DNEVNIK GLASILO OSVOBODILN FRONT ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, petek, 29. junija 1945 ■ Leto I. štev. k\ Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st. 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri Mladini ob povratku Primorska mladina se je vrnila z dru.gega kongresa vse slovenske mladine. Vrnila se je v naša mesta 4n va*i, od koder je nekod tako Wot'e hrepenela da bi le za trenu-teh kot ptica poletela preko bivše itare meje v belo Ljubljano. Dol-Se, dolgo je preteklo, preden se ji ie ta Zelja izpolnila. Ko je odhajala mi kongres s stistim čudnim nemi-ron *n sladkim pričakovanjem, ki 8a občuti človek, kadar gre obiskat drage kraje, ki jih je poznalo nje-9ovo srce, Se preden so jih oči za-*r*e> je vendar odhajala krepko in tomozavestno. Odhajala je, kot odhaja vojak iz l9e in krvave bitke. Vedela je, Sre na drugi kongres, kjer bo slovenska mladina polagala ra-o svojem delu in borbi. Vedela ’ do bo ta mlada, v štiriletnem Pljenju zoreča slovenska generali predložila svojemu narodu do-imente, pisane s krvjo in znojem, * solzami orošene in s svincem za-P®čotene, Zato je stopala na kon-Ponosno in zravnano, kajti ob- račim njene borbe in dela je ča- Saj je vsa Primorska zemlja sam velik dokument njenega sija p tonaki koc Proti fašizmu. Z bazoviškimi *e pričenja veriga, ki se nepretrgana krvava nit vleče •ko*! vso četrtstoletno zgodovino isishčne tiranije. Koliko ovetočih deklet ki so zvenele po zapo- ih taboriščih, koliko mladih ki so omahnili na kraško °> Soriško livado ali na zeleni .k trnovskih host, je vključenih 1°-' Med njimi so mladinski or-^irizatorji Darko Marušič s Krasa, ^ *° Sa predrle sovražne krogle, is primorski mladini priprav-Pot za drugi kongres USAOJa. -J*4njimi je živahna Milojka is Z^09. ki so jo umorili domobran-. ^fd njimi je Zorka, ki so jo e*f/i SB-ovoi v Trsti*. Med njimi ^ kurirka Zlata, ki je v Coroneu 4 Poslednji..ti kapljami krvi napilo na steno obsodbo svojim krv-Kkom: *Smrt fašizmu*. Med nji-^ je štirinajstletni partizan Sto-k*) ki so ga obesili fašisti, ker ni ko tel izdati taborišča svojih tova-Med njimi.... kdo naj jih na-“oje, kdo popiše vsa junaštva ne- H^nljiv0 mladine slovenskega na-roda; Naša mladina je šla na kongres °t junak z bojišča. Toda šla je ot Junak, ki nosi v srcu bolečino. °n°sno je stopala pod našimi za-Rovami, krepko je objela brate, s Herinii se je skupaj borila za ^kodni in skupni lepši dom. To-^ ko je zagledala tam svoje očete brate, svoje tovariše v Ju-goslo- vinskt armadi, ji je zakrvavelo •hj« d • J . , • Primorska mladina je sla na da izpove svojo bolečino, J*. ponosnega, a ponižanega Ato«, src« *» duša našega 9a hoja jo je razumela: Piši, Primorci!* so klicali na- H ’ ^hšdinci tega niso mogli. Sol-•kb* U nnloge. Njena k h, n^a horba nam je porok, da ^ udarno reševala, da jih bo z 'ti. kim ognjem znala prema- mladina je vrnila, Vr-,e ” wo*fo in vasi to in ;trU'- VMeta pa /e< da i!'**1* k Tte boam modre ali ka-trTu "* ntor^° "rinc*h°V0**no * krvjo in borbo! A°*'tra,1 nawi I« pozdrave pratov. >s. e hratov iz vse JugoslasA- • Pd * "'v»' »« v M*/t/cricxvr- ^boljli). * ^oe pozdrnrve naiib Oroiju, i,, brrltfn> In tovarišev v 44 IVt Je naša mladina I ki Nova Poljska ■ nova zmaga Poljsko vprašanje se je vleklo že dolge mesece. Po znanem varšavskem uporu v preteklem poletju., ki je zahteval ogromno žrtev, so pristaši tako imenovanega «.pod-talnega odpora» naglo propadali, voditelji ponesrečnega uporniškega trika so se zbratili z Nemci v veri, da pride čas, ko se bodo skupno z njimi borili proti Rdeči armadi. Plodove z zavezništva poljskih pro-fašistov s Hitlerjevoem pa je onemogočila zmagovita Rdeča armada, ki jg osvobodila Varšavo in vso Poljsko ter v naletu osvojila nemško prestolniško gnezdo Berlin. Ker niso s svojimi umazanimi posli in brezvestnim tveganjem žrtev, ter z zahrbtnimi napadi na oficirje in vojake Rdeče armade uspeli, so poljsko reakcijonarji zagnali v Londonu silen vik in krik. Tam rožljajo s sabljo in okrito nagovarjajo zaveznike na novo vojno. Razumljivo: Doma imajo ogromna posestva, f.eleli bi, da jih nihče ne moti, da bi ob ljudskih žuljih mirno uživali. Toda vsaka vojna prinese nova spoznanja. Poljske ljudske množice so se prebud.Hk prišel je nijhov kralj Matjaž, Rdeča armada. Narod, ki je prenašal vso težo hitelrjevske bestialnosti v nasprdtju s poljskimi groš v inozemstvu, si je zbral svojo vlado v Londonu pa je ostala svlada* brez ljudstva. Danes vidimo vso smešnost našopirjenih londonskih Poljakov. V Moskvi je bila sestavljena vlada, ki je zajela vse resnično demokratične elemente. Vlada bo pričela takoj delovati za dobrobit svojega ljudstva- Istočasno s sestavo vlade se je zaključila sodna razprava zaradi podtalnega delovanja poljskih fašistov, ki so bili le izvršni organ reakcionarnih Poljakov v inozemstvu. Obenem z razkrinkavanjem teh sebičnih politikantov se je izluščilo zdravo jedro poljskih ljudskih sil ter si osnovalo vlado, ki bo ostvarila težnje vsega naroda. V nasprotju z reakcionarno kliko, ki se ni plašila nobenih sredstev, da bi razdvojila zavezništvo med Veliko Britanijo, Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo ter na ta način znova zasejala na poljskih tleh pepel in razdejanj, bo nova vlada ustvarila mirno sožitje med narodi. Sovjetska zveza ima sedaj sosedo, ki je ne bodo cb prvi pili ki zločinsko zabodla v hrbet. Nasprotno se utrjuje bralstvo med slovanskimi narodi, med dvema državama, ki sta v svoji zgodovini največ trpeli spričo nemških napadalcev prav zaradi njune nesloge Nasprotno pa poljsko reakcionarno kliko zgodovina ni prav nič naučila. Ostali so, kakor so bili, nenavadno naivni in lahkoverni. Njihovemutporazu bodo sledili no- vi porazi ljudi, ki so prepustili ljudstvo njegovi usodi. Ljudske množice občutijo to izdjstvo ter izkorenjujejo ljuliko iz svoje srede, kdor ng dela z narodom, naj ostane brez njega; narod ga izvrže. Se nekaj nam osvetli poljsko vprašanje. Ob njem vidimo dale-kovidno in stvarno politiko Sovjetske zveze ter njeno moralno in politično premoč. Sovjetska zveza nam je pomagala razkrinkati izdajalca Dražo Mihajloviča ter utrla v ,si’f f resnico o junaški borbi jugoslovanskih narodov, Sovjetska zveza je za dobrobit poljskega ljudstva in za dobrobit vse zavezniške stvari opominjala na proslule poljske reakcionarje, jih končno onemogočila in Sovjetska zveza je zopet tista, ki stalno opozarja na vojne hujskače, na gadjo zalego fašistov, ki jih ljudstvo ne mara, in se danes zbirajo v inozemstvu v senci zlata. Zmaga naprednih sil poljskega ljudstva je hkrati zmaga vseh naprednih demokratičnih sil sveta. Začasna vlada narodne enotnosti London, 28. UP. — V posebnem poročilu je varšavski radio nocoj objavil sestavo nove začasne vlade narodne enotnosti. Vlado je sestavil predsednik dosedanje začasne poljske vlade Osupka Morawski. Sam je prevzel ministrsko predsedstvo, Wladislav Gomulka in Stanislav Mikolaiczik sta postala podpredsednika vlade. Mikolaicziku je pripadlo tudi kmetijsko ministrstvo. Zunanji minister je Wincentij Rajmowsky, minister za javno u-pravo dr. Viadislaw Kiernik, mini- RaeziewicZj finančni minister Konstantin Dombrowski, prosvetni mi. nister Wladislaw Kowalski, minister za obnovo Mihael Kaczorowski, minister za vzgojo Czeslav Wyczek, minister za prehrano oskrbo in trgovino Sztapelsky, minister za informacije in propagando Sztefan Matuszewsky. Fredsedništvo Rade narodove (parlamenta) je kooptiralo več no. vih članov med njimi Mikolajczy-ka, Kiernika, Vencentija Witosza, Stanczyka in dr. Stanislava Grab- Sindikati v rimski pokrajini Rim, 28. — «Unita» javlja vest iz Rima, da je pri pokrajinskih volitvah v delavske sindikalne organizacije KF dobila 50.000 glasov. Socialisti so dobili 15 tisoč, krščanski demokrati pa 8 tisoč glasov. Francova krivda Moskva, 28, — Dopisnik agencije United Press poroča iz Nemčije, da so našli poročilo bivšega tajnika hitlerjevskega ministrstva zunanjih zadev We,izsaeckerja. Poročilo pravi, da je general Franco 1. 