 SIT. maja 94. V torek so borzni po- sredniki za plemenite kovine znižali ceno nepredelanemu zla- tu pod magično mejo 50000 SIT za fino unčo. To je še vedno več kot na svetovnih trgih, a proces se je začel. Ta teden so odprli finančni se- jem v Ljubljani. CBH d.o.o., Ce- lje letos ni prisotna, a smo si sejem ogledali. To je tretji tovrs- ni sejem in z ozirom na to da smo dvakrat bili prisotni, lahko malo primerjamo letošnjega s prejš- njimi. Najprej lahko opazimo, da je manj razstavljalcev kot prejš- nja leta, saj so samo v dveh eta- žah Cankarjevega doma. Struk- tura je precej drugačna, vedno več je bank in zavarovalnic in vedno manj borzno posredniških družb in še te so večina iz Ljub- ljane. Potrebujemo notranji mir Po oastopu Semollča le tunkcUo poslovodečega Zlatarne prevzel Stane Seničar _ v celjski Zlatarni v teh dneh niso prav nič zgovorni v zvezi z odstopom direktor- ja. Dr. Brane Semolič ne daje izjav, nekaj splošnih odgo- vorov je bil pripravljen po- vedati le predsednik poslov- nega sveta Stane Seničar, ki napoveduje podrobnejše in- formacije na tiskovni konfe- renci čez kakšen teden dni. Zakaj je po vaše prišlo do odstopa direktorja Zlatarne? Celotno vodstvo in organi upravljanja, ne samo dr. Se- molič, so v začetku leta opre- delili strateške cilje, global- no projekcijo in projektne naloge za stabilno poslova- nje ter razvojno politiko Zla- tarne. Cilji so bili postavljeni visoko, pri njihovem uresni- čevanju se je pojavilo veliko motenj, tako zunaj kot tudi znotraj podjetja. Verjetno je dr. Semolič presodil, da re- zultati glede na zastavljene cilje niso ustrezni, zato je najavil sporazumno prekini- tev delovnega razmerja. Kdo zdaj vodi Mednarod- no podjetje Zlatarna? Upravni odbor me je pred- lagal za vršilca dolžnosti, vendar te fiinkcije nisem sprejel. Poleg svojega dela sem prevzel začasno poslo- voden je podjetja. Upam, da se bodo organi upravljanja odločili za hitro namestitev novega direktorja. Bivši direktor je že nekaj časa opozarjal na prepočas- no prilagajanje Zlatarne zahtevam tržišča, preveliko število zaposlenih, konkret- no se je omenjalo 136 presež- nih delavcev, pripravljeni so bili predlogi za dezinvestira- nje. Kje se je zataknilo, da teh predlogov niste uresniči- li v praksi? V tem trenutku ne želim govoriti o tehnoloških vi- ških. Lahko rečem le to, da v Zlatarni nikoli ni bilo kon- flikta med ljudmi in orga- nom upravljanja oziroma vodstvom glede realnih mož- nosti Zlatarne, razlike so se pojavljale v miselnosti, s kakšno dinamiko in na kakšen način lahko doseže- mo zastavljene cilje. Da je Zlatarna dobra firma verja- mejo bolj zunaj kot mi sami, vendar kot vsa podjetja v Sloveniji mora tudi Zlatar- na opraviti čiščenje v vseh elementih poslovanja, ki ji Razmer v Zlatarni niso želeli komentirati niti v sindikatu. Predsednik Rudi Špes je pove- dal, da bodo v teh dneh v sin- dikatu skupaj s člani skupšči- ne in upravnega odbora pri- pravili izjavo za javnost, v tem trenutku pa se ne dogaja še nič takšnega, da bi sindikat moral ukrepati, niti niso sprejete kakšne rigorozne odločitve v zvezi z odpuščanjem ljudi v podjetju. zagotavljajo primerljivost v produktivnosti in stroških s podjetji v tujini. V tem tre- nutku podjetje potrebuje no- tranji mir, da se sooči z real- nimi možnostmi ter s premi- slekom nadaljuje že sprejete naloge, seveda prilagojene času in okoliščinam. IRENA BAŠA Foto: SHERPA Izbira je izbrala najboljše Jutri boao v Laškem oUprll prenovlleno trgovino Market »Vsi, ki že dolga leta pozna- jo naš Market ob Titovi ulici, bodo trgovino jutri kar težko prepoznali,« napoveduje zado- voljno direktor laškega trgov- skega podjetja Izbira ing. Ivan Grobler. »Naša največja po- slovalnica je sedaj tako po opremi kot tehnologiji prva v občini in gotovo je tudi med najsodobnejšimi v celi regiji.« Trgovsko podjetje Izbira je sprva hotelo v Marketu zame- njati le dotrajano hladilno tehniko, potem pa so se raje odločili kar za temeljito pre- novo, katere predračunska vrednost znaša 48 milijonov tolarjev. 18 milijonov so zago- tovili sami, 20 milijonov je po- sojilo Hmezad banke, 10 mili- jonov tolarjev pa so vložili po- slovni partnerji. Prenovljena trgovina ima za 100 kvackat- nih metrov več prodajnih po- vršin, ki so jih pridobili na ra- čun skladiščnih prostorov. Na 460 kvadratnih metrih bo po- nudba veliko bolj pestra kot je bila doslej. V Izbiri obljubljajo tudi višjo kakovost ponujene- ga blaga, precej več kot doslej bo tudi izdelkov iz uvoza. Ve- čina nove opreme, za katero so plačali 38 milijonov tolarjev, je od tujih proizvajalcev, do- mač je le Alpos, uvedba raču- nalniško podprtega trgovske- ga poslovanja pa je bila v ro- kah Agrininih strokovnjakov. Nova oprema je, kot napove- duje direktor Grobler, le prva faza celotne posodobitve trgo- vine. Leta 1997 želijo namreč pozidati sedanje odprto parki- rišče ob Marketu in ga spre- meniti v nekakšno garažno hi- šo, ki bi bila preko kleti pove- zana s trgovino. Laška Izbira je tudi med pr- vimi trgovskimi podjetji, ki so se lotila lastninskega preobli- kovanja. Do lanskega avgusta so dobili vsa potrebna soglasja Agencije za privatizacijo, zdaj pa že osmi mesec čakajo na registracijo. »Ne razumem, za- kaj takšna počasnost sodišča,« pravi Ivan Grobler in dodaja, da naj bi registracijo končno dobili še ta teden. V Izbiri so se odločili za notranji odkup po- djetja, pri čemer bodo imeli zaposleni in upokojenci v ro- kah 60-odstotni delež. Po pr- vem vplačanem obroku so že lastniki 31 odstotkov kapitala, odkup pa bodo končali v petih letih. »Ocenjujemo, da bodo rezultati poslovanja tako do- bri, da zaposlenim za odkup ne bo treba seči v lastne žepe,« napoveduje direktor. Poleg zaposlenih je lastnik podjetja tudi investicijska družba Zvon, ki je na prvi to- vrstni dražbi pri nas odkupila celotni delež kapitala Sklada za razvoj. »Zaradi lastninjenja podjet- ja bomo v naslednjih petih le- tih nekoliko zastali z razvo- jem,« pravi Ivan Grobler. »Pri- vatizacija nas je zelo veliko stala. S 13,5 milijona tolarjev, kolikor smo jih morali lani plačati državi, bi lahko na no- vo opremiU dve manjši trgo- vini.« J. INTIHAR GOSPO DARSKI T Začetek poletne sezone s 1. aprilom je pričela veljati poletna sezona za prodajo električne energije in 15-odstotna podražitev elektrike. Gospodinjstva z dvotarifnim merjenjem bodo po novem plačevala 9,5 tolarja za kilovatno uro dnevnega toka in 5,5 tolar- ja za kilovatno uro nočnega toka. Kilovatna ura za go- spodinjstva z enotarifnim merjenjem po novem stane 8 tolarjev. V zimski sezoni so gospodinjstva plačevala za kilovatno uro dnevnega toka 12,4 tolarja, za nočne- ga pa 7,3 tolarje. Zadovoljni s prodalo Glavna sezona pitja in seveda tudi prodaje piva se šele pričenja, v laški Pivo- varni pa so že zdaj zado- voljni s prodajo. Marca so v primerjavi z istim lan- skim mesecem prodali za 10 odstotkov več piva. Po sedanjih kazalcih pa oce- njujejo, da bodo letos pove- čali prodajo za 5 do 10 od- stotkov. KIV V Nemčiji v nemškem podjetju Empe Werke že dva meseca poskusno obratuje naprava za sežiganje odpadkov av- tomobilskih oblog, ki so jo izdelali strokovnjaki KIV Vransko. Podobno sežigal- no napravo že nekaj časa uspešno .uporabljajo v po- djetju Emteks na Ložnici, s tem da je naprava za nemško podjetje dvakrat večja, gre pa za povsem no- vo tehnologijo. S sežigalno napravo so v nemškem po- djetju rešili dva problema. S sežiganjem se bodo Nem- ci znebili odpadkov, obe- nem pa firma Empe Werke s pomočjo te naprave pri- dobiva dodaten vir energi- je. Za KTV Vransko pa to seveda pomeni prodor na nemško in morda še kakšno drugo tržišče. Do maja naj bi strokovnjaki KIV izdela- li tudi napravo za sežig onesnaženega zraka iz pro- izvodnje gum za kranjsko Savo. Rogaška za ruske kupce Celjska Kovinotehna je te dni v Moskvi organizira- la posebno prodajno raz- stavo izdelkov dveh slo- venskih podjetij: sevniške- ga Stillesa in rogaške Ste- klarne. Razstave sta se udeležila tudi državna se- kretarka v ministrstvu za ekonomske odnose Vojka Ravbar ter prvi namestnik ni^ega ministra za gospo- daret^. Oba slovenska proizvajalca se s to razsta- vo prvič konkretneje prebi- jata na rusko tržišče, ku- pcem pa so ponudili števil- ne unikatne in temu pri- memo tudi dražje izdelke. Seminar v Termah Zreče Območna gospodarska zbornica Celje pripravlja v sodelovanju s Centrom za tehnološko usposabljanje dvodnevni seminar z naslo- vom: Pot do odličnosti sto- ritev v turizmu in trgovini- Seminar bo v Termah Zre- če 19. in 20. aprila, podrob- nejše informacije pa so na voljo v območni gospodai^ ski zbornici. • "'^ Šl. 14. - 6. apHI 1995 5 GOSPODARSTVO Emteks v Indiji ffgslužek In dragocene Izkušnje za Emieks, priložnost iuHI za slovenske ^gjgya/alcg oiPif//^ vodja projekta In direktor Emteksa Ivan Podpečan -^jijskemu koncemu Birla je šo- lnik Emteksa, to je nemški Empe, ji prodal licenco za proizvodnjo no- ^ojih avtomobilskih oblog. V okviru projekta je Emteks, podjetje l^ožnicc pri Žalcu, ki se ukvarja ' gizvodnjo komponent za avtomo- ifjljo industrijo, prevzelo operativno denje celotnega projekta in celoten Lusiet tehnologije, znanja ter orga- tacijo proizvodnje v Indiji, poleg direktorja Emteksa Ivana pjdpečana, ki vodi ta projekt in ki se Lred dnevi vrnil iz Indije, so pri izvedbi vključeni še trije stro- sodelavci Emteksa s področja jjljiiologije, kvalitete in tehnične jpreme. Trenutno trije proizvajalci v Indiji, uso Birla, Tata in Maruti, izdelajo za dO milijonov prebivalcev Indije le |0 tisoč osebnih vozil na leto. Po Kijanjih načrtih naj bi v naslednjih (tih letih sami naredili letno milijon ozil. Pri tem razvoju bodo najaktiv- (je sodelovali Suzuki, Mercedes, ipel, BMW - Rover, Peugeot, VW, ord, Hyundai in Daewoo. Emteks bo jdeloval pri večini projektov teh inn, trenutno pa se že lotevajo kon- letnih nalog v projektih Suzuki j a, [ercedesa in Opla. Proizvodnja za luzuki se bo s pomočjo Emteksa zače- iže letos, za Mercedes in Opel pa prihodnjem letu. »Za nas je to delo velik izziv in ovsem nova dimenzija strokovnega ela,« je povedal Podpečan. »Indija je tiela neštetih novih možnosti, raz- vojno je še močno zaostala, obenem pa veliko delajo na nadaljnjem razvoju. Trenutno vzpostavljamo proizvodnjo v Kalkuti, kasneje nameravamo z na- šim partnerjem Empe narediti tovar- no v bližini Bombaya, kjer bi proizva- jali obloge za Mercedes in verjetno za Opel, druga tovarna bo v bližini New Delhija, delali bi za firmo Maruti, ki ima joint venture z Suzukijem. Skrat- ka, Birla bo verjetno imela tri centre, kjer bo proizvajala sestavne dele za avtomobile oziroma notranjo opremo, kjer smo mi specialisti. Z evropskimi očmi se Indije seveda ne more gledati. Bistveno je, da so rešili problem lako- te, s tem pa je celotna ekonomija dobi- la nov zagon in večja je iniciativnost ljudi. Po drugi strani ima Indija silno visoke zaščitne carine na uvoz gotovih izdelkov, izvažajo samo surovine, pri uvoženih avtomobilih carine presega- jo 100 odstotkov in so zato fantastično dragi. Avtomobilska industrija pa se- veda želi prodreti na to veliko tržišče in najboljša pot je pač ta, da avtomo- bilska podjetja sama začnejo proizva- V Emteksu je zaposlenih 115 delav- cev. Notranje avtomobilske obloge iz- delujejo za BMW, VW, Opel, Audi, Mercedes in Ford, letna proizvodnja znaša nekaj nad 16 milijonov mark. Lani so ustvarili 900 tisoč mark bruto dobička, s čimer so v celoti pokrili izgube zadnjih dveh let in začeli letoš- nje leto s približno 200 tisoč mark čistega dobička. To so glede na izjem- no težke razmere dobaviteljev v avto- mobilski branži zelo ugodni dosežki. jati avtomobile v Indiji ter zaposlijo poceni delovno silo. Danes pa v glav- nem delajo v Indiji avtomobile po li- cenci angleškega Morisa iz petdesetih, šestdesetih let, prvi zahodni avto je bil Maruti.« O tem, kaj konkretno bodo počeli Emteksovi strokovnjaki v Indiji in kakšne koristi bodo od tega posla imeli na Ložnici, pa Podpečan pojas- njuje: »Konkretno bomo v Emteksu dobili del Ucenčnine, to bo izreden prihodek firme. Drugo je priprava ustreznih rabljenih strojev, ki so pri- merni za proizvodnjo v Indiji, v Em- teksu bomo stroje obnovili in tudi to pomeni dodaten zaslužek. Naše sode- lovanje z Indijo pa lahko ima pozitiv- ne posledice za celotno slovensko go- spodarstvo. V Sloveniji bomo posku- sili vzpostaviti proizvodnjo orodij. Ta Februarja letos so v Emteksu začeli uvajati nov program izdelave kašira- nih izdelkov za direktno vgradnjo v vozila. Minuli mesec so jim kvaliteto izdelkov potrdili s strani Steyer-Dai- mler-Pucha iz Gradca. S tem so po- stali edini dobavitelji dela notranjih oblog za terensko vozilo, ki ga izdelu- jejo za Mercedes v Gradcu. Za Emteks je to velik dosežek, saj dobavljajo iz- delke direktno proizvajalcu vrhun- skega vozila. Obenem pa v podjetju razvijajo in preizkušajo veliko novih, okolju prijaznih materialov. Vrsta iz- delkov je trenutno na testiranju pri kupcih, še letos pa naj bi začeli s pro- izvodnjo vsaj enega od teh novih pro- izvodov. namreč v avtomobilski industriji predstavljajo izredno velik strošek. Na primer stroj za izdelavo avtomo- bilskih vrat lahko služi 20 let in stane 250 tisoč mark, samo orodje pa 200 tisoč mark, s tem da je to orodje upo- rabno le štiri ali pet let oziroma do- kler je nek model na tržišču. O proiz- vodnji orodij za Indijo se ravno v teh dneh dogovarjamo na Ravnah ter v šempetrskem Sipu.« Za ljudi v Emteksu pa je gotovo pomemben še tretji vidik, ki se ga ne da ovrednotiti z denarjem. To je pri- dobivanje izkušenj, ki jih bodo v Slo- veniji najbrž imeli le redki posamez- niki in redka podjetja. IRENA BAŠA Nov predsednilc odbora za prosiavo LJUBLJANA, 2. aprila (Delo) - Vlada je na zadnji seji imenovala Boštjana Kovačiča, ministra brez listnice, za predsednika koordinacijskega odbora za pripravo proslave ob petdesetletnici zmage nad fašizmom. Do prihodnje seje vlade bo pripravil pro- gram prireditev. Omenjeni odbor je vodil Jelko Kacin, odločitev vlade pa je zaradi narave njegovih poškodb sprožila razpravo o možno- sti zamenjave v vrhu obrambnega ministrstva. Zemilišicoicnjižni (ne)red LJUBLJANA, 3. aprila (Delo) - Na aprilski seji dr- žavnega zbora bo v končni obravnavi predlog zakona o zemljiški knjigi. Ta bo prvi v vrsti novih zakonov, ki naj bi prinesel več reda v zemljiške knjige. Po no- vem bo obvezna knjižba nepremičnin in bo tudi sankcionirana. Za sanacijo dosedanjega nereda bo za- kon predvidel petletni pre- hodni režim, predlog za vpis pa nalaga investitorju. Sam postopek pa ne bo to- liko olajšan, kot so mnogi pričakovali. Premier o aictuainih temah LJUBLJANA, 29. marca (Delo) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na novinarski konferenci med drugim povedal, da je do nadaljnjega odredil ustavi- ti deložacije iz vojaških stanovanj, da je bila marca najnižja mesečna inflacija doslej, da so se v koaliciji dogovorili o ohranitvi viši- ne proračima na približno 510 milijard tolarjev in da bo odločitev v zvezi s pra- vosodno ministrico Meto ZupEmčič prepustU držav- nemu zboru. Dražja eiektrika LJUBLJANA, 30. marca (Delo) - Cena električne energije je od prvega aprila višja za 15 odstotkov, je sklenila vlada. Večina go- spodinjstev pa naj bi kljub temu v prihodnjem mesecu v povprečju plačala za 14,7 odstotka nižje račime na položnicah, saj bi se mora- la elektrika s prehodom na poletno sezono poceniti za 33 odstotkov. Zaradi ome- njene podražitve pa bo po- cenitev v resnici nižja. O popravi icrivic LJUBLJANA, 30. marca (Delo) - Poslanci so prvič obravnavali predlog zako- na o popravi krivic, ki ga je pripravila vlada. V zako- nodajni postopek je prišel šele potem, ko so umaknili zakon z enakim naslovom, ki ga je pripravila ljudska stranka. To je prvi iz svež- nja šestih zakonov, za ka- tere velja načelni dogovor, da naj bi bili sprejeti do majske obletnice zmage nad fašizmom in naciz- mom. Predlagani zakon za- jema pravico do povrnitve škode in pravice iz pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanje nekdanjim po- litičnim zapornikom. feteiin - simboi gospodarne naiožbe hinjsko borzno posredniška družba v Žalcu iavinjska borzno posredni- 'ijružba je delniška družba sedežem v Žalcu, svojo de- mst pa opravlja od 1. mar- letos, ko je pridobila sedež I Ljubljanski borzi. Zakon Irgu vrednostnih papirjev po ivem določa, da posle z vred- stnimi papirji lahko oprav- jo le borzno posredniške ožbe in banke. Med večje ustanovitelje Sa- njske borzno posredniške iižbe sodijo Gradiš TEO iz iubljane, Hmezad banka iz |ca, Hmezad Tovarna krmil Žalca in PUV - Nizke in vod- ! gradnje iz Celja. Prva dva stanovitelj a sta bila že prej '*na Ljubljanske borze, ^pščina delrdške družbe je ^ že decembra lansko leto, ibat so vlogo za opravljanje 'javnosti posredovali Agen- 'i'za trg vrednostnih papir- ^ Postopek za pridobitev ""oljenja je bil kmalu zaklju- čen, tako da kakšnih večjih te- žav niso imeli. Potrebno pa je bilo kar nekaj aktivnosti, da so zadostili precej strogim pogo- jem poslovanja, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci na tr- gu vrednostnih papirjev. Borzna hiša ima poslovno enoto tudi v Ljubljani, kjer sta zaposlena dva borzna posred- nika. V Žalcu sta prav tako zaposleni dve. Marija Ranči- gaj, diplomirana ekonomistka, je direktorica borzne hiše, po- leg tega.