291. Stnilka.
I LIUljul, i tntt, U. taubn 1912.
XLV. Ielo.

.Slovenski Narod" velj*
f Ljubljani na don dostavljen: •tlo leto .   ....   «       K 24*—
pol leta......;        i*_
četrt leta     .......    6*—
na rarsec......          2*—
v upravnistvu ptejeman:
cek> Ielo.......K 22"—
po* leta   ....   4  *  •    • 11'-
^etrt leta.......    5*50
na mesec    •   .        ....    1*90
Dopisi naf se frankiraja   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo-   Kaaflova mUea Si. S   v nritnejn) levo, telefon it 34.
Iskala vsak aaa *v«*ar tevasamsi a«a#l|« ta prasnike.
Insent    veljajo    peterostopna  petit  vrsta za enkrat  po   14 vin.,   za   dvakrat po
12 vijl, z* trikrat ali večkrat po 10 vin   Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vfn. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine,  reklimacife.   inserati itd.
to 'C administrativne stvari.
«-----------------   Pasaaaesaa slasilka v alfa 10 vinarjev.-----------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Nareana tlakam«« telefon it. 89.
.Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                           za Nemčijo;
celo leto      ......   K  25*—          celo leto.......    K 30"-*
pol leta   .   ...»   .   .    .   13*—
četrt leta     ......    ,    6*50            za Ameriko in vse druge  dežele:
na mesec         .....    .    2*30           celo leto......   K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravništvo fspodai, dvorišče levo). Knaflova n!!c* • it. 5 telefon st. 88
Mesta in trgi — haj naj gojore?
Deželni odbornik dr. T r i 11 e r ee je čuti! na podlagi svojih izkušenj obvezanega, da je oddal ob priliki deželnega proračuna načelno izjavo, v kateri sicer z ostrimi besedami, toda v povsem dostojni in neosebni obliki protestira zoper prepogosto strankarsko izrabljanje deželnih sredstev na korist volilcem veČine deželnega odbora in dosledno na kvar mestnim davkoplačevalcem. — Pesem, ki so jo bili naši poslanci prisiljeni ponavljati zadnja štiri leta od zasedanja do zasedanja, od seje do seje! Dejstvo, zaradi katerega so morali zagrabiti celo po najostrej-šem obstrukcijskem orožju, ker je bila postala očitna prva in poglavitna naloga klerikalne stranke: gospodarsko izstradanje Ljubljane in ostalih naprednih kranjskih mest.
Slovenec < komentira to izjavo s posebnim uvodnikom, o katerem vendarle ni domnevati, da bi bil izšel iz — deželnega dvorca. Vodilnim krogom deželnozborske večine prisojamo namreč toliko okusa in — poguma dejanja, da ne bodo skušali skrivati svoj notorični neizprosni strankarski teror za vsikdar smešno TK>zo političnega bideimajerstva.
In tega nesrečnega poskusa se loteva snočni Slovenec ! Sklicuje se na velikanske dobrote, katerih so bila deležna baje že doslej vsa kranjska mesta in trgi vsled naklonjeno-sedanjega deželnega odbora in našteva v dokaz nekaj vodovodov, ak mo«t in > železniško dovozno cesto , nri čemur pa seveda pozablja konstatirati, da je bila pri vseh teh absolutno neodložnih in samo po se-bi umevnih stvareh naklonjeno«* države in lokalnih interesentov per-centualno vsaj tako velika, kakor ona dežele, da torej o kaki posebni zaslugi sedanje deželne uprave tu ne more biti govora. — Toda prepustimo v tem oziru besedo izvoljenim pnikom dotičnih mest in trgov, na katera je v tako obilni meri sijalo solnce milosti in nakl mjenostj vele-slavneea deželnega odbora. Pri proračunski debati bo za to prilike dovolj. Tn istotako za prevdano zahvalo poslancev vse srečne Ljubljane, ki bo glasom   »Slovenčevega    krvave-
, ga dovtipa »vsa prenovljena po dobroti in naklonjenosti deželne uprave«.
Na vse to je seveda pozabil nehvaležni zastopnik mest in trgov, deželni odbornik dr. Triller. Pač pa ni mogel zamolčati ta nestrpnež. da je s stališča njegove politične morale nedopustno, razdeljevanje raznih deželnih podpor in premij v obliki strankarskega agitačnega sredstva za deželnozborske in občinske volitve, da je obsojati kot eklatantno politično zlorabo moči priso-jevanje draginjske doklade bednemu učiteljstvu zgolj in strogo na podlagi strankarsko - politične veroizpovedi posameznika, da je smatrati za neznosen politični teror odrekanj? deželnih štipendij naiodličneisim in najpotrebnejšim dijakom zgolj zaradl-tega. ker so bili njihovi očetje doslej narodno - napredni volilci, da tudi s stališča nižje politične morale ni mogoče odobravati političnega za-strupljevanja prostovoljnega gasilstva, te odlične humanitarne institucije s pomočjo deželi v svrho nepristranske razdelitve zaupanega gasilskega zaklada, da pomenja veliko nevarnost brezmejno strankarsko izpostavljanje deželnega kredita itd. itd.
Vse te neznosne razmere je deželni odbornik dr. Triller, zvest svoji dolžnosti do stranke in težki odgovornosti napram deželnim davkoplačevalcem že opetovano javno ožigosal, tako zlasti na shodu narodno - naprednih zaupnikov dne 7. julija t. 1. in na zadnjem shodu pri »Zlatorogu^; toda tačas ni bito opaziti nikjer tistega narejenega in prisiljenega ogorčenja, ki ga pozira snočni Slovenec. Tačas so imeli gospodje pač še pogum svojega dejanja in če bi ga danes, ko se je izmučenemu zastopniku večine deželnih davščin končno tudi v deželmzborski posvetovalnici skrčila roka v pest, ne imeli več, potem bi bilo to slabo znamenje za njihovo vest in zavest — spričo bližajočemu se javnemu obračunu v deželni zbornici. Tam bodi tisti Rhodus. kjer naj zahteva od deželnega odbornika dr. Tr Heria dokaze za njegove obdolžit' e, kdorkoli si želi teh dokazov. — Lim naj govore mesta in trgi!
Če pa glasilo vladajoče stranke neče kazati na to edino pravo pot. temveč hujska deželnozb  rsko veči-
no na nizkoten uradni bojkot nadležnega kontrolorja, mestom in trgom pa preti z gospodarskim bojkotom, ako svojega branitelja ne pobijejo s kolom zaukazanih usiljenih jim nezaupnic — potem moramo ožigosati ta nasvet kot najzanikrnejši zagovor, nevreden resne politične stranke, ki prav gotovo ne bo dosegel svojega prozornega namena.
Terorja ne bost pokrivali s terorizmom in marljonet narodno-napredna stranka nikdar in po nobeni ceni ne bo pošiljala v deželni odbor na to njeno najtežavnejšo, a tudi malodane najvažnejšo pozicijo. Bog ne daj!
_________        —H—.
Državni zbor.
Dunaj, 17. decembra.
Danes dopoldan se je pričela seja državnega zbora, katera bo trajala čez noč, jutri celi dan tako dolgo, da reši parlament predlogo o vojnih služnostih. Tako je sklenil zbor načelnikov strank, ki upa, da se posreči češko - radikalno obstrukcijo premagati ter obvarovati državo pred S H. Naše stališče napram obstruk-ciji smo že poudarilli, ne moremo jo s stvarnega, političnega stališča odobravati, akoravno vpostevamo razpoloženje javnosti in razumevamo, da se radikalna stranka težko odloči opustiti najostrejši odnor proti predlogi, ki vzbuja v najširših ljudskih krogih toliko bojazni in strahu. Dejstvo pa je, da je obstrukcija v justič-nem odseku podlegla, predloga se nahaja sedaj v plenumu in potrebno je. jo pred celim svetom podvreči stvarni in uničujoči kritiki. Ostre besede, izgovorjene proti temu zakonu v nejavnem odseku morajo odmevati tudi z javne parlamentarne tribune, tu je mesto, da se z vso brezobzirnostjo pove, kaj je na predlogi kot celoti slabega in kaj v posameznostih nesprejemljivega. Ker cc uveliavljenje zakona sploh ne da preprečiti, menimo, da obstrukcija ne sme ovirati parlamenta baš v tej sedaj najvažnejši nnlogi. Razpoloženje med strankami sploh ni tako, da bi bila vlada varna pred vsakim presenečenjem in posamezni minoritetni predlogi imajo mnogo šans, da jih 7bofn;,-n — snreime.    Toda   tudi    v
slučaju, če se to ne zgodi, je treba pri nekaterih paragrafih izzvati izjave vlade, ki toliko zatrjuje, da bo z izvršilno naredbo omilila nekatere najhujše ostrine zakona. Vrednost takih izjav je sicer v stvarnem oziru problematična, pa vsaj v političnem oziru precej dragocena, ker bi bila vlada primorana pred celo javnostjo države in Evrope priznati, da je predloga prenagljena in pogrešena. Na ta način bi bila baš vlada ona, katere spričevalo bi najlepše in najav-toritativnejše utemeljevalo opozicijo proti zakonu.
Po stvarnem preudarku bi morala tudi obstrukcija priti do tega prepričanja. Zbrati vse kritično gradivo, vse narodne, socijalne, politične pomisleke, z vso ostrostjo poudariti odpor proti zakonu, to je hvaležna in potrebna naloga pri generalni debati, napeti vse sile, da v specijalni debati morda ta ali oni zboljševal-ni, preminjevalni predlog prodre, na je tudi parlamentarna dolžnost. Po uspehih specijalne debate bi bilo končno uravnati stališče napram celotnemu zakonu. Menimo, da bi bilo tako postopanje politično in v danih razmerah tudi taktično bolj upravičeno, kakor pa taktika, ki že a priori obupava ter si izbira princip: ker parlament z?kona ni mogel preprečiti, na- pronađe.
Ta taktika je še z drugega stališča pogrešna. Grofu Stiirekhu je sicer mnogo na tem, da dobi zakon o vojnih služnostih parlamentarnim potom, nrav rad pa bi potem, ko bo ta predloea enkrat sprejeta, »pognal poslance domova (izraz, ki ga rabiio gotovi reakciio^arni krogi) ter etabliral režim § 14. Zato si drži v hudsretnem odseku slovensko klerikalno obstrukcijo, kot vedno pripravljeno rezervo, ki mu bo nudila primeren izgovor. Parlamentarne stranke so sicer poskusile danes ta manever onemogočiti s tem, da so sklenile postaviti na dnevni red imu-nunitetne zadeve, provizorični poslovnik, službeno pracrratiko in event. tudi oredloe v snrememhi § 55. drž. šol. zakona (učiteljski dota-ciiski zakon) nred bud^etni provizorij, ter tako pridobiti na času, da potlačijo klerikalno obstrukcijo v proračunskem odseku, toda setrle so v pravo sršenovo gnezdo. Klerikalci se ma^čuieio s tem, da ie nričH nb'hov
govornik dr. Verstovšek v debati o vojniškem zakonu z obstrukčnim govorom, ki sicer nima nikakega resnega pomena, pa naj vendar vzbudi med strankami večine vtisk, da se hočejo slovenski klerikalci pridružiti češkim radikalcem, in jih na ta način prisili določeni parlamentarni spored zopet reasumirati.
Dogodke v parlamentu obžalujemo ne le v političnem oziru, temveč tudi v gmotnem interesu onih širokih slojev, ki so upali, da se avstrijski parlament končno le zave velikih dolžnosti napram državnim slugam, delavcem, uradnikom, železničarjem, učiteljem ter reši službeno pragmatiko. predloge o plačah slugam in železničarjem, spremembo § 55. drž. šol. zakona. Obstrukcija bo vse to vpropustila. ako ne zmaga končno vendarle pamet------------
Trajalo je več, kakor dve url, predno je mogla zbornica preiti na dnevni red. Vlada in večina ste se poslužili proti pričakovani obstruk-ciji goljufivih in nepoštenih sredstev. Pri izžrebanju govornikov so skušali razni poslanci (znanega poslanca Hummerja navajajo imenoma) vplivati na srečo, seveda v prilog vladnih pristašev. Upravičeno je izzvala obstrukcija o tem nezaslišnem dejstvu dolgo poslovniško debato, v kateri je zlasti posl. Stranskv strogo ju-ristično dokazoval zločinstvo takega postopanja. Zavlačevalni predlogi ra-dikalcev seveda niso prodrli in z uvodnim referatom posl. Stolzela je končno mogla pričeti stvarna debata. Oglasila sta se v imenu vlade minister Georgi, ki je skušal zbornici razločiti predlogo kot pridobitev, ker da pomeni kodifikacijo državnega zasilnega prava v vojnem času ter sekc. načelnik Rešter, ki je obljubljal, da vstreže vlada mnogim izrečenim željam in zahtevam v izvršilni naredbi. Izmed govornikov je omeniti poljskega soc. dem. Liebermanna, ki je očividno pozabil na mirovni in anti-militaristični program svoje stranke ter je naravnost strastno ščuval proti Rusiji. Silno pozornost so vzbujala strogo znanstvena in stvarno - politična izvajanja dr. Ravniharjevega klubovnega tovariša dr. Kornerja, ogorčenost pa frivolnost dr. Ver-stovška. ki   v    obstrukcijonističnem
LISTEK.
Čuva] Gregor.
Tone Rakovčan.
Zateglo in dolgočasno je zatulita tovarniška piščalka Šesto uro. Zapele so žage, cirkular se je z rezkim glasom zarezal v mehko lipovo meso, v prednjem oddelku je zabasiralo veliko kolo svojo vsakdanjo pesem.
Čuvaj Gregor je odtrkal z močno nabitih čevljev blato, potrkal na pisarniška vrata in vstopil.
V kotu pri oknu je dvignil nekdo glavo, pogledal skozi ščipalnik, pa se spet sklonil nad mizo.
»Kar tja postavite v kot!«
»Da gospod, toda —«
»Kaj je?«
»Danes ponoči — so me napadli —«
Hitro je vstal nadzornik tovarne ter stopil bliže k čuvaju.
»Poglejte gospod, na čelu so me ranili — no, saj se ne bojim vsakega, toda bilo jih je preveč —«
Gregor je imel res nad desnim očesom rano s strjeno krvjo in na nosu nekaj prask. Nadzornik ga je pazno premotril, pa ukazal naj gre v kuhinjo, da mu dekla izmije in obveže rano.
»Pridite pa takoj nazaj!«
Ko je odkrevsal čuvaj, je pogledal nadzornik nočno uro.
»Med drugo in četrto popolnoči so ga,- je zamrmral. »Da, včeraj je bil nabor, pijani so bili in noč je bila temna — jih bomo že ulovili ptičke!
Sedel je nazaj za mizo in spet po navadi sklonil glavo nad njo, da so se videli od vrat samo konci čevljev.
Med tem pa je umivala v kuhinji dekla Barba čuvajevo glavo. H koncu se je pokazalo, da ni nič nevarnega, a vendar je dobil krog čela obvezo kakor birmanec.
Počasi je vstopil spet v pisarno.
»Povejte zdaj natanko kako je bilo.«
». . . veste gospod, že dvajset let služim, pa se mi kaj takega še ni primerilo — da bi imel še tisto moč, kot sem jo imel pred dvajsetimi leti. Steno naklestil.«
»Dobro, dobro, povejte kako so vas, pa koliko jih je bilo.«
»Saj pravim, ne vem! Sicer dobro vidim, toda tema je bila kakor -dimniku. Okoli pol tretje ure — bi' sem ravno za tovarno pri krleh — zaslišim za deskami ropot, kakor b* jih kdo prijema!, pa vlačil proti ograji. Strah me ni bilo nikdar — saj me gospod dobro poznate — mislil sem pa, da so le sosedovi psi in odšel počasi proti pisarni. Takrat je pa enemu ušla deska in padla na tla, r» je plosknilo z močnim glasom. Takoj sem stopil v pisarno po gorjačo. Tiho sem prišel k skladišču. Pri deskah ni bilo nikogar; najbrže so jih ravno odvlekli. Počakal sem, da se vrnejo.
Strah me ni bilo popolnoma nič, toda tema je bila, da nisem dobro videl kdaj so se vrnili. Zaslišal sem v bližini šum — takrat   sem pa zakričal:
^Kdo ne da ponoči miru, kdo razbija in vlači deske —«
»Hm,« ga je prekinil nadzornik, »vi bi morali molčati, pa udrihniti. ko so prišli nazaj!«
»Seveda, to lahko rečete tukai v pisarni pri belem dnevu, gospod, toda *am je bila tema —«
»Pa bi vzeli iz omare električno luč seboj —«
»Sem pa hitel, ker sem se bal, da mi ne uidejo! Saj enega sem pošteno naklestil.
Ko sem zakričal je vse potihnilo. Počakal sem nekoliko, ako se spet vrnejo, nato pa vstal in hotel do desk, kar me nekdo zagrabi za levo roko — jaz pa mahnem z vso silo in zadel sem, kajti fant je vzdihnil in zaklel. V tistem trenotku pa me zagrabi nekdo krog vratu, drugi za roke in me vržeta kake pet metrov po skladišču, da sem s Čelom priletel v voz in sem mislil, da bom na mestu izdihnil. Lumpje so se zakrohotali iri zbežali nato krog skladišča —«
»Kam, na katero stran?«
»Gori, proti ogradi, kamor so vlačili deske. Komaj sem vstal tako sta me bolela glava in vrat. S težavo sem prišel v pisarno, da sem navil uro; bila je ravno Štiri.
Ko se je dodobra zdanilo sem privlekel nekaj celih desk nazaj    tri
so razbili — tiste sem pustil zgoraj — greste lahko pogledat, gospod —«
»Dobro!«
»Saj veste, drugače nisem mogel napraviti, ker je bila tema, oa --«
»— je že dobro, že! Bom 'akoj naznanil orožnikom in sporočil tudi
gospodu tovarnarju . . .«
*                 *
*
V dotični vasi je služboval orož-niški postajevodja Malene, ki je odkril \sako tatvino in ujel vsakega postopača, ki se je drznil v vasi počivati s slabim namenom. Kratko-nićlo <i*ugi Sherlock Holmes. Tako se je sodilo, da bo i tatove tovarniških desk kmalu izsledil in Čuvaj Gregor bo dobil nagrado ter užival popolno zaupanje pri nadzorniku.
Čudno je zmajeval postajevodja z glavo, ko si je ogledoval prostor, kjer so ležale deske. Pet jih je bilo! Dve še skoro celi, tri pa razklane in na korceh nekoliko odbite. Skrbno je zabeležil število in stanje ukradenih desk. Nato je šel po sledovih, ki so se poznali v pohojeni travi, do skladišča. Z nasmehom je opazoval med potjo vse kar se je dalo opazovati in tudi v skladišču dobil marsi-kak »corpus delieti«. Zadovoljen je zaprl knjižico — še ena pot mu je preostajala — k čuvaju radi nekaterih najvažnejših praŠanj.