1941. ponudil Hitlerju, da stopi Španija v vojno na strani Nemčije. Za stop v vojno je general Franco zahteval, da Nemčija oskrbi špansko armado z orožjem, da zagotovi prehrano Španije. Franco je zahteval tudi Gibraltar in Francoski Maroko. Franco je postavil te pogoje na sestanku predstavnikov osnih sil dne 12.2.1941. in izjavil, da Španija veruje v zmago osi in da bo šla v vojno proti zaveznikom. Iz najdenega dokumenta izhaja, da je Mussolini ob priliki te Francove ponudbe Hitlerju izjavil, da vojaška pomoč, ki bi jo Franco lahko nudil, ni sorazmerna s ceno, katero zahteva, in da Španija sploh ni pripravljena na vojno. Clark - zavezniški poveljnik v Avstriji London, 27. Radio London. — Ge. neral Mac Clark, dosedanji poveljnik zavezniških sil v Italiji, je bil ukazom maršala Alexandra postavljen za poveljnika okupacijskih sil v Avstriji. Titova Jugoslavija v francoski literaturi Pariz, 27. Dopisnik Tanjuga javlja iz Pariza: V poslednji izdaji serije »Vprašanja današnjega dne» je izšla zelo okusno opremljena brošura Jeana Verneja, ki ima naslov «Maršal Tito in nova Jugoslavija*. Na. ovitku te brošure je slika jugoslovanske partizanke s puško na rami. Namen knjige je pokazati s kakšno hrabrostjo in muko Bi je Jugoslavija maršala Tita utrla nova pota. Prvenstvene naloge nemške industrije Monakovo, 28. - Viktor Bernstein pravi v nekem poročilu da nemške tovarne lahko proizvajajo važen material za vojno na Pacifiku. Proizvodnja tega materiala ima prednost pred načrtom za obnovitev razrušenih nemških pokrajin. Poročilo med ostalim pravi: »Začasno je glavni faktor, ki vpliva na obnovo Nemčije, nadomeščen s po trebo naših oboroženih sil v vojni proti Japonski*. Automobilska proizvodnja v Ameriki Washington, 28. VZN. — J. Mon-ro Johnson, direktor urada za prevoz v času vojne je izjavil, da civilno prebivalstvo vsaj še tri leta ne bo moglo kupovati novih avtomobilov. Svetoval je lastnikom avtomobilov, naj jih čuvajo, kolikor morejo, da ne bi rušili današnjega sistema avtomobilskega prevoza. Stalin aenerallsslmus SZ Moskva, 28. Tass. — Predsedstvo vrhovnega sovjeta ZSSR je podelilo vrhovnemu poveljniku vseh oboroženih sil ZSSR Jožefu Stalinu najvišji vojaški naslov: generalissimus Sovjetske zveze. Ta naziv je bil u-veden z ukazom Predsedstva vrhovnega sovjeta. Predsednik vhrovnega sovjeta ZSSR Kalinin in tajnik Gcrkin sta podpisala naslednja dva ukaza: S prvim ukazom se odlikuje maršal SZ Stalin z redom Zmage za izredne zasluge v organizaciji vseh oboroženih sil SZ in za njegovo uspešno vodstvo v veliki domovinski vojni, ki se je končala s popolno zmago nad Hitlerjevo Nemčijo. Z drugim ukazom se maršalu Stalinu podeluje naslov heroja SZ z izročitvijo reda Lenina in odlikovanja «Zlate zvezde*. Ta ukaz se gla. si: «Maršal SZ Stalin je bil na čelu RA v težkih dneh obrambe naše domovino in njene prestolnice Moskve ter je z izredno odločnostjo vodil borbo proti hitlerjevski Nemčiji*. IZ SOV Sovjetska rečna plovba Kon&res francoske KP Na njem se je zbralo 2000 delegatov - Pro-gramaticen govor glavnega tajnika Thoreza ster za socialno varnost Stanislaw skega. \WAV.V.V.V.*.W.".VA%V.I.WVWM"AV.W.WA'AV.,AVVAW.VV.VVA,.V de izzvale razdor med združenimi narodi. O konferenci v San Franciscu je Bonte dejal: »Kljub tehnični premoči nove organizacije je nujno potrebna nadaljnja budnost ljudstva. Zunanja politika mora biti tesno povezana z našimi velikimi zavezniki. Od francoske realistične politike bo odvisno, da bomo takoj obsodili politiko blokov, ki se je pokazala v preteklosti za tako. usodno in ki bi bila prav tako nevarna v bodočnosti, ker bi služila zgolj novemu dvigu Nemčije. Francija si spet bc lahko pridobila zaupanje inozemstva in bo lahko zopet prevzela svojo mirovno poslanstvo v svetu, če bo delala na temelju mednarodnega načrta za svojo obnovo*. Kongres se nadaljuje. Pariš, 28 Reuter. — Včeraj se je začel X. kongres francoske komunistične stranke, ki se ga udeležuje dva tisoč delegatov iz vseh pokrajin Francije, Korzike in severne A-frike. V svojem pozdravnem govoru je glavni tajnik Maurioe Thorez, je osmešil razne govore o veličini Francije. Dejal je, ,da bo treba to veličino žele obnoviti. Tajnik komunistične stranke je pozval delegate, naj se upro mednarodnim kartelom in pomoči Nemčiji, ki ji hočejo dati pod krinko zunanjega posojila Poudaril je: »Kdor jo je uničil, ta jo mora tudi obnoviti. Na nemškem narodu leži velika odgovornost. Sledili so Hitlerju in sedaj naj prenašajo posledice*. Thorez je zahteval vsesplošno kontrolo nemške industrije, kolikor bi mogla služiti vojaškim svrham. Govoreč o mednarodnem položaju Franclje, je odločno nastopil proti načrtnemu sabotiranju strani istih ljudi, ki so Francijo privedle do razpada. Zahteval je podržavljenje bank in zavarovalnih družb, zaplembo premoženja izdajalcev in povečanje davkov za velika premoženja. Uničiti Je treba ostanke faiizma Viktor Mlchaut, elan stranke iz južne pokrajine, ki je bil v Dachau, Je popisal grozotne zločine Hltler-jevoev. O priliki otvoritve 4 krema torijev v Ausohwitzu, ki ji je priso-stoval tudi Hlmmler, so zažgali 14 tisoč mrličev. Samo v tem taborišču so izginili štirje miljoni človeških bitij. Zmaga Rdeče armade, je izjavil Michaut, je preprečila, da ni vsa Evropa postala taborišče smrti. Pariški poslanec in član posvetovalne skupščine Florimont Bon tč je v svojem govoru dejal: »Dosegli smo zmago, sedaj moramo zagotoviti varnost ljudi. Delavno ljudstvo mora postati tako močno, da si samo določi svojo usodo in da prepreči vse, kar bi povzročilo novo napadalno vojno. »Sedaj moramo storiti, kar bi se moralo zgoditi že leta 1918, to je preprečiti, da Nemčija ne postane laboratorij za novo vojno. Za sedaj je treba onemogočiti nemške imperialiste, ki uživajo podporo določenih krogov mnogih držav. Ljudstvo ne bo dovolilo, da bi ae posrečile te zločinske nskane*. Na-t> je Bonte zahteval kaznovanje vseh vojnih zločincev. Opozoril je na uničena mesta v zasedenih po- vzela na zgled, bratov Ir Sovjetske zveze, od katerih Je naš narod črpal vre čas si.y>je velike borbe moči in poguma' za zmagovito borbo. Vrnila se jo z mogočno zavestjo moči jugosloikinskih in vseh slo-vanskih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu, vrnila se je z neuklonljivo voljo vztrajati in zmagati na braniku pridobitev štiriletne krvave borbe. Vrnila se je okrepljena v »avesfi naše enotnosti, močnejša v ven ca zmago pravice, cithejfa v svojem zaupanju do Tita in do nove JugoslasHje. Naša mladina, simbol naše zvestobe Titu, porok naše končne zrnaste in srečne bodočnosti, pozdravljenal Pohar Lado krajinah, ki bodo morala bit obnovljena s pomočjo nemške delovne sile. Ostro je nastopil proti zadržanju nekih »človekoljubnih* krogov, ki se bodo postavili proti taki rešitvi. Franclja Ima pravico do reparacij, pravico do povračila ukradenega materiala in uvoza glavnih surovin iz Nemčije. Bonte je pripomnil, da se morajo istočasno z obnovo uničiti ostanki fašizma v vseh državah. Citiral je izjavo pre-zidenta Trumana, ki je ožigosal poizkuse reakcionarnih sil, ki bi ra- VAW.W.V,W.V.VAV. f f.VVANSSW.