67. številka. Ljubljana, v sredo 23. marca. XXV. leto, 1892. (shaja vsak dan srveeer* isimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avatro-ogerske dežele aa vse Uto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea nesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja Da dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za»oznan ila plačnje se od četiristopne petit-vrste po tj kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah 6t. Ivi. U p r a v u i s t. v 11 naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po šolski debati. Zadnje dni priobčili so vsi Dunajski tisti daljSa poročila o veliki š«lski debati, ki se je unela v deželnem zboru kranjskem, ko je prišel v razpravo proračun normalnošolskega zakladu. Vsa ta poročila podobna so si kakor jajce jajcu, ne samo po svoji, napredni stranki slovenski seveda neprijazni tendenci, nego tudi po slogu in iz tega nenavadnega slučaja bi skoro sklepali, da je je pisalo jedno in isto pero, da ni jednakega poročila prinesla tudi stara ltPresse", oticijozno glasilo osrednje vlade, katero dobiva važna poročila gratis in frankovano, in sicer navadno od gospodov, ki so domači v pre-zidijalnih sobanah deželnih vlad. Dopis v „Presse(l je brez vsake dvojbe inspiriran in zategadelj vreden, da 80 ž njim na kratko bavimo, akopram ni pisan s tisto nepristranosti«, katere je želeti so-nebno pri oficijoznih novinarjih. „Aiis Krain" glasi se napis temu poročilu, ki ima namen podati uekakov „Momeutbild" iz našega deželnega zbora ter pokazati strmečemu svetu, kako nespametni, krivični in nehvaležni so tisti slovenski politiki, ki se predrznejo govoriti o kranjskih razmerah — resnico. V veliki svoji skrbi za blagor naroda slovenskega je oricijozni koreapondent seveda prepričan, da izoluje napredna stranka narod naš na vse strani, ako nosi v javnost stvari, katere bo zakrivili posamni vladni funkcijonarji, in temu nazoru se ni čuditi, saj je znano, kako si mislijo gospodje pri vladi „dobre- razmere na Kranjskem. Ker nimamo namena spuščati se v neplodno polemiko z Dunajsko „Presse", ne bodemo tu stvari na dalje pojasnjevali, pač pa si bodemo dovolili zavrniti dve opazki tega oficijoznega prijatelja našega naroda, ker bi ti dve opazki utegnili vzbuditi krive nazore. aPresso" iznesla je pred svoje Čitatelje nekaj številk o potrebščinah normalnošolskega zaklada in o njih pokritju ter prišla do zaključka, da bode dotični nedostatek .prav lahko" pokriti iz deželnega zaklada. Z Vašim dovoljenjem, čestiti gospod efi-cijozni korespondent, popravimo to v toliko, da deželni zaklad tega nedostatka ne bode pokril „prav lahko", ampak, ako Že ljubite take izraze, „prav težko", kar vedo tudi naši poslanci prav dobro in kar so tudi že večkrat naglašali, in sicer poslanci obeh narodnih in vladno-narodne stranke. Ta popravek se nam je videl potreben, ker ima dopisnik očitni namen dopovedati čitateljem svojim, da je govoril neresnico tisti poslanec, ki je očital okrajnim glavarjem, da prouzročajo z zidanjem krasnih Šolskih poslopij in z razširjanjem dvoraz-rednic v tri- in čveterorazrednice deželi velike in nepotrebne troške. Oficijozuemu dopisniku tudi ni všeč, da je poslanec dr. Tavčar karakterizoval baje plodonosno in korektuo delovanje nekaterih okrajnih glavarjev. Popolno resničnost tega, kar se je povedalo v deželnem zboru, ne more nihče utajiti, ali je pa tako delovanje zmatrati za korektno, to je individuelen nazor; tudi turški paše imado gotovo zagovornike korektnega svojega delovanja. V tem oziru dalo bi se še marsikaj povedati, ali osvodočeni smo, da bi to zapadlo državnemu pravniku in zategadelj rajše molčimo. Saj j« že to dovolj, kar je povedal poslanec dr. Tavčar o gospodu okrajnemu glavarju Kranjskemu in le-tega Radovljiškemu kolegi in somišljeniku. Čudno se nam