-pa začasno opravlja tudi delo borzne posrednice. Načrtujejo, da bodo zaposlili še enega borznega posrednika z visoko izobrazbo. Od leta 1981 je bila Rančigajeva zapo- slena v Hmezad banki, delala je na kreditnem in deviznem poslovanju, kasneje tudi na področju plana in analiz, zad- nji dve leti pa se je ukvarjala z borznim posredništvom. »Poslovna enota v Ljubljani I '^forica Marija Rančigaj in ekonomistka Nataša Randl. nam bo omogočala tudi na tej lokaciji delovati v skladu s strategijo borzno posredni- ške družbe, ki temelji na dol- goročnih ciljih delovanja. Po- manjkanje strokovnih kadrov bomo nadomestili s honorar- nimi sodelavci. Poudarek bo- mo tudi naprej dajali izobraz- beni strukturi, saj se samo z dobrimi kadri doseže kvali- tetno delo na tem področju, kjer se zahteva veliko direkt- nih kontaktov s komitenti in seveda tekoče spremljanje premoženja, ki ga dajo v upravljanje,« pravi direkto- rica. »Vlaganje sredstev posa- meznih investitorjev je še po- sebno zanimivo sedaj, ko se je znižala mesečna stopnja R na do sedaj najnižjo raven 0,5 od- stotka in ko je na vidiku nje- gova odprava. Znižale so se pasivne obrestne mere v ban- kah, s tem pa je naložbam na Borzi prenehala konkurenč- nost tolarskih naložb. Previd- nost na tem segmentu vlaganja kljub vsemu ni odveč. Upošte- vati velja pravila o porazdeli- tvi naložb glede na rizičnost,« ocenjuje trenutne razmere na trgu vrednostnih papirjev Rančigajeva. Savinjska borzno posredni- ška družba ima sto milijonov osnovnega kapitala in poobla- stilo za opravljanje vseh po- slov. Takšno višino osnovnega kapitala ima do sedaj le nekaj borznih družb. »Če hočeš obdržati članstvo na Ljubljanski borzi, ne glede na ustanovni kapital, ki ga ima posamezna borzno po- sredniška družba, je potrebno do 15. maja vplačati 120 na- vadnih imenskih delnic borze. Vrednost ene delnice je 862 nemških mark oziroma nekaj več kot 70 tisoč tolarjev. To za nas predstavlja velik strošek, zakon pa predpisuje, da mora- jo biti vsi člani borze tudi del- ničarji, sicer ne izpolnjujejo pogojev za članstvo na borzi,« pojasnjuje direktorica. DAMJANA SEME Črtna icoda pospešuje prodajo črtna koda je informacija o izdelku - artiklu in sestavni del blagovne znamke. Vredno- tenje blagovne znamke prido- biva na pomenu, saj se vsi po- slovni partnerji zavedajo, da imajo utečene znamke svoje zveste kupce. Napredni tržniki namreč vedo, da je imeti trg več vredno, kot imeti tovarno. Sistem označevanja in evi- dence s črtno kodo EAN se je začel razvijati v Evropi v šest- desetih letih, pri nas pa od leta 1984 s študijo o možnostih za uvedbo EAN sistema za ozna- čevanje blaga široke porabe v trgovskih organizacijah. Za dodeljevanje identifika- cijske številke podjetja je pri- stojna S ANA (slovenska agen- cija za numeracijo artiklov). Prvi izdelovalec črtnih kod v Sloveniji je podjetje Večer, Maribor. Sistem EAN je mogoče upo- rabljati v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih, vendar je temeljno področje uporabe v proizvodnji in distribuciji blaga. Črtna koda se uporablja tu- di v logistiki za skladiščne in transportne enote. Prodira v poštno označevanje pošiljk z lokacijskimi kodami, kakor tudi v odčitavanje števcev v elektrogospodarstvu ter in- venturo osnovnih sredstev v podjetjih, kodiranje kupo- nov v maloprodajni mreži in drugam. Danes imamo v Sloveniji nad 700 organizacij, ki so v svoje poslovanje uvedle si- stem EAN. Pretežno so to pro- izvodne in trgovske organiza- cije. Najprej se je za sistem kodiranja odločila prehram- bena industrija. Danes skoraj ni več panoge, ki ne uporablja črtne kode. Označevanje s ko- do po zakonu ni obvezno, ven- dar nam racionalnost poslova- nja narekuje uporabo sodob- nejših načinov informiranja. Brez črtne kode ni možno hitro in sodobno evidentiranje gibanja izdelka in na tej pod- lagi tudi gospodarno ukrepa- nje, kot je ugotavljanje koefi- cienta obračanja za vsak posa- mezni proizvod in optimiranje zalog, naročanje in načrtova- nje proizvodnje, hitro obveš- čanje med proizvajalci in po- sredniki blaga, kakor tudi p>o- speševanje izvoza. Črtna koda kot oznaka, izražena s kombinacijo vzpo- rednih temnih in svetlih črt natančno določene širine, vse- buje veliko koristnih informa- cij. Sklop zapisa v črtni kodi tvori celota, ki vsebuje poda- tek o državi, proizvajalcu, ar- tiklu in kontrolno številko. Pri označevanju artiklov s črtno kodo smo pozorni zlasti na lastnost artikla, kot je njegova različnost, cena, druga emba- laža, davčni razred, velikost, barva artikla, kvaliteta in po- dobno. Avtomatsko identifikacijo izdelka opravljamo z embala- že, na kateri je črtna koda. Trgovine vse bolj zahtevajo, da proizvajalci opremijo svoje izdelke s črtno kodo. V prime- ru nepravočasne nastavitve kode na artikel pri proizvajal- cu, jo lahko nastavijo trgovska podjetja, ki pa za to zaračuna- vajo kar čedne zneske dobavi- teljem artiklov. Ta vrednost se giblje tudi do 4% od prodajne cene artikla. Za nanos črtne kode na arti- kel oz. njegovo embalažo sta najbolj poznana medija ma- ster film in samolepljiva eti- keta. Master film, ki je kopirna podlaga za tisk črtne kode na embalažno etiketo, mora za- dostovati ostrim pogojem na- tančnosti in ne sme odstopati nad 5 tisočink milimetra. V primeru večjega odstopanja ni možno prebrati podatka oz. zapisa o artiklu v črtni kodi. S pomočjo laserske tehnike odčitavamo EAN, zapisan v obliki črt in pretvorjen v šte- vilke, ki jih razumemo. Na tr- gu je precejšnje število ponud- nikov tovrstnih čitalcev po zmerni in dostopni ceni. Sff. 14.-6. april 1995 GOSPODARSTVO «1 Za en slovenski avto sejem Na CeUskem selmišču le na ogled 6. sejem Avto In vzdrževanje_ Do nedelje, 9. aprila, bo na celjskem sejmišču na ogled še- sti sejem Avto in vzdrževanje, ki ga je v torek dopoldne odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. V svojem govoru je poudaril, da ima sejem posebno težo, saj je to sejem stroke za stroko. Vendar še vedno išče pravo identiteto, ki se ji vse bolj pri- bližuje, kar kaže tudi letošnje število razstavljalcev. 196 jih je, kar je za 27 odstotkov več kot lani, prihajajo pa iz Av- strije, Belgije, Italije in Slove- nije, številna tuja podjetja pa se predstavljajo preko zastop- nikov. Po besedah Mihe Graha po- nuja sejem avtoremontni stro- ki skoraj vse, kar ta potrebuje za razvoj. Ob tem pa stroka predlaga, da bi se slovenske sejemske hiše dogovorile za en sam tovrstni sejem, ki bi lahko bil bienalen. Naziv sejma je po Grahovem mnenju ustrezen, saj je razUčnih salonov že v Evropi dovolj. V prihodnje bi lahko bil sejem v Celju vezni člen med razvitim zahodom in ostalo Evropo. Tudi vsebinska plat letoš- njega sejma je korak naprej, je dejal Miha Grah, saj ponuja tako opremo, stroje, novo teh- nologijo in nova ekološka spoznanja v avtoremontni stroki. Prav pa bi bilo, da v prihodnje sodelujejo samo proizvajalci opreme ali njihovi zastopniki, ne pa preproda- jalci. Po njegovih besedah dajejo sejmu pečat tudi obsejemske dejavnosti, ki bodo letos med. drugim posvečene novostim v srednješolskem izobraževa- nju, kjer gre ponovno za uva- janje mojstrskih znanj. Servis- no remontne dejavnosti se bo- do posebej predstavile danes. v četrtek, avtoprevozniki pa v soboto, ko bodo tudi izbrali najbolje ohranjeno najstarejše vozilo. V petek bo dan za ko- mercialne predstavitve, pode- lili pa bodo tudi tradicionalne znake Celeia. Ob zaključku govora se je Miha Grah dotaknil tudi aktu- alnih razmer v gospodarstvu in nedavnega podpisa social- nega sporazvmia. Ker zaradi nezadovoljstva sindikatov ni bil podpisan tudi dogovor o poUtiki plač, se je Grah vprašal, kje je moralna pravi- ca sindikatov, da od preobre- menjenega gospodarstva zah- tevajo še več. Vse, ki lahko kaj storijo za razvoj gospodarstva in stroke, pa je pozval, da pri- spevajo svoj delež. T. CVIRN Foto: SHERPA Steklarna v Moskvli Izdelke Steklarne Rogaška Slatina, ki večino proizvod, nje izvozi v ZDA, so pokazali na posebni prodajni razstavi v Moskvi. V hotelskem kompleksu Izmailovski park se je podjetje iz Rogaške Slatine pojavilo skupaj s sevniškim Stillesom predstavitev pa so pripravili v celjski Kovinotehni. Gre osvajanje ruskega trga, potrošnikov z najvišjo kupno močjo, ki iščejo najeliskluzivnejše izdelke. Steklarna se tako pojavila s številnimi unikatnimi izdelki in temu pri. memimi cenami. Razstavo sta si ogledala tudi Vojka Rav. bar ter Andrej Šapovaljanc, namestnik ruskega ministra za gospodarstvo, Id sta v vodstvu meddržavne komisije za gospodarsko sodelovanje. BJ Adriatic tretji največji Zavarovalna družba Adriatic je v štirih letih poslovanja dose. gla vse zastavljene razvojne cilje, utrdila prodajno mrežo s poslovnimi enotami in agencijami po vsej Sloveniji ter v svo. jem poslovnem sistemu zaposlila več kot tisoč ljudi, je na letuj skupščini ocenil delo družbe direktor Mirko Miklavčič. Adriaticu je uspel preboj med tri največje zavarovalne družba v državi. Lani so beležili 22,1-odstotno rast sklenjenih zavaro. vanj, kar v absolutnih številkah pomeni nekaj več kot 505 tisoj zavarovanj, še nekoliko večji porast pa načrtujejo za letos. OP Gorenjevi razvojni projekti Minuli četrtek so v Gorenju predstavili vrsto raziskovalno razvojnih projektov, ki so se jim v lanskem letu posvečali raziskovalci iz Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Inove in njunih pogodbenih partnerjev. Razvojno raziskovalne skupine so predstavile projekt upo- rabe mehke logike v gospodinjskih aparatih, razvoj sistema za ugotavljanje zanesljivosti tehnične opreme, raziskave zaneslji- vosti procesa preoblikovanja in emajliranja polizdelkov iz tan- kih jeklenih pločevin, reciklimo in sesalno pretočno napravo za tehnologijo ponovne uporabe rabljenih hladiv, elektronske komponente in sklope za nove televizijske sprejemnike in moni- torje, razvoj in konstrukcijo digitalne BTV šasije in samostoj- nega satelitskega sprejemnika ter napravo za razrez in obliko- vanje penastih materialov. KL izložba pri vas doma Najbrž ste v minulih dneh že prelistali nov časopis Izložba, prvi tovrstni časopis naše hiše NT&RC in prvi skupni projekt z Delovim Tiskom časopisov in revij. Časopis je naravna docela tržno in z enim samim vodilom - potrošniku olajšal nakupe. Izložba ni katalog, temveč pripomoček, ki vam bo prihranil tekanje od trgovine do trgovine, od proizvajalca do proizvajalca. Skratka, Izložba je predstavitev najbolj ugodnih ponudb trgovcev na našem območju, ki jih boste približno vsak mesec lahko prelistaU v prav vseh domovih v 23 občinah na celjskem območju. IB Koko v stečaj Konec minulega tedna so delavkam Konusove družbe Koko uradno sporočili, da bo podjetje šlo v stečaj, odločbe naj bi dobile v tem tednu, ni pa še jasno, kdaj bo začelo z delom novo podjetje. Na zavod bo moralo 143 delavk bivše Konusove družbe, nalogo stečajnega upravitelja pa je prevzel Janko Kovač. Približno 80 do 100 delavk naj bi delo dobilo v novi finrii Konjiška konfekcija, ki ki ji je Sklad preko Konusa odobril kreovanjem Mešlove, so- in povsem brez razpra- '*o podprli tudi ponovno »^''^^'»je Branka Močivnika t Vnatelja I. osnovne šole. ff J^isija za mandatna ^^ja, volitve in imenova- nja je obravnavala oba predlo- ga (podprta z vsemi soglasji in priporočili strokovnih orga- nov) in po besedah predsedni- ka mag. Franca Knafelca so se v primeru Mešlove odločili ob- činskemu svetu predlagati taj- no glasovanje. V razpravi se je v imenu SKD oglasil Franci Kač in poudaril, da ostaja sta- lišče stranke nespremenjeno in bodo glasovali zoper imenova- nje. Svetniki so odločitev o tajnem glasovanju podprli in od 30 oddanih in pravilno iz- polnjenih glasovnic je imeno- vanje Mešlove podprlo 17 svetnikov. Po glasovanju se je znova v imenu SKD oglasil Ja- nez Lampret ter opozoril na proceduralne nepravilnosti, saj predsedujoči ni poimensko preverjal prisotnosti svetni- kov. Vendar pa je predsednik občinskega sveta Lojze Oset poudaril, da je bilo glasovanje izpeljano skladno z obstoječo prakso dela svetnikov in ni ra- zlogov za pomisleke. IS Št. 14.-6. april 1995 VROČA TEMA Mladost, zakaj se ukvarjaš z igrami, ki niso tvoje! Mlatil v ceUskem auaškem domu vztrajajo, protestirajo In branijo osumljenega varnostnika Da naj bi nočni čuvaj v dija- škem domu ob Ljubljanski ce- sti v Celju storil hujše kaznivo dejanje, ko naj bi se šel spolne igrice s tamkajšnjimi mlado- letnimi stanovalkami, smo po- ročali v prejšnji številki. Dej- stvo, da je nočnega čuvaja ne- mudoma dolctel delovni su- spenz, in to, da kriminalisti UNZ Celje zoper njega zbirajo gradivo, ki bi utemeljilo sum za obstoj kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, je spravilo na noge večino domskih dija- kov, ki trdijo, da so vse obtož- be neresnične. Zato so 27. marca sestavili peticijo, ki jo je v dveh dneh podpisalo več kot 80 dijakov. Da pri vsej tej stvari nekaj ni v redu, so pre- pričani tuor, se zdaj mar- sikdo v dijaškem domu spra- šuje, pa tudi vsi tisti, ki so osumljenega poznali izven ob- močja doma. Obtožbam ne verjame tudi žena osvunljene- ga nočnega čuvaja; ves čas mu stoji ob strani in si prizadeva, da bi resnica čimprej prišla na dan. Peticila z apelom »Podpisani dijaki in dijaki- nje iz (Ujaškega doma Celje se obračamo na vas v zvezi s pri- javo ene izmed dijakinj našega dijaškega doma, da naj bi jo eden od delavcev doma (nočni varnostnik) spolno nadlego- val. Nihče od podpisanih dija- kov z omenjenim varnostni- kom še ni imel slabih izkušenj, nasprotno - do nas je bil vedno korekten in nihče se ni ob njem nikoli počutil kakor koli ogroženega. Ker hkrati dvomi- mo v resničnost izjave dom- nevno zlorabljene dijakinje, se na vas obračamo z zahtevo, da primer raziščete, mediji pa naj o tem poročajo objektivno in korektno,« so zapisali dijaki v peticiji oziroma apelu, in do- dali: »Za obliko apela smo se odločili, ker si nihče od nas o tem v domu ne upa več govo- riti oziroma izraziti osebnega mnenja. Vsi podpisani izjav- ljamo, da smo peticijo podpi- sali prostovoljno in po lastni volji.« Kot so nam dijaki v kasnejšem pogovoru poveda- li, jim je vodstvo dijaškega do- ma zagrozilo, da bo tiste, ki bodo podpisali peticijo, za najmanjši prekršek, ki ga bodo storili, izključili iz ustanove. V razgovorih z dijaki smo dobili vtis o šibkem zaupanju v domsko vodstvo, zlasti pa vtis o veliki priljubljenosti nočnega čuvaja S.A. med mla- dimi. Kot da je ta eden redkih, ki mu lahko zaupajo mladost- niške težave, ga zaprosijo za uslugo ali pomoč v stiski. Kot pravijo, je to tudi človek, ki je vedno nasmejan in dobre volje in ki ti s svojim optimizmom takoj polepša turoben dan. Že nekaj let so bUi med nočnim čuvajem in domskimi dijaki lepi in pristni odnosi, pa se do danes ni zgodilo, da bi bila ka- tera od mladenk kdaj omenila ali prijavila podobno dejanje, kot mu ga nekateri zdaj očita- jo. Da je kdaj v pogovorih po- vedal kakšno spotakljivo šalo ali da je kakšno pogovorno te- mo tudi na seks obrnil, je že res, so pripovedovali dijaki, a v teh pogovorih so ponavadi sodelovali tako fantje kot de- kleta, pa tudi vzgojitelji in vzgojiteljice kdajpakdaj. »Je to kaj strašnega?« se sprašuje- jo mladi in kot iz rokava stre- sajo domnevne nepravilnosti, ki naj bi se v domu dogajale, pa ni nihče klican na odgovor- nost. Podobno nezadovoljstvo je čutiti tudi v pogovorih z ne- katerimi zaposlenimi, ki imajo z dijaki redne delovne stike. Na listu papirla Bilo je v noči na 8. marec, ko naj bi nočni čuvaj v eni izmed ženskih sob spolno nadlegoval Andrejo (ime je izmišljeno), učenko prvega letnika ene celjskih srednjih poklicnih šol, ki je bila takrat sama v sobi, čuvaja S.A. pa je k njej okoU 22. ure zvabil klic po telefonu iz sosednje dekliške sobe. An- drejo naj bi prišel zbudit. Ko je čuvaj vstopU v sobo, je An- drejo res poskušal zbuditi, a je kar hitro ugotovil, da gre za eno izmed šal, ki so si jih na njegov račun privoščila dekle- ta. Odšel je nazaj na svoje ču- vajsko mesto v pritličju. Takš- na je ena inačica dogajanja v tisti noči. V torek ob pol devetih zečer se je okoli 200 mladih stanovalcev dijaškega doma zbralo na dvorišču pred domom in na miren način izražalo svoje nezadovoljstvo ob zapletu in razpletanju zadnjih dogodkov. »Hočemo resnico!* in »Resnica boli, zato jo tolažijo z lažmi!* sta bila dva od napisov na transparentih, ki so jih držali v rokah. Druga inačica se od prve ra- zlikuje od trenutka, ko je noč- ni čuvaj vstopil v sobo. Tam je bila speča deklica, čuvaj je se- del na rob njene postelje, nato pa... Ko se je Andreja zbudila in pričela jokati, jo je tolažil, nato pa vstal in prižgal luč. Šele takrat je deklica spozna- la, da je to bil nočni čuvaj z imenom in priimkom. To zgodbo, ki jo je doživela pono- či, je Andreja dva dni po do- godku povedala svoji vzgojite- ljici, ta jo je posredovala rav- nateljici dijaškega doma, domnevno spolno nadlegova- nemu dekletu pa je bilo naro- čeno, naj to, kar je doživelo, napiše na list papirja. Vsebino so potem prebrali na popol- danskem sestanku z vzgojite- lji. Tem je bilo naročeno, naj skličejo svoje (dekliške) skupi- ne in naj v pogovoru z dekleti poskušajo ugotoviti, če se je kdaj prej morebiti še kateri kaj podobnega dogajalo. Na teh sestankih ni bilo niti ene takšne prijave ali pripombe, sta se pa čez nekaj dni našli dve dekleti, ki sta izjavili ne- kaj takšnega, kar bi lahko do- datno bremenilo že osumljene- ga nočnega čuvaja. Dve zgodbi, obe možni, le da eni marsikdo v dijaškem domu ne verjame. Tisti, ki ne verja- mejo, se sprašujejo, komu ali čemu je bila laž potrebna, za kakšne igrice ali celo scenarij gre in kdo stoji za vsem tem. S takšnimi in podobnimi vpra- šanji se ukvarjajo, pri tem pa ne dopuščajo prav nobene možnosti, da bi bil S.A. lahko tudi utemeljeno osumljen kaz- nivega dejanja, ki mu je očita- no v policijski obtožnici. Gle- de razjasnitve bo vsekakor treba počakati na sodno prei- skavo in odločitev državnega tožilca in morebiti tudi sodne- ga senata. Vsakršna opredelje- vanja so v tej fazi nevarna in za koga lahko škodljiva ali ce- lo usodna. Giava, polna domišilije Večina dijakov dijaškega doma ne verjame tistemu, kar je povedala in na papirju napi- sala Andreja. Zakaj ne? Dekle namreč velja za eno tistih, ki ima razgibano domišljijo in ki svoje zgodbice nadvse rada pripoveduje vsakomur, ki jo je pripravljen poslušati. Sicer pa je to dekle, ki je večinoma sa- mo, brez tesnejše družbe, pri- jateljic v domu, so nam pripo- vedovali dijaki, ki se še prav dobro spominjajo ene izmed Andrejinih zadnjih zgodb, ki jo je pripovedovala pred pri- bližno dvema mescema. Ta- krat naj bi jo med sprehodom ob Savinji spolno nadlegoval nek starejši moški, Celjan, ki se mu je ubranila tako, da ga je zabodla z nožem. Seveda je ta zgodba doživela nič koliko inačic, skladnih z Andrejino potrebo po... kdo ve čemu. Dijaki so nam postregli še z eno zgodbo, ki govori o tem, da se je nočni čuvaj nekomu v vpUvnih sferah dijaškega doma hudo zameril. Že je ka- zalo, da se bo disciplinski po- stopek zoper njega slabo kon- čal, ko so se zadeve nenadoma obrnile. Stvar se je na hitro utišala in pogladila, smo sliša- li od vzgojiteljev in dijakov. Še en razlog torej, da dijaki in drugi dvomijo v resničnost ob- tožb na raom nočnega čuvaja S.A. Imajo tudi ti dijaki bujno domišljijo in zdaj rovarijo pro- ti vodstvu dijaškega doma? Tudi to je možno. Mladi pač niso najbolj navdušeni nad raznoraznimi prepovedmi in zapovedmi, ki jih predpisujejo v vodstvu, od ravnatelja navzdol. Je pa treba imeti na umu tudi dejstvo, da se je nočni ču- vaj S.A. tudi marsikomu v di- jaškem domu in zunaj njega, zlasti predstavnikom moškega spola, grdo zameril, ko ga je ponoči pregnal iz dekliške so- be ali ga zasačil, ko je namera- val plezaje po pročelju zgr^J be na skrivaj vstopiti v sob^ svoje oboževane Julije. Budi,^ čuvajevo oko je v nočnem q^ marsikaj opazilo. Mladi so pj mladi, domski red pa je tu treba spoštovati. * HIU-o uicrepanje Tisti dan, ko sta Andrejin vzgojiteljica in ravnatelji^ dijaškega doma izvedeU j domnevno spolno nadlegovi nje nočnega čuvaja, je bilo tn ba hitro ukrepati. Še istej dne (zvečer) je imel S.A. v n kah listino o suspenzu, o kat rem je razpravljala in glasovi la disciplinska komisija, v ki tere sestavi so profesor v vlo predsednika komisije ter s kuhinje, računovodkinja, g spodinja in vzgojiteljica v vlo- gah članov. S.A. se je na skla o suspenzu pritožil na svet dj ma, ki je pritožbo zavrnil. C devetih članov sveta jih je bi pri odločanju prisotnih pet, ( teh petih pa so samo trije člai glasovali za suspenz. S kakši lahkoto je ponekod dokazljiv pravica! Ravnateljica dijaškega di ma, Marjeta Martinšek, je pn vilno ravnala, ko je domnevj kaznivo dejanje in osumljen ga S.A. prijavila kriminaUstic-' ni p>oliciji celjske UNZ. Takš- na in podobna kazniva dejai^ je treba jemati skrajno resi in odgovorno ter z vsemi tdM nimi sredstvi preprečiti, daV se nadaljevala. Treba je tul ukrepati tako, da domneva storilec zanesljivo pride po drobnogled delavcev preiski valnih organov. Vse ostalo potem v domeni pravice ozir ma tistih, ki se trudijo za nja neokrnjenost in neomadežev nost. »Prepričana sem, da b do dejstva in resnica pris slejkoprej na dan. Dopuščani pa vse možnosti, tudi to, da bilo dekle napeljano na to..