%\W.VW, Gospodarsko sodelovanje med zavezniki m Jugoslavijo V Trstu so se sestali zastopniki . jo, da bodo omogočili izvršitev tega društvo UNNRA z zastopniki cen- i si. okopoteznega programa, od kate. tralnc vlade v Beogradu, da se do- ■ rega bo imelo tudi tržaško delav-govore glede pošiljk, ki bodo priha- ! stvo znatne koristi. jale preko Trsta v Jugoslavijo. Računajo, da bodo te pošiljke najnujnejših potrebščin znašale od 50,000 do 100.000 ton mesečno, Ta množina predstavlja glede na sedanje prometne prilike težko nalogo za organizatorje. Primanjkuje namreč še mnogo Železnikih vagonov, električnih in železniških strojev. Železniška direkcija v Trstu ima namesto 48 električnih lokomotiv komaj 12. Primanjkuje premoga. Turi pristaniške naprave in skladišča so poškodovane. Kolikor se je pokazalo pri prvih posvetovanjih, potekajo razgovori ugodno in v duhu zavezniškega, medsebojnega razumevanja. Zastopniki javnih skladišč in direkcije državnih železnic zatrjuje- V.1.*.*.*. iVWWWWAWWUVUV Obramba miru Pravi pomen listine Zduienih narodov bo v njenem izvajanju Moskva, 27. (Tass) — V uvodniku, posvečenem koncu konference «7,druženih narodov* v San Franciscu, obljavja »Pravda* naslednja razmotrivanja: «Položen je bil temeljni kamen in pripravljena solidna podlaga za u stanovitev mednarodne organizacije novega tipa, ki ne sme ponoviti napak preteklosti. Žalostni poizkus z »Društvom narodov* je še kivo v spominu naše generacije, ki je plačala s svojo krvjo napake, ki so jih storile gotove vlade. Te vlade so pokazale naravnost zločinsko nenaklonjenost, da bj organizirale mednarodno varnost ln zavarovale svet pred roparskim napadom in nesrečami Imperialistične vojne. Preprečiti ponovitev tega zločina in ustvariti resnično močno sredstvo za obrambo miru, to je bilo eno-dušno stremljenje iniciatorjev konference »Združenih narodov*, ki je našlo svoj Izraz v listini mednarodne organizacije. Razmere, v katerih je delala konferenca, so znane. Na konferenci so se pojavile prirodne tež-koče, ki so nastale pri izravnavanju nekaterih spornih vprašanj sistema bodoče organizacije miru. Te težkoče so izvirale iz razlike »tališč gotovih držav, ki se razlikujejo od drugih po državni strukturi ter po socialnem in političnem sistemu. K tem prlrodnim težko-čam se je pridružilo stremljenje sovražnikov vsake učinkovit« organizacije miru, ki so poizkušali ustvariti ’ mnogo ovir, da bi cilji konference ne bili doseženi. V več ali manj skriti obliki so pogoHto nastopali z zelo demokratičnimi gesli ter so hlinili, da branijo enakost, pravičnost in koristi malih držav. Ti kroji »o poskušali zastrupiti ozračje na konferenci ter ustvariti med udeleženci dvom o njenem srečnem zaključku. Je od prvega dne konference v San Franciscu so prerokovali ti krogi neuspeh konference. V obravnavi vsakega kompliciranega vprašanja so Videli že »krizo*. Stališče sovjetske delegacije so kar odkrito postavljali v krivo luč z željo, da bi izzvali konflikt med člani »Velike petorlce*, ki pripadajo veliki koaliciji demokratičnih držav. V Istem času so ljudske množic« v vseh demokratičnih državah gledale zelo pazljivo na delo konference ter ji želeli popoln uspeh. Široke ljudske množice so razumele odgovornost in važnost naloge, ki si jo je nadela? konferenca, da ustvari močno in učinkovito organizacijo, k: naj bo res sposobna zavarovati svetovni mir in zagotoviti varnost narodom. Nekoč ta naloga ni bila rešena. Sele v tej zgodovinski dobi no »Velike demokracije* dosegle potrebno stopnjo soglasnosti, da morejo tvoriti veliko In solidno jedro take organizaoije. Listina »Združenih narodov* seveda ni popolna v vsem pomenu besede. Toda tudi z gotovimi pomanjkljivostmi predstavlja ta listina rre samo dokument velike zgodovinske vrednosti, ampak tudi dokument velikega praktičnega pomena. Pomen m vrednost tega dokumenta mora biti seveda preizkušena v praksi, ravnotako mora biti potrjena v praksi pripravljenost držav, ki so listino podpisale, da prevzete obveze res izpolnijo. Kar se tiče Sovjetske zvez« je splošno znano, da podpira sovjetsko ljudstvo iskreno In trdno stvar svetovnega miru. Sovjetsko ljudstvo je vzgojeno v duhu vdanosti k stvari izgraditve trajnega miru med narodi. mestu, ker bo samo tako lahko opravil življensko važno nalogo, da načeluje ameriški delegaciji na konferenci v San Franciscu. Truman o ostavki Siettiniusa Wa»hlngton, 28. — VZN poroča: Predsednik Truman je sprejel Stet-tiniusovo ostavko. Dejal Je, da je bil Stettlnius imenovan za ameriškega zastopnika v varnostnem svetu »Združenih narodov* in za pred. sednika ameriške delegacije pri glavni skupščini UNCIO-ja. Novi državni tajnik za zunanje zadeve bo imenovan v ponedeljek ali v torek. Truman je dejal, da je Stettlnius sprejel mesto, ki bo mu jo ponudili. Sam jo je označil za najvišje, ki ga ameriška država lahko podeli. Truman je dejal, d& je šele zdaj lahko »prejel ostavko, katero je Stettlnius podal že prvega dne po smrti predsednika Roosevelta. Nadalje J« Izjavil, da je takrat prosil Stettinlusa, da ostane na svojem Japonski računi London, 28. Reuter, — Jon Klm-che, Reuterjev vojaški dopisnik poroča: Obenem z izjavo Združenih držav, da načrt o najemu ln posojilu ostane še nadalje v veljavi za sovjetske armade v Sibiriji, ter z bližnjim sestankom »velikih treh* prihodnji mesec v Berlinu, čaka japonsko vlado admirala Suzukija smrtna obsodba. To je mišljenje dobro poučenih strokovnjakov za D&-ljnjl vzhod. S premostitvijo ovir v poljskem vprašanju ter z uspešnim zaključkom konference v San Franciscu je uspeh sestanka treh v Berlinu skoraj zajamčen. S tem je tudi zadnje upanje Suzukijeve vlade, namreč na spor med zapadnlmi silami in vzhodnim zaveznikom, splaval dozdevno po vodi. Japonski militaristi dokazujejo, dr bi se v primeru neuspešne ameriške invazije Japonska še lahko rešila. V tej zvezi je značilno, da pripravljajo Japonci obrambo svoje dežele po britanskem in ne po nemškem vzorcu. Pripravlja se decentralizacija vlade z ustanovitvijo osmih pokrajinskih komisarjev, ki imajo vsa vladna pooblastila. Istočasno, izgleda, da koncentrira japonsko poveljstvo svoje sile na Kitajskem, ne da bi pri tem prepustilo sovražniku važne strateške 'Postojanke. V pristaniščih in drugih važnejših mestih puščajo Japonci maloštevilne »»samomorilske* posadke. Tako imata n. pr. posadki Amoja in 8watowa samo dva do tri tisoč izbranih mož. To je bas obratno, kot so delali Nemoi, ki so pustili obkoljene v pristaniščih, kakor n. pr. Cherbourg, velike množice vojaštva. Dozdevno hočejo Japonci s čim manjšimi izgubami čim bolj razcepiti zavezniški napad. Dozdevno polagajo japonski militaristi vse svoje upanje v uspešen zaključek vojne na neuspeh invazije. V tem pogledu »ličijo nacistom. Rajši vidijo vse v razvalinah, ognju in dimu, kakor da bi m vdali. Prevzem in odpravo blaga je prevzela znana domača pomorska agencija G. J. Marovič. Sovjetsko odlikovanje Dimitrova Moskva, 28. — Georg Dimitrov je odlikovan za izredne zasluge v bor. bi proti nacizmu z Leninovim redom. Moskva, 28. Tass. — Ljudski komisariat za rečni promet v ZSSR je objavil kratko poročilo o delu rečne trgovske mornarice v letih vojne. Ko so nemške čete dosegle stalingradsko področje in so zavzele mnogo okrajev severnega Kavkaza, je nastala jelo kočljiva situacija na vodnih poteh po Volgi. V tem času je Volga predstavljala glavno pot ki je vezala vzhodne pokrajine države s centralnimi. Nadalje je bilo potrebno preseliti z zahodnega na vzhodni breg Volge ogromne množine blaga in živine, ki so morale biti začasno evakuirane na vzhod. Po progi Stalingrad-Astrahan je bilo prepeljanih 874.000 glav živine, 3520 traktorjev in kmetijskih strojev, 5000 večjih in 200 manjših vozov. Med plovbe-no sezono 1942 je bilo na spodnji Volgi prepeljano od Volške brodar, ske uprave in Volške uprave ci-sternskih ladij skupno 1300 milijonov ton blaga z relativno malimi izgubami v ladjah in osebju. Enega glavnih vojnih tovorov je predstavljalo gorivo. Prevoz tega goriva je bil v vojnem času vedno, zvezan z velikimi nevarnostmi. V letu 1944.. je