vidi, da se oficijozni korespondent ni dotaknil tistega Blučaia, katerega je porabil dr. Tavčar za podlago svojih pritožb proti nekaterim okrajnem glavarjem in s katerega pomočjo je ravno dokazal, neovržno dokazal, da sta ravnala okrajna glavarja Radovljiški in Kranjski nepravilno in dokazal, da ne postopa šolska uprava tako, kakor bi morala, ker hrani nadučiteljsko mesto v Radovljici za ljubljenca dveh uradnikov vztic temu, da je to na Škodo šoli sami in ugledu šolske oblasti. Res, da je preblagorodni gospod deželni predsednik baron AVinkler izjavil se, da ta stvar sploh ne spada v deželui zbor, zlasti pa Še sedaj ne, ko uradna disciplinarna preiskava še ni dognana, toda ta izjava je bila le bolj formaliteta, saj ve gospod deželni predsednik jako dobro, da je ta slučaj prišel v razgovor ne zato, da bi se uplivalo na oddajo nad-učiteljskega mesta v Radovljici, ampak zato, da se karakterizuje ravnanje nekaterih uradnikov, katerega ravnanja popolno nekorektnost višji faktorji tudi se sedaj nečejo priznati. Kar se je še sicer govorilo v deželnem zboru, je itak znano; oricijozni korespondent poroča o tem na kratko in porabi to priliko, da se laskavo pokloni tistim možem v deželnem zboru, na katere se sme slavna vlada v vsakem slučaju zanašati. Mi njegovega poročita ne bodemo analizovali: namen tega skromnega člančiča je bil, pokazati, kako skušajo oficijozni novinarji opravičevati uradnike ter smešiti tisto stranko v našem deželnem zboru, ki varuje in zagovarja interese naroda slovenskega tudi tedaj, kadar greše proti njim vladni funkcijonarji. Deželni zbor kranjski. (VI. seja, dne 18. marca 1892. leta.) Ob Vali. uri otvori deželni glavar sejo. Prečita se zapisnik poslednje seje ter potrdi brez ugovora. Deželni glavar naznaui razne došle peticije in prošnje, ki se izroče dotičnim odsekom. Deželni predsednik baron W i n k I e r naznani, da je došlo potrjenje operata za Dolenjske železnice (kar Brno že naznanili). Tajnik Pfeifer prečita interpelacijo poslanca dr. Tavčarja in drugov o zadevi Bodnijskih pečatov (katero smo Že prijavili). Posl. Hribar poroča o računskem sklepu dež. posojilnega zaklada za I. 1890. Računski sklep ni sestavljen tako, da bi imel jasen pregled, ker Bta v njem dva računa. Bolje bi bilo, da je vsak račun posebej. Finančni odsek predlaga: t.) Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1890. s pokritjem 259.633 gld. 55 '/a kr. in potrebščinami 277 429 gld. 84 kr. ter z dohodki: dejanskimi 266.867 gld. 27 kr. v zastankih koncem leta 12,565 gld. 26 kr., tedaj vkup 279.343 gld. 53 kr. in izdatki: dejanskimi 299.141 gld. 37 kr., T zastankih koncem leta 50.362 gld. 63 kr., Udaj vkup 349.504 gld., končno izkaz imovine: z aktivi 21.065 gld. 26 kr. in pasivi 3,964.562 gld. 13 kr. se odobri. 2.) Deželnemu odboru se naroča, naj a) zaukaže deželnemu računovodstvu, da v boiio.'e pni- LISTEK. Brez naslova. Sličica. No vlada vselej svet pokoj Bred tihega zidu. 3. GregorolS. Skozi visoka, z raznobarvastim steklom okra šena okna prodira solnčna luč v samostansko cerkev. Stari cerkovnik ugasne fie poslednjo belo, debelo svečo in spusti nižje posodo z večno lučjo. Poklek-nivii kraj žrtvenika, napoti se pri malih vratih v samostan. V cerkvi je tiho. V solnčuih žarkih, od okna semkaj proti krasno izdelanemu pogrinjalu pred al-tarjem, igrajo milijoni in milijoni drobnega prahu. 