Čuvaj Gregor še ni drugo jutro dobro legel, ko je stopil v izbo postajevodja Malene. Prvi se ga je vidno prestrašil, toda odgovarjal je še dosti hladnokrvno na vsa praša-
nja. Časih so prišli njegovi odgovori navskriž, enkrat celo v popolno protislovje, dasi je govoril ravnota-ko, kakor se je v resnici zgodilo.
Ko so se zaprla vrata za posta-jevodjo, se je čuvaj pogrnil počasi z odejo, se obrnil v zid in zadremal...
II.
Minila sta dva meseca, ko je spet stopil zjutraj ob šestih čuvaj Gregor v pisarno. Odložil je uro.
»Gregor«, je dejal nadzornik, »gospod Malene je ukazal, da pridite danes k njemu — najbolje ako greste takoj.«
»Pa pojdem, gospod!«
Čudno se je zazdelo čuvaju, ko je stopil pred postajevodjo. Ta je snel ščipalnik z nosa ter ga dolgo časa smeje gledal.
»Sedite, Gregor!«
»Kaj bi pa še radi od mene?« je prašal nekako s strahom čuva],
»Poslušajte Gregor! Tičke, ki so razbijali deske sem že izvohal; ni jih bilo mnogo — bil je samo eden —«
Kakor bi na gadu sedel je poskočil čuvaj in se začudil.
Postajevodja je utihnil in motril Čuvaja.
»Glejte,« je nadaljeval, »prejšnji dan je bil nabor. Pri krčmarju Janezu so fantje pili in mimogrede ste tudi vi ob osmih izpili na njihovo zdravje nekaj kozarcev. Do dveh po polnoči ste odpravljali službo, a vino vam je stopilo v glavo, postala Je težka, da ste jo morali nasloniti za
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
2yi štev.
govora utemeljuje zakaj da hoče njegova stranka glasovati za predlogo! Pozno zvečer pride posl. Fresl na vrsto, ki obljublja govoriti do jutraj-šnjega večera-----------
# Razpoloženje v parlamentu tudi sicer ni najugodnejše. Pogajanja med Poljaki in Rusini se nahajajo zopet na mrtvi točki, ker se nacijonalistič ni elementi v Poljskem klubu še vedno protivijo vsaki spravi in ker zahtevajo Poljaki, da popuste Rusini za ceno vseučilišča v svojih političnih zahtevah glede gališke deželno-zborske reforme. Danes ob 3. uri bi se naj bila vršila odločilna konferenca — toda vsled nesrečnega slučaja, ki je zadel ministra Hussareka so jo morali odložiti. — Veliko razburjenje je vladalo dopoldan nad uradnim komunikejem o Prochaskovi aferi. Ne le slovanski temveč tudi nemški poslanci so poudarjali, da je zunanji urad razburjal javnost tedne in tedne, akoravno je moral vedeti, da na celi aferi ni ničesar resnega. Javno se ie danes govorilo, da eksistira na Ballhausolatzu madžarska, protislo-vanska klika, ki gospodari v pres-biroju. ter ščuje in hujska časopisje izvajajoč pri tem politiko, ki je državi naravnost škodljiva ter se nahaja tudi v nasprotju z intencijami grofa Berchtolda. V parlamentarnih krogih se tudi govori, da je igrala Prochaskova afera veliko vlogo pri raznih borznih manevrih gotovih krogov. — V to zalego (drnge besede ni mogoče rabiti) bo treba energično poseči. Posl. Renner je zadevo že danes v debati omeni! in posl. ?meral fe podal tozadevno interpelacijo. Pričakovati je. da se oglasijo tudi še drugi politiki-----------
Popoldne se ie danes sestala tudi gosposka zbornica, ki je odobrila brez debate predloge o rekrutnem kontingentu, o podpori rodbin vpoklicanih rezervistov in o dobavi konj in vczil. ter razpravljala o predlogah glede inženirskih komor in uvedbe razredne loterije.
Hemci in WMM Slovani.
i.
V kratki dobi letošnje jeseni so se izvršile v naši nenosr^dni bližini velikanske iznremembe. Na Balkanu so naši jugoslovanski bratje SrM in Bo^ari. katerih dosedanja zgodovina je bila nepretrgana verisra trpljenja in muk. enkrat za vselej obračunali s stoletnim tlačiteljem. s Turčinom, ki jih je toliko le: oviral v vsakem razvoju in napredku. Srbski in bolgarski narod sta se tekom preteklega stoletja deloma že otresla turškega robstva in si vstvarila mož-nosi in pogoje modernega razvoja. Majhne slovanske državice so vstva-rili državniki I. 1S7*. na berolinskem kongresu z namenom, da se bodo ra!e za vedno naslanjati na sosedne moeočne velevlasti posebno na Avstrijo, ako bodo hotele životariti in se obdržati.
Stirintrdeset let je preteklo od tega časa. Na zunaj se je zdelo, da se male državice na Balkanu ne bodo mogle povspeti do kakršnega pomena, ker so bile medseboi nevozne in so zavidno ovirale razvoj driiea dru-rri. Bolgari in Srbi so se zgrabili med seboj 1. 1*S5. pri Slivnici v krvavem boju. Srbiia se nahaja že dlje časa v gospodarskem in političnem konfliktu z Avstrijo, katere državniki so ravnali in še hočejo ravnati ž njo, kakor se nm zfftibi. Kliub terr noro**-
dve uri v skladišču na voz. Ko ste se zbudili ie bila ura že štiri —
S Širokimi očmi in z odprtimi usti je strmel čuvaj v postajevodjo in ni ugovarjal. Ta ie pa mirno nadaljeval :
?•, Navili ste seveda takoj uro, toda morali bi jo med tem časom že trikrat. Bali ste se. da bi ne bili radi tega odpuščeni iz službe in nanesli ste sami desk v ogrado, a pri tem ste bili preveč nerodni, padli ste in ste pobili na čelu in po nosu. Zjutraj ste si pa zelo dobro izmislili zgodbo o lumpih. ki so kradli deske —«
»Da, gospod postajevodja, rav-notako je bilo,* je z iokaiočim glasom potrdil čuvaj. »Pa prosim vas ne naznanite me, ker izgubim službo in zaprt bom. Imam pa družino, šest otrok — prosim nikar me ne naznanite!«
Planil ie s stola in pokleknil pred
postaievodjo.
»Obljubite mi, da ne napravite nikoli več kaj enakega. Gregor!- je ukazal postajevodja, »ker v prihodnje vas bom brez usmiljenja naznanil. Zdaj vem o tem samo jaz in pa gospod nadzornik, ki pa ie obljubil, da ne pove tega tovarnarju. — Torej obljubite?«
S solzami v očeh je prisegel čuvaj Gregor, da se nikdar več ne spozabi tako daleč, da bi se na večer napiL
malnim pojavom na zunaj se je »vršil v notranjem življenju balkanskih Slovanov velik preobrat. Tiho in vztrajno so delovali možje osvobojenih državic na vseh poljih. Srbija in Bolgarija sta se kulturno povspeli na visoko stopnjo. Iz prejšnjih požganih podrtij in opustošenih sel so nastala lepa krasna moderna mesta in prijazne vasi. Pridni prebivalci, trgovci, obrtniki in uradniki so se naselili v njih, ustanovili so ljudske, srednje in visoke šole, zgradili so lepe ceste in železnice, z eno besedo začelo je kli-ti novo kulturno življenje, na osvobojenih tleh, začelo je rasti blagostanje in bogastvo osvobojenih prebivalcev, iz prejšnjih tužnih pokrajin so postale sicer male, a močne države. Kratka je ta zgodovina balkanskih držav v novem času, a v tem kratkem Času nam je pokazala nadarjenost in sposobnost slovanskim narodov, pokazala je, da so Jugoslovani zmožni živeti samostojno življenje in da ne potrebujejo nobenega jerob-stva. Medtem, ko so se osvobojene balkanske države Bolgarija, Srbija in Črna gora notranje razvijale kul-turno-politicno in gospodarsko, je ječalo onstran meje milijone trpečih sobratov pod robstvom azijskih Os-manov. Zgodovina je tekom preteklega stoletja pokazala, da je Turek nesposoben sprejeti višjo kulturo zapadne Evrope in da kot tak ne more vstvariti države, ki bi omogočila podanikom časom primerni razvoj in življenje.Po srednjeveškem kopitu so hoteli turški paše, begi in spahiji tudi še v modernem dajsetem stoletju gospodariti v Evropi in tlačiti po azi-jatski maniri zasužnjeno ljudstvo. N popisno je trpelo brezpravno ne-turško prebivalstvo pod samovoljnostjo in brezsrčnostjo turških mogotcev, bHo je brez vsakega varstva izročeno vednim napadom ar-navtskih in drugih roparjev, bilo je kratko rečeno nečloveško življenje pod Turkom. Medtem pa se je razvijalo življenje njih bratov onstran turških mej svobodno in mirno pod zaščito dobrih državnih naprav in splošnega državnega reda. Turčija, ki so jo silile evropske velevlasti, k reformam v upravi, se je izkazala, da je nesposobna k vsakemu državnemu preustroju. Živela je itak že dolgo samo vsled zavisti evropskih velevlastij, ki ne privoščijo druga drugi Carigrada. Tako se je Turčija že dolgo umetno vzdrževala, velevlasti so jo silile k reformam, nemški oficirji so hoteli vstvariti moderno možno turško armado, da bi držaja Jugoslovane v šahu, toda ne eno ne drusro se ni obneslo. Mladoturki so s svojimi državnimi reformami pogoreli in tudi nemški častniki niso bili zmožni reorganizirati turške armade. Tako je ostalo vse pri starem turškemu režimu in življenje je postajalo za turške Slovane od dne do dne neznosnejše. Zato so se združili balkanski narodi in se s svojimi armadami vrgli na Turke in jih v kratkem času zanodili takorekoč iz celega balkanskega polotoka. Svet je strmel in se čudil armadam Srbiie in Bolgarije, saj ni nihče pričakoval takih uspehov v tako kratkem času. Evropska diplomacija, ki je pred vojno prisegala na status quo, ie bila popolnoma konsternirana.in nihče danes ne mis^i več na status quo. Srbi. Bolgari, Črnogorci in Grki so v kratkem a-su rešili orientalsko vprašanje na priprost način. Z orožjem v roki so pregnali svojega stoletnega sovr. >-nika tik pred Carigrad in so s tem rešili svoje sobrate stoletnih muk in trpljenja. Poteptali so turško gospodarstvo v nrah in napravili, izpre-menili preišnje sužnie v svobodne Hudi in jim vstvarili pogoje, da razvijejo svoje zmožnosti in začnejo • vi vati pridobitve moderne omike in izobrazbe. Prejšnje majhne države se bodo znatno povečale. Bolorariin dobi pokrajine stare Trncije in vzhodne Makedonije in razširi svoje meie do E<?eiskecra moria: Srbija si nriklopt Staro Srbijo. Kosovski okraj in del sandžaka. Crna gora raztegne svoje mej'* vzhodu in jugu. Moč balkanskih Slovanov se znatno povzdigne, na vzhodu postanejo gospodarji od Donave do Egejskega morja trezni in žilavi Bolgari, v sredi Balkana zagospodujejo Srbi in na ohalib indranskega morja se ojačijo junaški Črnogorci. Tako bodo gospodovali na Balkanu odslej kot najvažnejši faktor Jugoslovani, njih moč se bo raztezala od Črnega do Jadranskega morja, od Donave do Egelskega morja in bo obsegala naivečji in najlepši krai balkanskega polotoka. Te iznre-membe so se izvršile v kratki dobi letošnje jeseni in ti zgodovinski dogodki, so dali razvoju jugoslovan-stva novo smer.
Med vojno in mirom.
Mirovna pogajanja.
Po formalni seji mirovne konference se je ta odgodila do četrtka, ker so turški delegati imeli samo na-
log, da se pogajajo z delegati onih balkanskih držav, ki so podpisale premirje. Turški delegati hočejo dobiti še informacije svoje vlade glede pogajanja % grškimi delegati.
Zavlačevanje se je tedaj že začelo in dvomljivo je, kako stališče bodo zavzeli delegati balkanskih držav napram tej taktiki. Zdi se, da hočejo dati to pot turškim odposlancem še priliko, da stopijo v zvezo s svojo vlado. Potem pa se morajo pogajanja končati popolnoma nemoteno.
Črnogorci vztrajajo neomajno na svoji zahtevi, da jim pripade Ska-der ter je na Cetinju izšel letak v francoskem listu, ki dokazuje upravičenost črnogorskih zahtev glede Skadra. Drugačne rešitve Crna gora ne priznava.
Z Dunaja razširjajo nemški listi s prozornim namenom, škodovati edinosti Balkanske zveze, vesti, da nameravajo slovanske balkanske države, v prvi vrsti Bolgarska, skleniti poseben mir s Turčijo, pri čemer hočejo zahtevati zase tudi Solun. Če bi imela Bolgarska take namene, bi se bilo to izkazalo že takoj pri prvi seji mirovnih pogajanj, izkazalo pa se je, da delegati slovanskih držav Balkanske zveze popolnoma drugače pojmujejo zavezništvo, kakor jim podtikajo in kakor je sklepati iz teh kalkulacij, da pojmujejo zavezništvo ti krogi.
Konferenca veleposlanikov.
Kakor poroča Reuterjev bureau, so se sestali včeraj poslaniki velesil pri državnem tajniku Grevu v zunanjem uradu na posvetovanje, pri čemer so se določili splošni temelji pogajanj. Isti urad izve iz diplomati-čnega vira, da bo konferenca veleposlanikov sprejela vse sklepe samo ad referendum in da ostanejo vsa pogajanja tajna. Sodi se, da bo to trajno in hitrejše izmenjavanje nazi-ranja blagodejno in pomirjevalno vplivalo na evropsko javno mnenje in pripomoglo k temu, da se bodo sporna vprašanja hitro rešila.
Konferenca se je sestala včeraj ob 4. popoldne. Konferenca se bo trudila najti skunno evropsko stališče glede vprašanj, ki so postala aktualna vsled vojne na Balkanu. 2e odkar vlada kriza, tedaj od oktobra sem, se je opetovano konstatiralo, da vlada sporazumljenje glede nekaterih vprašanj med kabineti. Res je sicer, da je bil sporazum večidel samo negativen. — izpočetka princip, da velesile ne bodo posegle v boj in pozneje sporazum, da status quo na Balkanu ne velja več. V tem času pa so se pojavili dvomi, ali podpira Rusija Srbijo v njenih težnjah, zlasti po jadranskem pristanišču. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali ne nastopita tro-zveza in tripelententa druga proti drugi. Koncem prvrga tedna meseca novembra je dosegla kriza svoj vrhunec. Tedaj je prišel pomirjevalni govor Asquithov v Guild Hali dne 9. novembra, ki je pokazal, da se vrše kljub zvezni zvestobi med državami tripelentente pogajanja med posameznimi državami. Treba je bilo tedaj počakati, kakšen rezultat bodo imela ta pogajanja in zlasti Avstro - Ogrska ni smela s prenagljenim korakom izzvati splošne evropske vojne, dokler je bilo še nekaj upanja, da se sporna vprašanja rešijo mirnim potom. Kljub temu se oblaki še niso razpršili. Nato^je prišel predlog, da naj se skliče konferenca veleposlanikov, ki naj bi imela samo posvetovalno pravico. Poleg vsega tega pa ima konferenca veleposlani kov morda še nalog, da poseže aktivno v mirovna pogajanja, če bi grozila, da se razbijejo.
Včerajšnja posvetovanja veleposlanikov so se vršila do 7. zvečer. Da bi naglasih, da konferenca ni formalna, so prišli poslaniki brez svojih tajnikov. Tudi se ni sestavil noben protokol in nobeden izmed poslanikov si ni delal beležke. Za posvetovanje tudi ne velja noben program. Posvetovanja se ne bodo vršila vsak dan. marveč samo po potrebi.
O tem posvetovanju se govori med drugim tudi sledeče: Francoski verski protektorat v Orijentu in vprašanje Dardanel pride na razpravo samo, če Francoska, oziroma Rusija to zahteva. Glede vprašanja Dardanel nima konferenca obveznih izjav Rusije, nač pa prevladuje mnenje, da upa Rusija, da bo to vprašanje v kratkem samo ob sebi rešeno, med tem ko bi morala Rusija sedaj dati dragocene kompenzacije. Angleška bo najbrže predložila vprašanje Fgeiskih otokov. Avstro - Ogrska in Italija pa vprašanje Albanije. Avstro - Ogrska bo najbrže tudi zahtevala, da njen promet blaga iz Soluna in v Solun ne bo na slabšem, kakor je bil do sedaj in naj bo potem Solun grško, bolgarsko ali pa mednarodno pristanišče. Da bi se Solun in-ternacijonaliziral, ne bo predlagala nobena velesila.
Sodi se, da bo konferenca veleposlanikov kljub težkočam, ki se H
stavijo, svoje delo kolikor možno pospešila, da na ta način tudi vpliva na mirovna pogajanja. Glede Odrina so mnenja, da je že dosežen bolgarsko-turSki sporazum.
Kljub tem, kolikor toliko pomirjevalnim vestem iz Londona, prihajajo iz Bruslja več ali manj vznemir-j u joče govorice. V Bruslju so namreč baje izvedeli, da dela francoska vojna uprava velike vojaške priprave. Več vlakov z municijo in topovi je odšlo proti severni in vzhodni meji. Francosko brodovje v Sredozemskem morju v Kanalu in atlantsko brodovje so preskrbeli s strelivom in drugimi potrebščinami. Med Parizom, Londonom in Petrogradom se vrše živahni pogovori.
Medtem skušajo izkonstruirati na umeten način novo afero. Gre to pot na železnico iz Soluna. Brzojavka pravi, da je bil most čez reko Vardar že 11. decembra popravljen in da so Srbi obljubili, da bodo takoj začeli z direktno poštno zvezo z inozemstvom. V Solun je dospela samo srbska komisija, ki se pogaja z zastopniki grške vlade, pri tem pa popolnoma prezira zastopnike orijent-skih železnic. Kar odhaja iz Soluna vlakov čez dan, se vozi samo do Gumeadže. Na drugih progah pa stoje srbski vlaki samo od slučaja do slučaja v prometu, pri čemer uporabljajo Srbi premog erijentskih železnic. Od potnikov Srbi ne zahtevajo voznine in so preprečili tudi pošiljanje službene pošte in službenih brzojavk čez Gumendžo.
Da je vse to samo zlobno izmišljeno, kaže dejstvo, da je promet na železnicah, ki gredo po od Srbov okupiranem ozemlju, če že ne normalen, vendar reden. Za Solun pa Srbi kratkomalo ne morejo biti odgovorni.