bilo prepeljano po Volgi iz Astrahana 3,700.000 ton raznega blaga. Sinoda, ki so jo fašistične sile povzročile sovjetski rečjji mornarici, gre v miljarde rubljev. V pristaniščih, ki so bila začasno zasedena od Nemcev, je bilo uničenih 66% ladij, 76% raznih čolnov in 50% vseh naprav ladijske industrije, 2350 raznih stavb, 900 dokov in Povojna Jugoslavija Moskva, 28. Radio Moskva. — Narodno osvobodilni pokret, ki je nastal po prvih dneh po padcu Jugoslavije, ima naroden značaj, kajti pridružili so se mu v boju za obrambo domovine vsi demokratični voditelji, ki združujejo vse skupine v enotni Osvobodilni Fronti s partizanskimi tendencami Življenje dežele se je spremenilo. Odbori O-svobodilne Fronte so vzpostavljeni po vsej deželi. Jugoslovanska vlada ki uživa popolno podporo 'ljudstva, dela za obnovo in preporod gospoda: stva nove države. Tovarne pričenjajo obratovati. Podjetja, ki so bila last Nemcev ali izdajalcev, ki so z njimi pobegnili, so bila nacionalizirana. Vsi obrati in rudniki so pričeli delovati in povečujejo postopoma svojo produkcijo. Vlada vzpodbuja razvoj privatne iniciative. Jugoslavija je s svojim naravnim bogastvom dežela z veliko bodoč- nostjo. V preteklosti so ta bogat-stva izkoriščali tuji kapitalisti. Jugoslavija je dežela z močnim gospodarstvom. Prometna sredstva se oživljajo in vzpostavlja se razvito poljedelstvo, Zemlja se razdeljuje med kmete. Povsod so se odprle osnovne in srednje šole, v jeseni pa se bodo pričele predavanja na univerzah. V najkrajšem času se bodo vršile splošne volitve v parlament jugoslovanske republike in federalnih republik, pri katerih bodo volili vsi državljani, ki so dosegli 18. leto. Borci Jugoslovanske armade imajo volilno pravico, tudi če še niso dosegli te starostne meje. Prvič v Ju. goslaviji je bila volilna pravica raztegnjena tudi na ženske Jugoslovanska vlada dela vse mogoče, da bi čimpreje prenovila deželo, uničeno v vojni In da bi zboljšala blagostanje širokih delovnih množic. Vojna na Daljnem vzhodu Kitajski uspehi okrog Linhova In v Kvangslju CungJjing, 28. VZN. — Kitajsko vrhovno poveljništvo je objavilo, da so kitajske čete zasledovale Japonce, ki so se umikali severno od Wankowa, napredovale 26 km daleč ob vzhodni kitajski obali do mesta Linhej kjer je prišlo do spopadov s sovražnimi zaščitnicami. Veliko pristanišče Linhej je 140 km južno od Nipa v srednjevzhod-ni Kitajski. Nadaljuje se bitka za Linhov, kamor je severozahodno od mesta prispela še ena kolona. Boji se stopnjujejo, vzhodno in jugozahodno od Linhova, dočim so se druge moči približale severni strani mesta na razdaljo 13 km. Proti zapadu so se razširili boji v pokrajini Kvangsi, kjer so kitajske čete napadle Lunghan, ki so ga Japonci prejšnji teden zavzeli. Nadaljevali so se težki boji, v katerih so imeli Japonci velike izgube. Ameriška 14..letalska sklipina je skupno s kitajskim letalstvom uničila in poškodovala 65 železniških strojev in 90 rečnih ladij, več mostov ter železniških križišč. Na Pacifiku Ceylon, 28. — VZN. — Komunike poveljništva za jugovzhodno Azijo pravi, da so indijske čete 14. armade kljub premoči sovražnika zavzele velik del pokrajine 40 km Sfverozapadno od Pega. Burmancl so napadli Japonce, ki »o hoteli prekoračiti reko Sitang v Letpan-gonu. Sovražnik se je umaknnil na zahodni breg Sltanga. Slabe vremenske prilike so motile letalske operacije. New York, 28. VZN. — General je bil otok Luzon popolnoma osvobojen. Ameriške vojne ladje, ki so operirale na Ohkotskem morju pred severno japonsko obalo, so potopile dve sovražni ladji in najmanj dve nadaljnji poškodovale. Osvoboditev otoka Luzona je posledica spojitve pehotnih oddelkov, ki so napredovali s severa in juga po dolini Cagayan. Ta dolina je 320 km dolga in so jo obvladali v 28 dnevih. Ostanki sovražnih čet so bili pregnani v tri glavne zepe na gorah na vzhodu in zahodu in so odrezane od preskrbnih baz. General Mac Arthur je izjavil, da pomeni zasedba Cagayanske doline konec najbolj zanimivemu delu bitke za severni del Luzon-skega otoka. Ta bitka je bila ena najbolj srditih, kar jih pomni ameriška zgodovina. Nikjer še ni bilo večjih terenskih zaprek in v nobeni bitki ni imel sovražnik boljših priročnih obrambnih točk, ki jih je bilo skoraj nemogoče zavzeti. Sovražnik je utrpel velike izgube: 113.593 mrtvih in mnogo tisoč ujetih. Ameriške izgube znašajo 3793 mrtvih, 34 pogrešanih in 11.351 ranjenih. Ves Luzonski otok, ki meri preko 100 tisoč km ln šteje 8 milijonov prebivalcev, je osvobojen. General Hugh Casey, šef pionirskih oddelkov armade generala Mac Arfchura je v svoji izjavi podčrtal pomen te zmage na Filipinih ln pristavil, da bo Luzon spremenjen v bazo, na kateri bodo izvršili priprave za nova izkrcanja. To bazo lahko primerjamo Angliji pred izkrcanjem zavezniških čet v Nor- pomolov. Od konca vojne dalje so delavci rečne plovbe rešili že 1200 potopljenih ladij in jih popravili 1000. Vse rečne luke zopet delujejo. Nove sovjetske vasi Moskva, 28. Tass — V Leningrajskem okrožju so pričeli graditi dve vzorni združeni vasi. Po tem načrtu bodo zgradili na stotine vasi ki so jih Nemci uničili. Vodja upravnega oddelka za arhitekturo v leningrajskem okrožju Vladimir Galterin je dejal: «Vasi, ki so trpele pod okupacijo, se naglo obnavljajo, vendar ne mislimo obnoviti vsake vasi v enaki obliki, ki jo je imela pred vojno. Gradnja vasi se bo vršila po novih načrtih, ki odgovarjajo vsem potrebam vsakodnevnega življenja ter kulturnim, gospodarskim in umetniškim zahtevam. Istočasno bodo utelešena v novih zgradbah najboljša izročila ruske narodne umetnosti. Vasi bodo zgrajene ne najlepših in najbolj zdravih prostorih. Skozi vasi bodo speljane dobre ceste, ki jih bodo obdajala drevesa. Hiše bodo ločili od cest majhni čedni vrtovi s cvetličnimi gredami. Sredi vasi bo trg z javnimi zgradbami; ki bo služil tudi kot prostor za ljudske slavnosti. Vsaka vas bo imela velik sadni vrt. Vsak kolhoz-nik bo imel kos sadnega vrta in vrtiček z jagodami. V načrtu je tudi gradnja poslopja vaškega sovjeta, poštnega urada, poljedeljske preizkuševalnice, štirirazredne šole, otroškega vrtca, drevesnice, knjižnice, vaške prodajalnice, brivnice, čajarne in zbornice za približno 200 oseb. Najuspešnejši sovjetski padalec Moskva, 27. Tass. Med preizkušanjem novih vrst padal je'izvršil sovjetski višinski specialist podpolkovnik Nabi Amintajev svoj 1632. odskok. To predstavlja rekord, ki nima primere med drugimi sovjetskimi padalci. Nabi Amintajev je po rodu iz Dagestana in je star 36 let. Je nenavadno odločen. Nekoč je izvršil v enem dnevu 53 odskokov s padalom. Nekoliko dni kasneje je ponovil svojo «vdržnostno .preizkušnjo* in je odskočil 32 krat po dnevi in 21 ponoči. Tako je bil ta odlični sovjetski padalec vsega 80 ur s padalom v araku. Njemu pripada svetovni rekord odskoka s padalom brez kisikove maske in sicer iz višine 7612 metrov. On je tudi rekorder ZSSR v odskoku _s kisikovo masko iz višine 10.000 metrov. A-mintajev je izvedel mnogo zapletenih poizkusov odskeka iz letal v različnih položajih, in v zelo hitrem poletu (nad 500 km na uro). 