6e pred četrt ure stala je na tem pogrinjalu množica ljudij, praznično oblečenih Sedaj pa ni nikogar več tu. Najedenkrat začuje se po velikem prostoru vzdih — — — Jeli to glas hrepenenja onega svetnika, ki tamkaj iz velikega, pozlačenega okvira resno in žalostno gleda ? Ali pa se angelji šepetajoč pozdravljajo? Izza širokega marmornatega stebra premika se nekaj. V senci stebrov pokaže se visoka, vitka postava človeška, oblečena v meniško obleko. Utrujeno nasloni glavo na kameniti steber. Dolgo je stal tako mladi menih. Tu je on bil tudi takrat, ko je cerkovnik odprl glavna vrata cerkvena, da so UBtopili odlični svatje, tu je on bil pri obredu po-poroke- Vsi' to se je izvršilo, prošlo, in nastal je mir, ali on jo stal še vedno na istem mestu. Jeli to istina, ali je bil samo sen? Prime se za čelo, a oči se mu nenavadno zasvetijo Stopivši nekoliko korakov naprej, poklekne v prvo klop in zakrije obraz z rokama. Spomine in Blike iz prošlosti obvzele so dušo njegovo na tem svetem mestu, Jeli to bilo greh za njega, ki se je za vselej odrekel vnanjemu svetu? Misel ga privede v krasna otročja leta. Glej ga, živega in razposajenega dočka v perivoju očetove hiše, a poleg njega ne manj živo, lepo, črnolaso dekletce. Kadar sta se dosti naletala obesila se mu je krog vratu in velela „Zvonimir, dragi Zvonimir, odpočijva!" In oba sta se napotila pod veliko senčnato lipo, ki je stala pred dvorcem. On ji je pripovedoval pravljice in bajke, ona pa, podprši glavo z ročico, uprla je svoje velike oči v njega. Te velike, otročje oči! Žulostnu upirala jih ju v njega, ko ji je bil neki dan javil, da poide v mesto v šole. „Zvonimir! Ali se povrneš zopet"? upraševala ga je vedno In ko se je pred vrati ustavit voz, ki ga je imel odpeljati, pokrila si je lice z rokama in glasno vzdihovala. Minulo je več let, da se nista videla. Matilda — tako je bilo njeno ime — bila je s svojimi roditelji dlje časa na potovanji, ko pa se je vrnila, bil je ou že v samostanu. Brez velike duševne borbe posvetil se je temu vzvišenemu stanu. Ko je bil posvečen, obiskal je za malo dnij očetov dom — — — — — Mladi sveče u ik je vzdihoval v naslonjaču. — — — Zakaj je prebudil na pol pozabljene spomine. In dalje še, spominjal se je svojih milih dnij. Prvič, po tako dolgem Času, sestala sta se zopet, bilo je v lopi očetovega doma. Nikakor nista mogla začeti pogovora. Na njenem lici, ki se je miline amejalo, zaigral je žarek ljubeznivosti. »Zakaj si Zvonimir —" a zardevši, naglo popravi: H Ali ste Že postali mašnik ? Nisem se nadejata, da Vas zopet najdem v tej obleki." „I£er je obitelj tako Želela, nadaljuje. „Vi ste človek, pa ste se dali zavesti. O! Naj mene kdo poskusi siliti k čemu." viltio upisuje vse računske postavke pri naslovih in podnaslovih, h katerim spadajo, in b) da se odpiše pri naslovu II. v dohodkih od zastankov koncem leta 1890. oni znesek, ki je bil v tem in v pred-idočib letih uplačau in po pomoti zaračuajen pri naslovu III. — Se vsprejme. Posl. dr. 11 le i we i s poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora Kranjskogorskega za odpis deželnega posojila 610 gld. Finančni odsek predlaga: Visoki deželni zbor ne dovoli odpisa deželnega posojilnega zneska 610 gld., katerega bi moral okrajni cestni odbor v Kranjski Gori vrniti deželni blagajnici koncem leta 18'J1. Podaljšajo se pa z ozirom na neugodne razmere ondotnega prebivalstva v pretečenem letu predpisani obroki odplačevanja za jedno leto. — Se vsprejme. Isti poroča o prošnji občine Velike Lašče za podporo v zdravstvene namene. Finančni odsek predlaga: Občini Velikolaški nakloni se za napravo občinske bolnišnice svota 300 gld. iz deželnega zaklada. — Se vsprejme. Posl. Langer poroča o prošnji katoliškega šolskega dru.stva na Dunaji za podporo katoliškemu učiteljskemu seminaru na Dunaji. — Prošnja se odkloni. Posl. M urni k poroča o prošnji županstva v Trebeijevem in župnijskega urada v Stangi, ki se izročita dež. odboru v primerno rešitev. Posl. dr. Vošnjak poroča o prošnji letoviškega društva na Bledu za podporo za letovišče. Zgradba bode stala kakih 25.000 gld. Naprava bode koristna ne samo za Bled, nego za vse, ker na Bled zahaja muogo tujcev. Finančni odsek predlaga: Za napravo letovišča s primerno zgradbo in nakup zemljišča dovoljuje deželni zbor odboru letoviškega društva podporo 3000 gld., katera ne izplača, kadar bode zgradba zagotovljena. Ko bi se društvo v zinislu §. 