- Ne glede na to, kakšen 1 razplet in epilog tistega, k naj bi se dogajalo neke nu čevske noči v eni izmed sol dijaškega doma v Celju, pa ne moremo znebiti občutka,' je v tej ustanovi nekaj narol Ampak to ni navadna ustaa va, v njej trenutno živi ok 700 slovenskih fantov in ( klet. MARJELA AGRI Foto: EDI MASNI Prve razlastitve v Savinjski dolini? DARS Je upravni enoti Žalec poslal dva zahtevka za razlastitev - Nerešenih približno dvajset primerov Ker še niso v celoti odkupljena zemljišča na trasi avtoceste skozi Savinjsko dolino, zamuja tudi sama gradnja tega avtocestnega odseka. Vsaj tako zatnujejo vodilni možje DARS, ki so v žalsko upravno enoto poslali prva dva zahtevka za razla- stitev potrebnih zemljišč. Obe konkretni vlogi se nanašata na dve parceU gozda na Gomilskem. Lastnika prve parcele, skupna povr- šina gozda znaša po podatkih upravne enote Žalec 27 arov, sta Ja- nez Hočevar z Gomilskega ter Majda Hočevar iz Šoštanja. Lastnica druge parcele, prav tako gozda v izmeri 42 arov, pa je Marija Urankar z Gomil- skega. Kot sta povedala vršilec dolžnosti vodje upravne enote Žalec Marjan Žohar ter vršilec dolžnosti vodje no- tranje enote za okolje in prostor Slavko Resnik se je DARS glede na iztek roka za izdajo gradbenega do- voljenja in ker očitno ni prišlo do dogovora odločil, da poseže po zad- njem zakonitem sredstvu. To pome- ni vložitev zahtevka za razlastitev dosedanjih lastnikov. »Razlastitveni postopek v primeru javnega intere- sa, kar cesta gotovo je, izvrši uprav- na enota, « je pojasnil Žohar. »Bi- stvo tega postopka je v tem, da so- dišče, če seveda s stranko ne najde- mo skupnega jezika, določi odškod- nino, ki pa ni več tržna, ampak samo neka povprečna cena. Poleg tega pa se je DARS pogovarjal in tudi odku- poval več zemlje kot jo dejansko po- trebuje za gradnjo, v primeru, ko gre za razlastitveni postopek, pa se upo- števa samo tisto zemljišče ali objekt, ki resnično stoji na sami trasi avto- ceste. V upravni enoti zato menimo, da je treba problem reševati spora- zumno in tudi upam, da jih bomo rešili. Konec koncev bodo tudi sami lastniki imeli več koristi, če se odlo- čijo za podpis pogodb kot pa v pri- merih, da bo treba izvesti razlasti- tvene postopke,« je še povedal Žohar. Predstavnika upravne enote sta še pojasnila, da za gradnjo avtoceste skozi Savinjsko dolino ne bo izdano skupno gradbeno dovoljenje, temveč je odsek razdeljen na pet delov ozi- roma tako imenovanih oken. Pred dnevi je bilo izdano gradbeno dovo- ljenje za odsek oziroma peto okno na Vranskem, kjer ni bilo posebnih te- žav pri odkupu zemljišč in objektov. Območje Gktmilskega sodi v četrto okno, dovoljenje bo izdano, ko bodo razrešili problem z obema lastniko- ma gozda. Največ težav je bilo pri- čakovati v tretjem oknu, to je ob- močje Šempetra in Grušovelj, kjer je vrsta velikih hmeljarjev in s kateri- mi dolgo časa niso našli skupnega jezika. Konec minulega tedna so tu- di tamkajšnji kmetovalci podpisali pogodbe, ki so trenutno še na pravo- branilstvu. Ali jih bo pravobranilec potrdil ali ne, pa bo znano v prihod- njih dneh. V žalski upravni enoti še dodaja- jo, da je bilo v začetku tega tedna na trasi skozi Savinjsko dolino nereše- nih približno 20 primerov. Njihovo število pa se bo morda še povečalo, ko se bodo predstavniki DARS zače- li pogovarjati o odkupu zemljišč za postavitev vzporednih objektov, po- trebnih za gradnjo avtoceste. Ceno določa prodajalec, ne kupec Janez Hočevar z Gomilskega, eden tistih, za katere je DARS poslal zahtevek za razlastitev, pa zaplet komentira takole: »Vsi vemo, da je avtocesta nujno potrebna in da je za to treba žrtvovati zemljišča. Vsi, ki bomo prizadeti, se bomo morali s tem sprijazniti. Nikakor pa se ne morem sprijazniti z načinom, kako ravnajo z nami. Ne gre za denar in sam osebno tudi ne živim od prodaje gozda, toda 96 tolarjev, kolikor nam ponujajo za kvadratni meter, tudB zavidanja vredna cena. Mislim, dal se pri cenah morali zgledovati sosedih onkraj Karavank. Predvse"" pa me moti odnos. Običajno kup** vpraša za ceno, prodajalec pa je ^' sti, ki določa ceno. Konec kon^^ nikomur ničesar ne vsiljujem, DAP- bi lahko izbral tudi drugo možnos kar pomeni, da bi se izognil goz* Poleg tega me stvari motijo t^' z ekološkega stališča,« je še povf' Hočevar. Če bo v resnici prišlo do razla^" tev, so to za ljudi seveda izjen^'' boleče stvari. Še zlasti za tiste, k' dobrih 40 letih komaj dobivajo a^' morali dobiti vrnjeno nekoč odvZ' premoženje. Zdaj jim ga pono^ jemljejo, tokrat na račun ceste. takšne primere je moč najti ^ ^ vinjski dolini. Še več pa seveda stih, ki so si na račun bodoče avt'" ste krepko finančno opomogli i" kvečjemu želijo še kakšne avtoce=d IRENA iff. 14.-6. april 1995 VROČA TEMA - DOGODKI fiovorice razburjajo Obsotelje ^tl or Odlagališču radioaktivnih odpadkov so zanikali fiovorice o mogočem odla-^ l^fU radioaktivnih odpad- nuklearke Krš|(o, ki naj kf^jjjio le pol kilometra od jlišča Atomske Toplice, 'e odločno zanikali. Gre za \ceoi hrvaški rudnik ben- ' itn« gli"® Bratkovec, tik ob ^vni meji, zato so govorice ''burile tako prebivalce slo- '^aske kot tudi hrvaške strahi y ponedeljek smo se v slo- nski Agenciji za radioaktiv- odpadke pozanimali o res- ničnosti govoric, o katerih so .[•očali tudi na naslovnih Lneh osrednjih slovenskih ^^jev. Predstavnik za stike javnostjo, Tomaž Kukovica, i spomnil na njihovo dobro delovanje s hrvaško Agenci- jo za posebne odpadke, ki je informacijo o možnosti iz- ^gradnje odlagališča na lokaci- jah v Luki Poljanski oziroma v Zagorskih Selih povsern za- nikala. Pri tem so v omenjeni hrvaški agenciji, ki je uradno zadolžena za izbiranje lokacije odlagališča jedrskih odpadkov pripomnili, da celotno območ- je Hrvaškega Zagorja za loka- cijo takšnega odlagališča ni primerno, vzrok pa je pregosta naseljenost. Hrvaško Zagorje je izključeno iz nadaljnjih ra- ziskav, so sporočili v Slove- nijo. Od kod sploh informacija, ki je hudo razburila slovensko ter hrvaško stran Obsotelja? Občani Podčetrtka so jo pre- brali v zagrebškem Večernem listu, zato je občina prosila za odgovor slovenskih ministrov ,za gospodarske dejavnosti, za f okolje in prostor ter za zuna- nje zadeve. Župan, Marjan Drofenik, jim je poslal tudi fo- tokopijo hrvaškega časopisne- ga izrezka. V demografsko ogroženi občini Podčetrtek se namreč dobro zavedajo, da bi morebitno odlagališče, o kate- rem je bilo govora, pomenilo za njihove Atomske Toplice popolni propad. Pred leti so celo razmišljali o preimenova- nju omenjenih Toplic, saj je . nekatere slabše seznanjene go- ste motilo že takšno ime. Pretekli četrtek se je župan Podčetrtka udeležil običajne- ga srečanja županov novih slo- venskih ter hrvaških obmejnih skupnosti: slovenskega Podče- trtka, Rogaške Slatine in Ro- gatca ter hrvaških Zagorskih Sel, Huma na Sutli ter Djur- manca. Šlo je pravzaprav za •spoznavno srečanje, zaradi us- klajenega reševanja težav. Žu- pan Podčetrtka je ob tej priliki županjo Zagorskih Sel, kjer je sporni rudnik, povprašal tudi o morebitnem jedrskem odla- gališču, ta pa je povedala o od- ločnem nasprotovanju občine. Lokacija odlagališča radio- aktivnih odpadkov pri Atom- skih Toplicah se zdi vsakemu poznavalcu obsoteljskih raz- mer povsem neprimerna, izk- ljučena. Gre za najožje po- dročje enega najuspešnejših slovenskih zdravilišč. Atom- skih Toplic, njihov razvoj pa precej zanima tudi hrvaško stran. Hotelski gosti se lahko brez težav, s hotelsko kartico, gibajo tudi po hrvaški strani, kjer se občuti ugoden vpliv bližnjih Atomskih Toplic, tu- ristično prebujanje. Tu so že vrsto let zaposleni tudi hrva- ški državljani, obmejno sožitje pa v tem koncu še ni porušeno. Nedaleč od spornega rudnika je tudi turistični dvorec Milja- na, znanstvenika in politika dr. Franja Kajfeža. Gre za biv- šega hrvaškega ministra za energetiko in sedanjega župa- na zagorsko-krapinske polo-a- jine, ki obsega velik del Hrva-, škega Zagorja. Tudi dr. Kajfež krajevne razmere gotovo do- bro pozna. BRANE JERANKO NOVO določanje demografsko ogroženih I v petek, 31. marca, so se jbrali Slovenski krščanski- demokrati iz občinskega odbora Mozirje na rednem delovnem zboru, na kate- rem so potrdili mag. Iva Glušiča za predsednika OO SKD. Dogovorili so se še, naj "bi se odbori SKD, nastali v bivši mozirski ob- čini, v prihodnje med seboj povezali v skupen Zgomje- sa\injski odbor SKD. Na zboru se jim je pri- družil minister za ekonom- ske odnose in razvoj Janko Deželak in spregovoril |o problematiki demogrjtf- 4o ogroženih območij, jlnovo lokalno samoupra- namreč postaja tudi to iprašanje precej bolj za- pleteno, saj bo treba nare- iti novo porazdelitev. Takšno prevrednotenje pa bo po Deželakovem nme- nju terjalo precej časa in naporov. Po predlogu mo- arskega občinskega odbo- ra krščanskih demokratov sodijo med demografsko ogrožena naselja v mozir- ski občini Dobrovlje, Smi- sel, Radegunda in Poljane v rečički krajevni skup- nosti. KL Si€upno naročiio in piačiio zapitica v Vojniku, štorah In Celju višji prispevek za komunalne naložbe Odlok o 7,4-odstotnem po- višanju prispevka za investi- cijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja in čiš- čenja odpadnih voda ter odla- ganja komunalnih odpadkov so že pred časom sprejeli ob- činski svetniki Vojnika, minuli torek so se jim pridružili v Štorah, dva dni kasneje pa še celjski svetniki. Celjski svetniki so odlok obravnavali že drugič, prvič pa so ga gladko zavrnili z obrazložitvijo, da je gradivo nepripravljeno in v njem niso jasno razvidni vzroki za povi- šanje prispevka. Tokrat so gradivo službe za komunalno gospodarstvo pohvalili in ob- činskim službam priporočili, naj predloge besedil priprav- ljajo po enakem vzorcu. V obrazložitvi je namreč po- vsem jasno zapisano, da je 7,4- odstotno povišanje prispevka za vodooskrbo, kanalizacijo ter odlagališče Teharje nujno potrebno za nadaljevanje na- ložb, ki so bile na teh področ- jih začete že v preteklih letih. Gre torej zgolj za nadaljevanje v nekdanji skupni občini spre- jetega programa naložb, ki za- jema gradnjo lokalnih vodovo- dov ter povezovalnega cevovo- da za industrijsko vodo, ureja- nje odlagališča komunalnih odpadkov in njegove okolice na Teharjah ter posodobitev kanalizacijskega omrežja, ki je zaradi odmaknjenosti gradnje centralne čistilne naprave še kako nujno. Za večino naložb je celjska občina najela kredite, v prime- ru, da svetniki ne bi sprejeli povišanja prispevkov, pa bi lahko začeta dela ustavili. Pred dvema letoma je namreč država z uredbo ukinila mož- nost zbiranja dodatnega ko- munalnega denarja s prispevki za razširjeno reprodukcijo. hkrati pa omejila enostavno reprodukcijo. Občinam seveda ob tem ni odmerila dodatnega denarja za financiranje pri- marnih objektov, zato so v Ce- lju - podobno kot v nekaterih drugih slovenskih občinah — lansko pomlad sprejeli odlok o prispevku za investicijska vlaganja. Če zdaj ne bi sprejeli povišanja prispevka, bi pre- prosto povedano pomenilo, da so se v nekdanji celjski občini odločili za skupno naročilo, ko se je omizje razdelilo na tri ločena, pa nihče ne bi bil pri- pravljen poravnati zapitka. IS Zadovoljivi odgovori Občinski svetniki iz Ljubne- ga ob Savinji so minuli četrtek na seji sveta potrdili zaključni račun mozirske občine za lan- sko leto. Zastavili so kar nekaj vprašanj, povezanih z lansko- letnimi investicijami, pri tem pa dobili zadovoljive odgovore od predstavnika mozirske ob- čine. Del razprave so namenili delitveni bilanci, saj jih je za- nimalo, na kakšna sredstva lahko račvmajo v prihodnosti. Najmanj tri ljubenske družine, denimo, bi nujno potrebovale nova stanovanja, saj živijo v neustreznih življenjskih po- gojih. Svetniki so v svojih po- budah ponovno izpostavili problem neurejenosti vaškega pokopališča, ki ostaja zane- marjeno že približno deset let. Strinjali so se, da bodo morali poskrbeti za ureditev pokopa- lišča in parkirnega prostora, najprej pa pridobiti gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Lotili so se še razprave o osnutku statuta. Kakšnih bistvenih vsebinskih pripomb niso imeli, četudi so ga nekoliko bolj kon- kretizirali. Dogovorili so se, da naj bi ga na naslednji seji, ki bo sredi tega meseca, v drugi obravnavi še enkrat pregledali in hkrati tudi sprejeli. Svetni- ki so med drugim imenovali • glavnega tajnika občine in ob- činskega sveta; to nalogo je že pričel opravljati Franc Valte. Natančno so se pogovorili še o izvedbi očiščevalne akcije, ki jo občina načrtuje v sodelova- nju z vsemi krajevnimi društvi in osnovno šolo. Kraj bodo očistili to soboto, dan pred cvetno nedeljo. Ni naključje, da želijo Ljubno očediti ravno na ta dan, saj imajo krajani bližajoče praznike posebno v čislih in so znani kot izdelo- valci lepih butar. KL popravilo cest Obilne padavine so tudi 'občini Vitanje uničile neka- ^fe lokalne in krajevne ceste.. '^sd\idena sredstva za sana-, "io znašajo skupaj 6,3 milijo- j tolarjev. ^ Na seji občinskega sveta soj pf^dložili program obnove v katerem so zajeti le naj- i^nejši odseki cest, kjer so potrebna večja dela. Ostalih °^kov cest se bodo lotili J sklopu rednih vzdrževalnih "^Iv tem letu. .^oleg tega so svetniki potr- r!f odlok o ustanovitvi sed- vaških skupnosti, to so Mubnica, Stenica, Skomarje p Brezen, Spodnji Dolič, Pa- ^etletnem delu od- bora stranke med drugim po- udaril, da so z rezultati na mi- nulih volitvah zadovoljni, saj jim je uspelo v občinskem sve- tu pridobiti dva mandata. Go- stili so državnega sekretarja za promet in zveze, Marjana Dvornika, ki je ob tej prilož- nosti spregovoril o ureditvi križišča Ulipi, zreški župan Jože Košir pa se je zavzel za to, da obrobni kraji zreške občine ne smejo občutiti zapostavlje- nosti, zaradi česar je potrebno zagotoviti enakomeren razvoj občin, s čimer se strinja tudi zreška SKD. V Konjicah so zasedali dan kasneje. Tudi tukaj je pred- sednik dosedanjega OO SKD Konjice, Stane Frim, sprego- voril o aktivnostih odbora, ki se je lani med drugim aktivno vključeval v razprave ob sno- vanju lokalne samouprave. Za relativen uspeh, dosežen na lo- kalnih voUtvah, se je zahvalil nekaterim posameznikom za finančno in organizacijsko po- moč. Po izvedenih tajnih voli- tvah za nov 18-članski odbor je o razmerah v stranki ter o zunanje in notranjepolitič- nih razmerah v državi sprego- voril podpredsednik SKD in sekretar v Ministrstvu za zu- nanje zadeve, Peter Vencelj. B.F. 0 denarju in praznilcili v štorah bodo občinski praznik obeležili I. junija Svetniki občine Štore so minuli torek dobršen del za- sedanja namenili finančnim vprašanjem. Sprejeli so na- mreč zaključni račun lan- skega proračuna celjske ob- čine, 7,4-odstotno povišanje prispevka za investicijska vlaganja na področju vodoo- skrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter odlaganja komunalnih odpadkov ter določili način financiranja političnih strank ter občin- skega sveta. Štorski občinski proračun bo financiranje političnih strank mesečno stalo 94 tisoč 560 tolarjev, svetniki pa so določili tudi izplačila svojih sejnin. Tako bo predsednik občinskega sveta upravičen do 10 tisoč tolarjev, občinski svetniki, ki so hkrati tudi predsedniki odborov, do 8 ti- sočakov, ostali svetniki pa bodo prejemali po 5 tisoč to- larjev sejnine. Storski svetniki so določili tudi dan praznovanja občin- skega praznika. To bo dose- danji praznik krajevne skupnosti Štore 1. junij, v spomin na leto 1836, ko je Slovenec Ignacij Novak ku- pil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas-Pečovje in s tem postavil temelje že- lezarstvu v Štorah. Ostali prazniki občanov Štor bodo Kulturni dan (8. februar), Dan žena in Materinski dan (praznovali ga bodo med 8. in 25. marcem). Praznik dela (1. maj) ter Dan osamosvoji- tve (26. december). Ob vsem tem pa so svetni- ki razpravljali tudi o predlo- gu za povišanje cen ogreva- nja v Storah. Celjska Komu- nala je namreč Ministrstvu za ekonomske odnose in raz- voj poslala predlog za povi- šanje cen ogrevanja v Što- rah. V predlog so zapisali, da bi nova cena ogrevanja v Štorah znašala 85,35, v Ce- Svetniki so v uredniški odbor za izdajanje informativnega lista Štorovski občan imeno- vali Jožeta Kraglja, Albina Valanda in Milana Butinarja. lju pa 79 tolarjev za kvadrat- ni meter. Štorski svetniki se ne strinjajo s tem, da bi bilo pri njih ogrevanje dražje kot v Celju in bodo ministrstvu poslali protest zoper način obračima. I. STAMEJČIČ Mazut pobirali pri Vrhovom čiščenje onesnažene Sa- ve in njenih bregov se v teh dneh še nadaljuje, potem ko se je v soboto popoldne iz cisterne Steklarne Hrastnik vanjo izlilo več kot 10 kubičnih metrov mazuta, ki ga je ta hranila kot morebitno energetsko nadomestilo, saj je že pred šestnajstimi leti prešla na zemeljski plin. Poklicni gasilci iz Ljub- ljane, Celja, ter gasilci iz Laškega, Radeč in Krškega so skušali z vodno zaveso med Zidanim Mostom in Radečami uloviti mazut, vendar je bil tok reke pre- močan. Mazutne kepe so zato lahko lovili šele pri zapornicah hidroelektrar- ne Vrhovo. Nekaj izlitega mazuta je odneslo tudi mi- mo zapornic, vendar koli- čine niso tolikšne, da bi ogrozile normalno obrato- vanje krške jedrske elek- trarne. Štab CZ Laško je v nedeljo popoldne delo predal vodnima gospodar- stvoma Novo mesto in Ljubljana, ki morata po- skrbeti za očiščenje bregov. Mazut, ki so ga polovili, so shranili v posebne sode in ga morajo v Steklarni sežgati v posebnih pečeh. Ocen, kolikšna škoda je bi- la storjena v okolju zaradi izlitja, še ni, prav gotovo pa gre za dodaten prispevek k že tako prekomerni ones- naženosti Save. Na srečo se je zaradi nizkih temperatur mazut strjeval in so ga lah- ko pobirali iz reke. TC KULTURA Pozdrav pomladi V petek so na medobčin- ski pevski reviji v velenjski glasbeni šoli nastopili Ša- leški oktet, okteta Voglarji iz Vinske Gore in TES Šo- štanj, Lovski zbor Skale, kvintet Flamingo ter kvar- tet Svit. S tem koncertom so letos zaključili serijo šti- rih pevskih koncertov Poz- drav pomladi, ki jih je tudi letos pripravila Zveza kul- turnih organizacij občine Velenje. Ljubitelji petja so lahko prisluhnili tudi koncerto- ma otroških in mladinskil^ pevskim zborom iz Šaleške doline, na katerih je nasto- pilo 820 mladih pevcev. Na vseh štirih koncertih pa je zapelo kar 1285 pevcev. L.O. Priznanle talentu in zrelosti Letošnje Priznanje združe- nja dramskih umetnikov Slo- venije je Milada Kalezič, igral- ka SLG Celje prejela za vlogi Helene v Ibsenovih Straho\ih ,in za Veliko brodolomko Mrožkovega dela Na odprtem morju v izvedbi SLG Celje. Igralka Milada Kalezič stopa z vlogami v zadnji se- zoni v svoje zrelo, žensko ob- dobje igralskega ustvarja- nja. Igralka je že vrsto let ena od izstopajočih nosilk repertoarja Slovenskega ljudskega gledališča Celje. V zadnjem času je ustvarila nekaj opaženih vlog, s kate- rimi je samo še potrdila igralski talent in igralsko zrelost. Njena Helena Alvingova je predvsem ženska z »masko« stoičnega miru, pod katero kar vre od nepotešene strasti in neizživetosti. Zato ni nak- ljučje, da je gledališka kriti- čarka zapisala, »da je pred- stavo vredno videti že zaradi vloge Milade Kalezič, saj je njena Helena Alvingova tiste vrste zrela kreacija, kakrš- nih ne srečamo vsak dan«. V Mrožkovi groteski Na odprtem morju pa je Veliko brodolomko igrala z niansa- mi in izžarevanjem notranje intenzivnosti, s katero uve- ljavlja oblastniško moč svo- jega lika. Skratka, znova je presenetila z nekaterimi no- ,vimi potezami in dokazala neizčrpno igralski transfor- macijsko širino. ZAPISOVANJA Prelfleto dobra šola Piše: Tadej Čatet 1. april. Tretji televizijski dnevnik. Voditelj športne ru- brike zelo vehementno sporoči novico, da se je argentinski nogometni zvezdnik Diego Ar- mando Maradona odločil, da se bo po vseh težavah in pro- blemih, ki si jih je z roko na srce nakopal povsem sam, vr- nil na nogometna igrišča. Da bo svojo kariero, ki jo je ne- slavno zaključil, vendarle na- daljeval. In to kot igralec slo- venske državne reprezentance. In, da bi bila novica še bolj prepričljiva, da bi dobila na verodostojnosti, skratka, tele- vizijski voditelj navrže še »kost«, da si odgovorni ljudje na Nogometni zvezi Slovenije na vse kriplje prizadevajo ure- diti vse potrebno, torej prido- biti Maradoni državljanstvo, da bi nesojeni, novopečeni Slovenec, katerega korenino po materini strani menda se- gajo celo v Slovenijo, nekam na Dolenjsko (hej, da ni Mara- dona kakšen kvizlinški poto- mec, ki se je »usidral« tam nekje pod argentinskimi Alpa- mi v mestecu Barillocheju), lahko zaigral že na aprilski tekmi slovenske nogometne reprezentance na zagrebškem stadionu Maksimir proti favo- rizirani Hrvaški. Seveda gre za klasično pr- voaprilsko šalo, ki pa praza- prav niti ni tako zelo nedolž- na. Še manj pa škodljiva. Ker, končno, ali je sploh katera ko- likor toliko spodobna prvoa- prilska šala lahko škodljiva? Zgodilo se je namreč nekaj ne- verjetnega; hrvaška televizija, srbska televizija, pa Euro- sport, SAT 1 in CNN (to sem namreč ujel sam osebno!) so že naslednje jutro, torej v nedeljo dopoldan sporočale v svet no- vico, da je slovenska nogomet- na reprezentanca dobila novo okrepitev in, da sploh ni n^, mogoče, da se slovenski nogo. metaši ne bi znašli celo na bli. žajočem se evropskem nogo. metnem prvenstvu v Anghji Voditelj športne rubrike ^ slovenski televiziji je takore. koč »nategnil« ne le ves šport, ni svet, pač pa svet nasploh. Jj zgodba o Sloveniji je polete^ v orbito »medijske avtoceste« Celo o slovenskem nogometu je bilo moč nekaj slišati. Da namreč niti ni tako zelo slab da premoremo kar nekaj nogo. metašev, ki bi skupaj z Mara- dono lahko celo krojili evrop. ski nogometni vrh. Da smo končno nasledniki jugoslovan- ske nogometne šole in, da so vsakršna presenečenja še ved no možna. Slovenski šport s je torej znašel tam, kjer t v normalnih okoliščinah sevt da nikoli ne bi: na prvih stn neh športnih novic sveta. Ce o Michaelu Jordanu se je gov rilo manj kot o slovenskem m gometu. Kar utegne pomeni da smo dobili še en dokaz, c je smučanje sicer zdravo sploh nekaj sila zanimivei da pa v primerjavi s športa kakršen je nogomet, ostaja vedno hudo marginalna šortl panoga. i Slovenci smo torej letošu 1. april izkoristili karseda pi zitivno. In televizijski voditd, ki je lansiral pričujočo novi( o Maradoni in slovenskem nc gometu, si zasluži državno ^ brežja ter opozarjati na vsal^ onesnaženje voda.