75 krat je odskočil v vodo. Med vojno je Nabi Amintajev izučil na tisoče padalcev. Obnova rudnikov v Ukrajini Kijev, 28. Tass. — Vse rudniške naprave in jaški so morali biti ponovno zgrajeni in ravnotako vse uničene podzemne stavbe. Kljub temu je bilo obnovljenih kakih 40 rudnikov. Nemci so tu uničili sploh vse, kar so mogli, ko so se umikali, so odvlekli v Nemčijo vso opremo in dragocene stroje. Delavci, ki so zaposleni pri obnovi, so morali premagati velike težave. Istočasno z obnovitvenimi deli nastajajo tudi nova rudniška podjetja v zahodni Ukrajini. Mac Arthur je danea objavil, da mandlji. Od vsepovsod Oslo, 28. — Društvo »Svobodna Jugoslavija* je priredilo v Upsali miting v korist jugoslovanskih oficirjev na Norveškem, Prireditev je dobro uspela. Pariz, 28. — Repatriacija Jugoslovanov se pospešuje. V poslednjih 5 dneh je bilo re-patriiranlh iz Avstrije v Ljubljano 10 tisoč Jugoslovanov. Stockholm, 28. — Tanjug javlja, da bodo vsi Jugoslovani v Norveški, bivši vojni ujetniki, v dveh tednih prepeljani v taborišče pri Trondhjemu, kjer so razmere mnogo povoljnejše. Zavezniška vojaška komanda je ugodila zahtevi jugoslovanskega poslaništva v Stockholmu za premestitev Jugoslovanov iz taborišč na Daljnem severu, kjer so bile življenjske razmere nenavadno težke. PRIMORSKI DNEVNIK ■— 2 —* 29. junija Mladina zboruje, fehmuie Srečanje primorske mladine s koroSko na II. kongresu ZSM V lspl Ljubljani J. doživela primorska mladina veliki prašnik. Po končanem boju so to za nas ▼ je naše najmočnejše orožje*, »Medtem naša peeem*. »Le naprej brez miru*, veselo doni v naši prestoli osvobojeni domovini najlepši dne- ( cl, ki z nami praznuje drugi kon- vi najdraije plačilo za vae, kar gre*. Okrog 260 je mladih dclega-•mo do danes atorill v predkon- j tov iz Primorske, grešnem tekmovanju. Bela Lju- bljana je sprejela slovensko in italijansko mladino Primorske kot •voje ljubljene otroke in nihče izmed nas, najsi bo to iz Gorice ali Prvič se srečamo z delegati bratske koroške mladine. Mnogi so v narodnih nošah. Dolga je bila njihova pot iz Koroške v Ljubljano. ' Ce* gore, po skrivnih poteh »o se BrcL iz Trsta ai Tržiča, * Izole ali j moraU ,^ na atran de. Pirana, iz Krmin* ali Goriške. VI-! mai.kacijske črte> ^ io hoteh prl. pave ali Krasa, n« bo pozabil pri-' ti na kongres. In prišli so. Pove- arčnosU, ki jo je našel v njenem ■ do narn da na Koroiktm ie niso svobodni. Se so zatirani in strahovani. Nacisti so se preoblekli v de- naročju. Iz vseh krajev Primorske1 so prišli delegati na II. kongres mladine Slovenije, delegati delavske in kmečke ter študentovske mladine, mladine vasi in mest, ki je sla v boju za svobodo isto pot ob strani mladih borcev naših brigad, katerih delegati so tudi prišli na kongres, Vvsako nep^nanosmersonam ;ežn” po priključitvi n asi vodiči ljubljanski pionirji. Te dni so jih mobilizirali za to službo. Kjer naši delegati prenočujejo, jih ljubljanske matere prisrčno sprejemajo »Kako se naj vam Mhvalim? Moj sin, moja hčerka je mokratske plašče in grozijo ljudstva, ki se je borilo za svobodo in svoje pravice. Pri njih ni govora o kakšni samoodločbi naroda. Slovensko in avstrijsko demokratično ljudstvo, ki je toliko žrtvova. Io, da bi bila upoštevana njih k Jugoslaviji, nas prosi, naj ne pozabimo nanje. Vprašuj« s«, zakaj atlantska karta ne velja tudi zanje. Kakor na Primorskem ne bo slovenska in italijanska mladina od- bila na Primorskem, samo vi ste nehala pr*j' dokler ne **> narod.u Jim pomagali, vi ste jim nudili vse*. Naša Ljubljana je vsa okrašena. Barvane luči in zelenje, slike Tita In Stalina, zastave in tisoči zastavic na vsakem koraku. Poklanjajo neun šopke rdečih nageljev in srčeca v barvanem lesu, vse to nam v pozdrav. Naši mogočni avloni z rdečo zvezdo nas pozdravljajo z neba in v roke nam padajo letaki beli, rdeči, plavi in bafl-rdečl-selenl, v barvah obeh narodnih zastav na Primorskem, slovenske in italijanske. Na letakih beremo: »Pozdravljena mladina Primorske In Koro|ke». »Junakom borbe naj slede junaki dela*, »Naša enotnost popolnoma zagotovila demokratične, v krvavi borbi pridobljene svoboščine, tako je tudi na Koroškem slovenska'in avstrijska mladina v istih težnjah in borbi za razkrinkavanje in iztrebljanj« ostankov nacizma. Po skrivnih poteh so slovenski in avstrijski mladinci prinesli čez demarkacijsko črto v Ljubljano svoje narodne prapore, slovenske in avstrijske z rdečo zvezdo. »7-ivela Koroška v Titovi Jugoslaviji! Živela koroška mladina!*, so Jim vzklikali primorski mladin-oi. »Živela Primorska v Titovi Jugoslaviji! Živela primorska mladina!*, so nam vračali Korošci. Uspehi mladinskega tekmovanja f proslavo ljubljanskega kongresa ZSM Mladina s skrajnih zahodnih me- zemlje. To zelenjavo prejema da- jo Slovenskega Primorja se Je pognala z vsem mladostnim ognjem na delo, da čim lepše Izvede proslavo drugega kongresa, prasnila vse jugoslovanske mladine, ln izpolni sklepe, sprejete na predkongresni konferenci. Večer pred kongresom je gorelo nešteto kresov, rečete so švigale v arak, salve iz strojnic so skoraj nepretrgano odmevale med hribi. Na dan praznika so šle mladinke v povorkah na levt breg Soče ter so skupno s vojejjo priredile lepo u-epell mladinski miting. V svojih govorih sta tovariš politkomisar Prešernove brigade in tovariš Vladimir, tajnik OOOP za Kobariško, predočila velik pomen drugega kongresa, na peterem bo mladina podala bilanco o svojem delu. Obrazložila sta tudi politični položaj v zvezi s Slovenskim Primorjem. Po končanem mitingu je mladina obdarovala borce Prešernove brigade s pecivom ln Je s tem javno pokazala svojo veliko ljubezen do naših borcev, do nov« Titove Jugoslavije. Sledila je prosta zabava s plesom. Naša mladina je medsebojno tekmovala po vaseh. Najbolj *« J« izkazala vas Borjana, )jl je zbrala za našo vojsko 1000 kg krompirja, 130 kg fižola, 20 komadov jajc in 126 kosov rasličnega perila. Mladina iz vasi Sedlo je na lastno pobudo priskočila na pomoč od okupatorja dvakrat požgani vaai Stanovlšče, ki Je skoraj uničena ln v kateri Je padlo 11 talcev, žrtev nacističnega terorja. Mladina je nabrala za prvo pomoč 1000 lir v gotovini, 415 kg krompirja ln 220 kg fižola. Mladina iz Starega Sela je sklenila, da bo obdelala kos zemlje, kjer bodo gojili zelenjavo in sočivje za našo vojsko. 10 mladink s^ je pridno lotilo dela ln so te tekom prvega dne obdelale precejšen kos nes zbiralna baza v Kobaridu. 6 mladink Iz vasi Ladre Je v dveh dneh opralo in zašilo 'perilo 700 borcem. Oprale in zlikale so nad tisoč komadov perila. Mladinke iz llvskih vasi so na dan komemoracij« padlih borcev okrasile v Matajurju (beneški Doberdob) grobove Junakov, padlih za svobodo. Mladina iz Kobarida j« v odUčno Izvedeni akciji v pičli uri nabrala nad 40.000 lir prostovoljnih prispevkov za RKS, Ena najbolj aktivnih je mladina Iz Idrskega, ki tekmuje z velikim uspehom v vseh panogah. Gorica, 27. — Ob priliki drugega kongresa ZSM so delegati is mesta in vasi odpotovali v Ljubljano. Oe-stala mladina j« nabrala 30 vencev, da jih pokloni našim padlim junakom. Odšla je v nedeljo zjutraj na pokopališče in tam položila na grobove padlih gat-ibaldincev in partizanov vence s slovensffmi in italijanskimi zastavami. Preden se je razšla, je zapela na grobovih žalosti nko. Mladina iz naših vasi se je spomnila tudi naših ranjencev, ki s« zdravijo v centralni bolnici v Gorici. Sklenila je, da bo vsako nedeljo po ena vas priredila miting v bolnici in tako razveseljavala naše težko ranjene borce. Prvi miting j« bil, kakor smo Ze poročali, v nedeljo, 24, t, m. Poleg tega prinaša mladina ranjencem tudi darove, hrano in drugo. Bolniki so mladincem za skrb in pažnjo zelo hvaležni in se toplo priporočajo, da se še vrnejo. Miting v Medani V nedeljo je bil v Medani miting, na katerem so ljudje spontano protestirali proti kršitvam naših pravic. Cim je ljudstvo zvedelo, da Je bila razpuš “°na Narodna zaščita, se Je pričelo irati v še več jam številu. Na vasrkem trgu Je zbrano ljudstvo zahtevalo da zavezniki priznajo Narodno zaščito. V mnogo večjem obsegu je prišla volja ljudstva do izraza pri Gradiču, kjer je bil miting. Zahteve po priznanju NZ in naše ljudske oblasti so se prepletale z vzkliki maršalu Titu, Jugoslaviji itd. Predlog govornika, naj odpošljejo protest*« pisma g. ChurohJHu, Trumanu ln maršalu A-lexandru, j« bil sprejet z odobravanjem. Navaoče ljudtsvo iz za-padnih