15. pravil razpustilo, mora se ta zueaek deželi vrniti in deželnemu odboru se z ozirom na to naroča, da skrbi za primerno zavarovanje te podpore. — Se vsprejme. Posl. Hribar poroča o prošnji Ign. Gridl-a na Dunaji, da se mu izplača 756 gld. 36 kr. za več oddane teže železne konstrukcije pri zgradbi deželnega gledišča. Dela so res solidna, a ker je pogodba jasna, odbil je deželni odbor to prošnjo in finančni odsek se strinja s tem ter predlaga, da se preko te prošnje stopi na dnevni red. — Se vsprejme. Občinam Polbovigradec Črni vrh nakloni se v izvršitev zgradba občinske ceste od Polhovega Gradca v Črnivrh po Boženski soteski podpora v znesku 600 gld. iz deželnega zaklada. (Poročevalec doktor Bleivveis.) Posl. Kavčič poroča o prošnji županstva na Trati za uvrstitev občinske ceste od Trate do meje Št. Joake občiue mej okrajne ceste in za podporo. Prošnja izroči se deželnemu odboru z naročilom, naj potrebno ukrene, da te načrt preložitve napominaiie ceste napravi ter da poroča in stavi predlog v tej zadevi v prihodujem zasedanji. Istotako izroči se prošnja županstva pri svetem Joštu za uvrstitev občinske ceste od Verzdence do „Siliti ?" ponovi on začuden in uprašujoče. „Nihče me ni silil. Jaz sem to storil prostovoljno _ _ _ _u „Zakaj ste to storili Zvonimir?" deje ona bolestno. Kaj Vas ni prav nič vezalo s tem krasnim svetom, da sta se mu tako lahko odrekli? To življenje je vender lepo!" rZakaj, zakaj? ponavlja on. In ko je ona uprla svoj tesni pogled v njega, pravi on : nSedaj šele slutim, milostna gospodičina, kako krasno bi moglo biti to življenje!" Ona povesi oči. Roka ji seže za belimi natančnimi cvetovi, ki so kmalu potem ležali razčupaai na tleh. On jo prime za roko: „Kaj Vam ju zakrivil ta ubogi cvet?" — Ona upre pogled svoj v njega. — „Zvonimir, šepeče nežno, Zvouimir zakaj si to storil ?" — Sedla sta pod cvetočo narančo. Jeli njemu omamljivi vonj cvetja pomotil zavest, pozabil je, da ga krije "meniška obleka. — Poljubljal ji je roki. „Odpusti mi, Matilda, odpusti!" in kakor, da se mu je povrnila zavest, umakne se bled v lice korak nazaj in reče h krepkim a razburjenim glasom: „ Midva se morava ločiti, Matilda, da se nikdar več ne vidiva!" meje občine Trata mej okrajne ceste in za podporo dež. odboru z naročilom, da stvar natanko preišče in v prihodnjem zasedanji o tem poroča ter stavi primerne nasvete. Posl. Klun poroča o nekaterih prošnjah, ki ne rešijo tako-le: Učiteljevi udovi Ani Ifalaršek se miloščina letnih 100 gld. podaljša za tri leta, namreč za leto 1893 , 1894. in 1895. Učiteljevi udovi Filomeni Vidmar ne miloščina podaljša za 3 leta, namreč za I. 1893., 1894. in 1895., in pričenši s 1. jauuvarjem 1893 od 100 gld. povikša na letnih 120 gld. Učiteljevi siroti Mariji Novak se miloščina letnih 50 gld. podaljša za tri leta, to je 1893, 1894 in 1895. Prošnja Helene Weber za odgojnino njeni vnukinji, učiteljevi siroti Frančiški Weber, se izroči deželnemu odboru z naročilom, da naj omenjeni siroti podeli sirotinsko ustanovo. Ostale točke dnevnega reda se postavijo na dnevni red prihodnje seje. Proti 1. uri zaključi deželni glavar sejo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23 marca. Tržaški deželni zbor ukrenil je, kakor smo že javili, resolucijo, da je osnovati v Trwtu italijansko vseučilišče ali pa pravno akademijo. Kakor poroča oticijozua „Presse", govorila sta proti tej predlogi poslanca Nabergoj in dr. Spadoni. Kako nujno potrebna je italijanska univerza ali vsaj pravna akademija za naše La-hone, vidi se iz tega, da prebije maturo na italijanskih gimnazijah v Trstu, Kopru, Tridentu in v Zadru vsako leto 36 do 40 dijakov, ti pa ne gredo vsi na