« Člani in članice RD Šemi* ter so tudi dobri športni ribi' Njihova članica Herta Frece! bo letos udeležila svetovne? ribiškega tekmovanja v špo>^ nem ribolovu na Portug^l skem. T. TAVČA Očiščevalne akcije ob reki Savinji pri ribiškem domu Preserje in drugih potokih se 1^ * štirinajstimi dnevi udeležilo 116 ribičev. Št. 14. - «. april 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE ptroški spomin na vojno pf/ Silvi Tanšek v šentjurskem Zgornjem trgu pilo je okoli leta 1950, ko je .1^,3 Tanšek pri sosedih pr\ič k ala predhodnika današnjega tLvega tednika. Šentjurčanka spominja, da je tam izvedela *^j)ko domačih novic, zato se , |,jtro odločila: »Za prvo pla- f si bom naročila časopis domačimi novicami.« ' po prve plače je minilo več g leta 1957 pa je pismonoša jgres prinesel prvi izvod čisto Silvinega časopisa. Brala ga je j^upaj z mamo in očetom, v prikupni hiški v šentjurskem toornjem trgu. Nikoli se ni joročila, zato je po smrti star- jgv ostala sama. Njena na smrt Ijolna mama je priljubljeno so- jjdc Matildo Erjavec, popro- sila, naj pozneje pogleda na Silvo. Silva Tanšek je tako po- jjjla pri sosedih, Erjavčevih, ^ nekakšen družinski član. Z druge strani ceste, iz svoje liiške, ki jo je lepo obnovila, prihaja že zjutraj, vrača pa se iele zvečer. Erjavčevih, zlatoporočencev jjatilde in Florjana, se je z leti tako navadila, da ju kliče kar a mamo in ata. V Erjavčevem gospodinjstvu je tudi »teta« ijulika, Matildina sestra, ki je Bev 93. letu, vendar izjemno ia. Ko smo Silvo Tanšek obi- jsjjali, smo izvedeli, da vsi sku- jpaj opravljajo različna opravi- |la, kuhajo, se pogovarjajo, po- šjijo, gledajo televizijo ter se veselijo prijetnih obiskov. Po- sebno veselje imajo z vrtom, [iasti s cvetjem. Jutra začenja- s poslušanjem novic celjske- radia, zvečer ne zamudijo fcenega televizijskega dnev- ka, enkrat tedensko prinese pnonoša Silvin Novi tednik, asečno pa še Tednikovo Pe-i Ico. Silva Tanšek prebere v ted- Bku najprej osmrtnice, nato Silva Tanšek (pr\a z leve strani spredaj) je najraje z Erjavče- vinu. pa se loti drugih zanimivosti, predvsem iz šentjurske okoli- ce. V tedniku, pa tudi v Petici, se vsi skupaj radi nasmejijo šalam Stranke šaljivcev. Ted- nik in Petico redno prebirajo tudi Erjavčevi. Silvino dolgo- letno zvestobo smo seveda, ta- ko kot pri vsakem naročniku, ki ga obiščemo, nagradili z zlato verižico. V pokoju je že štiri leta, prej pa je več kot tri desetletja de- lala v domačem Bohorju. Rada je hodila v službo, v vseh tistih desetletjih je bila v bolniškem staležu vsega trikrat, pa še to le krajši čas. Opaža pa, da v Bohorju, v nasprotju z Alpo- som, na upokojence kar neka- ko pozabljajo. Zdaj vidi, da je imel svoj čar čas, ko je hodila v službo, pa tudi kot upoko- jenki ji je po svoje lepo. Dolg- časa ne pozna, saj je z ljudmi, ki jih ima rada, oni pa njo. VeUko veselja ima, skupaj z Erjavčevimi in z njihovimi vnuki, ki pa so imeli z njenim imenom vselej precej težav. Erjavčeva vnukinja, ki je že odrasla, jo je klicala Ika, sede- mletni Zoran kot Lijo, za tri- letnega Tilna pa je Lila. S Til- nom, ki je pri Erjavčevi hiši vsak dan, imajo veliko veselje, on pa je tako zadovoljen, da v vrtec sploh noče. Kadar se šentjurski upoko- jenci odločijo na izlet, se rada odpravi z njimi. Nazadnje so skupaj občudovaU cvetoči gaj v Mozirju, spoznavali so Koro- ško, Prekmurje, Dolenjsko in Belo krajino, na morje pa je ne vleče. Prijetni izleti niso le Sil- vino veselje, saj se za en sam cilj zbere celo za štiri avtobuse upokojencev. Povsod je bilo lepo, se spominja, na različne načine. Od vsega ima v najlepšem spominu brezskrbnost otro- ških let, otroško igro, razume- vanje, leta s starši. Največja bolečina je bila, ko je izgubila očeta, nato pa še mamo. Zato ji največ pomenita dom ter zdravje, pa mir v Sloveniji, na svetu. Vsak dan znova jo pre- tresejo radijske, televizijske in časopisne vesti o vojnih grozo- tah. Rojena je bila tik pred drugo svetovno vojno, vendar si je takšne grozote zapomnila celo iz svojih predšolskih let, iz Šentjurja. Zato se dobro za- veda, da je mir največja, te- meljna vrednota. BRANE JERANKO Rdeči icriž v rdečili števiiicali Območna organizacija Rde- čega križa v Laškem je poslov- no leto 1994 icaključila z blizu 700 tisoč tolarji izgube, ki jo je, kot ugotavljajo sami, zakri- vila prevelika radodarnost pri delitvi pomoči socialno ogro- ženim in tistim, ki so jih priza- dela lanska neurja. Organizacija je lani poma- gala 405 družinam, skrbela pa je tudi za 79 beguncev, kolikor jih v laški občini še živi pri sorodnikih in znancih. Raču- nali so, da jim bo materialno pomagal tudi Rdeči križ Slo- venije, vendar že od novembra lani ni prispela prav nobena pomoč, redno prihajajo le po- šiljke higienskih potrebščin. Prav tako že dolgo ne prihaja več pomoč za begunce. Rdeči križ Laško je zato družine, pri katerih so begunci, že opozo- ril, naj za pomoč odslej prosijo le še Urad za begunce ali pa Visoki komisariat OZN. Za gmotno ogrožene občane, ki jih je iz meseca v mesec vse več, trenutno prosi za pomoč 35 družin, bo morala območna organizacija poskrbeti sama. Pri tem upajo, da bodo besedo držali vsi, ki so Rdečemu križu pomoč že obljubili, vendar ob- ljube doslej še niso izpolnili. Da bi pokrili lansko izgubo, so se v območni organizaciji odrekli tudi večini letošnjih praznovanj. Tako bodo, na primer, priznanja Rdečega križa podelili na proslavi, ki bo v času Tedna Rdečega križa Ob vseh težavah, ki jih pe- stijo trenutno, bodo morali v Laškem v prihodnjih tednih končati še reorganizacijo svoje organizacije. Poleg naslova or- ganizacije, ki bo odslej območ- na, saj bo poleg laške pokriva- la še radeško občino, čakajo statusne spremembe tudi kra- jevne organizacije. Le-te na- mreč ne bodo več pravne osebe s svojimi žiro računi, vendar bodo kljub temu, vsaj v vse- binskem smislu, še obdržale nekatere dosedanje pristoj- nosti. Tajnice se izobražujejo Klub tajnic Celje je ob pomoči Gospodarskega vestnika iz Ljubljane pripravil brezplačni seminar, ki se ga je udeležilo preko 70 tajnic iz Celja in vse regije. Na seminarju so udeleženke slišale predavanje diplomirane dramaturginje Tatjane Zidar, kako se naučimo komunicirati za življenje in delo. O učenju in osebnostnem razvoju je govorila andragoginja Danijela Brečko. Dr. Andrej Trampuž je sprego- voril o boleznih današnjega časa in povedal, da so na četrtem mestu po ogroženosti poklicnih skupin, ki umirajo za boleznimi stresa, prav tajnice. Dušan Vodeb, ravnatelj Srednje upravno administrativne šole iz Ljubljane pa je spregovoril o poteh, ki vodijo do znanja, s poudarkom na aktivnostih za ustanovitev Višje šole za tajnice. O učenju tujih jezikov je na koncu preda- vala mag. Marina Štros. Klub tajnic Celje pripravlja aprila še en seminar, ki ga bo organizirala firma Fastram - Podjetje za proizvodnjo in prodajo makrobiotične hrane na temo Kako postreči goste tudi (h\igače, dopolnjen s temo Kultura pitja čaja. JH Slavnost v Podčetrtifu K osreUnll šoli računalniške grafike v osnovni šoli v Podčetrtku, je v državi osrednja šola na področju računalniške grafi- < fc, pripravljajo odprtje raču-^ Balniške učilnice. Slavnost bo itttri, 7. aprila, ob 12. uri. Gre za šolo, ki se je pred kratkim predstavila na sve- tovnem sejmu učil Didacta »vDiisseldorfu, na slavnosti pa lameravajo predstavili svoje ^tlo, učence ter osrednjega ičitelja, Andreja Kelemino. Z novim letom so v priza- 'fevni šoli pridobili 13 vrhun- ^ računalnikov, z laserski- ma ter barvnim tiskalnikom. V računalniški učilnici, kjer so začeli 'pouk z letošnjim šol- skim letom, imajo 28 delovnih mest, en računalnik pa lahko uporabljata po dva učenca, po državnem normativu. Med urejanjem računalniške učil- nice (v izmeri 64 kvadratnih metrov) so v šoli precej posto- rili z lastnim delom, saj so, med drugim, sami izdelali po- hištvo ter električno napelja- vo. V učilnici je prav tako po- skrbljeno za neposredno tele- fonsko zvezo. Okvirna vred- nost pridobljene račimalniške opreme znaša približno 100 ti- soč mark, v začetku tedna pa so pričakovali še dodatni, vr- hunski barvni tiskalnik. V šoli so vložili dodatnih 15 tisoč mark, pri čemer lastno delo ni upoštevano. V računalniški učilnici, ki jo bodo jutri slovesno odprli, je živahno. Za učence na nižji stopnji so po novem letu pri- pravili 4-urni računalniški krožek, za višjo stopnjo pa 2- umi krožek računalniške gra- fike. Osmošolcem namenjajo po 4 ure fakultativnega pouka računalništva, ki jih v spriče- valu zato posebej ocenijo. Pre- teklo soboto so v 5. ter 6. ra- zredu začeli tudi s tečajem ra- čunalniškega programiranja, ves čas pa pripravljajo še ra- zlične računalniške izobraže- valne oblike za učitelje. BRANE JERANKO Na roierjih je veselo z lepim vremenom se odpira tudi sezona rolkarjev. Posebno mladi so navdušeni nad tem »prevoznim sredstvom«, ki jim omogoča hitro in veselo tekanje naokrog. Za rolkanje so najbolj primerne gladke asfaltirane površine, torej ceste. Da bi bili rolkarji takole nasmejani kot so na našem posnetku v Tmavi, morajo biti previdni, pa tudi drugi uporabniki prometnih poti naj bodo pozorni na mladino, ki bo v toplih mesecih rolkala povsod. X. TAVCAR Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil tokrat prizor iz filma Kdo tam poje?. Igralca sta bila Dragan Nikolič in Pavle Vu- jisič. V poštev za žreb je prispelo 65 kuponov, od tega precej »zgrešenih« pri naslovu filma. Več kot polovica vas je namreč menila, da gre za prizor iz filma Odpisani. Izžrebali pa smo: Iztoka Lam- preta iz Keršove 3 v Vojniku, ki naj se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer ga čaka sodček laškega piva; Saša MIR- KOIČ iz Kaiuhove 9 v Celju in Božena GUCEK iz Celja, Pod gradom 6, pa naj se prav tako oglasita v oglasni oddelek, kjer bosta prejeli torbo NT&RC. Vljudno prosimo, da se vsi izžre- bani po nagrade oglasite v na- šem oglasnem oddelku! ČESTITKA ^- aprila je minilo 40 let, odkar sta si obljubila večno zvestobo in ljubezen draga starša MARIJA IN RAJKO ŠELEKAR iz Virštanja pri Podčetrtku Ob tem vama iskreno čestitamo in želimo, da bi vaju ■ ^og še naprej spremljal v sreči, ljubezni in zdravju, ki ga najbolj potrebujeta, obenem pa se vama zahvaljujemo za ves vajin trud in vedno topel sprejem v svoj dom, ^^erka Olga, zet Dare, vnukinja Klavdija, vnuk Rudi * Siavico in mali vnuk Sehastjan, ki dedku in babici pošilja še 40 poljubčkov, ^nako se lepim željam pridružuje tudi nečak Vinko ^___^^..^ - Setekar iff. 14.-6. april 1995 ŠPORT lil Hokejska tragikomediia Začetek končnice preložen, Inntal predal prvo polfinalno tekmo, se odločil za nadaljevanje sezone In predal se drugo tekmo Hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu sku- pine C doživela polom (7. me- sto), končnica pr\'enstva je bi- la preložena po farsi z (ne)pla- čanimi kotizacijami, na koncu pa je Inntal predal prvo polfi- nalno tekmo, ki bi morala biti v nedeljo na Jesenicah, in v to- rek nadaljeval s tekmovanjem. Alarm je gorel že dlje časa, odločitev igralcev o predaji prve tekme pa je dozorela v če- trtek. »Zahtevali smo pLsno zagotovilo, da nam bo klub v naslednjih dneh izplačal pe- tino dolga. Šlo je za 50 tisoč nemških mark, s katerimi bi Rusi kupili letalske vozovnice za vrnitev v domovino, igralci povrnili stroške za nakup opreme ter si razdelili preosta- nek za sprotno življenje,« je pred dokončno odpovedjo ne- deljske tekme zahtevo pred- stavila skupina hokejistov. »Poudarjamo, nismo želeli denarja, marveč trdno zagoto- vilo, da se bo v naslednjih dneh vsaj nekaj premaknilo na bolje,« sta večkrat povedala Luka Simšič in Boris Pajič, ki sta razkrila še eno prevaro. Za zmago na Bledu v zadnjem krogu ligaške končnice je bilo obljubljenih 10 tisoč mark. Rusi so takrat prekinili štrajk, Inntal je zmagal s 3:2 in se v polfinalu končnice izognil Olimpiji, toda po več kot me- secu dni obljubljenega denarja iz Petrovč še ni. »Enfant terrible« celjskega hokeja Roman Hriberšek se pred zahtevami o dokončnem izstopu iz prvenstva ni uklo- nil, tako kot se tudi ni umaknil iz kluba v najbolj hudih dneh, ko je bil deležen mnogih očit- kov. »Upanje, ostaja samo upanje. Nekateri poslovneži so še vedno pripravljeni pomaga- ti, toda blagajne še niso odlde- nili. Dvomim, da se bo v pone- deljek položaj korenito spre- menil. Ostalo je upanje, boril Roman Hriberšek je v sredo odstopil, pisno izjavo pa je izročil občini, Športni zvezi in Hokejski zvezi. »V klubu sem ostal sam, zato sem o svoji po- tezi obvestil ustrezne forume. S tem se ne izogibam odgovor- nosti; seveda za obdobje do 4. aprila,« je posebej za NT pove- dal Hriberšek. se bom do zadnje minute,« je v petek zvečer bolj sebe kot druge prepričeval Hriberšek, saj je večina naravnost govori- la o izstopu. Popolni zasuk se je vendarle zgodil. Rok za odjavo torkove tekme je bil večkrat prestav- ljen, na koncu pa so Rusi v svojih zahtevah popustih. Najprej se je omehčal Poveče- rovski, ki očitno ne more zlepa pozabiti dveh sezon v Celju. Celjski hokej se je v petek zvečer dokončno znašel na kolenih in se ni pobral. Samo za polfinale končnice ali dlje? Rasko, Luljin in Leonov so bili neomajni, toda trener Kriku- nov (v petek je vehemetno ra- zlagal vzroke za izstop iz pr- venstva!) je nekako le prego- voril preostale rojake in Celja- ni naj bi odigraU vsaj polfinale končnice. Domači igralci so medtem na drsališču pospravili opre- mo in prenehali s treningi (Simšič se je zaposlil v enem celjskih lokalov), tako da so možnosti za enakovreden boj z branilci naslova skromne. Veliko večjega pomena je se- veda vrnitev na led, saj so naj- bolj izkušeni igralci v izstopu že videli propad celjskega ho- keja. V torek nova katastrofa. »Igramo samo danes, vzame- mo 10.000 mark in se vrnemo v domovino,« so na dopoldan- skem sestanku Rusi postavili nov pogoj. Domači hokejisti so se seveda uprli. »Vse tekme ali nobene. Vaše ravnanje ni po- šteno tudi do Jeseničanov!« se je glasil odgovor, propad med obema stranema se je poglobil in Inntal ni igral niti druge polfinalne tekme. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC TO^RAMA Košarka A-1 liga Moški - 9. krog: Postojna- Kovinotehna 86:85 (51:38); Petranovič 25, Tiller 20, Ja- godnik (zgrešil zadnji met) 19, Stavrov 12, Cizej 6, Čmer 2, Rovšnik 1; BWC-Rogaška 115:99 (59:52); Novakovič 30, Sušin 26, Jurkovič 18, Tabak 11, Kosovac 6, Petrovič, Peto- var 4; Litostroj-Olimpij a 60:61, Triglav-Staex 85:89; 10. krog: Kovinotehna-Litostroj 77:71 (40:35); Petranovič 26, Tiller, Cizej 12, Jagodnik 9, Kobale, Stavrov 8, Cmer 2 in zmaga po treh zaporednih ne- uspehih; Rogaška-Triglav 72:62 (39:27); Novakovič 20, Jurkovič 15 Tabak 12, Sušin 10, Petovar 7, Mičimovič 6, Ni- kitovič 2 za zmago po črni se- riji šestih porazov. Vrstni red: Olimpija 41, Kovinotehna 36, BWC 34, Satex 33, Litostroj 32, Rogaška 31, Postojna 29, Triglav 28. Za uvrstitev v A-1 ligo - 9. krog: Pivovarna Laško-Koper 99:98 (92:92, 42:34); Starovas- nik 21, Vujovič 20, Gole 19, Dumik 9, Blatnik 8, Blagotin- šek, Šoštarič 6, G. Čop, Govc 5; Litija-Interier 68:65, Idiri^ ja-K. zidar 77:54, Ilirija-Heli- os 71:76; 10. krog: Interier-Pi- vovama Laško 79:65 (35:28); polom gostov po vodstvu z 28:25; Starovasnik 18, Gole 17, Vujovič 15, Govc 11, Čop 2, Blatnik, Durnik 1; Helios- Idrija 79:66, K. zidar-Litija 73:75, Koper-Ilirija 81:96. Vrstni red: Litija, Helios 17, Interier 16, Ilirija, Idirija, Pi- vovarna Laško, K. zidar 15, Koper 10. A-2 liga Moški - 9. krog: Comet- Elektra 85:91 (40:40); Železni- kar 21, Plevnik 14, Sivka 13, Temnik 9, Šrot 8, Kozjf 4, Šafhalter, Nerat 2; Sli\mica- Ježica 85:80, Medvode-Loka 68:99, Gorica-Olimpija ml. 63:78; 10. krog: Elektra-Gori- ca 80:71 (44:30); Rozman 27, Tajnik 23, Tomic 12, Lipnik 7, Mrzel 3, Brinovšek, Bogataj, Dumbuya, Brešar 2; JEžica- Comet 108:97 (56:46); Plevnik 36, Železnikar 24, Sporar 17, Sivka 8, Nerat 7, Šafhalter 5; Loka-Slivnica 68:65, Olimpija ml-Medvode 65:59. Vrstni red: Olimpija ml, Loka 42, SUvnica 39, Comet 38, Jezica 37, Elek- tra 35, Gorica 30, Medvode 25. B liga 16. krog: Vrhnika-Celje 77:90, Brežice-Bistrica 85:65, Borovnica-Zagorje 83:78, Ra- dovljica-Maribor 64:75, N. mesto-Starše 117:82. Vrstni red: N. mesto 30, Celje 28, Za- gorje, Radovljica 26, Brežice, Maribor, Borovnica 23, Starše 21, Bistrica, Vrhnika 20. Skupina od 11. do 19. mesta: Mik Prebold-Feniks 91:79, Kemoplast-Snežnik 84:69, Ruše-Tohnin 65:83, SI. Gra- dec-Janče 75:104, Unika pro- sta. Vrstni red: Janče 27, Fe- niks (+), Mik Prebold, Tohnin (+) 23, Snežnik, Unika 22, Ruše 18, Kemoplast, SI. Gradec 17. Odbojka I. liga Moški: za A-1 ligo - 6. krog: Fi Prom-Topolšica 3:0 (4, 8, 13), Ljutomer-Kamnik 3:1, Pi- onir-Bled 3:0; 7. krog: Topol- šica-LjutomerO:3(-12,-3,-6), Fi Prom-F*ionir 2:3, Kamnik- Bled 3:0; vrstni red: Ljutomer 14, Pionir 10, Kamnik 8, To- polšica 6, Bled, Fi Prom 2; za obstanek - 6. krog: Šempeter- GranitO: 3 (- 5, - 7, - 8), Brezovi- ca-Fužinar neodigrano; konč- ni vrstni red: Fužinar 14, Gra- nit, Brezovica 10, Granit 8, Šempeter 0. Ženske: za prvaka - 6. krog: Celje-Paloma0:3(-6,-2,-10), Bled-N. mesto 3:0 (7, 5, 11); končni vrstni red: Paloma 10, Bled 8, N. mesto 4, Celje 2; za A-1 ligo - 6. krog: Krim-Zg. Savinjska 0:3 (-12, -15, -12), Gorica-Cimos 0:3, SOU-Ko- čevje 0:3; 7. krog: Kočevje-Zg. Savinjska 3:1 (-9, 6,9 7), Gori- ca-Krim 0:3, Cimos-SOU 3:0; vrstni red: Cimos 14, Zg. Sa- vinjska 10, Gorica, Kočevje 6, ŠOU 4, Krim 2. Kegljanje Državno prvenstvo ženske (Jesenice): 1. Kardi-. nar^888, 2. Tkalčič (obe Mir) 839, 3. Verbole (Kor) 838, 4. Janowskv (Ank) 836, 5. Petak fMir) 836, 6. Urbane 835, 7. Cadež (obe Nor) 833, 8. Gro- behiik (Mir) 832, 9. Gale (Slov) 832, 10. Filipčič (Mir) 839, 11. Drev (Šoš) 829 ... 