Brd je izrazilo neuklonljivo voljo, da odstopi od svojih pravic. Pri protestnem zborovanju na trgu in pri mitingu j« sodelovalo okoli 1000 ljudi. V Dolini V proslavo drugega mladinskega kongresa smo v soboto, 23. t m. tu- Oblava Odsek za industrijo pri PN-OO-ju za Slovensko Primorje in Trst službeno objavlja: Nadzorstvo nad obratovanjem in poslovanjem industrijskih ln drugih podjetij v Trstu in v o-nem delu Slovenskega Primorja, ki je pod vrhovno zavezniško vojaSko upravo, je z dnem te objave ukinjeno. S tem so vsi delegati Pokrajinskega narodno-osvobodilne-ga odbora odnosno Osvobodilnega sveta za Trst in okrožnih narodno-osvobodilnih odborov za Goriško ln Tržaško okrožje pri Industrijskih in drugih ohratih označenega ozemlja razrešeni svojih dolžnosti. Trst. dne 29. junija 1945. Predsednik Prane« Bevk, tajnik dr. Bogdan Brecelj. Popravek Javni tožilec za zlovine proti ljudstvu objavlja, da »e Fonda (ne Londa), ki je naveden v pozivu, priobčenem v včerajšnji številki našega lista, kot mestni komandant zločinskega GLN, imenuje Anton, ln da je Savio njegov psevdonim. Javni tožilca. Solidarnost primorskih delavcev Gorica, 27. Tudi v Gorici so s« delavci raznih tvrdk izkazali solidarne s svojimi tovariši iz Trsta, Tržiča in Milja; delavci tvrdk Safog, Telv«, Ercoll, Princi itd., ao prostovoljno zapustili d«Io v protest proti razpustitvi Narodno zaščite, blokiranja že itak majhnih plač zaradi neredne prehrane s strani zavezniških oblasti ln v pokrepitev zahtev« c zastopstvu delavstva pri o-menjenlh oblasteh, ki bi odločalo o vprašanjih delavskega stanu. Splošni stavki slovenskih in italijanskih delavcev, ki je zajela vso delavstvo v Slovenskem Primorju »o se priključili tudi delavci v Gradiški in Stcžicah. Delavci zahtevajo povišanje plač, ker je sedanja dnevna mezda tako malenkostna, da n« zadostuje za kritje življenjskih potreb posameznika. Za delavce z družino pomeni današnja višina plače počasno umiranje za lakoto. Delavci tudi zahtevajo, da se uredi dobava prehrane. S to stavko pa so delavci predvsem protestirali proti ukrepom zavezniške vojaške uprave, ki kršijo pravice ljudstva ln ki ukinjajo ljudske demokratične ustanove. Zavezniške vojaške oblasti so v Stožicah aretirale nekaj stavkajočih delavcev. Trgovin© danes popoldne zaprte Vsa trgovine bodo danes popoldne zaprte. Cvetličarne so lahko odprte po normalnem urniku. Sl. Peter protestira Ko se j« razširila nepričakovana vest o razorožitvi naše Narodne zaščite v Trstu, primorsko ljudstvo ni moglo ostati ravnodušno. Zavedlo se je, kakšna krivica se mu je zgodila. JU* " Tako kot po vsej Primorski se je zbralo ljudstvo tudi v St. Petru na Krasu, da demonstrira proti temu koraku. Priredilo Je protestno zborovanje, ki se je končalo z ne- Vpisovanje v slovenske srednje šole i Prvenstvena skrb za revne dijake - Dijaki naj 11 prijavijo že sedaj prosvetnim referentom okrajnih NOO-jev N-i treba šele poudariti, da mora biti s prihodnjim šolskim letom slehernemu našemu dijaku omogočeno, da nadaljuje svoje šolanje v slovenskem jeziku. Isto velja za o-no našo mladino, ki sc namerava šele vpisati v srednjo šolo. Zato bo naša šolska uprava že med počitnicami pripravila vse potrebno, da pretrganimi, navdušenimi vzkliki! se ob začetku prihodnjega šolske- Sovjetski zvezi, zaščitnim vseh svobodoljubnih narodov. Odločno ljudstvo tudi v Vidmu Obsodba Izdajalcev Videm, 27. Preteklo soboto so imeli garlčal-dinci v Vidmu parado, po kateri so Jih angloameriške vojaške oblasti razorožile. Po ulicah je defilira-lo 10.000 garibaldlncev, ki so nosili j na čelu Italijansko zastavo z rdečo zvezdo, sovjetsko-zaveznlške prapore. Ko je bila parada zaključena, »o prikorakali ozopovci z italijansko zastavo ln savojskim grbom. Cim so garibaldinci opazili zastavo, je prišlo do spopada z Tolminski senat vojaikega sediiča triaikega vojnega podrotja Je sodil 2 fašistična zločinca Senat pri komandi mesta Tolmin je pod predsedstvom tov. kapetana Vrhovoa Lojzeta, tov. podporčnL ko Plešnarja Albina in tov. Colja Jožefa kot člana senata razpravljalo dne 23. junija na jevni ustni razpravi v Tolminu o kazenski zadevi proti obtoženemu Neumannu Avgustu, sinu pokojnega Klementa in pokojne Julije Neumann, rojenemu 16. 10. 1894 v Pobucu (Moravska), stanujočemu v Soči pri Bovou. Obtožen je bil, da je vršil y Gorici propagando za fašistično Nemčijo, da je po razpadu Italije silil ljudstvo, da zbira orožje, premagane fašistične Italije in da ga izroči okupatorskim vojaškim oblastem. Na ta način je zbral kamion orožja in vojaškega blaga. Obdolžen Je, da di v Dolini priredili miting, ki je le P° razpadu Italije uničil arhiv prav dobro uspel. Oder je bil okra- j Italijanskih karablnerjev, v kate-ien z jugoslovanskimi, slovenskimi i rem 30 nahajala kr en a radiih j ter da je kot nacistični eskponent naravnost podpiral okupatorja v izvajanju zločinov nad slovenskim ljudstvom. Obsojen je bil na dosmrtno robijo, trajno izgubo državljanske časti ln na zaplembo celotne lmovlne. Drugi obtoženec Kravanja Jožef iz Plužnega pri Bovcu, št. 32, je krtv, da je s svojo propagando v največjl meri Škodoval osvobodilnemu gibanju slovenskega ljudstva, da je bil kot župan vasi Pluine v službi okupatorja, da Je kot okupatorjev sluga in izdajalec onemogočal delovanje ln nazvoj nase narodne oblasti, da j« okoli 17. avgusta 1944 zbežal iz pripora Brlsko-beneškega odreda, da se nato javil v sovražno postojanko Bovec, da je utajH, prodal ali pridržal razno hrano, ki je bila namenjena partl- in zavezniškimi zastavami, v sre- J Izdajalskih ovaduhov, da »e je od 1™ edintoam, predvsem ^ p« dini pa je bila slika maršala Tita. I JamiarJa 1944 do razsula Nem-Tovarišica Doroteja, članica OOZ- nahajal v službi nemškega fa- SM Je otvorila miting in je v svojem govoru razložila namen drugega mladinskega kongresa. Nadalje je več tovarišic in tovarišev govorilo o delu mladine, o trpljenju ljudstva, pregnanega na tuje, o težavah naše narodne osvobodilo« borbe in o bratstvu vseh slovanskih narodov. Na sporedu j« bilo tudi ječ deklamacij, pri katerih so uspešno sodelovali tudi mladi pionirji. Miting s« je zaključil ž nastopom zbora mladinskega pevskega društva, ki je zapel nekaj slovenskih pesmi. Kanalska mladina v Tolminu Tolmin, 27. i spomin na padle borce. Se enkrat statičnega aparata kot tolmač SS. policije, da J« kriv aret-rije Durja-va Antona iz Bovca, št. 6, Kočevarja Pavllrta iz Bovca, St 360, da partizanski bolniol. Nadalje je kriv aretacije Furlana Andreja is Phiž, Miheličeve Marije ln še nekega tovariša, čigar ime še ni ugotovljeno. Obsojen je na kazen prisilnega dela za dobo 20 let ln na trajno ga leta odpro v vseh večjih središčih nese dežel« popolne srednje šole, v podeželskih mestih in večjih trgih pa nižje realne gimnazije. Druga naloga naše šolske uprave bo, da pritegne na srednjo šolo kar največ mladine s kmetov in iz delavskih vrst Naši največji možje izhajajo iz kmečkih in delavskih vrst Vsak nadpovprečno nadarjeni otrok mora imeti možnost, da nadaljuje svoje študije na srednjih šolah. Pomanjkanje sredstev ne sme biti nobena ovira, kakor Je bilo to doslej. Da bo omogočeno šolanje tudi dijakom revnejših slojev, morajo skrbeti dijaški domovi, i J^i bodo že s prihodnjim šolskim | letom ustanovljeni po vseh krajih, ozopovci, v katerem so garibaldinci bQ ar€cJnja iola> v nJ!h bodo raztrgali italijansko kraljevsko za-1 w nimajo dovolj emotnih stavo, ozopovce pa razprs.li. Pred ^ gtanQVali jn se hranill de_ raZ°™ _!! 1°. Jt .