•      *      *
Pomorska bitka.
Pred Dardanelami je prišlo do pomorske bitke med turškim in grškim vojnim brodovjem. Zdi se, da so bile vse vesti o turški zmagi zlagane, vsaj danes prinašajo brzojavke vesti iz Carigrada, da je šlo turškemu vojnemu brodovju zelo slabo. Opazovalni častnik na grški vojni ladji »Averof*; zatrjuje, ia je videl, da je bila turška oklopna križarka »Hejreddin Barbarossa« zadeta od šest 234milimetrskih krogel. Nasprotno pravi brzojavka iz Carigrada, da je začela grška vojna ladja sAverof« goreti in da se je nagnila na stran. Grške vojne ladje so jo vzele nato v svojo sredo. Druga brzojavka iz Carigrada pa ne poroča ravno o sijajni zmagi Turkov. Poveljnik turškega brodovja je namreč brzojavil v Carigrad: Oddelek našega vojnega brodovja, obstoječ iz 4 križark in 4 torpedovk, je odplul v četrtek zjutraj v zaliv Saros. Srečali smo tri grške torpedovke. ki so začele pred nami bežati. Ko smo dospeli v zaliv Saros, smo zaplenili dva prazna grška transportna par-nika, ki smo jih hoteli spraviti v Dardanele. Na povratku so nas napadle tri grške torpedovke, vendar se je posrečilo ekskortirajočim voj. ladjam, da so pobegnile. Nato je prispelo naše vojno brodovje v Dardanele, kjer je obstreljevalo grško brodovje. Dve naši torpedovki sta poskusili torpedirati grške vojne ladje, pa sta bili težko poškodovani. Grško vojno brodovje nam je hotelo odrezati povratek, vendar se nam je posrečilo dospeti v Dardanele.
Razmere v Turčiji.
V Bruselj je dospelo več ubež-nih mladoturkov, med njimi tudi nekdanji turški finančni minister Džavid beg in bivši minister Hakki beg. Džavid beg se je izrazil zelo nepovoljno o Kiamil paši, ki je popolnoma porabljen 861eten starec, ki pozna samo svojo osebno slavo in osebno maščevanje. Kot enega najhujših ukrepov vlade je označil Džavid beg, da se je pred vojno izmenjal ves generalni štab. Na mesto častnikov, ki so natančno poznali mobilizacijski in aprovizacijski sistem, so prišli drugi častniki iz stranke Kiamil paše. Nemške častnike, ki so bili mesece in mesece v Carigradu in so se ponudili vojnemu ministru, da prevzamejo aproviza-cijo armade, so kratkomalo odslovili. Tudi načrte Goltz paše so baje (?) izpremenili. Ti načrti so imeli v mislih defenzivo namesto ofenzive, in črta Viza - Lile Burgas, naj bi bila defenzivna črta (?) Na ta način naj bi se pridobil čas, zbrati turško vojsko, katere mobilizacija je zelo težavna. Utrditev Odrina je tvorila del tega defenzivnega načrta. Namesto tega pa so začeli Turki z ofenzivo z 80.000 možmi proti dvakrat tako močnemu sovražniku. Bili smo popolnoma pripravljeni na vojno. Vse, kar se je tikalo prehrane in municije, je bilo vzorno pripravljeno. Nikdar ni začela Turčija kake vojne z boljšim materijalom, kakor to pot, pri vladi pa ni bilo nobene organizacije. Vojaki so stradali tri dni in sovra-
žnik je nato pobral provijant, ki je dospel prekasno. In nemški topovi? Pri Čataldži in pred Odrinom se je izkazal dosti dober, Če pa se ni izkazal nemški materijal na drugih bojiščih, je krivo to, da je slaba prehrana vsak red onemogočila. Pri Čataldži vedno ojačujemo svoje moči. Imamo tam nad 100.000 mož in pričakujemo še nadaljnih 1(50.000 mož iz Sirije in Damaska. Sedaj je naš položaj ugodnejši, samo vprašanje je, kakšno bo vodstvo.
Pismo slovenskega zdravnika z Bolgarske.
Dr. Fran Šabec, ki ga je odbor »Rdečega križa balkanskih držav« ooslal na Bolgarsko, je poslal našemu uredništvu to-le zanimivo pismo:
Sofija, 10. decembra.
V Plevnu sem svoj posel opravil. V začetku je bila trda. Posla mnogo, običaji, način življenja, ljudje, vse to tuje, hrana za nas nepovoljna, stanovanje neudobno, razvedrila nikake-ga in vrh vseh teh nadlog neprestano dež in blato — mnogo blata. V teku časa sem se pa na vse to privadil in ljudi sem bolje spoznal in čim bolj sem jih spoznaval, tem bolj so se mi priljubljali, postali smo si najodkri-tejši prijatelji in življenje v Plevni mi ni bilo več težko in žalostno. Zlasti v moji bolnici je bilo tako prijetno, da sem zahajal tja. kakor na kako zabavo. Ranjenci, ti divni junaki! Treba jih je samo videti v bolnici in čuditi se jim moraš. Same muskulozne krepke postave, katerim je v boju najljubše povelje: »napred na nož«! In tukaj v bolnici jih je sama ponižnost, vljudnost in hvaležnost. Pri operacijah nikdo ne črhne, niti ne popraša za to ali ono, in po izvrženi operaciji ti je neizmerno hvaležen, Razun tega so vsi zelo inteligentni in nimajo nikakih grdih razvad. Vsi so trezni in z vsim zadovoljni: kletve nisem čul pri njih niti ene v celem mesecu mojega bivanja v Plevnu. Mene so v bolnici silno radi imeli ranjenci, kakor tudi osobje,sestoječeiz-kakih 20 plevenskih gospej in gospo-dičen in z medicincev: kar obožavali so me, tako da mi je bilo poslovanje v bolnici nad vse prijetno. Razun mene sta bila v Plevnu še 2 zdravnika Hrvata iz Zagreba in en Čeh. Ko se je začel bližati čas našega odhoda. Plevenčani kar niso vedeli, kako bi nam izkazali svojo hvaležnost.Zadnji teden ie bila skoro vsaki dan gostija. Sedaj nas je povabil general, sedaj župan, sedaj zopet plevenski meščani, pa zopet plevenski samci, bolgarski pop visoko naobražen človek in silno navdušen Slovan, slednjič tudi predsednik bolgarskega »Rdečega križa« v Plevni.
Nad vse prisrčno pa je bilo slovo snoči na plevenskem kolodvoru. Restavracija je bila nabito polna, tako da ni bilo mogoče sedeti, temveč smo vsi stali. Prišli so vojaški dostojanstveniki, občinski zastop z županom, duhovniki, nebroj meščanov in od moje bolnice vse osobje, ki me je kar zasulo s šopki in cvetjem. Iskrenosti tega slovesa se popisati ne da. Poslovili smo se s solzami. Danes sem v Sofiji in ložiram pri g. Kendi, kjer se prav dobro počutim. G. Ken-da ima sedaj v Sofiji najudobnejši hotel, kjer se tujci kar trgajo za sobe in najelegantnejšo ter najbolje obiskovano kavarno. Danes popoldne na pr. so veliki kavarniški prostori natlačeno polni, toliko ljudstva ni videti v nobeni ljubljanski kavarni. Bolgarom najbolj ugaja, kakor mi sami pripovedujejo v tem hotelu izredna snaea in izvrstna ter točna postrežba. Tukaj sem se javil pri »Rdečem križu«, kjer sem dobil železniški list do Mustafe paše, kamor se odpeljem jutri zjutraj in od tam pred Odrin ali v Lozengrad gledat, če bi trebali tam še zdravniške pomoči. Bivanje v Bolgariji je porodilo v meni čut, da bi se sramoval celo svoje življenje, če ne bi prišel temu divne-mu narodu v teh pomembnih dneh po svojih skromnih močeh na pomoč. Srčni pozdrav vsem prijateljem!
Štajersko.
Iz Celja. (Umrl) je danes, 17, decembra, zjutraj v celjski bolnišnici na zastrupljenju z nikotinom g. Viljem S e i f e r t, učitelj »Glasbene iMatice« v Celju. Pokojnik je bil še pred nekaj dnevi čil in vesel. Bil je doma v Unhoštu pri Kladnem na Češkem, absolviral praški glasbeni konservatorij in nato služboval po različnih hrvaških mestih, dokler ni prišel pred prilično dvema letoma v Celje. Bil je dober glasbenik, navdušen Slovan in priljubljen družabnik. Pogreb se vrši v četrtek, dne 19. decembra ob 3. uri popoldne od deželne bolnišnice v Celju na okoliško pokopališče. Naj mu bo lahka slovenska zemljica!
•291 štev.
SLOVENSKI   NAROO.
Stran 3.
Iz Celja. Med nemškim učitelj-tvom narašča zopet nezadovoljstvo zaradi tega, ker zavzema nemško-nacijonalna večina v štajerskem deželnem zboru na eni strani intran-singentno stališče napram slovenskim deželnim poslancem in tako onemogoča delovanje deželnega zbora, na drugi pa izjavlja ista večina, da ne bo mogoče izpolniti učiteljskih želj, ker bi se nemško meščanstvo vsakemu zvišanju deželnih doklad v ta namen odločno uprlo. Zadnjo nedeljo je imelo tu v Celju »južnoštajer-sko nemško učiteljsko društvo«, ki podpira politiko nemško - nacijonal-ne večine v deželnem zboru, svoj občni zbor. Prišli so pa samo nemški učitelji iz Celja, ki imajo razna korita in postranske zaslužke pri nemških mogotcih ter torej tudi po starem pregovoru tulijo z njimi, zunanji nemški učitelji so pa v znak svojega nezadovoljstva izostali. Nezadovoljno je tudi nemško učiteljstvo v Radgoni, ki se je znova postavilo proti >Siidmarki- in -Sehulvereinu«, češ, da vodje teh društev niso izrabili svojega vpliva (Wastian!) vprid učiteljskim težnjam.
Štajerski deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 14. decembra prov. učitelja Smoleta v Racah in Planerja v Crešnjevcu za definitivna in je prestavil def. učitelja v Kosrrivnici Slavka Cokla v Runeč pri Ormožu.
Iz uradniške službe pri Južni železnici. Prestavlieni so gg.: prov. asistent Franc Č u t i č iz Brežic v \Yorgl: prov. asist. Vilim Novak iz Sinče vasi v Brežice: pristav Franc Papst iz Celja v norico: aspirant Edvard O r a c h iz Ruš v Donawitz: isjstent Jože P i 1 c h iz Pona\vitza v Ruse: aspirant Alojz Lavrenčič iz Branzolla v Vuhred.
Tz St. Petra na M. s. nam pišejo: Te dni so se nastanili pri nas mi-nafveč menda zato. da bi snreobrnili trdovratne liberalne duše h Koroščevi veri. Pridigajo o vsem mocročem. celo o — Parwinu. Njegove znanstvene teoriie raztrgajo z naivnoneumnimi dovtiDi. Dvomimo, da bi bil že kateri od teh ero-snodov bral kako Darwinovo delo. Take razlage so tudi na kmetih docela nenotrehne in breznomembne. ker manika vri posln^alcih fin tudi pri govornikih) vsake znanstvene pred->brazbe. Bilo bi veliko koristnejše. ako bi si gg. kupili Dri uredniku Snindlerju v Celiu »Higijeno na kmetih - in bi brali ljudstvu nekaj poglavij ali pa če bi vsnodbujali kmečke ljudi k radionelnemu gospodarenju in večji treznosti. 7a boj nroti brez-verstvu je pri nas še časa dovelj.
Velenje.       (Nemška     Šola.) Dolgo časa že ni bilo nič slišati o Velenju in njegovih prebivalcih, a meni ne pusti srce, da bi se pustila ta vrla * nemška  trdnjavica«  tako    vnemar, ko je vendar toliko momentov, ki bi jih moral vestni kronist skrbno zabeležiti. Kaj ie torej novega? Nemška šola uspeva imenitno, oba razreda sta polna otrok, ki so jih nabrali in nabobnali nemčurski agitatorji. 2e dva meseca pred šolo co letali okrog; noben kočar jim ni bil prereven, nobena koča preumazana, samo da je bil v njej otrok, ki je bil goden hoditi v šolo.     Obljubovali so staršem vsemogoče  in  tako  so    pregovorili več slovenskih kmetov, da so vpisali svoje otroke v ponemčevalnico,    v pojrubonosno žrelo našega ljudstva v Velenju in okolici.     In tako romajo dan za dnevom    trume    slovenskih otrok v to hišo in slovenskemu človeku se krči srce, če to opazuje. — Ce bi vprašali, kdo je temu kriv, moramo odgovoriti, da precej slovenska inteligenca, ki se je premalo pobrigala za stvar. Ta točka naj bi združevala v delu obe stranki, kajti tu se ne gre za strankarske interese, tu se gre za interese naroda.     Gotovo je res, da je tako delo silno nehvaležno in danes celo nevarno, ali    gospoda moja, včasih žrtvuiemo za malenkosti  veliko več, kakor  žrtvujemo  in smo žrtvovali za to važno stvar. In narodno delo pri nas ne bi smelo biti fraza,  kakor  je  žal,    že    marsikje. Kako pa začeti delati?  Masa ljudstva   se ne da premakniti tako hitro na eno ali drugo stran.-      Marsikdo govori tako. Toda ta človek ne pozna ljudstva ali pa ne govori iz srca. Približaj se komu iskreno, pa ti bo Kkrenost vrnjena. Veliko bi se bilo že lahko storilo, ali kaj, ko so bili delavci taki. kakor oni kmet, ki je od njive vedno zahteval, da mu rodi, nikdar pa je ni pognojil. Ne vem, se li razumemo? Nekateri  bodo razumeli, toda če se bodo zganili, je vprašanje. Ne podcenjujmo ljudstva, kajti razmere so zdaj drugačne, ko nekoč. Zakaj bi mirno pustili, da bi par slovenskih    renegatov   trgalo nam kos za kosom in ga gromadilo v nenasitno žrelo lačne mamke Germani je. To je naše! Tisočletne pravice, svete tradicije govore za nas, samo mi molčimo!     Kralj Matjaž, vstani, čakamo, da nas prebudiš iz spanja, ki ga spimo s teboj l
Drobne novice. Osebne vesti. Umr^ je dne 16. decembra v Stranicah vdova nadučitelja in posestnika, gospa Ana Arzenšek. Od njenih sinov je Alojz župnik v Vitanju, Anton glavni zastopnik »Donave« v Celju, Josip oficijal pri železniškem ravnateljstvu v Beljaku in Ivan trgovec in posestnik v Stranicah. Pri Sv. Križu na M. p. je umrla mati tamošnjega župnika gospoda W e i x 1 a. — Na Vranskem se vrše meseca februarja občinske volitve. — Iz Celja. Za podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu bo sprejemal in pobiral darove v Celju in okolici profesor na nemško - slovenskih gimnazijskih razredih Ant. Rabuza. — VMiir-z u s c h 1 a g u na Zg. Štajerskem so bili pri občinskih volitvah izvoljeni v X razredu z malo večino nemško-nacijonalni kandidatje. Po Zg. Štajerskem imajo letos pri občinskih volitvah socijalisti skoraj same neuspehe, opaža pa se okrepljenje nemških nacijonalcev. — Zgorela je koča posestnika Martinija v Razte-zu blizu Rajhenburga. Domači so bili vsi v gozdu, doma pa so se vžgala drva, ki so jih v peči sušili. — Iz Celja. V mestu in okolici se je dogodilo zadnje tedne več napadov na posamezne osebe. Tako so na Ostrožnem našli ubitega nekega raz-našalca peciva, pri Lokrovcu so štirje lopovi napadli in do krvavega pretepli kmeta Jezernika, da, celo v mestu samem je te dni napadel nek lopov na glaziju Žurbijevega. Dalje je bila v Vrtni ulici neki stranki iz stanovanja ukradena zimska suknja. Lov na te napadalce in uzmoviče bi bil hvaležnejše delo ko lov na srbske atentatorje in vohune.
Hnnnško.
Pobegli iztirievalec. Pobegnil je v Spitalu ob Dravi raznaševalec socijalno - demokratičnega glasila in iztirievalec naročnine liofer. Odnesel je s sabo čez 2T> K pobranega denarja, zapustil na je še več kot toliko dolga.
Zagoneten napad. V Celovcu so našli v nekem parku noleg deželno-brambne vojašnice delavca Franca Franketa nezavestnega. Franke ima več težkih poškodb na glavi. Ko se ie malo zavedal je govoril v odlom-lienih stavkih, da ga je napadel neki mladi fant vsled ljubosumnosti.
Celovška porota. — Detomoril-
ka v župmšču. Dva nezakonska otroka je že imela ?5letna dekla Tereziia Trunkova. doma iz Mozirja, sedaj na Jezerskem. Tn prišel ie tretji. Slabo živh'enje, beda in revščina sta jo prisilili, da je začela misliti, kako bi se ubranila otroka. Prišla je do sklepa, da otroka zamori in žal ji je bilo, da tega ni storila že pri nrvih dveh otrocih. Poleg tega pravi sama pred porotniki, sem se bala. da bi kovač Marka Hribar ne odrekal očetovstva, in ker sem bila v župnišču, sem sklenila, da ne pr>k!;čem ponoči k porodu tudi če izkrvpvim. No pa kovač Hribar je toliko kulanten, da pnzna očetovstvo. Prišel je čas noroHn, obležala je Trunkova. — bilo je ronoči — porodila zdravo dete in ni izkrvavela. Deset minut po porodu ie stisnila otroka k sebi in zaspala. Ko se ie prebudila je bilo ćete mrt o. Vstala ie zlobna mati, šla je na delo, dete pa ie zakopala. Da vidiio ženske vse, je gotovo, in tudi v tem slučaju so uvidele, da je Trunkova hli^o katastrofe. Ko le nič ni bilo. zaSumHo je po vasi, kaj je ž nio in skrivnos+ne govorice so se širile in širile, dokler niso dospple do oblasti. Silila ie preiskava. TrunVova se ie udala in n**t; «=o truplo na mestu, ki ie označila Trunkova. Končno le vse priznala Porotniki so glavno vprašanje glede detomora zanikali, s trm ie odpadlo vprašanje glede zmedenosti misli, potrdili so na vpra*anie glede krivde, ker ni poVlirala Trunkova k porodu pomoči. Trunkova ie bila ob-^oiena na 1 mesec Mrovena zanora. Ker na se je obtoženki vštel v kazen nreiskovalni zapor, so Trunkovo takoj izpustili.
Ponesrečen vojak na straži. Nekega vojaka, ki je stal na straži na železniškem mostu blizo Prvačine je zadel brzovlak in ga popolnoma raz-mesaril.