19. Košto- maj 805, 23. Zupane 802; brez uvrstitve v finale: 26. Razlag 797, 37. Šeško (vse Mir) 778, 38. Podbrežnik (Šoš) 777, 40. Salamon (Kom) 773, 41. Les- jak 768, 42. Špoljar (obe Mir) 766, 46. Klokočovnik 733, 47. Cilenšek (obe Kom) 726. Območna liga Končnica: 5. krog - finalna skupina: Izletnik - Rogaška 4670:4560, Konjice - Dobrna 4955:4954; vrstni red: Konjice 10, Dobrna, Izletnik 4, Roga- ška 2; od 5. do 8. mesta: Kovi- nar - Žična 1:7, Kovinotehna - Metka 7:1; vrstni red: Žična, Kovinotehna 6, Kovinar, Met- ka 4; od 9. do 12. mesta: Ljub- no - Petrol 5:3, Obrtnik - Avto Celje 2:6; vrstni red: Obrtnik 8, Petrol, Ljubno, Avto Celje 4; od 13. do 16. mesta: Demit - Kvit 2:6, P. Laško - Komcel 6:2; vrstni red: Komcel 8, Kvit, P. Laško 6, Demit 0. Nogomet i. liga 21. krog: Jadran-Publikimi 0:3 (0:2); Car (23), Baimian (42), Bajraktarevič (57); Ru- dar-Mura 1:0 (0:0); derbi je odločil Pranjič (78); Kočevje- Vevče 1:3, Olimpija-Primorje 7:2, Maribor-Korotan 1:0, Izo- la-Kopfer 0:1, Beltinci-Želez- ničar 7:2, Gorica-Naklo 1:1. Vrstni red: Olimpija 35, Mari- bor 30, Publikvun, Mura 27, Gorica 26, Beltinci 25, Želez- ničar (Lj), Rudar 24, Korotan 22, Koper 20, Primorje 18, Vevče 16, Izola 15, Kočevje 13, Naklo 10, Jadran 3. il.ilga 20. krog: Beltrans-Era Šmartno 1:2 (0:0); Hodžar (85) in Irman (90) sta zadela šele v zadnjih minutah; Steklar- Napredek 0:0, Mengeš-Radeče 0:0, Nafta-Dravinja 0:0, Dra- va-Tumišče 0:1, Elan-Želez- ničar 1:1^ Slovan-Rudar 1:0, Zagorje-Piran 1:0. Vrstni red: Zagorje 30, Era Šmartno 29, Rudar (T) 26, Nafta 25, Piran 22, Radeče 21, Domžale, Tur- nišče 20, Dravinja, Mengeš, Drava 19, Železničar (Mb) 18, Slovan 16, Steklar, Beltrans 12, Elan 9. Ill.iiga 17. krog: Kimgota-Šentjur 1:3 (0:1); Bevc (18), Vavdi (84), Kidrič (88); Aliuninij-Starše 3:1, Renkovci-Bakovci 1:2, SI. Gradec-Pohorje 2:2, Kovinar- Bistrica 2:0, Pobrežje in Dra- vograd prosta. Vrstni red: Šentjur (+), Aliuninij 24, Ba- kovci 22, Dravograd 20, Kim- gota (+), Pohorje 17, Bistrica (-) 15, Kovinar 14, Straše (+), Ren- kovci (+) 13, SI. Gradec (+) 6, Pobrežje 3. IMNZ Ceije 14. krog: Kovinar-Unior 0:2, Krško-Kiv Vransko 3:2, Usnjar-Tim Laško 5:4. Vrstni red: Unior 25, Tim Laško 19, Kovinar (Š) 15, Krško 10, Us- njar 9, Kiv Vransko 6. NA KRATKO Abetone: na smučarskem tekmovanju pionirjev za pokaj Pinokio v slalomu zmaga Ber, narda Vajdiča (Unior), ki jg edini slovenski reprezentant s kolajno. Novo mesto: v prvi tekmi končnice odboj karic za 3. me- sto Novo mesto-Celje 1:3 (-12 -10, 5, -9). Celje: v 10. krogu DP v va- terpolu Neptun-Portorož 10:26(4:6,0:8,1:5, 5:7; Glavan 6, Mutec 2, A. Mastnak, Mate- šič 1), Kranj-Koper 4:10, Ma- ribor-Triglav 12:18. Vrstni red: Triglav 20, Koper 16, Ma- ribor 12, Kranj 8, Portorož 4, Neptun 0. Končnica bo maja| Neptun pa bo za obstanek igral s Portorožem. Zreče: v 13. krogu C košar- karske lige Rogla-Vič 95:89. Vrstni red pred zadnjim kro- gom: Portorož, Hrastnik 21, BP, Cerknica 20, Rogla, Vič I9' Rudar, Jesenice 18. Šmarje: končni vrstni red medobčinske lige: Šmarje, Dren Lesično 19, Ponikva 17^ Kozje 13, Kemoplast B 12' ŠKK Šentjur 8. Ljubljana: na finalnem tur- nirju DP v košarki za kadeti- nje porazi Cometa z Maribo- rom 59:64, Šentvidom 64:78 in Jezico 59:65 ter 4. mesto. Platak: na odprtem prven- stvu Hrvaške v snowboardu (veleslalom) zmagi Verdnika (Griže) in Fijavževe, tretja Vu- kova (obe Rogla). Videm: na mednarodnem turnirju v judu zmagi Bevca v srednji in Verdela v super- težki kategoriji, med zelenimi pasovi tretja Škorjanc in mla- dinec Lupše (vsi Sankaku). Ptuj: na turnirju v judu med kadeti zmaga Ceraja, drugi Kukič, tretji B. Holer, Mah- mutovič, Ferjan in Lakner- Bevc, med st. dečki tretji Ku- kič, B. Holer, Kolar, Cvek in Gačič, med ml. dečki druga Jazbec in Grosek, tretja La- kner in Jovanovič (vsi I. Reya). Ekipno so Celjani delili 3. mesto. Paski Kozjak: na prvenstvu štajersko-koroške regije za dečke do 13 let v smučarskih skokih zmaga Globačnika pred Klemenčičem (oba Vel), Ajnikom (Ljubno) in Kočni- kom (Vel). Planica: na DP veteranov v smučarskih skokih je bil v kategoriji do 55 let Čepehiik peti, Lahovnik (oba Vel) pa deveti. Celje: v povratni četrtfinal- ni tekmi pokala Alpe-Panoni- ja v rokometu za veterane Trim team-Čakovec 31:25 (16:11; Bojovič, Anderluh 7, Ščurek 5, Pečovnik, Guček 3, Mravlje, Kunej, Konda 2). Skupaj 63:50 za Trim team, ki bo v polfinalu igral z Medveš- čakom. Št. 14.-6. april 1995 iT ŠPORT jlihče se ni predal ^ Starovasnik pred otIločUnIml boli košarkarjev Pivovarne Laško za 0reilovanle v A-1 ligo — Jeriča na klopi zamenjal DJukIč pj,l2elski košarkarji so si že jj zadnjimi srečanji ligaške P^^^ice zagotovili novi na- ^"g v Evropi, nekaj možnosti ^"Ise vedno Rogaška, v ligi za Jpredovanje v A-1 ligo pa je loAobnem položaju Pivovar- ' liaško- Ob zmagah v Hrast- "^1 bo nujno potreben še ^peh na pravem gostovanju, Jjtein ko je P^ed dobrim ted- ^ dni prišlo do zamenjave »Odhod Jeriča je bil resnični Ijjj. Na torkovem dopoldan- j^em treningu je vse bilo še jormalno, zvečer pa je bil J nami že Slavko Djukič. Po tflani v Domžalah ni bila na- kazana sprememba, zato je bil KiIj še toliko večji. Prideš na ii«ning in zagledaš drugega jtnerja,« je o burnih dogod- kih spregovoril Mitja Staro- vasnik (22 let, 194 cm), ki je postal pravi steber ekipe in J igri zelo malo niha. Z Djukičem ste se proti Ko- pni rešili šele v podaljšku, , Krškem pa izgubili. Kot da Jerič ni bil pravi naslov za slabše igre? Težko je na hitro analizirati ladeve. Djukič je imel le en trening, proti Kopru pa smo že iiigravali nove kombinacije. T glavah so bile še stare in napake so bile logične. Trener jttudi hotel bolje spoznati vr- line in slabosti igralcev, zaradi iseh sprememb in novosti je ■ lekoliko trpel rezultat in na loncu smo se res znašli v hudi pdlji. Kaj je novi trener spre- menil? Določene stvari je postavil na svoje mesto. Zadeve so bolj jasne. Jerič je imel veliko uni- verzalnih akcij, zdaj pa so na- loge natančno razdeljene. IgraU bomo bolj pod koš, no- silna pa bo leva stran z Gov- cem, Vujovičem in Golcem. Nevarna bo tudi druga stran, saj z novimi akcijami moja vloga ne bo omejena. V A-2 ligi ste imeli težave z Interierjem in Litijo, zdaj z gostovanji. Kaj je narobe? V prvem delu sezone smo si hitro zagotovili uvrstitev v končnico, medsebojni rezul- tati se niso prenašali in zadeva ni bila kritična. Zdaj je na go- stovanjih podzavestno prisot- na psihična zavora, toda nihče se še ni predal. Kvaliteta igre se je dvignila, usodne pa so napake, ki jih druge ekipe ne delajo. Če bi sestavili prvi pol- čas iz Idrije in drugega iz Domžal, bi zdaj verjetno že bi- li prvoligaši. S Heliosom in Interierjem že imate negativno bilanco, kar zadevo še otežuje. Kaj pravi teorija? Doma brez spodrsljaja in v gosteh dobiti vsaj eno tekmo. To je realnost, vendar osem zmag najbrž ne bo dovolj. Od- pisan je samo Koper, zato bo- do vse tekme na nož. Za nas bi bila najbolj idealna zmaga v soboto v Sežani za najmanj pet točk, s čimer bi bili v krogu pred Kraškim zidarjem, Ilirija pa bo zaradi težkega razpore- da verjetno za nami. Edini ste prisiljeni na ne- nehna gostovanja, ali pa je Hrastnik že domači parket? Vožnja v Zasavje ni najbolj prijetna, a še ne vpliva na našo igro. V prvem delu sezone smo trenirali v Laškem, zdaj pa v Hrastniku, kjer so razmere neprimerno boljše. Domačini so nas sprejeli za svoje, na tri- bunah je tudi veliko Laščanov in v Hrastniku se vendarle po- čutimo kot gostitelji. Kmalu bo nared dvorana v Debru. Bo najlepša v A-2 ligi, ali pa se bo jeseni v La- škem igrala prvoligaška ko- šarka? Ostajam optimist, z A-1 Ugo pa so povezani tudi moje oseb- ni načrti. Reprezentanci se ni- sem odrekel, obenem pa bi bilo škoda dvorane za nižji rang tekmovanja. O usodi še vedno sami odločamo. Če bi rekel, da so naše možnosti 40:60, bi se že predal. Torej 60:40 v prid napredovanju med najboljšo dvanajsterico. ŽELJKO ZULE Bokaiova operirana Dr. Matjaž Sajevic je v celjski bolnišnici naši smučarski reprezentantki Nataši Bokal operiral obe koleni, z lažjimi treningi pa bo začela že čez šest ted- nov. »Oba dokaj zapletena posega sta uspela, Bokaio- va pa bo na smučeh že av- gusta,« je optimist dr. Saje- vic. Bokaiova v pretekU se- zoni ni mogla smučati brez blokad (dobila je štiri) in tablet proti bolečinam, ki jih bo morala jemati tudi v prihodnje, a bodo boleči- ne vsaj za polovico manjše. Podčetrtek naprej Košarkarjem Podčetrtka je z zmago v derbiju s Šenčurjem s 96:85 uspelo napredovanje v C ligo. Dovolj je bUo že 3. mesto, ker je v višji konkuren- ci izstopilo nekaj ekip in konč- nica ni bila potrebna. Končni vrstni red D lige: Parklji 24, Šenčur, Podčetrtek, Radenci 23, Grosuplje 22, Toplice 18, Pragersko 17, Ješovnik 15. iTendarle v Beograd Evropski pokal prvakov skupine C v atletiki bo 27. maja vendarle v Beogradu in bo po ukinitvi sankcij prvo prvenstveno mednarodno tekmovanje na območju Jugoslavije. Kladivar Cetis se za prvi nastop v pokalu prvakov (lani so se odpovedali prvenstvu v Tel Avivu) namerava okrepiti z velenjskima repre- zentantoma na srednje proge Hrapičem in Bahtirijem, ter našima najboljšima metalcema kopja in diska Stje- povičem (Maribor) in Primcem (N. mesto). Preostali udeleženci C skupine so Makabi (Izrael), Olimpia (Ciper), Dukla (Slovaška), Spora (Luksemburg), Šport Sojuz (Rusija), FHC (Islandija) in\beograjska Crvena zvezda, ki je bila leta 1989 evropski prvak in je naza- dovala samo zaradi embarga OZN. Slovenkam pokal Savinjske ženska mladinska rokomet- na reprezentanca je priprave za kvalifikacijski turnir za uvrstitev na svetovno prven- stvo konec tedna v Žalcu zače- la s turnirjem za pokal Savinj- ske doline in z zmagama proti Madžarski s 23:22 in Avstriji s 25:14 tudi osvojila lovoriko. Naše mlade igralke (letnik 1975 in mlajše) bodo v kvalifi- kacijah v začetku junija v Bra- tislavi igrale z reprezentanca- mi Rusije, Grčije in Slovaške, trener Aleš Filipčič iz Celja (na sliki z reprezentantkami iz Savinjske in Šaleške) pa še vedno računa na dvajset igralk. Na njegovem seznamu so tudi Barbara Jelen, Sergeja Kline, Vanja Dolar, Barbara Hudej, Tina Randl (vse Žalec), Maja Grudnik in Dejana Ste- vanovič (obe Vegrad). Po kon- čanem prvenstvu se bodo zbrale na daljših pripravah, v Bratislavi pa si žeUjo 2. me- sto za evropskimi prvakinjami Rusinjami, kar bi ob nekaterih napovedanih odstopih repre- zentanc v drugih skupinah za- dostovalo za uvrstitev na fi- nalni turnir v Brazilijo. Foto: EDI MASNEC 'Lahke« kolajne. Kolone na EP -kontakt je ena najbolj razširjenih verzij kick-boxinga, državno prvenstvo pa je minuli ^^dna uspešno organiziral celjski klub Celeia. Med nastopajočimi so bili tudi reprezen- i. paradi poškodbe pa je manjkal samo domači as Jože Kunst. (n^^^sni so osvojili dve kolajni: Simon Potočnik srebrno v kategoriji do 57 kg in Rok Kovačec K ^^iki v temnem dresu v dvoboju z Izolanom Maličem) bronasto v kategoriji do 63 kg. krilnih veščinah bo zanimivo tudi v naslednjih tednih, v soboto in nedeljo pa bo Kolnu V-^^ko prvenstvo v ITF slogu taekvvonda, ki bo v Sydneyu 2000 nova olimpijska panoga, pf^^članski reprezentanci Slovenije je tudi Friderik Kolenc iz Šentjurja, ki se bo v svojem ^ nastopu na velikem tekmovanju boril v srednji kategoriji do 71 kg. Foto: SHERPAl Nagrade še čakajo Zaradi včerajšnjih košarkarskih in nogo- metnih tekem se je 28. kolo športne stavnice raztegnilo na več dni, zato bomo izide obja- vili prihodnji teden. Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri košarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 8. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Gol- ding loto. SP<§I^TNI KOLEDAR Petek, 7.». Košarka Ljubljana: Janče-Kemo- plast (9, krog B moške lige, 19). Sobota, 8, 4. Košarica Polzela: Kovinotehna-Tri- glav, Ljubljana: Olimpija-Ro- gaška (12. krog A-1 moške li- ge, obe 19. 30); Sežana: K. zi- dar-Pivovama Laško (12. krog ,lige za A-1, 20); Slovenske Ko- njice: Comet-Medvode (19), Velenje: Elektra-Slivnica (12. krog A-2 moške lige, 20); Ko- čevje: Snežnik-Mik Prebold (9. krog B moške lige, 17); Je- senice: Jesenice-Rogla (14. krog C moške lige, 19). Nogomet Šentjur: Šentjur-Aluminij (18. krog III. lige); Laško: Tim Laško-Kovinar, Vransko: Kiv Vransko-Usnjar, Zreče: Uni- or-Krško (15. krog MNZ Celje, vse 16. 30). Rolcomet Velenje: Vegrad-Krim (19), Kočevje: Kočevje-Žalec (20. krog I. ženske lige, 17). Nedelja, 9. 4. Košarka Celje: Celje-Borovnica (9. krog B moške lige, 10. 30). Nogomet Celje: Publikum-Izola, Pre- valje: Korotan-Rudar (22. krog I. lige); Radeče:Radeče- Era Šmartno, Rogaška Slati- na: Steklar-Beltrans, Sloven- ske Konjice: Dravinja-Zagorje (22. krog n. lige, vse 16. 30). IMotokros Lemberg: dirka pokala Al- pe-Jadran do 250 ccm (od 14. ure). Sreda, 12. 4. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Kovinotehna (13. krog A-1 moške lige, 19); Ljubljana: Ili- rija-Pivovama Laško (13. krog lige za A-1, 20); Velenje: Elek- tra-Olimpija ml. (20), Mari- bor: Slivnica-Comet (13. krog A-2 lige, 17). Nogomet Slovenske Konjice: Dravi- nja-Šentjur (prva finalna tek- ma pokala MNZ Celje, 16. 30). Šff. 14.-6. april 1995 ŠPORT Normiran tudi drugi finale Pokalno lovoriko so celjski rokometaši osvojili z zmago za več kot deset golov - Renato Vugrinec prva okrepitev za sezono 1995/9^ Desnica je bila spet visoko v zraku, Florijani (po tekmi so celjsko moštvo nagradili s po- sebnim pokalom) pa so si dali duška. Boštjan Strašek je v so- botnem finalu rokometnega pokala proti Gorenju prvič za- čel tekmo, Rolando Pušnik pa je ostal na klopi in Požunov odstop od nepisanega »Šojato- vega« pravila je v nekaj minu- tah potrdil novo slavje Celja Pivovarne Laško. Strašelc v zelenih lilačali Do 21. minute osem obramb Straška, samo dva gola in Ce- ljani so že vodili z nedoseglji- vih 10:2. Najboljši vratar po- kalnega finala (igralec Pla- skan, strelec Pungartnik) je po tekmi žarel od zadovoljstva, Požun pa se je za zamenjavo odločil že po prvenstveni tek- mi v Hrpeljah. Strašek se je v pripravah za veliko predsta- vo celo odrekel tradicionalne- mu rumenemu spodnjemu de- lu trenerke in je branil v zele- nem, čeprav je prav glede bar- ve zelo vraževeren. In Pušnik? »Dan pred tekmo sem imel 86 kg, med intenzivnim zbija- njem teže pa so mi pošle moči. Najboljši slovenski rokometni ekipi v sezoni 1994/95: Celje Pivovarna Laško in Gorenje. Celje Pivovarna Laško-Gorenje 31:20 (17:6) Dvorana Golovec, gledalcev 800, sodnika Hvmiar (Kranj) in Rakovec (Golnik). CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pošnik, Šafarič 5, Begovič 2, Šerbec 7 (3), Načinovič 2, Ivandija, Jeršič, Pimgartnik 7, Tomšič 2, Leve 3, Puc 3, Strašek. GORENJE: Anžič, Ocvirk 1, German 1, Ojsteršek, Radšel, Oštir 2, Tome 1, Semerdiev 5 (1), Cvetko 2, Plaskan 5, Rozman 3, Stropnik. SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 4 (3), Gorenje 1 (1). IZKLJUČITVE: Celje Pivovarna Laško 4, Gorenje 2. Do Islandije bo vse O. K.,« pravi edini rokometaš, ki še ni podaljšal pogodbe. iVIoJstrovInl Puca In Tomšiča Prvi polčas se je že končal, Celjani pa so imeli devetme- trovko. Žogo je vzel Iztok Puc in prek živega zidu v levi zgor- nji kot velenjskega vratarja Jožeta Stropniku sprožil pravi projektu. Vratar ni niti trenil, žoga pa je končala v mreži. Drugi kandidat za gol finala je Tomaž Tomšič. Iztekala se je 18. minuta, ko se je na levi strani odločil za prodor med tremi igralci Gorenja, med dvokorakom žogo z leve prelo- žil v desno roko in — zadel. Zabava s Pidžijem Zadnjo klubsko večerjo v sezoni 1994/95 (skupaj z Ve- lenjčani) je v hotelu Turška mačka popestril mariborski pevec Pidži, ki je pred dvema mesecema med gostovanjem v Slovenj Gradcu postal navi- jač Celja Pivovarne Laško. Pidži je rokometaše s kitaro zabaval dolgo v noč, trener Miro Požun pa se je pripravljal za novo vlogo. V ponedeljek so se začele reprezentančne pri- prave za SP na Islandiji, med kandidati pa so Pušnik, Stra- šek, Jeršič, Šafarič, Šerbec, Leve, Pungartnik, Tomšič, Vu- grinec (novi Celjan) in Bego- vič, ki je zdaj že bivši rokome- taš naših prvakov. V novi sezoni bo na desni strani zaostril reprezentant Renato Vugrinec, ki je prva celjska okrepitev. Dosedanje desno krilo Drave (20 let, 195 cm, 94 kg) je bil lani med ude- leženci EP in je za reprezen- tanco odigral 8 tekem ter do- segel 11 golov. I*tujčan je pod- pisal enoletno pogodbe, imena drugih okrepitev - predvsem tujih - pa ne bodo znane pred 15. aprilom, čeprav so nekateri dokumenti že urejeni. Vsi kan- didati so državni reprezen- tanti. Jeseni več tujcev Posebna komisija RZS je priprave predloge novih doku- mentov (statut ter pravilnika o registracijah in reprezentan- ci), med katerimi so najbolj zanimiva določila o tujcih v sezoni 1995/96. V ekipi naj bi bih še naprej največ trije, Idu- bi pa bi jih lahko registrirali neomejeno število. Za dva ni nujno, da sta reprezentanta, vsi naslednji pa morajo imeti status igralcev nacionalnih se- lekcij. V zvezi z evropskimi pokali je več tolmačenj, Celja- ni pa bodo za merodajno za- prosili med obiskom delegaci- je EHF. Vrnitev Meollca Velenjčane je s tribun pol- praznega Golovca opazoval Saša nič, med možnimi okre- pitvami pa je spet Zaim Kobi- lica. »Zadovoljen nisem, razo- čaran tudi ne. Prvi polčas smo naredili preveč napak, Celjani pa so še enkrat p>otrdiU veliko premoč,« je bil kratek velenj- ski kapetan Borut Plaskan, podpredsednik Bruno Zagode pa ob koncu najbolj uspešne sezone (polfinale pokala EHF, finale pokala Slovenije in v prvenstvu 3. mesto po uspe- hu v končnici proti Rudarju - 33:34, 23:22, 23:21) napove- duje bolj preudarno iskanje okrepitev in uspešno okreva- nje poškodovanih igralcev: »Meolic je v soboto po osmih mesecih zaigral za drugo eki- po, Krejan že trenira, Kimčen- ko pa bo začel naslednji teden.« ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEO, Juventusu zimska liga MNZ Celje: pred jutrišnjim začetkom spomladanskega de- la sta izstopila velenjski Behar in v drugi ligi Ljubno. Vrstni red po jesenskem delu - I. liga: Sportklub, Juventus 17, D. že- lja 11, Allo Allo, Aranžerji 9, Goldhom 7, Galero 6, Rebus 5, Štravs, Behar 4; H. liga: Kro- šelj, Rola 6, Ljubno 0. Celje: končni vrstni red zim- ske lige: Juventus Maco 26, Kewin 21, Sokoli 19, Č. baron, PeUkani 18, Marinero 16, Kla- teži 15, Selmar, Penal Zvezdaš 13, Skavti 9, Triglav 7, Umet- niki 5. Celje: v 1. krogu Klateži- Cosmos 6:2, Marinero-Skavti 5:0, PZ Stalin-Šmartno 4:2, Umetniki-Sokoli 1:3, Č. ba- ron-Kewin 0:2, Pelikani-Šču- rek 1:3. Laško: novo prvenstvo se bo začelo danes, v prvi ligi pa igrajo Goldhom, Koln pobi, Aranžerji, Breze, Cosmos, Strmca, Komunala, Gren, Zla- torog in Zimšek. Zimsko prvenstvo Celja je osvojil Juventus iz Šentjurja. Stojijo (z leve): Budiša (predsednik) Podgoršek, Dobovičnik, Kovačič, Zendzianowsky, Cvetko (sekretar), Jenič (trener); čepijo: Brecko, Majcen, Ozis, Drobne, Svetelšek. Slovenske Konjice: v 13. krogu Nirvana-Zlakova 5:3, Stranice-Dobrava 1:1, Ecotip- Oplotnica 5:1, Loče-Mineral 7:2, Bazar-D. vas 7:3, Vitanje- Blato 2:2. Vrstni red: D. vas 18, Ecotip, Oplotnica, Vitanje 16, Nirvana 15, Blato 14, Mi- neral 12, Dobrava 11, Loče 9, Zlakova 6, Stranice, Bazar 5. Šentjur: v 10. krogu Jakob- Maratonik 2:2, M. Dobje- Dramlje 2:4, Slivnica-Tratna 2:2, Gremlini-Juventus 7:8, Loka-Črički 4:6. Vrstni red: Loka, I>ramlje 17, Juventus, Črički 15, Jakob, Maratonik 10, Slivnica 7, Tratna 6, Gre- mlini 2, M. Dobje 1. Šmarje: v 1. krogu Janina- Zibika 4:4, Atom-Rebus 3:1, Štraus-Kostrivnica 4:0, Dobo- vec-Rodne 4:0, Alatnica-Kri- stan vrh 3:2. Kolesarji prebili blokado Melanšek, Baloh, Autko, OtJrInskI In Lauk so mlnuU teden v črni Gori tekmovali na dirki Po potek kralja NIkole start kolesarjev Celja na kolesarski dirki Po poteh kra- lja Nikole (6. Melanšek, 9. Autko) je bil prvi slovenski nastop na območju ZR Jugo- slavije po ukinitvi sankcij, ki je bil sprejet z odkritim odo- bravanjem. »Že na meji smo sprožili ve- liko zanimanja, potovemje pa so nam zagrenili visoke pri- stojbine: za kombi 120 mark, za uporabo cest 50 in za vožnjo • po avtocesti Novi Sad-Beo- grad 70 mark. Prometa ni veli- ko, na skoraj vsakem križišču pa stojijo policijske ekipe, ki so nas na poti čez Srbijo usta- vile osemkrat,« je po vrnitvi povedal vodja celjske ekipe Edi Kranjc. Bencina in nafte na črpal- kah ni mogoče kupiti, a je ob cesti dovolj priročnih proda- jaln goriva. »Razmerje med di- narjem in marko je še vedno 1:1, po vsakem odhodu Avra- moviča v tujino pa črni trg po- skoči. Med našim bivanjem v ZRJ se je nekaj dni mudil v Franciji in marka je bila ta- ko vredna tri dinarje in pol, ob vrnitvi pa običajnih 2,2 dinar- ja,« o eni najbolj konkretnih izkušenj pravi Kranjc. »V Črni Gori je veliko trgo- vin že zaprtih, športniki iz sedmih držav pa večjega po- manjkanja nismo zaznali. Elektrika je zaradi socialnega miru poceni. Večino stanovanj se ogreva prav z elektriko, me- sečni stroški pa ne presežejo 20 dinarjev. Za primerjavo cen: ena izmed članic organi- zacijskega odbora je uslužben- ka vladnega tiskovnega sre- dišča, njena služba je med boljšimi, plača pa 203 dinar- je,« je Kranjc nizal podatke. Po njegovih besedah je v Čr- ni Gori zelo opazna antipatija zoper Srbijo, ljudje pa se tudi v težkih okoliščinah dobro znajdejo. Na nakupovalne izlete s trajektom z Bara odha- jajo v italijanski Bari, prav s plovbo prek Jadrana pa so povezane edine celjske nevšeč- nosti na dirki Po poteh kral; Nikole. "Na odprtem morju orkanski veter pihal z moč; desetih boforov, na ladji so bi kar 17 ur in se zaradi slabeg vremena odpovedali vmit\ v Črni Goro, nakar je bila dil ka po treh etapah tudi preki njena. ŽJ izstop ni bii usoden NamIznotenIškI Igralci odslej z Imenom Biotop _ Celjska namiznoteniška eki- pa je jeseni zaradi finančnih težav izstopila iz drugoliga- škega prvenstva, s pridobitvijo novega pokrovitelja kluba pa dejavnost ni zamrla in za novo sezono je že potrjen start v re- gijski ligi. »Za nemoteno delovanje bi potrebovali okoU 20 tisoč mark, vendar je Ingrad spon- zorstvo preusmeril h košarki in znašli smo se v brezizhod- nem položaju. Našemu naj- boljšemu igralcu Marasu je potekla delovna viza, Štrljič je bil poškodovan in odločili sm" se za najbolj radikalno pote- zo,« je zagate pojasnil vodja prve ekipe Jernej Pelko. Po najbolj črnih dogodki'' v dolgi zgodovini kluba je ž« grozil razpad, vendar so bili nekateri posamezniki še do- volj zagnani. Večino težav j« rešila sponzorska pogodba z Biotopom, igralci so se poča- si vrnili in pomlajeno moštV je v zadnjih tednih že odigral" nekaj prijateljskih dvobojev. Zaradi manjših stroškov so se iz dvorane srednje trgovski šole preselili v športni del 1 osnovne šole ter še bolj okrepi' li delo z mlajšimi selekcijaH"; Najbolj pomembna pridobite^' je vključitev namiznega tenis^ v program Športne šole Celjf' s čimer so temelji Biotopa ^ bolj trdni. Novi rod naj bi ^ čez nekaj let potegoval za nitev med prvoligaše, z jedrot^ stare ekipe (Leber, Štrljič, 'j ko) pa bi bih Celjani že jesei?J veliki favoriti vzhodne skup'' ne regijske lige. ^ ŠZ Celje v Golovcu Športna zveza Celje je svoje prostore s Kosovelove preselila v Golovec. Sedež in pisarne so zdaj v I. nad- stropju dvorane A, vhod je v neposredni bližini teni- ških igrišč. Nova telefon- ska številka (tudi fax): 412- 102. Št. 14. - 6. april 1995 RADIO 5C - potrditev srebrne AJ radijsice postaje ^ le oaiočllo 10 tisoč bralcev Nedeljskega dnevnika običaj, da se na tej strani r^ujemo na članke oziroma ^ jje v drugih medijih, am- k tol^at je uradni zaključek !''^(,nuienjske akcije Nedelj- poslušanosti radijskih po- j na Slovenskem toliko »za- jjv«, da ne moremo mimo f^jgvka v Nedeljskem dnev- ^dne 2. aprila 1995. Y I^edeljcu so se lotili zani- jve akcije, s katero so posku- si izmeriti, kako so si pogačo l^lušanosti razdelili radijski Jj^ji na vseh ravneh in vseh zvrsteh: tako nacional- Ij radijski programi, kot ko- ijercialne, verske ter lokalne ju regionalne radijske postaje. Bralci Nedeljca, ki mu sicer jjgre odrekati izjemne nakla- jf in branosti ter razširjenosti, J, radijske postaje po posluša- ipsti v treh kro^ porazdelili al£0 kot je razvidno iz prilože- izrezka omenjenega ča- bpisa. Povsem logično je, da sta bi- iprvi dve mesti takorekoč re- lervirani za Val 202 in I. pro- dam Radia Slovenija, saj se udi sicer po slišnosti z njim ne [ore kosati nobena radijska Mstaja. Na tretjem mestu se je jiašel Radio Maribor, ki for- jalno deluje v okviru sistema !TV Slovenija oziroma Radia Slovenija. Zanimivo je to, da (bil Radio Celje uvrščen pred i|iin še po prvem krogu glaso- >ja. Regionalne radijske postaje DO se začele uvrščati od llučno 4. mesta naprej in nas je v prvi deseterici najbolj poslušanih za skronmo prgiš- če: 4. mesto Radio Triglav Je- senice, 5. mesto Radio Celje, 8. mesto Koroški radio Slovenj Gradec in 9. mesto Radio Po- slovni val Ljubljana. Nam so prvo mesto med re- gionalnimi radijskimi postaja- mi odnesli za 19 točk Jeseniča- ni, kar jim sicer za njihovo le- tošnjo 30-letnico iskreno pri- voščimo, za povrh pa so tudi organizatorji 6. festivala Združenja radijskih postaj Slovenije oktobra 1995. Tako smo se uvrstili med regionalci na častno 2. mesto, kar je po- vsem v skladu z lani priborje- no lovoriko, ki velja do konca oktobra letos, srebrnim odlič- jem NAJ radijske postaje 1994. Da smo po izboru skoraj 10 tisoč bralcev Nedeljca v zlati sredini deseterice naj- bolj poslušanih radijskih po- staj in ponovno »srebrni« med radijskimi regionalci, nas lah- ko zelo veseli. Končno, tudi takšen odmev potrjuje pravil- nost programske naravnanosti naše radijske postaje. MITJA UMNIK - PETEK - 17.30- iisto ni čisto t&s spomladanskih čiščenj zavel tudi skozi našo odda- ' Celjski magazin je tokrat iušal narediti vsaj majhen ipisek črnih odlagališč, sme- in sploh smetiščno črnih očk. Saj vemo, kakšni smo: *\ari, ki nam postanejo od- se skušamo kar na najlažji »čin znebiti in če tisto prista- la na sosedovem pragu, prava da je le pred našim last- •""i vse čisto. In tako lahko na svojih spo- "■ladanskih sprehodih skozi Move občudujemo s plasti- ki gradbenim materialom in ""■služenimi stroji zatrpane ^^Pe, z odpadki okinčana *fežja rek itd., itd. Odlok, ki Wpisuje snažnost naselij in površin, je sicer sprejet j!,ijegovi snovalci ter nekda- 1'poslanci so, ko so ga spreje- mali, zadovoljno prikimavali, kako bo zdaj končno mogoče narediti red, kaznovati kršite- lje in določiti tiste, ki so dolžni nesnago ' pospraviti (recimo lastnike zemljišč, četudi oni po svojih gozdovih ne odmetavajo zarjavelih avtomobilskih ka- roserij in pralnih strojev). A kaj, ko so potem skupščine preminile, inšpekcije je prev- zela država, odlok pa je ostal v predalu za zgled prihodnjim rodovom. Pravzaprav je po svoje ža- lostno, da moramo ljudje kar naprej sami sebi predpisovati pravila lepega vedenja. Kot da je naših samo tistih nekaj kva- dratov do sosedove ograje, za katere imamo tudi dokument o lastništvu, ne pa kar ves pla- net. Ker pa je takšna, imiver- zalna zavest, domačna le red- kim Zemljanom, moramo naj- prej z odloki, potem s predpisi, nato z resolucijami in zakoni ljudje ščititi naravo sami pred seboj (Mali princ bi to gotovo težko razumel). No, dovolj filozofije. Bodi- mo konkretni. Poslušalci so opozorili na nekaj smetišč na poti do Šmartinskega jezera. pa na poti do Škofje vasi, naj- bolj pa so se pritoževali nad neurejenostjo v mestnem par- ku. Da ne bo pomote: nič niso karali vrtnarjev, ki grabijo travo in urejajo cvetUčne gre- de, pač pa so povedali za klopi in koše, ki včasih končajo v Savinji, za razbite luči, ki so prevečkrat tarča objestnežev in spet dvignili prst: češ, mla- dina! Toda, kdo, če ne mi, odrasli, vzgajamo to ndadež, ki se v mladostni objestnosti nerazumno znaša nad vsem, kar jim pride pod roke. Ne, saj jih, seveda, ne učimo, naj to počnejo. Srž je drugje: smo jih znali opremiti z veseljem, ra- dostjo in odgovornostjo za živ- ljenje? To je prava popotnica za svobodne, srečne in zado- voljne ljudi. NADA KUMER Častni Slovenec leta z novimi načrti Mirko Lebar, invalid brez nog, alpinist in častni Slovenec lanskega leta, ki je osvojil že kar nekaj gora, je pred kratkim obiskal tudi naš studio. Med pogovorom z Nino Maruško Sedlar sta obudila spomine na njegov prvi podvig - vzpon na vrh Triglava, kamor se je naša ekipa z njim odpravila pred dobrimi tremi leti. Triglav je ostal lep spomin, v glavnem pa je bil vzpon na našega očaka le vaja za osvojitev drugih vrhov. Lanski, »najvišji«; je bil kar vzpon na Mont Blanc. Mirko ima seveda načrte tudi za letošnje leto. Nanje se že aktivno pripravlja, saj se poletje, ko bo ponovno presenetil, vedno hitreje približuje. Med vzponom na Mont Blanc je televizijska ekipa posnela tudi video kaseto, ki jo lahko naročite na Mirkovi telefonski številki - 713-985 ali na naslovu Mirko Lebar, Ložnica 16, Žalec. Foto: M. UMNIK ^RISTIČNA KMETIJA ZGONEC RA2B0R 10, DRAMUE TEL. 798-771 ^ ponudba: Slavnostna kosila in , večerje slastni domači narezki "lese iz tunke in ostale do- '»ače dobrote ^ecje skupine in avtobuse ''[fijetnamo naročila tudi vse pedni na tel. št. 798-771. Jj^ost dostopa tUdI z avto- J^Prto: PETEK, SOBOTA, NE- ^^su od 2. do 15. aprila, r)udi- Zi"^ cfomač, klasičen način ^'ieno meso. kranjske kloba- ^ slanino, budjole in salame. p°^'s/f se priporočamo in vas ,^^e Turistična kmetija Zunanji minister Zoran Thaler prisega na reggae Našega zunanjega ministra gospoda Zorana Thalerja bo- mo gostili v sobotni oddaji Glasba je življenje in prepri- čana sem, da boste izvedeli marsikaj zanimivega o njego- vih pogledih na glasbo. Slo- venskih narodnih ne bo prepe- val, iz spoštovanja do tovrst- nega kultvu-nega sporočila. Ampak samo v javnosti, ne. Če bi ga povabili taborniki, bi z veseljem pritegnil. Kar čez noč je postal naš zunanji minister — glavni. To je pač usoda položaja, ki je vsem na očeh in ušesih. Gospod Thaler pravi, da bi si marsik- daj želel še rezervnih okvirjev za očala, za katerimi bi se lah- ko skril v tistem delu življenja, ki ni namenjen javnosti. Svojo zasebnost je dolgo skrivala tudi neuničljiva roc- kerica Tina Tumer, ki je v za- konu z glasbenikom Ikeom Tumerjem preživljala pravi pekel. Toda nekoč je le sprego- vorila: »Pravzaprav to sploh ni bila moja kariera - bila je Ikeova. Tudi pesmi so bile njegove, vse po vrsti so pripovedovale le o njegovem življenju. Jaz sem jih samo pela. Bila sem le nje- gova igračka. Otroci so se vedno skrili, ka- dar je prišel Ike domov. Otroci znajo neverjetno dobro ločiti dobro od slabega. Zaklenil je vrata in takoj sem vedela, da se bo zopet za- čelo. Neko noč mi je v studiu vrgel skodelico vroče kave v obraz. Rekel je, da nisem pe- la tako, kot je hotel on, čeprav sem se trudila.« Pomladanski pozdrav vam pošilja SIMONA Hd220 Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. Johanna P^iingger, Thomas Poppe Vse ob pravem času Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem živ^ei^u Prva knjiga te vrste na svetu, ki je zajela bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje. Prepričali se boste, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo velild. Knjiga je prodigna uspešnica v Evropi in v mnogih knji- garnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila pre- vedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izd^j. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila Ijenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za: * nabiranje, pripravo In uživanje zdravilnih zelišč * kirurške posege * opravila pri zobozdravniku * post in za uživanje določene vrste hrane (vplivi na naše zdravje In poču^e) * različna opravila na vrtu in polju * učinkovito, a nestru- peno zatiranje plevela in drugih škodljivcev * gnojenje, s katerim ne zastrupljamo podtalnice * sekanje drevja glede na uporabo lesa in druga opravila za uspešno gozdarjenje * čiščenje stanovanja * pranje perila s po- lovično količino pralnega praška * vlaganje in vku- havanje sadja In zelenjave * nego las in telesa itd. Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: buUni koledarji do konca leta 1998! Cena kugige po povzelo: 3.400 SrT - poštnino plačamo mi. Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - pivega po preje- mu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. NAROČILNICA it. 14.-6. april 1995 REPORTAŽA Negotovo zavetje zgubane hiše ¥ Velikih Grahovšah naa Laškim se materi s tremi otroki poaira vegast dom - OblJuhUena pomoč Je na poti Hiša na Oprešnikovi kmetiji v Velikih Gra- hovšah, v kateri živi Marija Stekovič s tremi mladoletnimi sinovi, se vztrajno podira. Raz- pokana in siva zunanjost ne daje slutiti, da v njej še utripa življenje. Oprešnikovim rodo- vom je nudila gostoljubje več kot sto let, tega pa prav gotovo ne bo več zmogla naslednjo zimo. Pred petimi leti so strop podprli z moč- nim lesenim tramom, a tudi zanj bo teža ruše- nja kmalu prehuda. Ko pade mrak in ostali zvoki potihnejo, mater zbuja pokanje, sikanje tankih šip, padanje strešnikov, največkrat pa strah, da jih bo podrtija neke noči pod seboj pokopala. Družina ima v majhni razmajani hiši, ki se iz leta v leto pogreza vase in postaja še nižja in manjša, na voljo le dva prostora. Vhodna vrata se le stežka zapirajo, podobno je tudi z vsemi okni, skozi katera ima prepih prosto pot. Za- vese, tanke kot pajčevina, v vetru ves čas niha- jo, okenske šipe drobno bobnijo. V prvem pro- storu, kjer preživi dnižina večino časa, je ku- hinja. Na tleh so zložena drva, ki jih skrbno nalagajo v odprtino krušne peči. Kakšnega ku- hinjskega elementa ni videti; posoda, kolikor je potrebujejo, pa je naložena na odprti polici ob štedilniku na drva. Kopalnice nimajo. Nad pralnim strojem v kuhinji je kopalniško ogle- dalo, ob njem zasilno zbito leseno korito. Tople vode ni. Pod majavo kuhinjsko mizo je klop, ovita z odejo. Prostor je obarvan z modrim izbledelim vzorcem na zidovih, ki so bih nek- daj verjetno beU. Druga soba je spalnica s krušno pečjo. V njej so nameščene postelje, med njimi pa se vzpenja leseni tram, ki drži hišo pokonci. Strop je zelo nizek, nevarno upognjen. Koliko časa še lahko kljubuje? »Naslednje zime v tej hiši prav gotovo ne bomo dočakali,« meni Marija Stekovič, »ali se bo prej podrla ah pa bomo prej lahko odšli kam drugam...« Da bi bUi vsaj njeni sinovi zdravi! Pa niso. Najmlajši Denis, ki je že napolnil tri leta, je hud srčni bolnik. Ob rojstvu so zdravniki ugo- tovili, da ima prirojeno srčno napako in ga pri desetih mesecih operirali. »Ta operacija, s ka- tero so mu razširiU srčno žilo, je bila le začas- na,« pripoveduje njegova mati. »Stanje se mu je v dveh letih namreč zelo poslabšalo in moral bo spet na operacijo. Poseg je zelo zahteven in tvegan. Te dni čakava, kdaj naju bodo pokUca- li...« Svetlolasi fantič, za svoja leta majhen in krhek otrok, je iz meseca v mesec bolj bled. Vedno pogosteje se dogaja, da mu usta in roke povsem pomodrijo, nohti pa počmijo. Ne sme se razburjati, pravi mati, sicer lahko dobi na- pad. »Če bi mi dah stanovanje v bloku,« razmi- šlja, »bi se morala zaposliti. Poklica nimam, zato bi težko dobila slvižbo. In četudi bi se uspela zaposliti, je vprašanje, kdo bi vzel sina Podporni tram v spalnici za zdaj še preprečuje, da bi se strop utrujeno sesedel. Družina Stekovič živi v sto let stari, podirajoči se hiši. v varstvo in prevzel odgovornost za tako bol- nega otroka?« Druga dva sinova sta že oba šolarja. Rajko ima dvanajst let. Zoran pa je pričel letos obi- skovati prvi razred. Starejši je že doumel, da življenje njegove družine ni najbolj rožnato, mlajši pa ima dostikrat takšne želje, ki mu jih mati v pomanjkanju ne zmore uresničiti. De- narja je vedno premalo, kljub temu da obleko dobijo od znancev in sosedov. Njihova socialna stiska je huda, četudi bi odmislili hišo, v ka- kršni životarijo. Upajo, da bodo lahko ostali v Grahovšah. Življenja na kmetih so vajeni in bi se mestne- mu utripu kar stežka privadili. Seveda niso v takem položaju, da bi lahko izbirali. Družina Stekovič je popolnoma odvisna od tuje po- moči. Marija Stekovič prav te dni čaka, kdaj poklicali njenega najmlajšega sina na tvegano^ V pričakovanju seiitve »Ravno danes ponoči je močan veter razkril zadnjo stran strehe,« nadaljuje pripoved Mari- ja Stekovič, »na tla je zgrmelo vsaj trideset strešnikov. Razmišljala sem, da moramo takoj proč... A kam naj gremo?