^'loma ali popolnoma brezplačno. Naša šolska uprava pa ne bo mo- voril komisar njihove divizije, tov. Vanni, komandant divizije tov. Sasso ln neki garlbal doživeli v tem kratkem času vso GORICA, 28. i podpore tudi družinam bivših in-Naznanjamo prebivalstvu Goriš- ternlraneev pri Italijanih ali zavez, k« občine, da se bo po odredbi za- ! nikih, in sicer: dnevno 30 lir za veiniške vojaške oblasti za Julij- j bivše politične internirance in kon-sko krajino takoj obnovilo izplače- j finirance, ki so družinski očetje, in vanje družinskih doklad in vojna- 120 lir za vsakega družinskega tila- tlng, katerega je priredila mladina dobo težav in bocb. iz kanalskega okraja skupno z borci Gradnikove brigade. Na mitingu je podarila mladina okraja Gradnikovi brigadi zastavo. Izročili so jo s sledečim nagovorom: Podarjamo vam zastavo, ki ste se štiri leta borili sa nošo Primorsko. Ko ste nas končno s tolikimi žrtvami osvobodili, ste na* morali zapustiti. Prepričani smo, da bo ta zastava vihrala tudi na tistem koščku naš« zemlje, kjer prebivamo ln kamor vi danes ne smet«. C« tudi smo ločeni od vas, smo pripravljeni vsak trenutek žrtvovati vs* samo da se čimprej povrnete! Tov. komisar Gradnikove brigade Je sprejel zastavo lp dejal: Obljubljamo vam, da nas bo ta zastava spremljala povsod. Spremljala nas bo tudi od vas*. f - Po slovesni izročitvi zastave so sledile deklamacije, petje ln Igre, kih podpor družinam vojakov, voj- Pololaj v Trbižu Naš dopisnik nam poroča Iz Trbiža: Prebivalstvo v okraju Trbiž je večinoma slovensko ln j gkl in tiatih deiavcev, ki so delali nemško. Toda fašizem Je hotel tu- | aa sovražnem ozemlju ln katerim nih ujetnikov in delavcev v Nemčiji. Prekinilo pa se bo vsako nadaljnje plačevanj« podpor družinam tistih vojakov, ki so služili v republikanski fašistični ali nemški voj- di te kraj« preplaviti s svojimi pajdaši. Po njegovem nastanku, a še posebej leta 1941. so se začeli seliti zvesti pristaši fašizma iz vseh delov Italije predvsem Iz Fu rigni je v Trbiž. Ti danes nadaljujejo politiko Mussolinija v trblškem okraju. Nastopajo z gesli, da je ta zemlja bila ln ostane italijanska, strahujejo Slovenc« in Avstrijce, da s« bodo morali č« n« bodo ob vsakem koraku manifestirali za Italijo, po mirovnih konferenci odseliti Iz domačih krajev. Fašisti se v raznih uniformah orožnikov, financerjev, ozo-povoev, ki so bili do zadnjega dne nemških formacijah, mirno spre-v katerih so bile prikazane teža.. hajajo po Trbižu, Drugi, preoblečeva partizanskega življenja. 3 po-; ni v olvilno obleko, zvesto pomaga-sebnim navdušenjem so jim sledili j jo rovariti ln izvajati isti teror, ki tisti, ki se nahajajo na oni strani se ga je posluževal fašizem ves demarkacijske črte. Obudili so čas svojega obatoja. s« j« plačevala nakazan« podpora po dogovoru z nemško vlado. Takoj se bo tudi obnovilo, z veljavo od 31. marca 1944. plačevanje podpor družinam tistih pogrešah-cev. o katerih s« v«, da so služili v Italijanski vojski n« sedaj osvobojenem ozemlju, a ni o njih noben« vesti več, In Jim J« republikanska fašistična vlada ustavila podporo z 31. marcem 1944. Obnovilo ln nadaljevalo s« bo tu. di izplačevanje podpor dru.lnam vojnih ujetnikov ki so služili pri Italijanski kraljevski vojski in so bili ujeti od zaveznikov ali pa od Nemcev, toda v tem zadnjem pri. meru samo, če niso potem zaprosili sa sprejem v republikansko fašistično ali v nemško vojsko. Vrhu tega s« bo Izplačeval občinski podporni zavod (E C A) na, ki šivi na njihov« stroške, 25 lir za bivše politične internirance ln konfipiranc«. - ■družinske očetje, in 15 lir sa ostal« družinske člane, ue žtvljo tl skupao v posebnih, za to pripravljenih, zavezniških taboriščih. Vojaške podpor« ne pritičejo družinam pripadnikov italijanske vojske ali pa vojnih ujetnikov, če imajo višji čin od narednika. Takim družinam se bo izplačevala posebna 6a* Je dobila od Ljubljanske tekstilne tovarne Sekotex 5400 kg. volnenih odpadkov, da Jih predela v predivo. Ko Je delo opravila in Izdelala 3780 kg. prediva, ki ga Je hotela poslati nazaj v Ljubljano, je angloameriška oblast prepovedala izvoz. Ko so naše oblasti protestirale, so jim odgovorili, da more to vprašanje rešiti edino le guverner. N* ta način ovirajo razvoj nas'e Industrije. V Bukovici se Je osnovala tovarna, ki je pričela izdelovati modro galico, ki pa je le 60 odstotna, Solkansko mizarstvo Solkansko mizarstvo slovi daleč naokoli po svojih pridnih delavcih, ki so pravi mojstri v tej stroki. Po osvoboditvi, so prijeli za občinska podpora v enaJtcm znes- delo z vso vnemo, čeprav niso ime- prosvetnih referentih svojih okrajnih NOO, naj to store čim preje. kester pod vodstvom dirigenta ta lav ha, 13. romance (plošče), 14®! poročila v italijanščini, 13.30. rakterna glasba, 14. zaključek, j 19. Obvestila svojcem, 19.20. ki pevski zbor iz Goric« pod V-stvom prof. Komela, 19.45. poro*i la v slovenščini, 20, prenos Mfj certa za delavce iz gledališča »V* di*. Igra veliki radijski orkel*j pod vod3tvom dirigenta Clpci-*J sodelovanjem sopranistke Nor« Rosa in basista Maria Toma***' glasbena razlaga prof. Biduse'*®: v odmoru poročila v italijanš^jl 22. glasbena rubrika, 22.15. sk^r na Cecchelin, 23. Obvestila F® cem, 23.15. ritmični sekstet ^ barda*, 24. zaključek. POIZVEDBE Nama« Anton, roj. 8. 12. 1908, je bil pred razpadom Italije v 326 četi L* vo ra tori v Sardiniji, Porto Tor. ros. — Nemao Francka, Breči, št. 38 pri Šmarju, Okraj Piran. __________________ Veškovo Ernest, Feldpost st 57928. — Veškovo Jožef, Puce, st 19 pri Šmarju, okraj Piran. Brec Angeli, roj. 19. 10. 1923 dne 3. 12. 1944 podi naslovom 003167-229 S aulo K. H. O. Norbe A. P. O. 386. U. S. A. R, M. — Brec Rozalija, Puce, St. 30 pri Šmarju, okraj Piran. Jože Cufcar z Bazovice pri Tri* roj. 9. 3. 1922. odpeljan v Nerri» 11. 8. 1944. v Luksemburgu. Cufcar, Bazovica 205, Tret ^ - I Ko/l in Joško, roj. 19. 3. 1911, v Biljani,, ujetnik v Ameriki, baje v Jugoslovanski armadi. — Kažita Emilija, Bilje - Dobrovo Brda. Vladimir Sirk, iz Dobrovoga, roj. 8 4. 1921, odpeljan v Sassari (Sardinija), potem baje v Bari, dodeljen le Jugoslovanski armadi. — Karol Sirk, Dobrovo, Brda. Mihalič Alberto, bil v Orcstanu ns Sardlnlli, batt. spoclale od 1C43. — Mihalič Ljudmila, Nasirce 13, Kozina. Krcčevi« Ivan, odveden 26. 2. 1944. v Nemčijo, in »ln Kresovič Franc, roj, 1925. v Baclcl, odšel v partizane U. 9. 1943. nazadnje na Trnovski planoti v 2. baj. Gradnikove brigade, 9. korpus. — An« Kreševlč, Via Commerclale, Tret Ivnn Furlan, roj. 1. 1928 v Podraga, bil v 1. četi, 1. bat. Kosovelove brigade. — Furlan Alojz, Podraga pri Vipavi ali Pahor, Skedenj 36, ku, kakor bi morala biti vojaška podpora, to pa le, dokler se ne bodo zopet omogočil« redne poštljatv« denarja ofoirjev ln rednih ujetnikov domov Občinski urad za vojaške podpore ima svoj novi sedež v Gorici, ulica Garibaldi št. 20/1 nadstr. Vojaške podpore se bodo isplsčovale na poštni urad od prihodnjega 2. py poštnem uradu, kakor doslej. Upravičenci naj pridejo po denar julija dalje. 8 seboj naj prinesejo knjižice za vojaška podpore. Pozneje se bodo podpor« izplačevale tudi v rokih kakor doal«j, to je 1. in 15. vsakega meseca. li ne orodja ln no potrebnega materiala za Izdelavo. Preskrbeli so sl olje za stroje, ieblj« in vse drugo. Les so dobili. iz gouatih predelov Tolminskega ln Cerkljanskega. Izdelali so nač^t da bodo dnevno zgradili po eno barako z vso stanovanjsko opremo vred. Gblast in prebivalstvo vseh prizadetih In zainteresiranih vaei sta delavcem vsfe-stransko pomagala. Na tak način je bilo zgrajenih že oaem barak, Nato j« zaradi novih dogodkov delo zastalo. C« *r pristojne oblasti n« bodo pravočasno pobrigal«, preti našemu siiomašncmu ljudstvu huda zima. Alojz Kurinčič, roj. 17. 6. 1908, interniran v Nemčiji 30. 10 1914, in Anion KurTsšČ, roj. 3. 8. 1911, ki je bil zadnji cas uslužben v hotelu E Upravi v Kranju. — Mihael Kurinčič, Idrsko ob Soči 8, okraj Kobarid. Aleksander (Sačia) Modic, rojen 1920, baje v 16. brig., zadnjič 2a. 1. t. 1. v Dolnji Otlici pri Gorici. — Modic, Trst, Via Roma 28, 2. nadntr. S. 4. Požar Jožo, odpeljan 13. 