Tatvine v tehničnem zavodu v Trstu. Na tem zavodu opažajo že več mesecev velike tatvine železa posebno pa brona in kositarja. Skupna škoda znaša do sedaj že čez 10.000 kron. Končno se je vendar le posrečilo, da so tatove zasledili. Metali so namreč delavci livarji ukradene dele čez zid, na drugi strani pa so njihovi tovariši pobirali ukradeno blago. Aretirali so 7 livarjev, ki so tatvino priznali. Obdržali so vse v preiskovalnem zaporu.
Desetleten morilec. Desetletni deček Juli Simionato se je spri pred nekaj dnevi na cesti v Trstu s približno toliko starim neznanim dečkom. Prepir se je končal s tem, da je dal Simionato tujemu dečku par zaušnic. Včeraj pa je tuji deček napadel Simionata nepričakovano iz zasede. Zabodel ga je z nožem v trebuh in mu povzročil tako rano, da so Čreva izstopila. Napadalec je pobegnil in ga še niso izsledili, smrtno ranjenega Simionata pa so odpeljali v bolnišnico.
Sadovi klerikalne in samostanske vzgoje. — Tragedija na pokopališču. Bilo je na pokopališču na Reki. Ob svežem grobu je stala krsta, okrog jame so bili zbrani sorodniki in znanci pokojnika. Nategnili so nosači po običajnem obredu duhovnika vrvi, dvignila se je krsta, že je bila nad jamo in se pogrezala v njo. Vse je bilo mirno tn tiho le prst je padala ob krsti v jamo. Naenkrat počijo štirje streli. Z obupnim krikom nade sin nokoinika. Alojzij Pirjavec. doma iz Sežane težko ranien na tla. Ustrelil ga ie njegov mlajši, komaj 14letni brat Matevž Piriavec. Položili so krsto v grob in jo zagrebli — aretirali so zdivjanega napadalca brata, ranienca pa so odpeli^li v bolnišnico. Pred sodiščem v Trstu se zagovarja zločinec, ki je bil skrajno pobožno odgojen v samostanu in cerkveni klečeoiazec prve vrste, da ga je starejši brat vedno preziral, da celo pretepal in da je pregovoril očeta pred smrtio. da ga je razdedil. Enkrat že ie strelial na svojega brata in ga tudi ranil. Ko ie zvedel za očetovo smrt in za svoje razdedenie. ie sklenil, da ustreli brata pri pogrebu svoiesra očeta. Da bi bolj eotovo izvršil svoi zločin, se je pred nogre-bom napil. Sodišče je vpoštevalo deistvo. da ie bil takrat bratomorilec tako niian. da ni odgovoren za svoie dejanie in ie brurrmf^a samostanskega mladeniča obsodilo milostnim potom ^mn na 14 dm stroo-eca zapora
Umrl ie v Zzdrv jzrški bonorarn: konsidnrni aprent Oabriel O l i s i č.
Primorci«!.
Iz finančne službe. Finančni stražni komisar dr. K. N o r d i s je imenovan za finančnega tajnika. Davčna oficijala Franc O r i g d o n in Fmil F r a s m i č sta postala davčna oskrbnika v TX. razr.. užitninski asistenti Ivan Unterkreuter. Juri Piškur in Franc Jelene so imenovani za oficijale, pisarniški adiunkt Anton Frank pa je postal oskrbnik pri finančnem oekonomatu.
Iz južno železniške službe. Prestavljena sta asistent Ivan R o g 1 i Č iz Opatije v Divačo in adjunkt Franc Papst iz Celja v Gorico. Vpokojen je bil s 1. decembrom inšnektor in transportni kontrolor tržaškega inspektorata Bernard Ehrlictu
Turfci v !»a*ih deželah in pesmih.
(Dalje.)
Sele koncem XIII. veka se je pod Osmanom. t. i. lomilcem kosti, ustanovila v Mali Aziji turška država, a ni Še minilo sto let, ko so se Turki že približali jugoslovanskim krajem s svojo armado. L. 1371. je Murad I. premagal in poklal Srbe s kraliem Vukašinom vred ob reki Marici nedaleč Drinonolja. in 13. ju-niia 1389. 1. je uničil Bajezid T. iznova srbsko carstvo pod čarom Lazarjem na Kosovem polju. Turki so zavzeli RoVnrijo. Bosno. Hercegovino, Ma-cedonijo in na vrsto sta prišla Sf>dai še Moidaviia (Vlaška, današnja Po-muniia) in Hrvaška, na to pa Ogrska in Avstrija. Tudi Vukašinov sin Marko, znan pod imenom kraljevič Marko, ie postal po strašnem porazu ne-^1o7r»ih Srbov pri Črnomeni na reki Marici (1. 1371) turški vazal. Stoloval je na gradu vrhu sarme pečine, četrt ure od Prilepa v Makedoniji, Kraljevič Marko se je boril ves čas na turški strani pod sultanom Bajazidom ter je bil s Turki vred pri Povinu 1. 1394. od vlaškeea vojvode Mirčeta poražen in ubit. Kakor je niegov oče kot izdaialec srbskega kralia Uroš^ postal -Ha^nr. tako ie živel in končal kralievič Marko kot turški poveljnik. Zgodovina govori o njem le slabo in najbolie delo, ki ?a je menda storil, je samostan sv. Dimitrija. Največ se pripoveduje v zgodovini'o tem toli onevanem Marku, kako se je boril za Kastorijo. Zaradi razuzdanega življenja ie Marko zapodil od sebe svojo ženo Jeleno, ki ga ie goljufala z lepim Duko. Ves svet je vedel za Je-lenino prešuštvo, le kraljevič Marko ne. Narodna pesem pripoveduie. da je dal Marko svojo neverno Jeleno sežgati na grmadi ali pa jo je namazal s smolo in za*ga1; v resnici pa je Jelena odšla iz Prilepa in se vnovič omožila z BalSo II.. knezom Zete iz Primorla. Kot doto mu le dala Kastorijo (1380), ki je pa Marko ni hotel izročiti. Zato sta imela BalSa in Marko hude bo)e. No, tudi BalSi Je bila Je-
lena nezvesta in tudi Balša Jo je odslovil.
Ta kraljevič Marko pa je postal v narodni pesmi največji junak vseh Jugoslovanov. Na tisoč je pesmi in pripovedk o njem med Srbi, Hrvati, Bolgari, Arnavti in celo med Slovenci. Od Triglava do grškega zaliva, od Istre do Ornega morja se poje o tem narodnem junaku. Tudi Fr. Prešeren je zapisal našo narodno pesem »Kralj Marko«, kako je s pomočjo svoje žene Alenčice ukanil Turke, jih dal na svojem gradu upijaniti in kako jih je vse do enega posekal. Poslednjemu pa je polomil kosti, mu iztaknil oči, ga posadil na bržega konjiča in mu dal v roke svoje ban-dero. In naročil mu je, naj sporoči sultanu:
»Če kaj do mene se mu zdi, naj pride k meni u gosti, se bodeva poskusila, da vidi sam, kaj Marko zna!«
A. A š k e r c pa je zapel o Marku lepo romanco (IV. zbornik poezij, 1904).    t
Sedem    let potem,    ko je Bajezid I. imenovan Jildirim,    t. j. blisk, na Kosovem polju pobil in razbil La-zarjevo vojsko   ter je dal ob truplu svojega    očeta   Murada I.    odsekati glavo carju Lazarju,    so    se obrnile turške   zmagoslavne  vojne  množice proti  severu.  Zapravljivi lahkoživec in ženščak.   nemški   cesar in ogrsk5 kralj Sigmund je naprosil krščanske vladarje in kneze pomoči.    Francija je poslala 6^00 vitezov    in vojnikov z najslavnejšimi svojimi vojskovođi1', pa tudi z velikim številom vlačug in vlačugarjev.   Iz Nemčije   je pribite! pfalski knez izbornik z mnogimi južno-nemškimi    vitezi,    veliki prior nemškega    reda,    Friderik grof Hohen-zollernški s trumo vitezov, celo veliki mojster maltarskega reda, Filibert de Naillac   je   prišel z Roda na čelu najizbranejše čete. Temu cvetu viteštva sta se pridružila še kranjski deželni glavar Herman TI., grof celjski in vojvoda Mirče z Vlahi. Sigmund sam je pripelial Ogre in Nemce.   Ta križarska vojska je prodrla do Niko-po'ia (1396.^ ter se ondi utaborila. V lehkomiselni   zmasrovitosti   so   začeli cesar, knezi,    vitezi  in .po njihovem vzgledu tudi vojniki popivati, prirejati brezkončne pojedine in se nato udajati    nairazuzdaneišim    orgijam. Vlačuee. knezi,    vitezi in vojniki so živeli skupaj življenje nairafiniranej-ših užitkov.    Ko so jim sli naznanili, da stoii Bajezid le še par ur oddaljen z veliko vojsko, te vesti sploh niso hoteli verjeti. Kmalu pa so se pojavili na obzorju turški jezdeci. Pijani francoski    vitezi so tedai    zahtevali, da   se jim mora prepustiti čast,   da zcrabiio Turke prvi.    Siomund se je te? zahtevi nrotivil. češ da treba nnj-boliše honlce prihraniti  za odločil™ trenotek, ko naskočijo liuti iam'čarji. ^acno pa naj boj lahki jezdeci. Toda Francozi so s svojo zahtevo prodrli ter začeli hoj. Te*Vo oboroženi vitezi na svoiih močnih,    deloma tudi z oklepi zavarovanih ko^?ih so res hitro razpršili prve Čete Turkov; tudi ianičarie in ne«ce    so   razkronili ter iih okoli "000 pobili in ranili. Ko na so jo udrli    za bežečimi Turki    celo po holmih navzgor ter so se jim Dri tem vrste razdrle in razredčile,   tedaj so Francozi nepričakovano zadeli na 40 000 mo? Baiezidovih rezerv. Iltrnleni in zasonlieni vitezi na upehanih koniih so poizkušali v groznem strahu uteči. toda na becu navzdol so se prevračala s knnji vred, popadali iz sedel    ter so bili kmalu od lahkih turških    komikov,    ki so pritisnili z več strani naenkrat,    vsi posahHam ali zaieti. Ko je videla ostala križarska voiska ta strašni   poraz francoskega viteštva,    so    bili na desnem krilu Opri prvi, ki so sramotno z bo-ii^ča nobecrnilT, ra ni;mi na so zbe^i; na levem krilu še Vlahi. T.e sredina voiske, kjer ie bil obnosni Si^mund. ogrski   oddelek   ramškeca nalatina. Kranici. ^t^ierci in Hrvatje nod vodstvom    celiskeora ^rofa,    Nemci pod poveliništvom   pfalškeea    izborneea kneza   in Norimheržani,   —  skupai okoli    12.000 mož —   le ta vojska je neustrašeno naskočila Turke ter jih ?e skoro   premagala.    V odločilnem hinu    pa    je naskočilo knžnrje 5000 Srbov,    ki iih je moral voditi srnsk'* despot Stiepan. turški  vazal, sin na Kosovem   poliu    obcdavljenecra   carja Lazarja. Baiezidu na pomoč. Ti Srbi so   odločili    bitko na korist Turkom. Do malega vsa križarska vojska je obležala na bojišču,    le cesar Sigmund se je s nar vojskovodji reši1 na čolnu po Donavi   v Črno morje, kjer ga je sprejelo    benečansko bro-dovje   ter   ga prinelialo mimo Carigrada, Roda itd. do Dalmaciie,    odkoder se je potem   vrnil na Odrsko. V cesarjevi družbi na se ie rešil tudi Herman    grof Celiski.    Okoli 10.000 križarjev je uiel Bajezid v tej strašni bitki in skoraj   vse   je dal drugega dne nred svojimi očmi obglaviti ali s koli pobiti.   Med   temi žrtvami so bili pač tudi vsi Slovenci, ki niso že prej iunaško^dIif^ojiSču.
Albanci in Slovani. — Predavanje v Mestnem domu.
»Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani je priredilo v ponedeljek zvečer v dvorani »Mestnega doma« predavanje, ki je bilo vsled srečno izbrane snovi času popolnoma primerno in vsled izborno obdelane snovi po priznanem predavatelju prof. 11 e š i č u zelo zanimivo. Umljivo je, da je bila tudi udeležba jako povoljna in z veseljem smo opažali med občinstvom številno zastopano ljubljansko ženstvo.
Predavatelj prof. 11 e š i č je izvajal približno sledeče:
Meje Albanije ni mogoče natanko dognati, zato so že bili in bodo še prepiri in tudi Albanci, kakor njihovi največji prijatelji, ne morejo pokazati prave meje.
Predno preidem na zgodovinski del predavanja, naj omenim, da je predavatelj pokazal tudi več skiop-tičnih slik, ki so predstavljale glavne kraje albanskega ozemlja, na katerem ima nastati nova albanska država. Videli smo Skader, Bojano, Ta-raboš, Prizren in nekaj drugih važnejših mest. Dalje je pokazal predavatelj tudi glavo znanega kraljeviča Marka, ki jo je ustvaril Mestrovič in sliko Jurja Kastriotiča, ki jo je slikal neki rimski umetnik 1. 1466.
Iz zgodovine Albancev je omenil predavatelj pred vsem, da so Albanci, Arbanasi, Arnavti staro pleme starih Ilirov, ki so bivali visoko ob Jadranskem morju. Ko so prodrli v te kraje Grki in Rimljani, so se ta plemena, ki so tvorila ob morju strahovite morske roparje, v notranjosti pa skupine divjih plemen, umaknila visoko v gore. Izginili so. Iz te dobe približno se je ohranila le lepa legenda o knezu Vladimiru.
Živel je knez Vladimir, ki je imel svojo zemljo v današnji Albaniji za časa kijevskega kneza Vladimira, ki se je dal krstiti 1. 988. in je uvedel kristjanstvo v Rusijo in za časa bolgarskega cara Samuela (976—1014). Oba  Vladimira,     ruski   in  albanski, sta umrla 1. 1015. Bolgarski car Samuel si je osvojil skoro cel balkanski polotok in je na svojem pohodu premagal in ujel tudi Vladimira v današnji Albaniji.    Zaprl ga je v ječo v svojem gradu v Prilopu. Zaljubila se je v mladega junaka carjeva hči Kosara in prosila je očeta cara, da naj jo z njim poroči. Ugodil je car hčerkini prošnji, vrnil je Vladimiru njegovo zemljo in dal mu je Košaro za ženo. To  snov so pesniško obdelali znani hrvaški pesnik Klašić - Milo-šič v svojem  »Razgovoru ugodnem narodu slovinskoga«,    dalje hrvaški pesnik Preradovič v svoji lirični drami »Vladimir in Kosara« in tudi naš Luka Svetec, ki je napisal leta 1851. v »Slovenski  Bčeli«  povest o Vladimiru in Kosari. Toda, to niso bili Albanci — bili so Slovani. Ko je car Samuel umrl. zgubil je bitko in življenje pri gori Belasici, so začeli prodirati iz visokega gorovja divji Albanci in padel je Vladimir. Arbanase je pognal v svoja kota zopet car Dušan Silni, ki je zavzel in osvojil zemljo do morja. In Albanci zopet izginejo. — Prišli so Turki. Na svojem uničevalnem  pohodu  so  prodrli  do morja, dasi se jim je dolgo upirala Albanija. Najslavnejši junak tega časa,   branitelj    slovanskega    ozemlja današnje    Albanije, je bil znani Juri Kastriotič  —  znan  junak  pod imenom Škenderbeg.   Po njegovi smrti šele so prodrli Turki v to ozemlje in ga popolnoma zasedli.    O Skender-begupišejo:    Josipina Turnograjska 1.  1861. v svoji povesti:   »Izdajstvo in   sprava«,  KaŠić   Miošić  in   drugi. Po smrti tega junaka in po zavzetju ozemlja od Turkov, so zopet prilezli divji  Albanci  iz svojih    brlogov in nadaljevali pod turškim režimom, ki ga nima    para v zgodovini,    svoje divje roparsko življenje.
Svoje, res zanimivo sestavljeno, temeljito in zgodovinsko predavanje, za katero je žel govornik obilo priznanja, je končal z besedami: Slovenci smo dali Evropi mnogo vrlih glav, in živeli smo tako, da se ni treba nam Evrope, niti Evropi nas sramovati. Albanci niso dali Evropi nobene glave (vzeli so jih mnogo) in tudi njih kultura ni Evropi na čast.
......."   '^»™*'»^'                         i-i.                           ■■      i i     ■ i.....i     iwi    i«                   >   ■                      —_^^
Dnevne vesti,
+ Novoletno darilo. 2e tulijo! Namreč pri »Slovencu«. Dežela Kranjska izkazuje v proračunu za leto 1913 primanjkljaja 1,600.000 K. Ako pa ta proračun bolj pazljivo in strokovnjaško pregledaš, se zviša primanjkljaj skoraj na 2,000.000 K. Vzlic temu se bo klerikalna večina v deželni zbornici obnašala kakor noj v puščavi. To se pravi: vtaknila bo svojo glavo v že itak precej po-rabljeno desetmilijonsko posojilo ter bo s tem melioracijskim denarjem pokrila deželni deficit. Tako gospodarsko življenje traja od dneva do
Strmu 4.
SLOVENSKI   NAROD.
291 štev.
dneva: potem pa pride katastrofa. In to zategadel, ker deželnozborska večina ni pravočasno povišala deželnih doklad. Povišati pa bi jih bila morala že zdavno! Mestna občina ljubljanska nima desetmilijonskega posojila, da bi je oropavala za svoje deficite. Primanjkljaj je pa tukaj, in mora se pokriti, če nočemo onemogočiti mestne uprave. Mesto, da bi klerikalci v finančnem odseku zapalili svoje lešČerbe, pa tulijo in kriče proti povišanju mestnih doklad. Tako postopanje je otročje in zabito. Posebno pri stranki, ki stavlja v mestni zbornici pri vsaki seji nove zahteve. Da so se Izvršili vsi predlogi, katere so do sedaj stavili Tomaž Novak in njegovi ožji somišljeniki v mestni zbornici, moralo bi mesto vzeli v roke vsaj 1,600.000 K. Torej ravno toliko, kolikor znaša deželni deficit za leto 1913! In taki ljudje so proti povišanju mestnih doklad! Pač ne bo drugega ostalo, nego da zapremo Stefeta in Tomaža Novaka v kako kamrico na rotovžu. Tam ju bomo z drvmi pitali, onadva bodeta pa dajala cekine od sebe!