« To je ključno vprašanje, ki tare štiričlansko družino. Hiša se ruši, oni pa nimajo kam in dejstvo je, da bodo morali prav v tej podrtiji še nekaj časa potrpeti. Morda bi se življenje zanje obrnilo drugače, če bi imeli očeta. Ta mesec bo leto dni, odkar je Oprešnikov Avgust umrl, star petintrideset let. Avgust in Marija sta se svoj čas pogumno podala v gradnjo nove hiše, vendar je bilo z željami in načrti konec tisti trenutek, ko je družina ostala brez moža in očeta. Novograd- nja je zrasla do prve plošče, naprej pa Marija, ki ob otroških dokladah in denarni pomoči centra za socialno delo nima nobenih drugih dohodkov, ni mogla graditi. Gradbeni materi- al, kolikor ga je bilo že pripravljenega, pro- pada. »Za pomoč sem prosila vse, ki bi mi lahko kakorkoU pomagali; krajevno skupnost, rdeči Svatovski gvanti, pušeljci in tii Najlepša podoba, kar svet jih pozna, je mlada nevesta, ki lep venček ima. (koroška svatovska) Že rek, da se je kdo oblekel kot za ohcet, pove, kako ta do- godek tudi po tej plati terja izjemne izdatke. Ohcet ni bila samo bučna za uho, bila je tudi imenitna za oko. Posebna skrb je od nekdaj veljala nevestini opravi, podobno družičini. No, tudi ženin je moral biti pravi- loma ves nov. Praznično so bili oblečeni pravzaprav vsi svatje, zlasti tisti, ki so bili v ožji sva- tovščini: poleg poročnega para še tovarš (camar) in družica, pa oba starešinska para. Se godci so se za spremljavo v cerkev in domov bolje ogvantali. Ti so se pozneje za svoje norčije tako in tako po- gosto preoblačiU. Bolj pravilo kot navada je bila, da so bile poroke pozimi, od novega leta do pusta. Prav zato je bil način zimskega oblačenja prenesen tudi v pre- ostale letne čase, ko so se oh- ceti raztegnile čez vse leto. To pa se je začelo dogajati že po prvi svetovni vojni. Najprej so predpustni čas prekoračiU ti- sti, ki se jim je mudilo. In če tudi je bila ohcet poleti, je no- sil moški del svatovščine plaš- če - tudi urbus so jim rekli. Take plašče, ki so bili narejeni iz dragega blaga, pogosto an- gleškega, so premogli le pre- možni, zato so si revnejši ta vrhnja oblačila sposojali. Ker so bili rokavi takih sposojenih oblačil pogosto predolgi ali prekratki, so take plašče nosih le ogmjene. »Ta nobl« moški plašči so biU črni, z žametnim ovratnikom v zatiju. Moški so za pražnje nosili obleko tem- nih barv, od črne do temnosi- ve, temnomodre in temnorja- ve. Zraven je sodil še »lajbč« iz žameta ali cenejšega štruksa, klobuk in seveda črni visoki čevlji ali škomji. K čevljem so za sneg nosili še usnjene »ga- mašlne«. Srajca z ozkim po- končnim ovratničkom je bila iz finejšega belega platna, bolj redko z dodatkom pentlje ali kravate. Dr. Marija Makarovič, ki je na Kozjanskem raziskovala oblačilno kulturo, je za konec prejšnjega stoletja ugotovila posnemanje meščanske mode, predvsem za praznična oblači- la in obutev, medtem ko za stoletja nazaj lahko med kmečkim življem predvideva- mo preprostejše obleke iz bla- ga domače izdelave, kot so hodno platno in raševina. Poročno oblačilo neveste je bilo seveda poglavje zase. Tudi to je bilo zelo blizu meščan- skega kroja. K širokemu zvon- často nabranemu krilu je nosi- la kočemajko iz enakega bla- ga, v ramenu nabranih dolgih rokavov, stisnjeno v pasu in na oprsju okrašeno z vezom ali pa s čipkami na vloženem pla-' stronu. Pod krilom so imele ženske po nekaj spodnjih kril. Zdaj že osemindevetdesetletna Uršula Sirk iz Tovstega pri Laškem je pred leti dr. Maka- rovičevi povedala, da so v šen- trupertski fari, od koder je bi- la doma, nosile tudi po devet »unterc«. Vsaka je bila zarob- ljena s kvačkanimi čipkami in vsaka je bila za prst krajša od prejšnje. Tako široko naložene in poškrobljene unterce so žensko naredile košato. »Ženske, od katerih je bilo pričakovati veliko otrok, so morale biti krepke v kopeh (bokih)« Tako je pripovedovala Sir- kova mama, ki je s svojim po- kojnim možem šla pogosto na ohceti kot starešinski par, vča- sih pa tudi kot kuharica. K ta- ki obleki je sodil še črn pred- pasnik iz težke svile, ki ga je privezala pod kočemajko, čez pas pa širok črn trak, ki ga je zavezala v do meč segajočo pentljo. Nevesta in družica sta bili obuti v bele nogavice s popki, čevlji pa so bili visoko zavezani, pogosto »mančester« (kombinacija usnja in platna). Medtem, ko sta k poroki in domov do polnočne ure nosili nevesta in družica venčke na glavi, so bile dnige svatovke pokrite s pečami, velikimi be- limi rutami iz finega platna. Te rute so na vogalu, ki je pa- dal po hrbtu skoraj do pasu, imele lepo vezenje, včasih tudi luknjičast vez. Barve oblačil svatovk in gostij so bile v glav- nem temnejše, od črne, do sive, temnozelene, rjave ali celo vinskordeče barve, nevesta in družica pa sta imeli svetli oblačili, predvsem toplih barvnih odtenkov. Čisto bela ni bila, kot je pogosto danda- nes. V okolici Laškega je bila najdena kočeJ dre barve, ka| je modra barvt Ijala za »žalost! Posebne vrsi bil kovinski opasal desni naših krajev j nih avstrijski sih tudi v dv< žvenketal na Poleg neveste nosile tudi v se postavljali nimi verižicaiJ Svatovska oblačila iz prvih treh desetletij raziskavi dr. Marije Makarovičeve je svato^^'' Klarer. it. 14. - 6. april 1995 REPORTAŽA 20,21 LgkegB kliničnega centra J občinarje... Se največ ^0 so pokazali na rdečem ostalo bolj pri obljubah,« jjin se obenem nadeja, da ji močmi vendarle poma- jijenih naslovih so že izra- favljeni F>omagati, obljube ijičiti. V načrtovani akciji, !vom območne organizacije 0 lotili laški center za soci- ^ družbene dejavnosti pri ^0, zavod za urbanistično (\>na skupnost Vrh nad La- ogroženi družini pomagati jiti jim želijo vsaj dva pro- vamo živeli. Tega ne bodo č, saj bo najprej treba po- (V gradbenega in lokacij- r sta Oprešnikova pričela B pa bodo lahko pričeli jdošle vsake pridne roke, lljudi, ki bi lahko pospe- ipiim materialom ali z de- 1^ bilo prečutih noči za is že enkrat konec. 1 KSENIJA LEKIČ Ko zmanjka jam doma Prva slovenska Jamarska odprava na Filipine raziskala 30 Jam In brezen_ Tropski kraji, še posebno kjer je kras, vselej privabljajo jamarje iz stare celine. Kar precej ekspedicij je že obiskalo takšna področja. Slovenski, ali bolje rečeno preboldski jamar- ji, smo se s takšnim krasom doslej srečali šele drugič - pr- vič v Ekvadorju leta 1979 in letos februarja na filipinskem otoku Boholu. S tem smo še obogatili svoje vedenje o to- vrstnem krasu in jamah ter hkrati prispevali svetovni spe- leologiji 30 še neraziskanih in nedokumentiranih jamskih objektov s tropskega krasa. Odprava je bila nedvomno tudi pomembna promocija slo- venskega jamarstva, kot tudi dežele matičnega krasa. Filipini so otočje z več kot 7100 otoki in otočki, večinoma vulkanskega izvora, ki jih ob- krožajo koralni grebeni. Naj- večji pretežno gorati otoki so Luzon, Mindenao, Negros, Ce- hu, Palawan Panay, Amar in Bohol. Slednji meri le dobrih 4100 km^, kar pomeni, da je približno petkrat manjši od Slovenije, ima pa kar miUjon prebivalcev. Prav ta otok je bil tudi glavni cilj našega enome- sečnega raziskovalnega dela na tropskem krasu. Vse skupaj se je začelo že pred letom in pol, ko smo se odločili, da v počastitev 25- letnice delovanja kluba Črni galeb, izpeljemo večjo in zah- tevnejšo ekspedicijo, ki bi ne- kaj pomenila tudi v medna- rodnih speleoloških krogih. Stekle so priprave. S Petrom Urihom, ki je po rodu sicer Kanadčan, nam je sekira res- nično padla v med, saj smo do- bili sodelavca, da boljšega ne bi mogli. Ob tem, da je na Fili- pinih znanstveno deloval že skoraj desetletje, je tudi ljubi- telj jamskega sveta, tako da se je po začetnem kolebanju (predvsem zaradi rojstva prve- ga otroka) odločil, da gre z na- mi. Že pred tem je za našo stvar animiral vse svoje prija- telje in znance, vključno z gu- vernerjem in tako opravil v or- ganizacijskem smislu resnično neprecenljivo in hvalevredno delo. Naša pot z vzletom Dasha 7 iz brni- škega letališča, ki ga je piloti- ral naš občan g. Arnšek iz Griž, se je začelo uresničevati prvo dejanje naše odprave, pot do Bohola. Bila je dolga. Kar 18 ur smo bili v zraku, ob tem, da smo zamenjali kar nekaj le- tal in bili na šestih letališčih. Na Cebuju, ki je najbližji Boholu, smo se srečali s pred- stavniki tamkajšnje univerze San Carlos, še posebno z bi- ologi, s katerimi je že poprej navezal stike naš, že kar nepo- grešljivi odpravar, prof. dr. Boris Sket. Deležni smo bili njihove pomoči in veUke go- stoljubnosti. Z njihovim avto- mobilom smo prevažaj prtlja- go in se podali na ogled mesta in imiverze, kjer smo spoznali v razstavnih prostorih biolo- škega oddelka floro in fauno teh otokov, na katerih raste in živi ogromno rastlinskih in ži- valskih vrst. Ob pogledu na kače, leteče pse - ogromne ne- topirje in nekatere druge ži- valske vrste, nam je kri v žilah kar nekako zaledenela. Precej tega naj bi namreč bilo pove- zanega tudi z jamami in mor- jem. Kot se je pozneje izkaza- lo, pa je bila vsa naša nelagod- nost, ali morda že kar strah, odveč. V Gebu Cityu smo se dobili tudi še z našima dvema člano- ma odprave, Avstralcem Pe- trom in njegovim filipinskim prijateljem, učiteljem naravo- slovja in tehnike, Dolyem Ca- lipusanom, ki je bil resnično deklica za vse, sicer pa zelo prijeten in ustrežljiv mali člo- vek, ki mu jame niso bile tuje. Pred nami je bil težko priča- kovani stik s tropskim kra- škim podzemljem. Še preden smo prišU z njim resnično v stik, pa smo morali še opra- viti pot po morju do Tagbila- rana, glavnega mesta otoka Bohol. V pristanišču nas je ča- kal prijeten prizor, veUk tran- sparent, s katerim so nam za- želeli dobrodošlico člani Bo- holskega društva Boex, ki so se ustanovili pred letom dni ter si zadali nalogo spoznava- ti, poleg morja in planin, tudi podzemeljski kraški svet, ki ga na njihovem otoku ne manjka. Snidenje in tudi poznejše so- delovanje je bilo nadvse pri- srčno. Dve noči smo prespali v boholskem centru za napre- dek kmetijstva, nato pa s kom- biiem in šoferjem guvernerja Ugotavljanje lege z GPS - napravo, ki preko satelitov omogoča določitev koordinat (lege) jame. Člani odprave v vasici Bia Bas. province Bohol krenili proti Battanu, kjer je bilo naše prvo delovno in raziskovalno po- dročje. Čakali so nas znameni- ti Chocolate Hills - čokoladni griči in jame ter prijazni in gostoljubni Batuanci. Prvi stik s tropskim krasom Po prihodu v Batuan, kjer smo dobili nekakšno domovin- sko pravico pri družinah Dampog in Virador, kjer je dve leti živel tudi Peter, se je za nas začelo resno in tudi precej naporno raziskovalno delo. Raziskovali smo eno jamo za drugo, v začetku so bile veči- noma vodne in po prostornini manjše jame. Jamskega kopa- nja ncun tako ni primanjkova- lo. V vseh jamah so bili tudi kapniki in prav zanimivo se je bilo prebijati med njimi po si- cer topli vodi, ki je bila le za kakšno stopinjo ali dve hlad- nejša od zraka v jami, vendar še vedno okrog 25 stopinj Cel- zija. Osvojen je bil tudi Bono- gan - sistem štirih jam, ki jih je naredila ista voda, dokumen- tirana Cesar's Cave, pa Coco Cave in po vrsti še druge jame. Štiri tudi na področju skriv- nostne vasice Behind the Clo- uds (vas za oblaki), ki so bile po svoji prostornosti in tudi razvejanosti rovov med naj- večjimi na odpravi. Življenje med prebivalci te vasice, ki jo ljudje z obale še danes nekako s strahom izgovarjajo, saj bi naj bilo to znano svetišče upornikov in kraj, kjer je za vedno zmanjkalo kar nekaj ljudi, je bilo za nas prav prijet- no in zanimivo ter polno go- stoljubja. Po vrnitvi iz te vasi- ce smo se podali še na področje nacionalnega tropskega parka Sikatuna, si ogledali sejem v mestecu Carmen, petelinje boje v Batuanu ter se povzpeli na razgledišče Čokoladnih gri- čev. S temi zanimivimi vtisi in spoznanji ter raziskovalnimi rezultati smo po 10 dneh zapu- stili Batuan in se skupaj z na- šima kuharjema preselili na drugo delovno področje okrog mesteca Jagna. Naš dom je po- stala hiša družine Silmaro, kjer so kraljevale ženske; ma- ma, hčerke, varuška in gospo- dinjska pomočnica Elvira. Brezna in jame Iz tabora smo vsakodnevno odhajali na raziskovalne po- hode, zvečer pa se vračali na- zaj, polni novih doživetij in spoznanj. Vse skupaj je bilo morda še prijetnejše kot v Ba- tuanu, saj smo živeli ob morju in zato tudi kopanje ni izosta- jalo. Tudi sonce je tam močne- je sijalo, dež pa se je tudi po- slovil, čeravno je potem po- novno pokazal zobe, ko smo se iz Jagne za tri dni podali v hri- be na področje vasice Bia Bas. Ta je nekaj posebnega, saj je bila večni upornik proti vsem zavojevalcem otoka. Imajo tu- di svojo abecedo, kar je še do- kaz več, koliko različnih jezi- kov je na Filipinih, ki so doži- veli odkritje stari celini dav- nega leta 1521, ko je Magellan na poti okoli sveta trčil na te otoke in omogoM španskemu dvoru dolgo kolonialno ob- dobje, vse do leta 1898, ko so se Filipini priključili ZDA. V širšem zaledju Jagne, kjer tudi brezen ni manjkalo, smo tako poleg jamskih objektov spoznavali tudi življenje ljudi z obale, ki za razliko od notra- njosti otoka, nudi hrano iz morja iz največje in najboga- tejše njive, kar jo premore svet. Na Filipinih, kjer je tudi znameniti filipinski jarek z najglobljim morjem na svetu (10.370 m globine) tega res ne manjka, o čemer pričajo tudi bogato založene stojnice na sobotnih oz. nedeljskih sejmih na obali, kot v notranjosti oto- ka. Kljub vsemu pa je Bohol med najrevnejšimi otoki, saj takorekoč industrije nima, primarno je kmetijstvo (riž, kokos, banane) in ne daje do- volj denarja. Standard je res- nično nizek, čeravno, vsaj na podeželju, ljudje niso lačni. To se morda najbolj odraža tudi v dejstvu, da ljudje takorekoč vse perejo na roke in da je za večino med njimi cenovno pralni stroj nedosegljiv. Najpomembnejša jama, ki smo jo raziskali v tem delu Bo- hola je Carmulan Cave H. Glo- boka je namreč 145 metrov in dolga okrog 800 metrov, kar je tudi trenutno tako globinski kot dolžinski rekord dosedaj raziskanega boholskega otoka. S svojo ogromnostjo pa nas je tudi očarala jama Sud-Lun Cave, v kateri smo se srečali tudi z ogromnim številom, morda milijon in več, netopir- jev, ki so ob mraku preplavili nebo nad vasjo in pola-ajino naredili še bolj temno, kot je že bila. Na tem koncu otoka, pri mestecu Dimiao, nam bo v lepem spominu ostalo tudi raziskovanje jam v bližini ču- dovitih slapov, ki so nam po opravljenem delu omogočili prijetno kopanje in nepozabni p>ogled. Še na vuikan in domov Naša raziskovalna prizade- vanja so na obeh raziskovalnih področjih prinesla 27 jamskih rovov in preko 400 m globine. Pri tem ne gre pozabiti še na raziskave biologa, geohidrolo- ga in geografa. Ob vsem tem ostaja nepozabno tudi trid- nevno bivanje na vulkanskem otoku Camiginu, ki smo ga obiskali z namenom, da se povzpnemo na 1700 m visok vulkan, ki je zadnjič bruhal le- ta 1952. Žal se nam namera ni uresničila, saj smo zašli v brezpotje in se bili prisiljeni po več umi hoji vrniti v dolino. Nedvomno pa ostaja s tega otoka, kamor smo se peljali z ladjo 4 ure, v nepozabnem spominu kup naravnih lepot in znamenitosti. Na Panglavu pa smo poleg vsega raziskali še tri abrazij- ske - morske jame in s tem pri- šli do številke 30, kar z drugo besedo pomeni 30 jam v tride- setih dneh. S tem smo svoje raziskovalno delo zaključili. Da smo resnično zavzeto dela- li, so nenazadnje pričali tudi že izgotovljeni načrti in zapis- niki jam ter vsa druga doku- mentacija, ki jo je bilo potreb- no ustrezno uskladiščiti in pri- praviti za transport v domo- t vino. DARKO NARAGLAV V jamah je temperatura od 26-28°C, tako da nam je bilo kar vroče in včasih nismo oblekli kombinezonov, ampak smo bili kar v kratkih hlačah in majicah. kine 'sa oblačila, razen obleke fcste in družice, so bila »no- va« tudi ob drugih prazni- ' in nedeljah. Nevesta svoje fočne obleke ni več oblekla, ivadno so jo shranili v skri- 'in marsikatero, če se le ni weč razlezla, so v poročni to tudi pokopali. Družica, j« to svojo dolžnost in vlogo f^vljala še »ledig«, je imela ijo obleko za lastno poroko, f^vnejših družinah so mlajše obleke svoje starejše še- fe. riiL i^t^cnski in študijski ^sia slikarka Magdalena Izredno pomemben je bil tu- di preostaU ohcetni kinč. Vze- , mimo venček. Medtem, ko je imela družica na glavi en sam krožič belega cvetja, je nevesta nosila bolj bogat, kroni ali di- ademu podoben venec. Obe sta imeli cvetna venca iz imietnih rož ozaljšana še vejicami aspa- ragusa, ki lepo zeleni tudi v zimskem času. Umetne rože so izdelovale spretne ženske iz papirja ali pa iz svilenega bla- ga. Izdelano cvetje, za vse sva- te je bUo belo, so namočili v brezbarvni pju-afin, da se je lepo držalo. Iz enakega vmiet- nega cvetja in dodano vejico asparagusa ali pa rožmarina so bili tudi šopki, pušeljci za vse svate, ki so si jih s kakšnim spominskim darilcem izme- njali in pripenjali pred odho- dom v cerkev. Iz precej večjih suhih rož sta bila oba šopka: večji, kar se da razkošen neve- stin in manjši družičin. Te po- ročne šopke so imeli svatje pripete na suknjičih in koče- majkah nekje nad srcem. CJod- cem so dekleta okinčale klo- buke s pisanimi papirnatimi rožami, zimzelenom in s šopi trakov kričečih barv, ki so fr- fotali v vetru. Če so šli k poro- ki s sanmi ali z zapravljivčki, so ozaljšali tudi le-te in konje. Na vsak način so »okrancali« tudi hišna vrata nevestinega doma, včasih tudi cerkvena vrata, kjer je bila poroka. Ka- korkoli že, »krancelj-pintari- ce« so imele obilico dela. Ne- koč so vse to napletla dekleta na dekliščini, nekateri pa so ob oblici drugega dela poročne venčke in šopke kar naročili. S šopki je bilo različno. Po- nekod so jih neveste puščale v cerkvi, drugod so jih izročale prijateljicam in družicam, ki naj bi jim sledile v zakonski stan. Krancelj so praviloma shranili potem, ko je na krož- niku obkrožil svate pri zbira- nju darov. Šl. 14.-6. april 1995 PISMA BRALCEV 3^ Turizmu pomaga lastna glava -ostane glavobol II. Pod tem naslovom je bil v 12. številki Novega tednika v rubriki Pritožna knjiga ob- javljen dopis gospe Lilijane Bele iz Gornjega Grada. Ogla- šam se, ker se z napisanim po- polnoma strinjam. Z učenci Osnovne šole Pri- moža Trubarja Laško smo se udeležili regijskega tekmova- nja turističnih podmladkov v Rogaški Slatini. Učenci in mentoi-ji, ki se lotijo takšnega projekta, vedo, koliko dela in truda je potrebno vložiti. Vsak, ki dela, pa rad svoje delo pokaže. Seveda pričakuje, da bodo tisti, ki so si takšna tek- movanja zamislili, le-to tudi opazili. Mislimo, da nismo prezahtevni. Vsak dan poslu- šamo in beremo, da je turizem za našo mlado državo najper- spektivnejša dejavnost. Po od- nosu Celjske turistične zveze, kot ga je izkazala mladim turi- stičnim nadebudnežem {če mentorje izvzamem, saj smo že tako navajeni, da je naše delo prezrto), to prav gotovo ne dr- ži. Piav ti ljudje bi se morali zavedati, da so mladi bodoč- nost in kapital, v katerega je potrebno tudi nekaj vložiti, ne samo zahtevati. Tako kot učenci gospe Bele so se tudi moji skupaj z nami mentorji spraševali, kako ste določili najboljše, oziroma kaj ste ocenjevaU. Prav bi bilo, da bi bili krite- riji javno objavljeni. To, da ocenjujete vse tri segmente, nalogo, razstavo in odrsko predstavitev, nam ne pove do- sti. Ocenjevalci bi se morali točno držati objavljenih pro- pozicij glede omejitve časa za odrski nastop, kot tudi števila nastopajočih. Postavite pravi- la, ki bodo jasna. Povejte, kaj smo naredili narobe, tako da bomo vedeli, kaj naj izboljša- mo pri svojem delu v pri- hodnje. Mentorji verjamemo, da podkupovanje strokovne ko- misije s strani nekaterih na- stopajočih učencev ni vplivalo na končne rezultate. Težko pa sem v to prepričala svoje učen- ce. Tudi zato bi morala biti določena merila. Odločilnega pomena pri ocenjevanju nalog naj bo nji- hova uporabnost. Tiste naloge, ki bodo služile svojemu name- nu in tudi nekaj prispevale k boljšemu turističnemu dne- vu, zaslužijo višje mesto, ne glede na och-ski spektakel. Moti me še nekaj, kako to, da si to regijsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo kar 12 šol, ni zaslužilo vsaj kratek objave v Novem tedniku ali na Radiu Celje? V Sloveniji je po- tekalo sedem regijskih pred- tekmovanj, nekatera so bila najavljena in predstavljena celo na TV Slovenija. Lahko bi se vsaj toliko po- trudili, da bi jim napisali poh- valo za sodelovanje. Kakšen prospekt Rogaške Slatine, na- lepka ali priponka pa je tako prevelik finančni izdatek. Se sreča, da imamo iznajdljive in nezahtevne učence. Na igrišču za golf so našli žogice, na kate- re so si zapisaU kraj in datum, da bodo imeli vsaj en spomin na Rogaško Slatino. A žal z grenkim priokusom. MAGDA PODBEVSEK, Laško Turizmu pomaga lastna glava -ostane glavobol Hi. Spoštovani gospod Sotlar! Prav vesela sem, da sem dobila odgovor na moje pisanje in se vam zanj lepo zahvaljujem. Pravite, da niste pravi naslov za te zadeve. Tudi prav, čeprav sem pri TZS vsakokrat dobila ravno to zagotovilo, da ste vi v Celju tisti, ki dajete konkret- ne informacije in skrbite za povezavo. Se vedno pa velja, da nam na naš dopis niste od- govorili. Pa je bilo notri kar nekaj vprašanj. Jaz sama sem iskala infor- macije dovolj zgodaj, pa tudi zgodovino festivala poznam. Zato vem, kakšna je dosedaj vaša vloga pri tem, saj sem bi- la lani tupiflar<. Barabe ste. Dogovorili smo se, da se ne bomo učili. In kje smo zdaj?« »Ne misUm te- ga...« »Ne? Izginite mi. Vsi! Ne! Nočem vas več videti.« »Ampak...« Vzel je kcimen v roko in ga zalučal proti Tomu. Zadel ga je naravnost v glavo in Tom je negibno obležal. Odšel je naprej po ulici. Od danes začnem znova - si je mi- slil. Najprej bom opravil »po- pravce«, potem se bom vpisal v srednjo šolo. Nehal bom ka- diti in piti. Vse bo še lepo in prav... Na obraz mu je posijalo son- ce, čeprav je bil mrzel deževen dan. Prišel je do bolnišnice. Bolničarka ga še nikoli ni vi- dela tako dobre volje. Poklical je policijo. Prišel je v sobo in sedel poleg mame. Ni opazil, da je mrtva. Da je črta na ekranu poleg njega ravna. Še- petal ji je: »Mami! Mami! Sli- šiš, mami! Danes začenjam znova. Priden bom... učil se bom... popravil si bom ocene. Res bom popravil...