5. 1944 v zapore Via Coroneo, potem v Bu-chenwald, bloek 17. v Nemčiji. — Požar Marija, Pristava, Molo 21. pri Reki. Skolc Alojz, roj. 1. 10. 1918 v Bre-glrrju pri Kobaridu, ujetnik v Nemčiji, I. M. I. 40097. Foldpost 39174. — Vida Vouoh, Via del Rlvo 15, Trst, ali Breglnj pri Kobaridu 104. Tonkli Fani, roj. 27. 10. 19^ , Breginju pri Kobaridu, AbseldefG Dreher 12. B. St. Lorene«, Post der, Kaernten, Nemčija 1944^1 Vida Vouoh, Via del Rivo 15, ali Berglnj pri Kobaridu Slavko Briščck Intendant v ški brig. (partlz. Rušo), bil v nem v bolnici. — Brlšček Bat-kovlje - Kontovel 13, Trst. J- 191*/. Beboo 4 rane, roj. 9. z, 3. komp., 3. bat. odpeljan v Nemčijo, rin 75, Sv, Peter na Kraau. roj. 9. z. ltfffu Sircljevo brig-ičijo. — Rebec, ” Ludvik Kuret - Komar, roj. v Rlcmanjih, interniran v ScN. genhubu, Kleinmiinchen, Linz .V n«u. —. Komar Mihael, Ricin**® 151, Trst. > Musina Mihael, Berlin Temp®1" . Albinstrnsse 108, Nemčija, — sina Julijana, Trnje 86, Sv. P® na Krasil. Bordon Dušan, v Nomclji, 1^ M Stamimlagcr VI. I. Kroef®^ Fichtenhelm, Arbclts Komando 50713. — Kozmlna, Via Fabio ro 16, I., Trst. / Čermelj Rudolf, odpeljan v j ■ Ni d!Jo dno 9. 9. 1913, v Logar 1586. — Čermelj, Kamnje 67, Gof]J — — . Čermelj Maks iz 19. brlgnd* korpusa, ranjen dne 22, 7. 1914, Jri galicah, Vojsko. — Čermelj, n le 65, Gorica. y Batagelj Avguštin, odpeljan Nemčijo 27, 9. 1943 v Lager »teV- \ Lamcntar II. lutagrij Slavk«' 30 diviziji, 9. korpusa, 18. br16*?j — Batagelj, Kamnje 56, Gerlrijv Dolčič Joaip-Bolko iz Boljunch y Trstu, rojen 1907, odpeljan lT.Jjl nuarj* 1045 v Ane na SaJkem-nja vest marca IMS. — Bolčič, Uredništvo »Primorskega dn«** 4 MALI OGLASI J Moške nogavice la domače v«1. prodam. Predem volno in pletel® naročilu. Scala Santa 96. Odgovorni nrednik JOIE KOREN "Lnj"u"u“uri ■*vw%e*Si w^vwvwvw ^iwwwwwvf,w%ffzftj||wv,Sn^wvwi vb Partizan je pristal na ajdovskem 9. junija je nad Ajdovščino ne. sa zanj samo kraj, o katerem mo-pričakovano nekajkrat zaokrožilo rek kvečjem še sanjati. Sam je pra-letalo, nato pa s« je spustilo na le. vil, da ni nlkda- mislil da se bo ■tališč«, ki je bilo sadnj« čase že | vse tako srečno izteklo in da se zapuščeno. Otroci in odrasli so s« i bo vendarle še vrnil nazaj med svo- znan kot odličen pilot in neustrašen borec v zračnih borbah. O njem so govorili resnično pravljične n« pobudo Koroščeve vlade, ki je bila zelo naklonjena italijanski fašistični oblasti, takoj aretirali in stvari. C* bi bilo res tisto, kar so | odvedli v Srbijo, pis-li o njem časopisi, bi moral žai Tu Je Joke dovršil trgovski tečaj, dvakrat umreti. Na' vso srečo pa' j* tega časa ml J« pripovedoval nese to še ni zgodilo ln danes ponos- nekaj časa začudeni ozirali za njim, toda ko so opazili na nje. govem trupu rdečo peterokrako zvezdo, so s« jim lica zasvetila od veselja. Po vasi so pričeli vpiti: »Partizan je pristal. Res ■ je, naš j«!» In že so se zapodili preko travnikov proti l«talu. Toda čakalo Jih Je veliko presenečenje. Počasi se Je skobacal s sedeža v usnje oblečen pilot, ves nasmejan, po kratkem ogledovanju okoli sebe, je začel po. zdravljati starejše In Jih klicati po Imenih. Otroci so kar zijali od presenečenja. Tudi starejši so morali dobro pobrskati po spominu, preden so ga spoznali. Nato pa se je kot blisk razširila vest: »Krftarjev Joke se je pripeljal, pa kar z letalom!* Trinajst let ni videl svoje ljubljen« Primorskv. Bila je dolgo ča- je domače. Kmalu se je nabrala o-koll njega velika skupina ljudi, ki so mu vsi navdušeni pripovedovali, kako junaško so se partizani borili okoli Ajdovščine in po Primorski in koliko so njegovi domači kraji žrtvovali sa svobodo. Jože pa Jih Je samo zamišljeno poslušal. Ponosen Je, da Je doma iz takega kraja, ki •e Je v borbi proti fašizmu tako dobro izkazal. Sredi popoldneva pa se je njogov lovec, ki Je prvi po osvoboditvi pristal na letališču v Ajdovščini spet dvignil ob velikem navdušenju domačinov In poletel v njemu tako ljube sinje višave, na delo za domovino. Obraz našega Jo-sta Je žarel v sreči, ko Je prižgal motor ln domač« spet pozdravljal. O Joža tu Križarju sa j« i® dosti govorile ln pisalo. Povsod je ki tovariš o njem tole zgodbico': »Uslužben Je bil v trgovini kot trgovski pomočnik. C« Je Imel le malo časa, je te študiral aeronavtiko. Pa Je nekoč prišla neka mamic* In zahtevala kilogram sladkorja. Seveda Ji je Joše takoj postregel, pri tam pa ni prenehal brati, Vsel Je vrečko, stopil k predalu ln jo napolnil. Potem Je še stehtal in s« J* zopet zatopil v branj«. Oaz pol ur« pa Je mamloa pritekla nazaj no Jadra po nebu kot pilot Titove mlade, a v tržklh bo bah toliko bolj prekaljene avijaclje. Jože se Je rodil v Koprivi na Krasu. Toda želja po letanju z železnimi ptiči ga Je tako mamila, da , mu je postala že z osemnajstimi le-! ti očetova hiša premajhna ln J« odšel kot prostovoljec v pilotsko šolo v Capuo pri Neapelju ter s« povsem posvetil letalstvu. Kmalu Je pokazal, da Je rojen za pilota. Zaradi sposobnosti so ga povišali v narednika, toda bil je Slovenec in mu kljub sposobnosti niso rav. no preveč zaupali. Zato s« je moral že po štiriindvajsetih mesecih redn« vojaške redne službe vrniti v Ajdovščino, kjer Je dv« leti pve- j živel pri sorodnikih ln znancih. Vsako leto Je moral opraviti kot •pilot rezervist petnajst ur poleta. Tako se j« nekega dne zopet dvignil z nekega letališč«, toda tx> pot zadnjič. Okrenil je letalo proti’1 vzhodu ln čez nekaj casa pristal v Ljubljani. Seveda so ga v Ljubljani w in ga nahrulila, češ zakaj JI ni dal sladkorja namesto soli.* Kmalu nato j« poetal Jože Jugoslovanski državljan in bil sprejet v Jugoslovansko avlacljo. Ob kon-ou leta 1936., ko se Je .pričela državljanska revolucija v flpanijt, j« odpotoval iz Jugoslavije v Pariz In se tam javil zastopniku španske vla-de. Preko Franclje Je odpotoval v Španijo in stopil kot prostovoljce v republikanske čete. Dodeljen Je bil nekemu letalskemu oddelku, s katerem se j« tri tedne, dan za dnevom dvigal v zračne višave. Enainpetdesetega dne uspešnega zračnega udejstvovanja ln velikih zmag mu je priplula nasproti močna eskadrila sovražnih avljo-nov ln mu v strašni zračni borbi zažgala letalo. Jože pa se je rešil iz njega s padalom. Pitatal je na teritoriju Francovih čet. Tu sta ga našla vsega ožganega dva Francova vojaka ln ga odpeljala v Sala-m&nco, kjer so v njem takoj spoznali svojega najbolj opasnega nasprotnika. Tam so ga zasliševali, toda ničesar ni izdal, čeprav so ga tako strahovito mučili, da je sam v Jugoslavijo ln bil izvolj«® -p inštruktorja pilotskih t-čnjev v munu, kjer se Je poroč?, z Stcfančlčevo, letalko, ki jo J® *$ Izučil. Ob zlomu Jugoslavije Je hot®* i -ati po Donavi z ladjo, a ®° j Nemci ujeli. Vrnil so Je v SrblJ®^ kmetoval pri sorodnikih s «voJtf^g no. Ves čas so ga p-eganjali ^ nlkl, dokler ni bil oktobra * < točno na dvanajstletnico vstoP*^ španske republikanske četo, Jet v mlado Titovo avljacijo. ^ ^ gov obraz Je postal zopet vcd^rf nasmejan, kajti zopet je bil g0^ dar zračnih višav. Izvršil Je na stotine poletov ^ raznimi sektorji naših bojl^ j spremljal v borbi našo borce, * A gnali okupatorja Iz naša UllblJ f, domovin«. Z Jožetom Križaj'T naša avijacija pridobila enrif* *■ med najdrznejših In najbolj letalcev vsega sveta. * Dane* nosi njegovo letsl® ' svojem trupu peterokrako simbol svobode, simbol jun® . borcev ln Jugoslovansko *a*lV|i znak bratstva vseh Jugoslovan*,^ tl^ prosil, naj ga ustrelijo. Po devetih ngrodov, združenih tud! s *-y mesecih trpljenja su ga zamenjali j ki ajl. Is katerih J« moral Joi® za ujete bele oficirje. Vrnil s« Jejiatl pred nasiljem fašistov.