4- Nemške denuncijacije. Avstrijski Nemci so vsled dogodkov na Balkanu postali kar preko noči vele-patrijotični. Z njihovega programa Je izginila pesem »Deutschland, Deutschland iiber alles,« ki so jo preje peli po melodiji avstrijske cesarske himne, ter se umaknila vele-patrijotičnim davorijam a la »Prinz Evgen«. Ti Nemci so sicer postali patrijotje še le včeraj, toda to jih čisto nič ne moti. da bi ne proslavljali sebe kot misleče Avstrijce, vse druge pa proglašali za veleizdajalce in iredentarje, pred katerimi se naj čuvata država in dinastija. Seveda pa-trijotom od včeraj je potrebna poza, ker sicer bi se vedno še lahko mislilo, da so v skritem dnu srca še vedno čestilci Bismarcka in pristaši tiste pruske politike, ki bi rada napravila habsburške vladarje za pravcate vazale hohenzollemske hiše. Da pa se takšni sumi po možnosti preprečijo, je treba druge osumni-Čiti. V tem častivrednem poslu pa je nemška gospoda že od nekdaj velika, zato ji je kaj lahko zavijati oči ter proglašati tiste, ki so bili od pamti-veka do danes in so še stebri avstrijskega patrijotizma, za elemente, kakršni so bili ti Nemci še včeraj in kakršni so nesporno še danes — sicer ne več na jeziku, pač pa v srcu. Torej Jugoslovani, Slovenci. Hrvati in Srbi, smo iredentisti in veleizdajniku Nemci pa so edini vzdrževatelji avstrijske državne misli! Zares naravnost strašno je, kako se je na našem slovanskem jugu razpasla ^iredentovska< kuga! Le poslušajte. kaj ve o tem povedati *>Deutsches Volksblatt«: »Kdor v tem času potuje po Dalmaciji, si mora misliti, da se ne nahaja več na avstrijskih, marveč že na srbskih tleh. Kotor se zdi kot fllilalka Črne gore, Dubrovnik smatrajo že dolgo kot ekspozituro Srbije, Spliet in Šibenik pa so kar preko noči napravili za ekspozituro Moskve in Petrograda! In akteri pri tem so odvetniki, zdravniki, uradniki in srednješolska mladina.* — Res, vsi ti podatki so do pičice resnični, samo malo netočni so. »Deutsches Volksblatt je namreč v umljivi svoji ekstazi pozabil na Ljubljano, kateri sicer kaj rad posveča Ijubeznjivo s* ojo pozrnost. Da bi bila slika popolna, bi moral še vsekakor navesti, da ima tudi Bolgarska svojo ekspozituro in sicer — čujte in strmite — v Ljubljani. Če že imajo Rusija in Srbija pa Črna gora svoje ekspoziture na avstrijskem slovanskem jugu, zakaj bi ie potem ne imela še tudi Bolgarska?!
-v Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu se vrše že v petek, dne 20. decembra. V zadnji uri nujno poživljamo vse interesente, ki glasovnic navzlic pismenemu pozivu niso še doposlali.da jih takoj dopošljejo. Nedopusten greh zakrivi, kdor pri teh socijalno in narodno važnih volitvah ne stori svoje dolžnosti. Pravilno podpisane glasovnice naj se pošljejo na naslov: Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani.
+ Kandidatje za volitev v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu v skupini delavcev so sledeči: I .kategor. (zelena glasovnica): KOlai Dordei, delovodja v Trstu, za Člana Fran Gruden, lesni delavec v Trstu, za namestnika. II. kategorija (rdeče glasovnice):    Janko Stahan,
čar v Pulju, za člana Jakob Trošt, mehanik v Trstu, za namestnika. VI. kategorija (bela glasovnica): Fran Gomilšek, delovodja v Podmelcu za člana; Ivan Filipičič, mizarski pomočnik v Trstu, za namestnika. Glasovnice v delavski skupini morajo imeti dva podpisa in sicer podpis zaupnika delavcev do-tičnega podjetja ter podpis obrtnega delodajalca.
-f Kaj so vse napredni učitelji. Kdor tega ne ve. n*j čita 12. številko klerikalnega »Slovenskega Učitelja«.     Clankarju ni po volju ker je
ljubljansko napredno učiteljstvo zmagalo navzlic vsem klerikalnim zvijačam pri volitvi učiteljskih zastopnikov v c. kr. mestni šolski svet. Zato bruha ogenj in žveplo nad naprednim učiteljstvom, katere psuje z »junaki, ki so s svojimi glasovi zavrgli krščansko zastopstvo (Jegliča!) ter dali prednost privesku svobodomiselnih četašev, ki jim je cilj brezverska šola. Šola brez Boga.« Dalje piše ta list o naprednih učiteljih in učiteljicah, da so »privrženci portugalskih razmer in francoske šole« itd. Vzor krščanskega zastopnika in učitelja je pa uredniku »Slov. Učitelja« c. kr. okrajnemu Šolskemu nadzorniku Josipu Novaku graben-ski nadučitelj extra statum Janko Nepomuk Jeglič, ki ne zna razločevati, kaj je last njegova in kaj je last mestne občine ljubljanske, oziroma revne mestne šolske mladine. — C, kr. urednik podpira s tako pisavo sleparijo, obrekuje pa — pošteno in zavedno napredno učiteljstvo. Fej!
—  Za »Rdeči križ balkanskih držav« so zbrali člani telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani 122 K.
—  Z Bolgarskega se je snoči vrnil gosp. dr. Fran Š a b e c, čegar pismo priobčujemo na drugem mestu. Pismo, datirano z dne 10. t. m., je potrebovalo točno teden dni, da je prispelo iz Sofije v Ljubljano. Med tem časom je bil dr. Šabec že pred O d r i n o m in si je na podlagi posebnega dovoljenja vrhovne komande v Svilenu (Mustafi naši) smel ogledati pozicije oblegovalne bol-garsko-srbske voiske. Dr. Šabec je nam obljubil, da bo za naš list opisal svojo ekskurzijo v Svilen, v bolgarsko glavno taborišče, in pred Odrin, nakar že sedaj opozarjamo svoje čitatelje.
—    Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane, ki izvršujejo trgovino z žganimi opojnimi pijača-r-i, da morajo pristoibo za to obrt plačati v zrni slu zakona z dne 23. junija 1881 polletno naprej. Pristojba za I. polletje 1913. zapade najkasneje do 31. decembra 1912 pri finančni blagajni. Zamuda tega roka se občutno denarno kaznuje.
—  Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo biti v zmislu deželnega zakona z dne 31. oktobra 1905 v nedeljo, dne 22. t. m. vse trgovine od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne odprte.
—  Iz ljubljanskega trga. Da ne
bo kake zamenjave ter pomote, je mestni magistrat odredil, da morajo prodajalke masla na svojih stojnicah prodajati pravo surovo maslo na eni, margarin pa na drugi strani stojnice. Vrhutega mora margarin ostati v originalni obliki, to je v obliki kock ter biti vidno opremljen z običajnim rdečim znamenjem.
Novice iz Škofje Loke. Narodna čitalnica je imela v nedeljo, 15. t. m. svoj 50. redni letni občni zbor. Ker je žal, udeležba od strani članov bila zelo pičla, se je morala volitev odbora odložiti na poznejši čas. To društvo deluje že 50. leto z lepim uspehom za narodno prosveto. Letos si je napravilo popolnoma nov oder in je pred kratkim priredilo 3 javna predavanja. Predavatelji so bili %%.'. dr. Josip Kušar. Evsren Sajovic in prof. Makso Pirnat, vsi iz Kranja. P-va dva sta predavala o Sokolstvu, slednji pa o bitki na Kosovem polju. T ?di društvena knjižnica, ki je javna, izvrstno uspeva. — Naš klerikalni občinski odbor nima sedaj posebnih skrbi. Zato je tudi opažati, kako se pod njega modro upravo razvija naše mesto. Zlasti je vso svojo pozornost obrnil na razsvetljavo in popravo ceste proti Vincarjem. Pričakujemo pa še obljubljeno cesto na kolodvor in železnico. Vse to seveda brez našega sodelovanja. Z doklada-mi na neposredne davke sicer se za letos ni poskočilo, kakor se nam je obetalo, pač pa imamo nov davek na žganie in pivo. Tudi boj proti demonu alkoholu! — Godba našega Gasilnega društva je že zopet oživela. Kmalu se nam bo menda nudila prilika, da se prepričamo, kako je napredovala. — Kakor v drugih krajih, tako tudi pri nas čutimo gospodarsko krizo z njenimi posledicami: pravde in eksekucije. Kam plovemo? Kupčija peša, sejmi zmerom slabši, pomanjkanje zaslužka in denarja po vsod. Ali ne bi moglo že pred kakimi 3 leti z velikim bobnanjem ustanovljeno »Društvo za povzdigo sejmov« vsaj kaj reklame storiti za naše sejme? Ker se v tem oziru od strani tega društva še ni nič storilo, zato se ni čuditi, da so se člani naveličali plačevati prispevke in zapuščajo društvo.                                     —rij.
V Gorenjem Logatcu je umrl v soboto popoludne vrl in mlad Sokol Janko Lenassi v 21 letu njegove starosti. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne. — Neizprosna sin rt je pograbila nadebudno življenje, logaški Sokol pa je izgubil zopet enega nenadomestljivega člana. Ramki je bil prav priljubljen in požrtvovalen in navdušen Sokol, in desna roka svo- *
jim staršem. Pri pogrebu je bila udeležba velikanska: logaški Sokol in sokola iz Postojne in Cerknice sta se udeležila z zastavami- krsto in sveče so nosili Sokoli. Sokoli so mu tudi zapeli tri žalostinke, brat j Sokol Tolazzi mu je pretresljivo govoril v slovo. Velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje.
Odprava novoletnih daril.     Vipavski    trgovci so se zavezali proti globi 100 K dne 13. decembra t. 1., da radi neznosne draginje   v   sedanjih j razmerah ne bodo več dajali svojim p. n. odjemalcem ne za Novo leto, ne za Veliko noč ali v kakem drugem letnem času nikakih daril, ne v de- j narju, blagu, ne kot popust pri ra- t čunih ali na kak drug način.     Dalje se je sklenilo, da se ne bode dajalo društvom nobenih dobitkov od pri- \ rejanju tombol   ali   drugih   veselic. Istotako se je  tudi  sklenilo,  da  se reklamni koledarji ne bodo več de- I lili. Mesto novoletnih daril so se pa \ vipavski trgovci zavezali prispevati j gotovo zneske za vipavske uboge.
Kinematograf  »Ideal«.  Danes  in ! jutri predvaja se pri vseh predstavah krasna, učinkovita drama v treh de-janjah: »Večne priče«   z   znamenito i francosko  tragedinjo  Susano  Oran- f dais v glavni vlogi. — Drama je ja- i ko krasna in poučljiva in nam pred- | vaja   učinek   kinematografičnih   žar- i kov na človeški um. — Ako se nam- j reč predvaja umobolnemu kak   >ose- j ben  slučaj  iz  življenja potom   kinematografije, učinkuje ta tako na živ- ] ce človeškega   organizma,   da   se ! umobolnemu povrne razum.  — Neverjetno sicer, ali resnično. — Ker ie drama res jako poučna in ima kras- j no scenerijo, si jo bo gotovo vsakdo ogledal.    Tudi ostale točke sporeda so jako zanimive.
Nesreči. Včeraj se je v Zagorju j ob Savi na rudarja Lovra Borštnar- | ja nekaj podsuk), vsled česar je dobil na glavi in znotraj take poškod- j be, da so ga morali prepeljati v de- i želno bolnico. — V Lazah je pa si- ] nočnji brzovlak zadel nekega želez- ; niškega delavca in ga tako poško- j doval, da so morali tudi tega prepeljati v deželno bolnico.
Zaradi prepovedanega povratka j je bil včeraj aretovan 1866. leta v ! Smartnem rojeni in v Moste pristoj- ! ni delavec Ivan Presetnik. Oddali ; so ga sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj  se  je \ južnega kolodvora odpeljalo v Ame- ! riko 28 Slovencev, nazaj je prišlo pa j 110    Hrvatov    in    150 Bolgarov in j Macedoncev, 160 Lahov ie prišlo iz ; Ogrskega, 30 Hrvatov se je povrnilo iz Novega mesta, 15 Kočevarjev je prišlo iz Zgornje Avstrije, 14 pa iz Dunaja.
Našel je hlapec Fran Ergar balo blaga. — Najdena je poselska knjižica služkinje  Marije Krošlievc, ka- j tero dobi lastnica na osrednji policij- i ski stražnici.
Dotična oseba, ki je našla v nedeljo dopoldne zlato ovratno verižico z obeskom in katere ime je znano, se poživlja, da isto takoj odda na magistratu, ker se bode sicer naznanila pristojni oblasti.
V kavarni »Central« svira danes in prihodnje dni damska kapela »Gora*.
Narodno obramba.
Ciril-Metodova družba sestavlja bilanco za vsako solnčno leto. Vsled tega se podružnice    poživljajo,    da svoje prispevke odpošljejo vodstveni j blagajni do 25. t. m.
Ciril-Metodova družba ima v zalogi še veliko božičnih razglednic. Naročila sprejema družbina pisarna v Ljubljani, Narodni dom.
Društvena naznanila.
»Radogoj« ima jutri ob 6. svoj občni zbor v Narodnem domu.
Društvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja, da priredi dne 5. januarja 1913 svojo prvo predpustno | veselico v Mestnem domu, na katero naj se blagovolijo cenjena društva ozirati.
Akademično društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju naznanja, da so napravili njihovi člani agr. Zdravko Petkovšek, for. Vratoslav Kraut in for. Viktor Starovašnik III. državni izpit ter zapustili zemljedeljsko visoko šolo kot poljedeljski, oziroma kot gozdarski inženirji.
Prosveta.
Slovensko gledališče. Včeraj smo se imeli priliko dobro zabavati ob vprizoritvi Shakespearjeve veseloigre »Komedije zmešnjav«, kratko-časnega dela, ki se v njem razigrava veliki duh slavnega dramatika v razkošnem in bohotnem humorju. Dvojčka gospodarja, ki sta si za las podobna, in dvojčka slugi, ki ju je j doletela ista uoda, sta vir najdaleko-sežnejših zmešnjav. Nezgoda Je ločila četvorica s star«   gospodov ta- *
ko, da sta ostala po en gospod in en služabnik skupaj. Po dolgih letih vrže slučaj vse te ljudi v isto mesto in zamenjav in šale ni konca ne kraja. Žena zamenja moža, gospod služabnika, služabnik gospoda, oče sina in tako naprej do srečnega konca. Dialog je Shakespearjev in s tem je vsa vrlina označena: njegova jedrnatost oblikuje izraze in misli in njegov dovtip soli šalo, ki se razmahne zlasti v sceni, ko opisuje služabnik Dro-mio Sirakužan svojo nepravo in debelo ljubico. — Večer je zadostil na vse strani. Estet je vžival Shakes-pearjevo umetnost, gledalec, ki mu je gledališče samo zabava, se je tudi nalezel smeha in šegavosti in zadoščen in zadovoljen ostavljal hišo glumske sreče in nesreče. Režijo je vodil g. Josip Fišer in vidi se, da si je nabavila intendanca z njegovo osebo spretnega in umnega režiserja. Nagle izpremembe, ki so se vršile brez zavlačevanja med posameznimi dejanji, preprosta a vseskozi primerna in praktična inscenacija, v splošnem: pametno gospodarstvo s skromnim materijalom ga je včeraj odlikovalo. Igralci in njihovi uspehi so bili v točnem razmerju z njihovimi individualnimi zmožnostmi. Ker je kazala večina njih mnogo resnega truda, zato bi bilo nehumanitarno, če bi koga ostreje grajal. Stare, vkore-ninjene in tudi že priraščene hibe nekaterih gospodov niso izostale. Mislim prepovršno memoiranje vlog, ki vlači za posledico s seboj nepotrebno zavlačevanje ,rokalov, prevažno gestikuliranje z rokami in raz-tezovanje stavkov. Gospod Bohu-slav je uspel s svojim diskretnim humorjem m z vseskozi premišljeno in umerjeno igro. Vse cenj. gospe dame so bile dobre. O. Skrbinšek bi bil boljši, če bi ne bil tako patetičen in divji pri razkrivanju svoje ljubezni. Na tem mestu je pal iz okvira komedije, sicer je bil všeč. On je sploh resen in kvišku stremeč igralec. Enako hvalim ^^ Danila, Verovška (bila sta dobro maskirana) in druge gospode, ki so bih" zanosleni s krajšimi vlogami. G. Bukšku in g. Povhetu sodi istotako prijazna hvala. Med mladimi stopa v ospredje g. Peček, ki učinkuje z grotesko svojih karikatur. Ne manjka mu individualnih zmožnosti, ki nas opozarjajo, bodisi kadar nastopa sam ali kadar se meša v skupinah. — Obisk ni bil slab.   P.
»Zveza dramatičnih društev? ponovno vabi k pristopu vsa društva, ki se pečajo s prirejanjem gledalskih predstav. Nameni in cilii. V; si jih je začrtala Zveza so bili že svoječasno objavljeni v slovenskem časopisiu. opozoriti hočemo samo §c na to. da bo glavna njena naloga izdajanje ^Talije«, ki je nujno potrebna. — Tudi opozarjamo društva, da s 1. januarjem 1°13, torej v najkrajšem času. prenehajo vsa v Zvezi včlanjena društva, med katerimi so zlasti vsa dramatična društva brez izjeme, izposoievati svoj gledališki materijal nevčlanjenim društvom. Obenem prosimo vsa društva, ki^ še niso "»deovorila na Zvezino okrožnico, da to store v najkrajšem času. Vse potrebne informacije daie 7^ zin tajnik prof. J. Berce v Ljubljani. Bleiweisova cesta 22.
Rniižronost.
— Pravljice. Tiskal in založil Pragotin Hribar v Ljubljani. — Devet mičnih pravljic, ki bodo brez dvoma ugajale vsakemu izmed naših malčkov, krasi štirinajst umetniških, otročji domišljiji primernih slik znanega hrvaškega slikarja Lju-bomira pl. Babica. Pravljico o Zlatolaski je napisal Češki pisatelj Karel Jaromir Erben in tudi slike k tej pravljici so dela češkega umetnika H. Schreinerja. Prva slika nam predstavlja Zlatolasko v vsej svoji milini in lepoti z zlatimi, do tal segajočimi zlatimi lasmi, druga čarobnega kralja, tretja razumnega Jurcka in dvanajst kraljevih hčera in četrta Zlatolasko kot nevesto na belem konjiču. Pa tudi ostale ptavliice so okrašene prav tako okusno, tekstu kar najpri-kladneje. kakor da sta umetnika vedela, kateri dogodek bo najbolj vplival na otročja srca. Te pravljice so biseri med našimi mladostnimi spisi, založnik Dragotin Hribar pa je knjigi preskrbel tudi krasno opremo, tako da je knjiga pač lepo božično darilce, ki se priporoča. Dobi se knjigo pri založniku in v Narodni knjigarni v Prešernovi ulici v Ljubljani.
Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav.
(L blagajnik gosp. dr. Tone Gosak.)
Dne 13. decembra: II. blagajnik gosp. A. Bezenšek izroči 55 K 40 v; Ivan Gašperlin, trgovec, Šenčur pri Kranju, nabral 7 K 30 v;
dne 14. decembra: Upravništvo »Slovenskega Naroda« 389 K 20 v; občina Spodnja Šiška 200 K; uredni-
štvo »Slovenskega Naroda« 80 K;
dne 16. decembra: Juri Drobnič, Sodražica, povodom neke stave, 10 K; Mici Orešnik, Polzela, nabrala v svoji gostilni 10 K; Avgust Belle, Unec, pošlje nabrano 1 K 10 v;
dne 17. decembra: F. Kovačič, učitelj, Selnica, pošlje nabrano pri članih mariborskega Sokola, 3 krone 30 vinarjev.
Skupaj 756 K 30 v; preje nabranih 42.382 K 19 v; vsega skupaj 43.138 kron 49 vin.
Izpred sofiisčs.
Cigani so cigani   —   ampak gentle* mani.
Alojzij Kuhar, nekod od Rake, je pripeljal na sejem v Radole nekaj živine na prodaj. Tam so ga dobili v roke cigani iz družine Kovačič in Jurkovic. Ponudili so se za mešetar-ja in mu res prodali konja za 80 K. Kuhar je denar spravil, potem so pili seveda likof, in kakor že navadno, je pri tem denar izginil iz žepa. Kuhar je imel tukaj sum na cigana Alojzija Jurkoviča, ki se je največ musal okoli njega. Kuhar je to stvar ovadil orožništvu na Raki. Ko so pa orožniki prišli v gozd, da bi cigane zaslišali, so se cigani uprli, kričali vsevprek, češ, pustite Alozija, on je »nedolžen«. Med tem vpitjem se ie »ne-dolžencu« posrečilo izginiti izpred oči postave. Med onimi, ki so orožnikom onemogočili službo, sta bila tudi Jože Kovačič in Milan Jurkovic Oktobra meseca se je o tem vršila druga razprava pred okrajnim sodiščem v Krškem. Predno so šli v sod-nijo, so cigani dobili Kuharja ter ga povabili v Jermanovo gostilno. Tam so mu stavili sledeči predlog: Kuhar, so djali, vidiš, če ti pričaš, da je eden izmed nas okradel, bomo mi morda res zaprti, ampak prijatelj, kaj pa boš ti ime od tega, če bomo zaprti. Svo-jega denarja ne boš dobil. Nasprotno pa, če ti pričaš pred sodiščem, da ti denar ni bil ukraden, ampak da se je le zamotal v kotu raztrganega žepa, kjer si ga pozneje našel, ti hočemo tu denar povrniti. Tukaj danes ti plačamo na ta račun 10 K. če greš potem z nami, dobiš še 10 K. drugo ti bomo pa že še izplačali. Tako prideš ti do svojega denarja, mi pa smo rešeni in ostanemo prijatelji. Ta svoj predlog so tudi dejansko podprli s tem, da se ne samo v tej gostilni, ampak še v dveh drugih plačevali za Kuharja, kar je hotel jesti in piti. Kuhar, praktičen mož, si je mislil, da je skoro bolje zanj, da ta predlog sprejme, se je vdal, in pri sodišču pričal tako, da bi bi lo za cigane prav. Pa mož si ciganski predlog ni dobro preštudiral, prišel je v taka kričeča protislovja, da ga je sodnik zaprl kot osumljenca krivega pričevanja. Ko se je v zaporu streznil, je gospodu sodniku povedal, kako in zakaj so ga cigani pogostili. Tako je cela ta sejm-ska zadeva prišla pred okrožno sodišče v Novem mestu. Napeljevanja h krivemu pričevanju obtožena cigana Jože Kovačič in Miha Jurkovic svoje krivo bistvo priznata. Veselost je vzbudil okradeni Kuhar, ko mu ie na predsednikova vprašanja: Kako je on si pustil od ciganov plačevati po gostilnah, odgovoril: Sem si mislil, drugega od ciganov tako nič ne dobim, naj se vsaj enkrat na ta račun dobro najem in napijem. — Cigana sta dobila vsak po tri mesece, vra-čunši preiskovalni zapor, za kar sta se oba s povzdigninimi rokami zahvalila.
Tako je, če se oče in sin pretepata. Stari in mladi Vintar iz Kale v krškem okraju se nekega lepega jutra napotita na sejem. Ne ravno radi predobre kupčije, ampak, da ne pozabita, kdaj sta bila na sejmu, sta se ga oba nalezla tako, da je stari Vintar izročil junčke nekemu drugemu v varstvo, da jih je odgnal domov. Tako sta laglje in brez skrbi med potjo pokušala letošnjo kapljico. — Pravzaprav se je sin na sejmu »nekaj zamudil« — že stara navada mladih fantov, oče ga je pa malo počakal. Že pozno ponoči sta vendar prišla skupaj na cesti med Pristavo in Vel. Podlogom. Beseda je dala besedo in ko te niso več zadostovale, sta začela govoriti s pestmi, drug po drugem, da ni potem nobenega očitanja, in ker itak tudi take stvari ostanejo v »žlahti«. Skobalila sta se od ceste na poleg ležečo njivo. Slučaj pa je tako hotel, da so v tistem kritičnem času fantje iz Gorice ozir. sosednih vasi nekam šli čut in se domov vračaje naleteli na to bitko med očetom in sinom ravno v trenotku, ko je stari mladega tlačil k tlom. Eden fantov je celo slišal, da je stari Vintar se nagrozil: Smrt mora biti, moja ali sinova! Ker so fantje že tako prihajali od čujenja enega mrliča, so mislili, da je njih sveta dolžnost, preskrbeti, da jih ne bo še več — in se dva izmed družbe vržeta na oba Vintarja. Med tem ko sta Ivane in Račič »mirila« oba Vintarja z zaušnicami, da sta kar tam obležala, je šla ostala družba fantov na prej. Ko sta Račič in Ivane svoj mi
291. štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 5.

sijon pri Vintarjevih opravila, sta ,-jšla za drugimi fanti. Zdaj pa sta oba Vintarja ta dva fanta tožila in zahtevala lepo svoto konic za težke plesne poškodbe. Notri do Novega •nesta je šla ta tožba. Pa ni nič pomagala, ker je sodišče fantoma verjelo, da sta le »mirila« Vintarjeva cva.
Obsojenci    kot vojaški begunci. Kakor daje Dolenjska največji kon-• .rent izseljencev v Ameriko   in   v pruske rudnike,   tako ima Dolenjska ;   največ takozvanih vojaških beguncev.     Seveda jih je veliko med njimi takih, ki se pri povratku v domovino sami javijo vojaški oblasti. Ampak kaznovani so večinoma vsi. le dni je novomeško okrožno sodile razpravljalo dva slučaja, katerih je posebno ta-le zanimiv in vpošte-vanja vreden tudi za starše vojaške dolžnosti obveznih sino\. 60 let stari o    V a l k o v e c,    posestnik na Valkovcih pri Vinici, ima več sinov, i so vsi odšli v Ameriko. Januarja letošnjega leta je poskusil   tudi ?i sin Jože svojo srečo    preko ške obveznosti odjadrati čez ve-lužo za brati. Poslali so mu nekaj čez 400 K denarja za pot. Pa ko A    Valkovec pride v Ljubljano. ; zasačila roka pravice, in moral t presedeti en mesec, ker je hotel s ponarejenim potnim listom. Ko je prišel domov, ga ni držalo v Beli Kraiini; odše! je v sosednjo kraljevino Hrvaško najprej malo delat, po-:em pa jo je odkuril zoper proti Ame-Pa tudi to pot ga je roka pra-zagrabila v Zagrebu v trenotku, e je z vlakom hotel odpeljati. Po ni prestani kazni se je napotil v Ker je bil med tem časom za-i za prvo pot poslani denar, so bratje iz  Amerike zopet poslali 400 K za potnino. Ta denar so poslali h ta.     Ker je v Reki živeči sin rat prosil očeta, naj mu denar, r pride, izroči, se je oče na praz-Oproščenja na Trsatu napotil ^na žjo p        i je pri tej priliki sinu iz-Jenar. To pot je imel sin srečo; e srečno v Ameriko. Namesto pa so prijeli očeta, češ, da je si-eiagal k pobegu. O tem se je zagovarjati    pred    senatom i   sodišča v Novem mestu. nm i; senat verjel, da ni on dal i denar za pot, marveč ga je le izroči!, ker so ga bratje iz Ame-*?oslali. vendar pa je vedel, da sin   s   tem denarjem popihal za mu je sodišče prisodilo le se-Ini zapora, katerega   je   stari takoj nastopil. — DruRi slučaj pa del  Alojzija Z e 1 n i k a r j a    iz e  Gorice pri  izviru Krke. Fant nel     '  k vojaškemu naboru,    a m dni pred tem ie dobil »tako pri-ko . da je raje šel preie še malo v l*neriko pogledat. No   zdaj, ko se je il nazaj, se je kot dobri Avstrija-zopet zavedel   svoje    dolžnosti. i se bo moral preje i. da je leta 1909 dobil    tako . da ga bodo šele zdaj k vo-
fiozne st™.
' Srčna kap je zadela na Duna-
Oosposki ulici bivšega državne-
anca Henrika Hutterja.    Mož
?al na mestu mrtev.
Samomor polkovnika.    Iz Bu-
ešte poročajo, da se je ustrelil v
:su      polkovnik    in    poveljnik
barskega nolka št. 18 Anton Va-
Vzrok samomora še ni znan.
*  Električni tok    je    usmrtil    v ii    elektrarni v Inomostu   mon-
^a. Ponesrečenec je bil na
tu mrtev. Zapušča še mlado vdo-
r  preskrbljenimi otroci.
Obsojena detomorilka.   Porot-
">dišče    na Dunaju    je    obsodilo
:o dekle  Regino Hoistatterjevo
Ji umora svojega 10 dni starega
-ojenčka na štiri in pol leta teške
Žrtve požara. Iz Varšave po->. da je v vasi Konecpolje pogo-hiša nekega tamošnjega velepo-:ka. Ogenj so zapazili precej od-u sosedje prepozno, da bi mogli omagati. Ogenj je uničil vse do Med ožganimi razvalinami so tudi popolnoma sežgane gospo-. gospodinjo, 3 otroke in vse ;bence.
*  Predavanja brez slušateljev. ledicinski fakulteti v Charkovu e profesor Poljakov, ki je bil j vi jen iz Jurjeva.    Pravijo, da
zelo surov.    Vsled tega je prišlo
ora med njim in slušatelji. Pro-
Lw»r pa se za to ne zmeni, temveč
^vojo dolžnost naprej. Pri po-
ma praznih klopeh predava in
rav nič ne briga za to,    da ga
n,'hCe ne posluša.
*  Gospod okrajni šolski nadzornik ima ravno    inšpekcijo v prvem
du. Mlada učiteljica se trudi in trudi, da pokaže nadzorniku svoje Jjspehc, toda otroci so prestrašeni. ^ali Jožek niti ne ve, koliko je ena m ena. Gospod nadzornik mu hoče zmagati. Dvigne dva prsta desne roke — toda Jožek še ne ve. Kar ^enkrat se mu zasveti   ter pravi; 1
»Prosim, gospodična učiteljica, gospod nadzornik hoče iti na stranišče . . .
Viharji v Atlantskem morju. V
Atlantskem morju so razsajali v zadnjih dneh silni viharji. Parniki so dospeli z velikanskimi zamudami, več ali manj poškodovani. Veliko parni-kov pa še ni dospelo. Tako pogrešajo samo v Londonu 10 velikih tovornih parnikov, ki bi že davno morali priti. Ti parniki vozijo blago vredno nad dva milijona funtov. Opravičen je sum, da so se parniki v strašnem viharju z moštvom vred potopiti.
*  Krvavi Izgredi proti vojni v Lyonu. Socijalni demokrati na Francoskem so proglasili 24urno stavko kot demonstracijo proti vojni. To stavko so izvršili soc. demokrati v Lvonu. Pri tem je prišlo žal do krvavih izgredov, ki so zahtevali več žrtev. Množica delavcev, kateri so se pridružili tudi številni postopači, je napadla policijo in vnel se je hud boj. Na obeh straneh je bilo več oseb teško ali lahko ranjenih. 50 izgredni-kov so aretirali. Policiji in vojaštvu se je posrečilo napraviti mir v mestu šele v pozni noči.
Nezgoda naučnega ministra dr. Hussareka. Naučni minister dr. vitez pl. Hussarek je padel na poti v parlament od neke pojedine v Jokevklu-bu in se je nevarno poškodoval. V njegovem spremrtvu je bil minister Zaleskv, ki je takoj obvestil o nesreči dr. Hussarekovo soprogo, ki je odpeljala soproga v sanatorij Lob. Nato je Šel minister Zaleski na ministrstvo, da opraviči odsotnost Hussareka, ki bi bil moral prisostvovati neki seji, ki jo je sklical. Dr. Hussarek se je poškodoval na levem kolenu in bo moral ostati v postelji najmanj Z do 3 tedne.
*  Praktično, dobro, cen6. Naravne barve platneni zastorji i modrim, rdečim   ali zelenim   umetnim   vezenjem, 2 dela, 40 X 300 cm. 1  draperija 40 X 150 cm po 8 K.   Isti zastor
iz umetniškega blaga bordo ali oliven, vezenje z ujemajočimi se barvami po 10 K. Drog za zastor iz pristne medi, 160 cm dolg no 3 K 40 v. Naj-priljubljenejša božična dar;b. Zaloga preprog in pohištva S. Schein. c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj. Dunaj L, Bauernmarkt 10. 12 in 14. Razpošiljanje samo po povzetju ob izrednem sklicevanju na naš list.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Državni zbor.
Dunaj, 18. decembra. Poslanec Prani, ki govori od S. zvečer, je bil še v dopoldanskih urah popolnoma svež. Njegova izvajanja se ne gibljejo popolnoma v stvarni smeri ter so deloma tudi nerazumljiva. Ponoči so imele stranke večine organizirano nočno službo, poslanci so spali v klubovih sobah in posebno živahno je bilo v restavraciji. V zbornici ni prišlo do resnih prizorov, samo opetovano je prišlo do kratkih debat. Tako je prišlo do debate med Fres-slom in Nemci, ki pa ni bila od nobene strani resno mišljena. Ob & zjutraj so se začeli Nemci razburjati nad njegovim češkim govorom r klicali: To je otročarija, tega si ne smemo dati dopasti. Fressl je nato začel z močnim glasom oštev ti Nemce in je izjavil, da taka švindlar-ska banda kakor so Nemci, ki v češkem deželnem zboru obstruirajo brez vsakega vzroka, ni upravičena očitati nikomur nedostojnosti. Ko jih je na ta način v nemškem jeziku okregal, je izjavil, da se povrne zopet k predmetu, kar je izzvalo hrupno veselost. Fressl je nato Čital razne liste in knjige. Imel je le malo kratkih pavz. Ob 11. dopoldne je prišlo med njim in nemškim poslancem Wedro do razburjenih prizorov. Wedro se ie kregal, da zbornica ne sme dopustiti takega postopanja. Rekel je: Mi smo neumnejši kakor Fressl, ker nas Fressl vleče. Sriirgkh naj zbornico požene narazen. Wedro se je obnašal kakor divji, končno pa so ga somišljeniki vendar pomirili in odpeljali iz dvorane.
Ob 12. uri 5 minut, tedaj ravno po 16 urah, je končal Fressl svoja izvajanja na prigovarjanje svojih lastnih tovarišev, ki so se bali, da mu nadaljni napor resno škoduje.
Nato je bil sprejet konec debate ter so bili izvoljeni za generalne govornike pro kršč. socijalec Rinnosel contra češki soc. dr. VVinter.
V krogih vladne večine so trdno sklenili vstrajati ter na vsak način rešiti zakon navzlic temu. da je včeraj zvečer tudi skupina Stranskega sklenila pridružiti se obstrukciji. Vladna večina hoče storiti brezplodno tudi slovensko klerikalno ob-strukcijo v proračunskem odseku s tem, da razprave ne bo forsirala ter mirno počakala novega leta, ter riskirala, da nastopi kratek ex lex, nakar se sestane državni zbor ter skuša rešiti nroračunski provizorij.
Dunaj, 18. decembra. V včerajšnji seji državnega zbora je bilo predloženo poročilo odseka za državne nastavljence o zakonu glede državnih slug in poduradnikov. Zakon izkazuje na leto za 7,335.400 K več potrebščin. Predlog je v svoji sedanji obliki tak, kakor ga je predložila gosposka zbornica, ter zahteva za sluge in poduradnike 10 plačilnih razredov, počenši z 900 K za sluge in 1000 K za poduradnike, in gre do 1600 K za sluge in do 1800 K za poduradnike. Vsaka tri leta dobe v najvišjih kategorijah posebne službene doklade letnih 200 K. Za policijske uslužbence veljajo posebni predpisi.
Prišlo je nato na vrsto poročilo odseka za državne nastavljence, ki se je akceptiralo v obliki, kakor je prišlo iz gosposke zbornice.
V predlogi sanitetnega odseka glede kužnih bolezni je sanitetni odsek izvršil nekaj izprememb.
Dunaj, IS. decembra. Zbornica je prešla h glasovanju o prehodu v specijalno debato. Poljski soc. Lie-berman je predlagal, naj se preide na dnevni red. Ćeški socijalni demokrati so za ta predlog zahtevali poimensko glasovanje, ki se je pričelo ob V43. popoldne.
Samostojni       predlog       poslancev dr. Ravniharja in dr. Rvbafa.
Dunaj, 18. decembra. Poslanca dr. Ravnihar in dr. Rvbaf sta vložila v zbornici samostojen predlog, ki določa, da naj se c. kr. učiteljstvu, ki je kvalificirano za ljudske in meščanske šole na državnih vadnicah, na državnih ljudskih in srednjih šolah, učiteljem telovadbe, petja in glasbe, proti plačilu prispevka za pokojninski zaklad starostnega in pokojninskega zavarovanja šteje v službeno dobo tudi oni čas, ki so ga prebili na zasebnih ljudskih šolah, s pravico javnosti.
Interpelacija češkega kluba.
Dunaj, 18. decembra. Češki klub je vložil danes interpelaciji zaradi oficijantov in pisarniških pomočnikov za čas vpoklicanja v vojno službo povodom mobilizacije. Izplačujejo naj se jim službeni prejemki civilne službe.
Rusini in Poljaki.   —   Rusini v ob-strukciji.