« »Tadej!« Zdrznil se je. Med vrati so stali policaji. Začudeno jih je gledal. »Tokrat se ne boš izma- zal. Tanja te je videla!« »Kaj... kaj se dogaja?« »To, da ti je umrla mama, te ne bo rešilo!« »Prosim, jaz...« Naj- prej je vstopila Tanja. Kako, da ga je lahko zapustila in od- šla s tisto mevžo. Gotovo ji je žal. Gk)tovo ga bo prosila, naj ji oprosti. »Zakaj si ubil To- ma?« je vprašala. »Prosim?« »Ja! Kamen si vrgel vanj. Hotel ti je samo izreči sožalje za mamo...« Po Ucu so mu povzele solze. MOJCA FILIPIČ Ko ozelenilo odpadli listi Ko ozelenijo odpadli listi, takrat zaupam ti, da ti si tisti, do katerega uhajajo mi misli... Ko zapojo v livadi brhke ti krave ob koncu kakšne pijane zabave izvedel boš, da prišla sem do ljubezni prave In ko veter bo človeško ti govoril, takrat mojo ljubezen ti bo zagotovil,... Ljubim te kot Mavri krščanskega Boga, vreden si mi kot puščavniku kup zlata. Pa vendar te prekleto preveč rada imam, da kot domobranec partizana, te Nemcem ne izdam! NESOJENA MATEJA Sel ni tko grozn (Peter Lovšin) Lep večer je zuni, na vrtu ob polni luni noč diši po nekem koncu in za pijačo je poskrbljen ampak moj stol je tak ležalnik, ki se kot kakšen spalni}^ vedno vozi v narobno smer ne, seveda mi ni do spanja, ampak dost mam tud iskanja vedno novih svežih zgodb dost mam najboljših trendov in starih izkušenih sosed ki zmerom najdejo polno spodbudnih besed Saj ni tko grozn, če je dons odšla, sej ni tko grozn, jutr druga bo prišla lep večer je zuni, v avtu ob polni luni noč diši po morju in po fiesti na obzorju še zmeri mi ni do spanja, ampak dost mam tud iskanja vedno novih svežih zgodb Dost mam dobrih gospodarjev in srca vladarjev, ki vedno vejo kaj je najbolj prou Saj ni tko grozn, če je dons odšla, sej ni tko grozn, jutr druga bo prišla Jutr se totalka zmatran na plaži prebudim Okrog mene je gužva, zaradi glave zlo trpim, ampak ko me toplo sonce v vodo prepodi telo kaj kmalu pride k sebi, um se hitro spet zbistri ni mi več do spanja, zato pa zaželim si spet iskanja vedno novih svežih zgodb in takrat spomnim se prjatljov pa starih izkušenih sosed, ki zmerom najdejo tolko spodbunih besed Saj ni tko grozn, če je dons odšla, sej ni tko grozn, jutr druga bo prišla. iff. 14. - 6. april 1995 Pozdravljeni! Iskreno upam, da bo tole brala Nina, sicer je pa tako vseeno, saj ste vsi neponovlji- vo enkratni (za tole bi morala pa plačati Ucenco, če bi bili izrazi patentirani!) Izredno lepo ste se ohranili, pa še boljši ste - predvsem dam klobuk dol pred vami, saj za- res dajete mladim talentom vso podporo, ki jo potrebujejo! Nimam kdo ve kakšnega pesniškega daru, ampak bila bi vam grozno hvaležna, če bi bila pesmica objavljena, pro- sim! Opažam, da vas zadnje čase kar nekaj krajšajo. Iskreno upam, da se mi tole pisemce ne bo štelo v negativ- no. Še vam bom pisala, ampak samo, če vas tola-at nisem ra- zočarala. MATEJA Dear Mateja, upanje se ti je izpolnilo. Hvala za neponovljivo enkrat- nost; jasno je, da tovrstna spodbuda (še posebej s strani bralcev) pride .še kako prav. Lepo, da si se odločila pisati tudi ti in sedaj, ko si že začela, lepo prosim, ne odnehaj. Veš, tudi jaz sem bil v fazi, ko mi je zaljubljenost udarila že na ci- nizem. V bistvu je to nekakšen način obrambe, ki ga slej ali prej vsi zaljubljenci morajo preživeti. Pa drevesa, krave in veter tudi. Vse to je tisto, kar moraš preživeti in o čemer moraš pi- sati. Drugače dobiš (so rekli ata) na stara leta občutek, da ti je v mladosti nekaj manjka- lo. Temu občutku pa se mora- mo, jasno, izogniti sedaj, ko se še lahko. Torej, rahel moto: ker je življenje samo eno, ga je potrebno maksimalno izkori- stiti!!! Saj se bova še brala, kajne?! RINGO SPIL P. S.: Kar se tiče dveh strani Vrtiljaka: bog pomagaj! Glede na to, v kakšnih galaktičnij količinah se razpisujete, 1 včasih težko napolniti celo tfi četrt strani. V vsakem prim« pa se obseg Vrtiljaka (načelS mu je že od nekdaj namenjeni ena stran) prilagaja bralcem O.K.? if. 14. - 6. april 1995 'froci, ki so do tedaj gledali izza ogla, niso več zdržali ^"vednosti in so glasno vreščeč stekli nasproti očetu in "ancema. Ko so pritekli že prav blizu, so začudeno ^U, potem pa v en glas zavpili: »O, stric Janez so šli!« *nsiri, ki sta slišali otroški vrišč, sta se zganili. »Lej, da '^prišel Janez še enkrat domov!« se je razveselila mati ^in si ni mogla kaj, da ne bi stopila nekaj korakov ^^oti ljubljenemu sinu. Olga je kar hitro stopila nazaj ^0, saj je videla, da se bo treba še bolj potruditi okrog ko dobijo nepričakovane goste. * ^'seii žepov je Janez že izpraznil bombone in druge Jurije, s katerimi je razveselil Rudijeve otroke, ko je ^^al, da po poti, sem od stare domačije stopa njegova £ r preden jo je lahko prepoznal z očmi, jo je nezmotljivo ^alo njegovo srce. Stekel ji je nasproti in jo prav po ™vs;ro dvignil v zrak in zavrtel! y' kaj si pa tako otročji, Janez!« mu je narejeno jezna ^§aia s prstom, ko jo je zopet postavil na trdna tla. ^ozdravljeni mati! Ne veste, kolikokrat sem se v tujem f,^,spomnil na vas. Da mi boste res verjeli, sem vam ^1 Prinesel« Ob teh besedah je segel v torbo, ki jo je prej na tla in potegnil iz nje prelepo, zidano ruto. ^^ia bi jaz tebi, da misliš na mene, tudi če mi ne bi nič ^^^1. Saj vem, da imaš tako dobro srce. Za tako lepo ^ fi rečem tisočkrat boglonaj!« ^ sta se držala mati in Janez za roke, ko sta tudi Rudi in fjitin prišla do obeh. Gostobesedil je Valentin, po svoji i^,l^^vadi, da je lahko Rudi le molče prikimaval in si svoje. ^^'^^z, kdo so gospod, ki so prišli danes z vama, sem ^^^"^ je mati Jera, bolj potiho vprašala sina. »Nič se je hitro oglasil Valentin, ki je bil že tako blizu, slišal Jerino vprašanje. »Danes smo vsi tovariši mati, t^^'^si! Gospodom je njihov čas potekel!« »A tako, tako se li^*^^! gospodom?« se je začudila Jera. So se na te njene besede, vsi trije zasmejali, se je kar tp^.^zjezila in dodala: »Zakaj se potem lahko gospodu "^Po^pf študirani in tudi kaj vedo, še vedno reče it^j^.^^iinu je bilo žal, da je staro ženico vznemirjal, bolj ' Janeza in Rudija je vseeno rekel, kot so ga učili na sestankih partije: »Vsi delovni ljudje smo sedaj tovariši! Le takšni farovški lenuhi, z nedelovnimi rokami, bi še bili radi gospodje!« Janez je začutil neprijetnost položaja in toliko je že poz- nal mamo, da je vedel, kako goreče bo zagovarjala svojega gospoda župnika. Hitro je zato spremenil temo razgovora z besedami: »Mati, ta tovariš Valentin je moj šef, tam kjer delam. Veliko mi je že pomagal, tudi tikava se in kar Tine ga kličem. Doma je bil iz iste vasi kot moja Mira, zato se še bolj poznamo. Tudi radio mi je prav on prinesel za darilo.« »No, potem bodite pozdravljeni pri nas!« se je ob Janezovih besedah vrnila Jeri prijaznost. Podala je Valentinu svojo, od dela izsušeno in raskavo dlan. Seveda seje Valentin, ves prijazen, rokoval z njo. Mati Jera si je mislila sama pri sebi: »Nekaj je govoril o nedelovnih rokah. Če se res po tem spozna gospod, potem je tale čisto pravi gospod, naj se mu že v teh, novih časih, reče tako ali drugače. Diši tudi tako, kot bi ga v cerkvi trikrat pokadili!« Ni si mogla kaj, da ne bi povedala svoje preproste modrosti: »Naj bo tako ali drugače, na svetu se vse hitro spremeni; v večnosti je in bo vedno vse enako! Tam se bo vedno vedelo, kdo je gospod in kdo tisti, kako se že reče, tovariš!« Rudiju je bilo zadosti poslušanja takšnih in drugačnih modrosti. Stopil je mimo teh treh, ki so se tam pogajali. »Povabil sem vas na kosilo, ne na sestanek! Kdor hoče jesti toplo juho, naj stopi za mano v hišo.« Niso si dali dvakrat reči. Valentin je zopet stopil skupaj z Rudijem naprej, mati in Janez pa, v prav zaupnem pogo- voru, počasi za njima, po ozki stezi proti hiši. Ni preteklo veliko časa in že so vsi skupaj sedeli okrog velike kmečke mize, na sredo katere je Olga že postavila veliko skledo juhe, iz katere se je dišeče kadilo. »Le nadevajte si juho, se bo na krožnikih prej shladila!« je ponudila Olga ročaj zajemalke Valentinu, ki je bil danes prvi gost v hiši. »Rekel si, da boš poslal po Miro, Rudi? Res bi jo že rad videl,« se je spomnil Janez. »Saj sem poslal enega fantiča ponjo, a je rekla, da se ne počuti dobro Da pridi kmalu domov, ni pozabila naročiti, po ženski navadi!« seje pošalil Rudi. Mati je nato dodala: »Ne vem, če je Mira res kaj bolna ah kaj? Zadnjič, ko smo ji šli voščit za rojstni dan, je bila prav čudno prepadena. Se mi zdi, da boš moral biti več z njo, Janez, da ji ne bo preveč dolgčas!« je mati zadnje besede pomenljivo poudarila. Dobro, da ni kdo Valentina karkoli vprašal. Ne bi mogel odgovoriti, saj se mu je nekje v grlu naredil ob materinih besedah takšen »cmok«, da se je nehote odkašljal. Da bi prikril zadrego, je hitro segel po žlici in pričel jesti juho. Mati je videla, da mislijo tudi drugi prijeti za žlice, zato se je hitro pokrižala in odmolila pred jedjo obvezni očenaš. Vsi so polglasno odmolili, le Valentin je, z žlico v roki, nerodno zrl nekam pod rob mize. Tako je hote pokazal, da pripada nekemu drugemu svetu in je tukaj zgolj po pomoti. Dobrohotna domačnost, tako značilna pri kmečkih juži- nah, se je tako razbila in tiho so jedli, zatopljeni vsak v svoje misli. Tudi teknilo jim ni kaj posebno, kar je še najbolj jezilo gospodinjo Olgo, ki si je zaman prizadevala vzpostaviti prejšnje, prijetno vzdušje. Hitro sta se zato Janez in Valentin poslovila od gosto- ljubne Rudijeve družine. Valentin je upal, da ga bo Janez povabil s sabo domov, ker si je silno želel videti svojo ljubico, če je že tako blizu, da je kar čutil, kako ga vleče k njej. Zelo je bil zato razočaran, ko se je Janez na križpotju, kjer se je steza odcepila proti njegovemu domu, začel zah- valjevati za prijaznost in uslugo. Spoznal je, da ga Janez kljub vsemu ne misli povabiti domov, zato se je zlovoljen prav na kratko poslovil in odhitel proti avtu. »Danes se je vse zarotilo proti meni!« je razmišljal, ko je že sedel v avto- mobilu. »Vgostilni bi me skoraj spoznali, stara babnica me je hotela učiti molitve; nazadnje pa še Mire sploh nisem videl, pa sem se zaradi nje pravzaprav podal na pot!« Dalje duška svoji jezi in gnal ubogi avto prav divje po luknjasti, makadamski cesti, nazaj proti mestu. Janez seveda ni vedel, kako rad bi šel Valentin z njim. Saj bi ga povabil, a navsezadnje je že tudi sam komaj čakal, da bi bila z ženo po dolgem času zopet sama skupaj, zato seje hitro nameril po stezi proti domu. XXI. Nemirno se je med tem časom sprehajala Mira sem ter tja po hiši. S tesnobo v srcu je pogledovala proti obronku gozda, tja kjer se pot, ki pelje k njenemu domu, izvije iz gozdnega objema. Nič se ni danes slabo počutila, in spr\'a je bila vesela povabila na skupno kosilo. Vselej, ko je zadnje dni razmi- šljala o povratku moža Janeza z vožnje, jo je zaradi dogod- kov zadnjega časa, posebej še zadnjega Valentinovega obi- ska, stisnilo pri srcu. Zato je pomislila, da bo srečanje z možem lažje v krogu Rudijeve družine. Že se je začela napravljati, da bi odšla skupaj z Rudijevim fantičem, ko je ta dejal: »Danes nas bo precej na južini. Strica Janeza je pripeljal, z avtom iz mesta, zelo lepo oblečen stric« »Kaj ne poveš?!« se je Mira zs^es zamudila,_______________ . Št. 14.-6. april 1995 il. 14.-6. april 1995 it. 14.-6. april 1995 Šf. 14. - 6. april 1995 SI. 14.-6. april 1995 RUMENA STRAN Parket ¥ Golovcu ^ »Ljubi Bog, daj nam parket v Golovcu,« se je ob koncm rokometne sezone proti nebu zazrl Tone Turnšek (desnojA »Mož ob meni je menda najbolj pomemben Celjan, a pri\ Pangiju nima nobene besede. Tam zgoraj ste naše zadnje'' upanje...« (Amfl)teatralnl sedežni red Celjski svetniki so ugotav- ljali, da v pravokotnik po- stavljene mize med zasedanji omogočajo razpravljavcem preveč svobode in se le-ti prepogosto tudi po nepo- trebnem oglašajo. Pa je stva- ri vzel v svoje roke preizku- šeni in zapriseženi govorec Tomaž Marijan Jeglič, vod- stvo sveta pa je njegov pred- log o amfiteaterski postavi- tvi (ko ga je uspelo dešifrira- ti) skoraj v celoti upoštevalo. Ze res, da sedežnega reda ni- so žrebali, dvorana ostaja obrnjena proti odru, ampak vsi prisotni imamo zdaj ob poslušanju Jegle in njegovih kolegov še dodatno zado- voljstvo. Lahko si jih tudi ogledamo! ¥lzlonarska zgodovina Uredništvu Tračnic je uspelo izbrskati še dokaz več, da je trditev o zgodovi- narjih kot kadrih preteklo- sti, povsem iz trte zvita. Strokovne službe celjske mestne občine so črno na be- lo zapisale, da so zgodovi- narji kadri bodočnosti. Ob- 'činsko nagrajenko in dobit- nico Zlatega celjskega grba Mileno Moškon, ki je kot umetnostna zgodovinarka v zadnjih štiridestih letih pomembno zaznamovala de- lo Pokrajinskega muzeja, so vizionarsko postavili v tretje tisočletje. Rodila se bo na- mreč šele 27. marca leta 2928... Namig vsem -Ičem Tisti, ki že lep čas, tudi na straneh našega časopisa, vneto skrbijo za pravover- nost mlade nam države in njenih državljanov, se goto- vo ne vozijo z avtobusi. Sicer bi že zdavnaj zagnali vik in krik, saj so v svoji zbiratelj- ski vnemi Izletnikovi šoferji enega od avtobusov, ki vozi na relaciji Celje-Laško, okrasili tudi z veliko pripon- ko pokojnega maršala po- kojne države. Apaurin ali punt? v Obsotelju so se Slovenci in Hrvati hudo razburili ob govoricah o morebitnem od- lagališču radioaktivnih od- padkov nuklearke v Krškem. Govorilo seje o lokaciji v hr- vaškem rudniku, komaj pol kilometra od Zdravilišča Atomske Toplice, pristojni pa so vesti že povsem zani- kali. Tisti, ki so si privoščili Obsotelje, so gotovo računali na to, da je tu doma izumitelj Apaurina, zdravila za živce. Pri tem pa so gotovo pozabi- li, da imajo opravka s kraji nekdanjih srditih kmečkih puntov. Nekaj puntarskega duha je v potomcih gotovo ostalo. »Fantje in dekleta, preden letos ne bomo sli na letovahf, bi vas rad še enkrat >pritisnil.« »In kam letos ne bi šli?« »Na Bahame.« »Lani nismo šli na Havaje, predlani pa na Kanarske otoke. Treba je malo menjati kraje...« Konec meseca bo avtobus najuspešnejših šaljivcev z zadnje strani Novega tednika dva dni »okupiral« Slovensko Primorje, kjer bodo med drugim obiskali tudi sečoveljske soline, kmečki turizem, kjer pridelajo naj- več vrtne zelenjave v Sloveniji in se podali peš pod zemljo od Portoroža do Stnmjana. Vsem (imena smo vsak mesec objavili v Pe- tici) smo že poslali obvestila o potovanju, ostali pa se lahko za portoroški izlet z Vese- lo karavano in šaljivci NT&RC prijavite tu- di v agenciji Dober dan (tel. 701-305). Šala tedna je nagrajena s praktično na- grado, ki jo prejmete po pošti, tokrat pa se je bosta razveselili Irena Pouh iz Pristave ter Melita Knez iz Galicije 20a, katero smo izžrebali med kuponi. Šala tedna Orožje Nekega dne piše sin, ki je bil pri vojakih, materi. Pi- smo se je glasilo: »Draga ma- ma! Na njivi je zakopana puška. Izkoplji jo!« Ker je sin pisal bolj grdo, je mati nesla pismo k sosedi. Sosed pa seveda kar na policijo. Policisti so prišli in prekopali celo njivo, vendar puške niso našli. Mati je pogledala pismo kasneje še en- krat, obrnila list in na njem je pisalo: »P.S. Ko bodo policaji zorah njivo, pa posadi krompir.« Slovenec Iz NemčUe Janez pride z dela v Nemčiji domov na počitnice. Sosed ga vpraša, kako kaj obvla- da nemščino. Janez: »Še kar dobro.« Sosed: »Kako na primer pokličeš delavca pri drugem stroju k sebi?« Janez: »Komm!« Sosed: »In kako mu rečeš naj gre nazaj?« Janez: »Stopim k njegovemu stroju in re- čem: >Komm!« Klečanje Menih je zbolel in ker ga je le preveč »matralo«, seje odpravil po pomoč in nasvet k zdravniku. Ko ga je le-ta pregledal, je menih zaskrbljeno vprašal: »Kako resno je z menoj?« Zdravnik ga je prijateljsko potrepljal po ramenu in z očetovskim glasom dejal: »Sin moj, nič se ne boj. Čez dva ali tri dni boš zopet na kolenih.« Grda žena Nek možak je imel zelo grdo ženo, zato se je odločil, da se bo ločil. Sel je k odvetniku in mu rekel: »Gospod odvetnik, jaz s tako grdo ženo ne morem več živeti. Prosim, če mi pomagate, da se bom ločil. Odvetnik pa pravi: »Veste dragi mož, tu pa vam ne morem nič pomagati, kajti to ni pravi vzrok za ločitev. Zakaj ste se pa poro- čili z njo, če je tako grda?« Mož žalosten odide. Čez štirinajst dni pa se v mestu srečata, odvetnik in možakar s tisto grdo ženo. Pa si odvetnik misli: »Take pa tudi jaz ne bi hotel imeti in pokliče možakarja malo vstran. »Gospod, glede ločitve vam bom rade vo- lje pomagal.« Mož pa pravi: »Hvala lepa, ni treba, ker sem se že z lovci dogovoril!« Napredovanje Vodnik ustavi vojaka, ki se sumljivo maje čez dvorišče. »Bedak!« mu reče. »Če ne bi pil, bi lahko postal še vodnik« »Nič zato,« reče vojak. »Kadar sem pijan, sem polkovnik!« Kdo kadi? Franci gleda proti sosedu in vidi, da se iz njegovega hleva kadi pa ga vpraša: »Čuj sosed, kaj tvoja krava kadi?« »Kaj si tako smešen, kdaj si še videl, da bi krava kadila?« »A tako?! Potem ti pa >štala< gori!« Obljuba dela dolg Mož in žena sta se s kolesom peljala na sprehod. Na ostrem ovinku je ženo zaneslo in je padla v jarek. Mož se je brž ustavil, odložil kolo in se nepremično postavil ob ženi. Tedaj se je pripeljal mimo možev pri- jatelj in ga vprašal, zakaj ženi ne pomaga. Ta mu pojasni: »Pri poroki sem ji obljubil, da ji bom ob vsaki nesreči trdno stal ob strani.« Šale so prispevali: Kari Kajtna iz Laškega, Darja Kliček iz Podčetrtka, Helena Malgaj iz Šentjurja, Franc Vrečko iz Griž, Marija Haler iz Petrovč in Ema Založnik iz Zreč. NAJ MUZiKANTI POVEDO Z Vrhovskim Anzekom Bojan Bezgovšek iz Požnice med Svetino in Šentrupertom je sicer mlad fant, vendar že dolgo ljudski muzikant z bogato tradicijo nastopanja po ohcetih in drugih domačih običajih. »Skoraj vsako soboto sem na poti,« je pripovedoval v odmoru med spremlja- njem Veselih prijateljev v gostilni Kocman v Šentrupertu. »Spremlja me nekdo s klari- netom, pač tisti, ki ima čas, sicer se odpra- vim sam. In več denarja kane v žep,« se zadovoljno nasmeji in pove, da se je glasbe- ne abecede začel učiti pri žal pokojnem veli- kem ljudskem muzikantu Vrhovskem Anze- ku. »Pred petnajstimi leti sem začel pri Vr- hovskem Anzeku igrati trobento. Enkrat, ko sem šel na vajo, sem trobento nesel kar v rokah, saj nisem imel kovčka. Veselo sem mahal in izgubil nekaj tipk. Kako me je Anzek na vaji okregal! Pa še moja trobenta ni bila! Potem sem z igranjem v Svetinski godbi končal in prijel za harmoniko. Oče, tudi sam vesel muzikant, me je naučil samo eno melodijo. Na planincah. Ostalo sem se naučil sam, kajti hitro sem >kapiral<. Oče Jurij igra še danes harmoniko! Same stare šlagerje, ki jih je obvladal tudi Vrhovski Anzek. Rad pa ima tudi koračnice Johan« Schtrausa, ki jih velikokrat za dušo igrava skupaj.« Bojan hodi po ohcetih, godovanjih, kožu; hanjii, »kurjih procesijah«... Pel je tudi pr' vokalni skupini Svit, zdaj pa je član vokalD' skupine Veseli prijatelji, ki jih spremlja s harmoniko. Bojan Bezgovšek je med tisti' mi, ki obvlada posel nekdaj tako priljubi]'^' nih ljudskih muzikantov. V Šentrupertu je Bojan srečal znanega, glasbenika Vikija Ašiča, zaigrala sta sk^' paj. Viki pa je ugotovil, da Bojan igra njegovo harmoniko, ki jo je pred leti prodaj TONE VRABI' Ena Iz Bojanovega rokava Otroci se igrajo na kozolcu. Mimo p^^^^ gospodar in jih vpraša, kaj delajo? »Igramo se ata in mamo.« . »Dobro, samo da ne kurite!« je odgovo^ gospodar. Šl. 14.-6. april 199S