Dunaj, 18. decembra. Med Rusini in Poljaki so se pogajanja, ki so se včeraj vršila, popolnoma razbila. Rusini so imeli nato konferenco s Stiirgkhom, na podlagi katere so ob 1. ponoči sklenili, da začno z naj-ostrejšo taktiko proti vladi v proračunskem odseku, proti zakonu o vojnih službah.
Gostilničar intervivan.
Budimpešta, 18. decembra. »Pesti Hirlap« priobčuje interviu s poslancem — Gostinčarjem — o vzrokih klerikalne obstrukcije v parlamentu. Oostinčar pravi, da obstruira zato, da se odstrani protizakonito stanje na Hrvaškem in da spode Čuvaja. Nadalje naglasa, da se Šuster-šič obstrukcije ne udeležuje, ker je ne odobrava.
»Naš Gustav.«
Praga, 18. decembra. V Vino- 1 gradskem gledališču se vprizarja se- 1 daj Paalova opereta »Naš Gustav«, j v kateri je polno točk, ki smešijo, j kakor pravijo češki listi, balkanske odnošaie in osebe. Vsled tega se je | pojavil v češki javnosti odpor proti operi in češki listi zahtevajo, da se opera ustavi.
Novo ogrsko posojilo,
Budimpešta, 18. decembra. V političnih krogih se govori, da bo Ogrska že v najkrajšem času, morda že prihodnje leto, iskala novo posojilo. Sedaj se vrše pogajanja dobiti posojilo v Ameriki.
Oprostitev poslanca Kovacsa.
Budimpešta, 18. decembra. Oprostitev poslanca Kovacsa je napravila na vladne kroge zelo mučen vtisk. Splošno dolže vladni krogi budimpeštanske porotnike, da se niso ravnali kot sodniki, marveč kot opozicijonalci.
Opozicijonalno časopisje pa pravi, da je zmagala pravičnost. Kovacsa so takoj spustili in se bo že tudi udeležil prihodnje seje državnega zbora.
Nemčija se pripravlja.
Berolin, 18. decembra. »Vor-warts- poroča, da je dokaz za to, da računajo v Berolinu z vojno, da je državna zakladnica izdala na zvezne vlade odredbo, da naj izplačujejo mezde in plače, če mogoče le v srebru in bankovcih. Nemčija tedaj zadržuje v državnih blagajnah denar za slučaj vojne. Določeno je tudi, kateri uradniki so v slučaju vojne neobhodno potrebni na svojih mestih. Dne 13. t. m. je izšlo od vojnega ministrstva na vsa generalna povelj-ništva vprašanje, če so pripravljena, da morejo izvrši nemudoma vse, kar bi se zahtevalo
Napad   na smodnišnico v Kaisdorfu.
Gradec, 18. decembra. Danes ob 2. ponoči so neznanci poskusili atentat na smodnišnico v Kaisdorfu. Vojaška straža je streljala. Eden izmed napadalcev je bil baje ranjen, vendar pa se je napadalcem posrečilo, da so se skrili v bližnjem gozdu.
Roparski napad na Dunaju.
Dunaj, 18. decembra. Danes opoldne so trije maskirani vdrli v komptoar v Neubaugasse in z revolverjem v roki prisilili šefa in njegovega sina, da sta jim izročila denar. Nadalje so oropali tudi blagajno in nato odšli. Ko sta napadenca hotela stvar prijaviti policiji, sta opazila, da so telefonske žice prerezane, proda-jalniška vrata pa zaklenjena.
•                  *
*
MED  VOJNO   IN  MIROM.
Mirovno vprašanje.
Sofija, 18. decembra. Tu presojajo potek mirovnih pogajanj zelo skeptično. Vse je pripravljeno, da se vojna nadaljuje. Neka kompetentna oseba je baje izjavila predvčerajš-nern: »Če bodo Turki izzivali balkanske delegate, bomo narekovali mirovne pogoje v Carigradu samem.«
Dunaj, 18. decembra. Vzrok, da so bila mirovna pogajanja odgođena do četrtka leži v tem, da so turški delegati izjavili, da nimajo poobla-ščenja pogajati se z Grško. Balkanska zveza pa je vstrajala na tem. da se udeleži pogajanj tudi Grška. Domneva se, da hoče Turčija na ta način pogajanja zavleči, da spopolni-jo svoje priprave pri Čataldži. Situacija je zelo resna, toda Še ne brezupna.
London, 18. decembra. Ko so pri včerajšni mirovni konferenci delegati prebrali svoja pooblastila, je Rešid paša prebral pooblastilo, v katerem je bi! samo pasus, da se turški delegati pogajajo z delegati Srbske, Bolgarske in Črne gore, je Danev, ki je imel ravno predsedstvo takoj izjavil, da je pooblastilo nepopolno. Rešid paša je odgovoril, da se Turčija tako dolgo z Grško ne more pogajati, dokler je Turčija z Grško v vojnem stanju. Danev je na to izjavil, da ta izgovor ne sme in ne more obveljati. Osman Nizami paša je predlagal, naj se prično razprave z Bolgarsko, Srbsko in Črno goro, med tem pa naj da turška vlada svojim delegatom novo izjavo. Danev se je temu protivi!, ter je izjavi!, da se bodo vršila pogajanja skupno in da se preloži seja na četrtek, da izpopolne turški delegati pooblastila, ali pa se pogajanja ne vrše.
Predsednik bolgarskega sobranja Danev se je po včeraišni seji izrazi! sledeče: Če hoče Turčija zavlačevati mirovna pocajanja se prav lahko zgodi, da se vidimo v kratkem pri Čataldži. Sedaj smo prišli sem z namenom, da pustimo Turkom Carigrad in del Tracije. Če se Turčija v kratkem ne spametuje, pridemo nazaj in Turčija izgine popolnoma iz Evrope.
Konferenca veleposlanikov.
London, 18. decembra. Včeraj popoldne se je pričela konferenca veleposlanikov. Razprave so tajne. Včerai so razpravljali o albanskem vprašanju, ki je je predložil avstrijski veleposlanik grof Mensdorff. Smatra se, da bo konferenca trajala le malo dni.
Turški delegati nočejo zavlačevati pogajanj.
London. 18. decembra. Reuter-jev biro javlja, da so turški delegati izjavili, da nimajo namena zavlačevati mirovnih pogajanj.
Prochaska.
Dunal, 18. dec. V političnih krogih so sedaj znane vse intrige in hujskarijc, ki so izhajale iz dunajskih krogov zaradi afere Prochaske. Iz zanesljivih virov se poroča, da so izšle vse te intrige direktno iz zunanjega ministrstva in sicer iz tiskovnega urada, kjer so bile te hujskanje naravnost organizirane pod vodstvom šefa pressbiroja dvornega svetnika Kanje.
Ta razkritja so napravila na nemške poslance naravnost konsternirajoč vtisk. Karakteristično je, da piše današnja Vossische Ztg., ki je bila prva potegnjena od pressbiroja ljut članek proti Avstro-Ogrski.
Vossische Zeitung piše med drugim : Dunajski zunanji urad je doživel po svoji lastni krivdi brezprimerno veliko blamažo pred celim svetom. Da je bilo dunajsko prebivalstvo razburjeno je opravičljivo, neopravičljivo pa je, da se laže zunanji urad. Posledice te moralične batalje bo Avstrija še kruto občutila.
Dunaj, 18. dec. V oficijoznih krogih se zatrjuje, da bo Ugron v najbližnih dneh interveniral v Belgradu zaradi zadoščenja za mednarodne nepravilnosti napram konzulu Prochaski. Na Dunaju presojajo situacijo optimistično.
Prochaska in Tachv.
Dunaj, 18. decembra. Od vele« oficijozne strani se poroča, da so vesti, da bo avstrijski poslanik Ugron v kratkem zahteval v Belgradu za nepravilnosti, ki so se zgodile baje Prochaski zadoščenje, popolnoma neosnovane, ker se o tem doslej še ni razpravljalo. Ona oseba tem vestem ne verjame.
Podlaga očitanju, da je bilo postopanje Srbov proti Prochaski nepravilno more biti le izpoved Prochaske samega. Taka izpoved res eksistira v obliki pritožbe, ki jo je Prochaska sam napisal v Prizrenu.
Dejstva te pritožbe so taka, da ne morejo tvoriti predmeta resnega diplomatičnega koraka. Gre namreč za malenkosti glede katerih je srbsko vojno poveijništvo že ugodilo.
Ista oseba pravi nadalje, da so vesti grlede konzula Tachvja, češ da je iz Mitrovice pobegnil skozi Sandžak in da je bilo njegovo potovanje zelo nevarno, neresnične. Resnica je ta, da je konzul Tachy nemoteno odpotoval iz Mitrovice pod zaščito srbskih oblasti, ki so mu šle kolikor mogoče na roke. Tachv je potoval v Belgrad, kjer eksistira še njegova zglasnica hotela, kjer je prenočeval in se odpeHa! nato z brzovlakom v Budimpešto.
Masarvk v Belgradu.
Belgrad, 18. decembra. Profesor Masarvk je konferirai v Belgradu s Pasićem in ruskim poslanikom r!artwigom. Danes se je vrnil na Dunaj.
Dunaj, 18. decembra. V včerajšnji seji zbornice so vložili nemški nacijonalci interpelacijo, v kateri zahtevajo pojasnila od vlade, kako je prišel profesor Masarvk do tega, da posreduje med Avstrijo in Srbijo. Profesor Masarvk je nato izjavil, da njegova misija ni oficijozna in da je on samo iz nesebičnih interesov deloval za prijateljsko zbližanje obeh držav ter informiral dunajske in srbske merodajne faktorje o medsebojnem razpoloženju. Njegove konference s Pasićem in Berchtoldorrt nimajo oficijoznega značaja. Tudi nima on nobene misije in ni smatrati njegovih korakov za posredovanje, marveč samo kot objektivno v interesu stvari ležeče informiranje.
Situacija.
Dunaj, 18. decembra. »N. W. Abendblatt« pravi med drugim o svojem komunikeju o splošni situaciji tudi tole: Obžalovati je, da se toka mirovnih pogajanj ne more presojati preoptimistično, ker se bodo pojavile še velevažne težkoče.
Pomorska bitka.
Atene, 18. decembra. O vče* razšni pomorski bitki med turškim in grškim brodovjem pri Sedil Bahu se poroča, da je bilo turško brodovje popolnoma poraženo. Več turških ladij je bilo močno poškodovanih ter se je turško brodovje v neredu umaknilo v Dardanele. Grško vojno ministrstvo je izreklo častnikom in mornarjem častno priznanje.
Pristaniško vprašanje.
Pariz, 18. decembra. Italijanski veleposlanik Tittoni je predlagal francoskemu ministrskemu predsedniku Poincareju. da se naj neko albansko pristanišče, in sicer Sv. Ivan Medua internacijonalizira in istotako tudi železnica, ki naj veže to pristanišče s Srbijo.
Corrigendum. Kot zborničnih članov namestniki izvoljeni so bili v not. zbornico soglasno, kakor tudi vsi ostali funkcijonarji: Dr. Andrej Kuhar v Trebnjem, Karel Pleiweiss v Višnji gori in Josip Rohrman v Kostanjevici.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem taj-ništvn posebno kmeŽko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. - Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke t Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. .
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
291. štev.
Gospodarstvo.
— Razstava   za šport v Parizu.
Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se bo v času od 17. do 26. marca 1913. vršila v Parizu razstava za šport. Prospekt s prijavnico vred je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice
v Ljubljani interesentom na vpogled.
■—————                                                -^——      ———.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: Za „Ciril in Metodovo družbo1' Ženska podružnica C. M. družbe v Postojni 30 K, darovala mesto venca na krsto g. Pikla i. s. J. Platnar iz Ljubljane 20 K. in Ferd. Kalister iz Trsta 10 K, F. Arko v Postojni 10 K, mesto venca na krsto g. Gregorja Pikla, Milan Senčar v Senožečah K 504 v, nabral Sv. Anton na Miklavževem večeru in Ivan Gantar uč. v St. Jerneju 11 K, nabral v gostilni pri Franc Bakšetu v Št. Jerneju. — Skupaj 56 K 04 v.
Za tRdeči križ balkanskih držav* Jakob Kovač gost. v Preserjih št. 9. 3 K, darovalo gostilniško omizje, mestno županstvo v Novem mestu 472 K 60 v, kot prispevek tamošnjih občanov (polo z imeni darovalcev smo izročili odboru „Rdečega križa"), Helena Senčar v Senožečah 7 kron, nabrala rta Miklavževem večeru, člani tel. dr. „Sokol* v Ljubljani zbrali 122 K, Valašek v Ljubljani 160 K, skupil 8. dec. v „Nar. kavarni" za 4 balkanske razglednice, Otrnar Herman podur. j. ž. v Ljubljani 2170 K, kot prispevek poduradništva juž. žel. v Ljubljani (nabiralno polo smo izročili odboru „Rdečega križa*>, Fr. Terček hiš. pos. v Ljubljani 1380 K, darovali stanovalci hiš na Sv. Petra cesti in v Škof ji ul. št. 1 in 3 in gdč. Vera Rohrmanova v Ljubljani nabrala 55 K, (polo smo izročili odboru „Rdečega križa"). Skupaj 696 K 70 v. — Živeli nabiralci in darovalci.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj   in  odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Umrli so v Ljubliani:
Dne 17. decembra: Marijana Hrastar, zasebnica, 75 let. Elizabetna cesta 8.
V deželni bolnici:
Dne 13. decembra: Matija Fa-rjjan, poljski dninar. ^ let. — Frančiška Grošeli. posestnikova žena, 36 let.
Dne 14. decembra: Jožefa Hrastnik, uboga. 67 let.
Dne 16. decembra: Josip Vonci-na. tovarniški delavec. 30 let.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem iganfn in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po E !•— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c in kr dvorni založnik na Dunaju, Tuchlanben 9. V zaioeah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                                                         4    19
MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s konjičkon, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Decin n. L. V steklenicah po K 2 — in 4'—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah parfumerijah in btivnicah. 009
.j   Na j odličnejše F precizijske ure* l
m Dobivajo se  pri  vseh i
^    ::     boljših   ur ar jih.     :: i
^^mmm* i                                               -                                             ^*n
^r      Zlat« svetinja        >^ ^/Berolin, Pariz, Rim itd.^r
j 1 jtofjfc km   /A±   '- SP mus4S&\   *
'' ^Bps        %tTVL j    S
^^r   s      Šrtsjin dn T. I ^r
Eemlk dr. Ing. aUnch, Olossnc  Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Savdlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se 2 njo lahko razkazuje.
\fertex
te trpežna              I
m hrani tok ^^      |
Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las
deluje najbolj ar prUa«na
Tm-cMd Mtnra
katera    ©krep6uje     iaelšče,     odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las.
1 e tek le* le* a iti\ndom f krono.
Razpošilja se z  obratno poito  ne manj kot dve steklenici.
Zaloga   vseh   preizkušenih   zdravil, medic, mil, medicina!, vin, ftpeollali tat, najflnallih parfumov, kirurg i t k l h obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Del tekamo MIlana Leusteka
i LJubljani Ribava m\* st I.
poleg novozgrajenega Fran 'ožefovega
jubl:. mostu                      17
V   te)   lekarni   dobirsjo   zdravila   tudi člani bolniških blagajn iužne železnice c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagaine v Mublfaai.
Nikaka utrujenostna pristnem
PALIVIApoopethiku
Božlčoi kotni«
.Diiia kila'
poilje na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto založna knjigarna:
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamlierg v LjuoiianL
prosimo zaktevati!  Prosimo zaktevati!
Borzna   poročila.
L|abl|anska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Urada! karif dsatjske barze 18  decembra  1912
»•>•*!»•■ t   papirji.
4*7, majeva renta . . . . 4'2*\ srebrna renta .... 4*/« avitr. kronska renta   .   .
4% op.        „          „      .    .
4* , kranjsko deželno posojil.) <•/. k. o. čeike def. banke    .
tp«Akt.
srečke !x 1. 1*60 */,     .   .
i.     »>   *• lo64.....
,,      tiske......
„      zemeljske   1. izdaje
i/                             •»        *'•     >.
M      oerske hlpotečne .   .
„      dnn. komunalne
tt      avstr. kreditne   .    .    .
tt      ljubljanske    ....
„      avstr. rdeč. križa    .    .
h     o**       »•       ••       •    • „     ba*Wka.....
„     twike......
Delalo«.
i tublfanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe .    .
Južne Železnice.....
Državne »eleznice   .    .   .    .
Atplnc-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Zlvnostenske banke.    .   .    .
VaJarta.
Cekini......   .    .
Marke.....•   •   •
Franki........
Mre.........
| Rnblff.........
Oeoiral
82-35 85 9S 82 401 8220!
88 65 i
i
I
446 - i
624-— I
275 50 ]
254-
238-- j
230 - (
459- |
452 — j
66 — 1
4*r50!
26 10
22 75
207-- i
409 — 599-75 491 —i
9" 60 66425 Q5*r— 342'~ 26050
11-44
118 35
i 96*20
94 65
t'253 625
8255 86 15 82*60 8240 94*50 89-65
458 —
636 —
287 50
266 —
250 —
24Z —
471 —
464 —
72 —
51*50
32-10
26 75
209*50
412 — 600 75 492 — 96 60 665 25 957-346 — 261*50
11*49 1I8-55 P6 37^
94 85
;?M*625
Žitna oene v Budimpešti.
Dne 18 decembra 1912. Termin.
Pšenica za april 1913     .   .    za 50 kg  11*77
Rž za april 1913     .    ...    za 50 kg  10*29
Oves za april 1913     .   .    .    za 50 ke  10*42
Koruza za maj 1913   .    .    .    za BO kg    7*50
*eteoro!n$ieno mmiM,
ViStaa nad aorjen SN'2               Sredn'*  zrtči" tlak 7S6 mm
I -SST -*■ si Vetr0V1    Neb0
v mm    h- —•
17   2.pop! 731-7        6-0   si. jjzah. | meirleno „    9. zv.; 736 3 |      2*5    sr. jug         dež
18.   7. zj.    741*4        1*1 j si. svzh. j    iasno
Srednja     včerajšnja    temperatura    4*2'» norm.  —18*  Padavina v 24  urah 83 rrm.
Najboljše božično darilo.
SINGER   šivalni   stroji
_'.'.- .                       so neprekosljivi.                      —
Šlager Co. delit. dr. šivalnih strojev
LJubljana, Sv. Petra cesta it. 4.         4428
'    Razglas.
Podpisani mestni magistrat daje v smislu razpisa c. kr. deželnega predsedstva z dne 14   t. m. št. 3905/pr   občinstvu nastopno na znanje:
Vse železniške proge zasedle so vojaške straže.
Le te imajo povelje, da ustavijo in aretujejo vsakogar^ kdor bi se potikal v bližini železniške proge, odnosno po njej hodil, ne da bi se zamogel zadostno izkazati, ter da rablje erolfe proti vsakomur, ki bi v svrho prepreČenja aretacije hotel pobegniti, odnosno ne bi obstal na prvi poziv: »Halt!  Wer da?«.
Mestni    magistrat   ljubljanski,
dne  14. decembra 1912.
Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
^©žična razjtaua
od 11. do 21. decembra 1912 v prostorih zavoda za pospeievanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta st. 22. s   Utetaua se sarelensaje tnal aarotiU.   ::
košariška obrt v Radovljici.
Isatolkl -ar-tam-ilh atanlh alalavnlc.      4346
Moderno pleteno pohištvo, -vrtna zaslonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala sa dela, obsežni senčni stoli, zaklopni stoli, -vlaknaste preproge, kopalni čerljl — Vse porabnosti in luk-susno košarištvo. — Ilustrovani cen ovni k zastonj.
Skoro nova enonadstropna
\J                4607
v   Spodnji   Š;Ški,   z vrtom   in  praznim svetom,   pripravna  za    večje   podjetje,
se proda.
Več   pove   upravitelj.   Ljubljana  Sv. Petra cesta št 40, I. nadstropje.
Ravnokar je iišel site priljgMjem
koledar
za   kmetovalca
za    leto    1913,    sestevil    R.    Legvart z  izvrsmo   in koristno   vsebino,   vezan j -    v usnieno  olatno.                    : I
Cena koledarju je 1 K 60 v,   s   pošto J 1  K   80 v   in  se   nai   blagovoli   denar !
naprej poslati. Pri 10 iztžsifr se da enega za nameček. Naroča naj se
kot navadno pri              4630
Iv.   Bonaču   v   Ljubljani
=-=:     nasproti glavne pošte.     =
Naprodaj              -1536
lepo posestvo
v sredi Savinjske doline. Hiša, gospodarsko ftoslopje in 14 oralov za hmelj. Natančno   se   izve   pri   M. Smkovlč,
Št Peter v Savinjski dolini. Iščem za 1. januar 1913 elegantno
s posebnim vhodom.
Ponudbe   pod  9ll. Januar11 na uprav ništvo »Slov.   Naroda«.         4605
Nova enonadstropna     4606
-BB      £ w^             v Vodmatu (Ljublja-
*9              *f   ^^     na) z vrtom  priprav-
Sft al M         A   na    a   penzijonista
11 i \ w% se P1*0^3'
Ml B W «9 štev. 40,  I. nadstr.
Zdravnik
dr Ivan Mm
ULIVUll Užuifc-
se |e vrnil
in zopet ordinira,
Proda se po nizki ceni
piyufl|fll"'-ii!i ll|lldVfll
za   kako   manjšo   špecerijsko   trgovino I na   deželi.   Poizve   se   pri   Fr.   ZorSG3 I trgovec,   Ljnbljana, Martinova c,! štev. 23.                  4530
--------------------------------—"-•--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■--------------------------------------                                       I            ---------MU      1-------------^              ■
Pozor! I M" M i bS Troovn!
galanterijsko blago in pletenine
tm        iX  konkurzne  mase   Ludovika   Dolenca v     j«,_r. k^*?        Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami.         ^
Gostilna Zupan
4608             Sv. Jakoba trg štev. 8               j
priporoča  izborno  domačo  kuhinjo po prav  zmernih   cenah  in  pristno dolenjsko kapljico (Colaričevo in Kerinovo) od Sv. Križa pri Kostanjevici.
Sprejema tudi naročila na hrano za opoldan in zveče".
Lepa božična darila
T po izredno nizkih cenah. -*w Krasne novosti v pisemskem papirju, albumi za razglednice in slike, spominske knjige, moderne ročne torbice, denarnice, tintniki, utežnikij :: nakit za božično drevo, jaslice itd. :;
• K novemu letu priporočam trgovske in odjemalne '                knjige ter  vse   uradne   potrebščine.              -
LJubljana, Sv. Petra cesta (nasproti „Zlate kaplje")*
Specialiteta  tvrdke fratelli Branca,  Jtfilan
je vsled svojih silao eliet.tskih in oelllino želodec krep.oib   lastnosti
liaj Wša želoia g feniitalž
Glavno razpečevališče: Sif. Wiiter, Dunaj, Iti. Ungarg. 20.
291 štev.
3LOVEN SKINARO 3.
Stran 7,
Priporočamo našim ::   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske t tovarne v Ljubljani
B. GStzl, Ljubljana
Mestni   trg   št. 19.  — Stari trg  št. 8.
Krasne novosti zimskih oblek in površnikov
HT  domačega  izdelki-   *wb
Za naročila po meri največja izbira tn- in inozemskega blaga.
Brez konkurence.         Najnižje cene.         Solidna postrežba.
-         _._____._________.__.______________._                                                                                                      ----                          ^
#*JEm£m. k«»ine mesnic«
Karla planinca
prua ljubljenje uclcprcžorna ze  :<cuo.
Bobivajo se v pražami na vogalu Dtmajske ceste — Sodne     A ilice in v raoii trgovini s specer'skint blagom Snmiska :. S.     Svjb
Pozor!       Na obroke!       Berite!
ečia in najsposobnejša tvreka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na ■>au Avstrije — Velikanska zaloga vsega phsbenecja oroda   strun  in rruzikalij
ALFONZ BREZNIK
sodno zapriseženi  strokovnjak  e. kr.  det. sodnije in u it tel i Glasbene  matice.
ŠE S* Ljubljana, Kongresni trg št. 15 'z::iT,™^?\
Ifa obroke od 10—15 K naprej kl&virii, pftnini in harmoniji
: pn o\rstr;:h  svetovr I    •    j i
Bossn«forfer    Stelihammer,
8        'av -       sedaajoati)
Bdlz & Beitzsann (neprekos-
piann '.   Laub   *   0!ots
(koncertni harmonij) in Mdrfkgel
•'amer  h-rT.onij od 90 K naprei).
Opozarjam,   da   imam   klav : e
gor.   omeni,   najboljših   dvomili
tvrd k i tki [ ućno le faz (nI kdo
dragi),   edini  generalni  . ?5tornik   za   Kran:sko  v velikanski
izbiri (vedno 30 čo   4o  ktavirvev). 10letna   rostavnoobvezna
i   Tudi pregrani klavirji v zalogi.   Ugodna zamenjava. Matemnlk oostane  lastn-.
rja, dočim je dosegla najemnina viSino kupnine. UglaŠevan e  n ropraviia točno in ceno.
nska za cea violin, clter. taaabulic, kitar, stran itd.
lafpfife cene!              Kajbolfse harmoniko {zahtevajte cenikV              Nsfaižfe cene
Anton   Bajec
~~                         umetni in trgovski vrtnar
oirooajo d. % a *na#fa is se na*?ja njegov
cvetlični sa!on
Pod Trančo.     4S
lfBilfta 13181 JBi Mil
il&mm Jato!, vencev, trikoi iti!!
i Okusno delo   in   zmerne   -ene
Zunanja naročila točno.
Vrtnarija h Tržaški testi i M.
Svarilo.   ;
Podpisana tonika nazna-o!a s tem, da nI plačnica za l'-.te?o*oH dolgove, katere naprav! gospod Prič Soss.
8 jajaj Mi Sna j jpj
IkJnTvina
oskrbuje                     4531  j
fiUlataf-Mta MoJ |
Uepi
&a Dunajski cesti v LJubljani pred
bi »ami in na eiincab takoj
°a   mestni   meji   na   Triaski   CCS ti,
vse   z  najlepšo   lego   so   po   izberi   za -..           primerne cene =—       —
na prodaj.
Več se  potzve  ori   lastniku  JCS-Triom*, na Gimcak 37.          2416 i
V hiši pri „JUiokn■ ¥ Spod. Sliki Vodnikova  cesta it 9
se oddajo s 1 februarjem v najem
tri lepe iti. skladišče
in podstrešje za seno.
Natančnejša    pojasnila    v    gostilni ravnat.-v                                                  4550
ZZZZZZ   Najboljša in najzdravejša ——
barva1
za losi in mfo
je dr. Drailea „NE RIL", ki daje sivim in porriečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnoriava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K.  velike po 4 K, pri
v
Štefan  Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kito, podlage in mrežice ▼seh vrst; gledaliicne in toaletne =====   potrebščine itd.   ---------
SSais". mčeno   pristxa.3
siivovke
:: iropinovec :s
hrušovec
br§n|evec
vinsko žganje
se dobi v množinah  od  25 l naprej  pri
veležgan'arci sadja      1199
Mm, nalso Diion Jii'.
SIJAJNA  ZMAGA!
v damskih raglanih. — Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 13.5 cm dolgih od tO K naprej, ki so stali preje od 40 K do dO K. — Istotako znižane cene ragla-nov, zimskih   sukenj   in   oblek   za  gospode.
,_Angleš7LO sJtLcLČLišČe dbZeTc"
O. Be-rnatovič, J\lestni tr*g št. a.
Cilj
prizadevanj, najti najboljša in naj-iziatnejše sredstvo za izboljšanje kave                                                                       ■ - ■■:
dosežejo vedno  le one  gospodinje.
ki kupujejo kavini pridatek v zairjčkih ali v zavitkih., označenih s „kavinim mlinčkom*. One so izbrale najbolje, kajti prida tek za kavo s „kavinirn mlinčkom*1 je najjeirnatejši. najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste ker je                                           708—IV.
„pravi Franck".
Toranva v Zagrebi.
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zaloge
a?
3r8zp73(ni kuni za, lezenj! i Mii.
Pisalni stro:! „ADLER",
'plelilm stroji
vseh velikosti .
nam ii 'oiio um pi i   i
Šivalni stroji
za r o ritino in obrt
Vesela lica, vesel otroški smeh ob sijajni svetlobi, ki    ga    povzroča
Vikiorinova teč
•e predpogo; veae-!e«ja boi. praznika.
■Mm I
Vesela lica, vesel otroški smeh ob siiajni svetlobi, ki   ga    povzroča
Viktorinova Inč
i« rrednogoj vese-lega bol. praznika.
Vaše stanovanje Je pozimi ob dolgih večerih dnevnosvetel raj, poleti na deželi je Wiktorinova lnč neprecenljiv vir svetlobe, ki vam daje dobrote mile, enakomerne svetlobe. — Wiktoriaovo sveiiljko nahajate v zalogi v vseh nporabnostnih vrstah od nafpriprosteiše pa do lnksorijozne izgotovltve, v naših podružnicah na Dnaajn in na deželi, ali pa, če zahtevate, dobite zastonj in poštnine prosto lino opremljen prospekt „V11 in priznalna pisma Iz vseh krogov. — Prihranite več nego polovico dosedanjih najnižjih izdatkov za razsvetljavo. —
Blagovolite se obrniti na WIKT0RIN & Co. centrala i Dunaj VM Margaretenstr. 120, ali pa na naše podružnice: Trst, nlica Aconedotto 2) PRAGA: Zeltnerjeva ulica, vogal Ovočnega trga; DUNAJ I., Graben 29; DUNAJ II., Taborstr. 17; DUNAJ V., Margarethenstrasse 120; DUNAJ VI., Linke Wienzeille 4; DUNAJ VIII., Alser-::   strasse 21;   BRNO,  Lichtensteingasse 2;   BUDIMPEŠTA  VIII., Baros  utca 2.   ::
Tovarne i Dunaj, Svatobofio*« Staraftice. — Ceniki na zeljo saeionj.
Pozor!  4523 Pozor
Ii se 20 d31080 H posojil
proti 6 ' „ obrestovanju ter vbnjiž
M Da lepo posestvo. — Ponudb pod „Posojilo11 na upravništvo »Slo venskega Naroda« do 20. decembra t. 1
KLAVIR
(SalonflOgel)                   460.
s krasnim glasom so   proda
Ogledati pri g. CTarbeniku, Eilser-Jeva  ulica   štev.  5. v Ljubljani
Samoborska ||Qq
Poznano sploh kakor najboljša doma čega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega okusa, se dobi na veliko it malo   pri   podpisanemu   proizvodi tel ju
Ravno   tam  so  doti   izbornegi
na malo in veliko  iz  lastnih  vinogradov na Dolenjskem.          427$
€. fresečkv, Samobor, J(rvalko.
Odlikovan    na   razstavah   t   Krškem, ■ ■    Pragi in Zagrebu.   =====
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD,
291 štev.
= B0AV|8ZB4 on9|zoq onsejif                °~
odnijeti ||t«ui9Aqo iauq vpo|6o oj|i|e| is opifes/t
-ou33 oudni|«u pod oujtuz 9fu^ire|B3 aA^sndo ipej e<teiq eSajeujidEd ui B3a>jsfiJ9^ueiB3 oSojez osa uiefepojd i^
P. n. občinstvu se priporoča                                                               3616
velika zaloga pohištva lastnega izdelka,
li finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele in vile,
posebno   se   priporoča   novoporočencem   v   nabavo   popolne   hišne   oprave. Za   vse   izdelke jamči
I                                              Matej Gogala, mi2ai na Biedu.
Proračuni na zahtevo brezplačno.        Proračuni na zahtevo brosplačno.
M» JK VT **     KI RAMJSKO     PODJE1.IK
q iznM umetnega vezenja in trgovina mi iel
J. Repše & l.-Jeršek
Ljubljana   —   Kongresni trg  št. 5   —   Ljubljana.
Zaradi velike zalege se pričeta dela prodajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje   društvenih   zastav   in   trakov   ter   vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup božičnih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
14 dni!           14 dni!
Popolna razprodaja
vseh vrst zaostalih klobukov
za dame  in  deklice po  čudovito  nizkih cenah,   samo v modnem salouu
Stuchly-Maschke, Židovska ul. št. 3. BV Primerna   darila   za božič in  novo   leto. m
Žalni klobuki vedno v zalogi.                              Popravila točno in ceno.
Redka prilika!
Vslei predstojeće inventure izključim nekatere spodaj omenjene predmete
g£   s 25°|0 popusta   ^
od stalne cent in sicer oo danes naprej                    1537
Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in voine. Spodnja krila iz listra, klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine.
Modna trgovina P.Magdić
Ljubljana,  nasproti glavne  poste.
Schneitier i Verovšeh
trgovina z železnino
Ijubijana, dunajska cesta 16,
priporoča svoj novo in bogato opremljeni oddelek za kuhinjsko opravo, fino emajlirano posodo, nikelnasto in aluminijevo posodo.
Praktična in lepa      m2A
božična darila.
Nizke cene I                Hiške oeael
J« Zamljeiii
čevljarski   mojster
v Ljubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa  čevljarska   dela   do   najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje   tudi   prave   gorske   in telovadake čevlje.
Za   naročila   z  dežele   zadostuje   kot   mera iprposlan čevelj.                  245
it* in / ^
Ljubljana, / ^5j5^§** A Prešernova / ^g^fe*y / \ ulica št. 5 /  #^j/^^ /
/    <s*T^^/ Izdelovanje
/   ^^S^^r / najfinejših
/     jSSF/     anSIeških
#S^Sg%^ /   kostumov, ^^^^^r  /           paletotov,
^^r / franc. toalet itd. •    /                   ___________
"91 m os umni
udqz; m\u a m \\v.\mv.\ iijsteAouteu a
*aL 'aoi||muig|s  i||f foujapoiufeu  SDO|es ev,||aA   _#*>*
Molih 8 otrok
ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja žena po mojem navodilu vzgojila s Sladnlm čajanu To naznanjam jaz Ub. pl. Trnkoczv, lekarnar v Ljubljani. Tega dejstva mi ne ovrže nihče. — Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sledile mojemu zgledu, ki sloni na *ttiine|stletal IskatefL Siadni čai kot živilo za otroke, ki se mu primeša nekoliko mleka, sladkorja, je waratvo doleneeaa, čisar raba jih dela odporne ter otroaka eolesal skoro izključuje ter učinkuje brezhibno, prvovrstno. — Prehrana s sladnim čajem, znamka Siadin stane polovico manj kakor pri vsakem drugem hra-nilu. Zoperni, dragi aparat Soxhlet odpade. Zadostuje navadna sesalna steklenica Slaaal ca|, pripravljen po dr. pl. Trnk6czyju, je brezdvomno na torišču prehranitve otrok in nar.-gospodarske varčljivosti pridobitev prve vrste. Kri, moč, zdravje, mirne Živce, mirno spanje, 50° o prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tudi odrasli, ki namesto neredi Ine, razburljive kave, čaja, pijo stadni čaj, znamka »Siadin«. Posebno priporočljivo za   kotalka in alaeotae,       3721
Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnega Čaja, znamka Siadin, pripravljenega po dr. pl. Trn-Uoczvju, ni zamenjavati s sladno kavo, TvomiSka zaloga pri lekarnarji pl. Trakaczvja ? Ljabljaif, Kraijsko. Po *oŠti najmani 5 zavitkov franko * krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno poito. Na Dunaju v lekarnah:
Trakacsv, V., Scaaabmamtrasse lit; lil..
Ratfetzkvatate 4; Vat,  fcMSaMaSS—i
25; i traaca: Sacaatrattc i.
B Lepe štajerske purane i
pošilja od sedaj naprej po povzetju kg po  1 60 K                     4244
Josip Cerneič, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Štajerske.
cfgrače in (epa darila %a $o%ič
prodaja po solidnih cenah                      4341
V as o ^etričiča nasl. S. Samec
Sjnbljana         SHestni trg          £jabijana
Pozor!          Trgovci!          Pozor!
Ker je sedaj zadnji čas za naročilo
I lan*tt*lt I    I a tla "a        a I   \tiV\
si dovoljujem  jih ponuditi  vsem cenj. trgovcem  in obrtnikom
najcenejše  z  blokom in tiskom.
■•V    C £ % E    ■» «* H: 2E    Hl O I«f B£ WJ R WilM *D K.    ~«S
Z velesDo^tovanjem se priporočam
Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg 11-12,
trgovina   s   papirjem   in   galanterijo   na   drobno   bi   debelo.
Največja izbir. — Vzorci na razpolago. Na debelo in drobno. — Pri večjem naročilu velik popust.
Konfekcijska   trgovina   in   zavod za izdelovanje  oblek po   meri
A. KUNG
:::::::::: Ljubljana :::::s::ss
priporoča svoje izborna izdelka vsakovrstnih
zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
::::!!::    Ilustrovanl   ceniki   nm   razpolago.    ::::::::
Naznanilo.
Radi preobložene zaloge se bode razprodajah od danes naprej                    3390
6000 *2**£* ur
^^^ švicarskih ^wmm kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tor ar niško ceno. — Srebrne ure od K 7*— naprej. Rihee   naj   ne   zamudi  te redke   prilike.
Za obilen obisk se priporoča tvrdlca
FR. ČUDEN ::   Valjana,   ::
mmmm^^^mmtm^m^^m^ Prešernova ulica.