vseučilišče, ampak se pogostoma po svetijo drugim poklicem. In za kakih 20 Lahončkov naj se osnuje univerza in naj pokliče država iz blažene Italije malovredue učne moči za drag denar? Vlada in češka uprava* Tekom tega tedna stopil bo češki namestnik pred spravni odsek in pojasnil ter precizoval stališče vlade nasproti predlogom StaroČehov, veleposestnikov in Mladočehov. Ofieijozen list je napovedal, da bo namestnik izrekel se za punktacije, kakor so bite dogovorjene in da bode zastavila vlada vse svoje moči v njih izvršitev. Taisti list pa pravi tudi, da punktacij ni šiloma izvesti; ako bi vlada razpustila deželni zbor in pomogla v kuriji veleposestnikov liberalcem do zmage, dobila bi sicer v deželnem zboru večino, a potem je tudi gotovo, da bi Staročebi izgubili svoje mandate, Miadočehi pa bi ostavili deželni zbor in sprava bi bila zopet nemogoča. Zato sedaj ni storiti drugega, nego administrativnim potom izvrševati, kar se da, in tako praktično dokumentovati vladne težnje. Politični samomori so na Madjarskem nekaj ne preveč nenavadnega. Sedaj se je usmrtil državni poslanec Geza Etihos, in sicer zategadelj, ker je pri'el v disciplinarno preiskavo. Eotvos je bil rkrajni sodnik in je kandidiral kot opozicijonalec ter tudi zmagal proti sinu neposrednega svojega šefa, ki je seveda tako pre-diznega uraduika moral spraviti v disciplinarno preiskavo. Drugi samomorilec iz političnih razlogov je „Ločiti" vzdahne ona ter ga glede žalostno. „Tako mora biti —pravi on z odločnim glasom in še jedenkrat zgrabi krčevito za njeno roko in poljubljajoč jo deje: „Ostani zdrava, bodi srečna." „Da Bi mi zdrav, Zvonimir!" odgovori ona. Še malo časa sta si držala roko v roki, a pogled je izdajal kar sta čutili srci. Se jeden pogled, poslednji pogled in on odhiti. Prihodnji dan je odpotoval — — — — Nekaj let je minolo. Danes jo je zopet videl — nevesto svojega brata. Postala je soproga njegova. Odločno je odgovorila: „Ljubim ga" in obetala mu svojo zvestost pred oltarjem. In menih je neopazen gledal vse to izza onih stebrov velikega žrtvenika in spremljal je s svojimi očmi ves obred; on je sklepal roki, a vender ni mogel moliti za srečo mlado-poročencev. Očuti omamljiv vonj naranče in stopivsi bliže k oltarju opazi na tleh razcveteno vejico narančino. Brzo jo pobere in skrije v svojo obleko. Poklekne pred veliki žrtvenik. Mrak se vlega —--Zadnji žarki solnca so izginili — Hamo pred velikim žrtvenikom sveti — večna luč. — Svečenik sklepa roki---nague glavo--- on moli. _ Podgorski. bivši namestnik Reškega guvernerja Seftis, ki je bil proti svoji volji umirovljen takrat, ko so bili v Reki izgredi, iz katerih se je izcimila afera Uzelčeva. V nanje države. Srbska skupSHna. Rekonstrukcija ministerstva se je odložila, ker zahteva regentstvo, da naj skupščina premeni nekatera določila .v zakonu glede Milanovega odstopa. — V zadnji seji stavil je liberalec Masie interpelacijo v zadevi ministerskemu predsedniku Pasicu očitane veleizdaje. Interpelacija je jako ostra ; zahteva se cela vrsta dokazov, da no očitanja neresnična. Liberalci upajo, da bodo s pomočjo te interpelacije oziroma dotične debate ovrgli Panica in kompromitovali radikalno stranko pred narodom. — Skupščina vsprejela je predlog, da je izpremeniti nekatere točke carinskega tarifa. Poročilo o nagibih k temu predlogu pravi, da je prememba potrebna, da si tudi Srbija pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami, v prvi vrsti z Avstrijo, more izposiovati kake olajšave. Francoski illnamitardl. Francoska policija dobila je v roke nekatere znane anarhiste, ki so na sumu, da so storili razne atentate. V Soisv-sous-Etiolles zasačili so šest anarhistov, ki so imeli več patron pripravljenih za druge atentate. Kako splošen je strah pred anarhisti, kaže predlog poslanca Drevfusa, naj bo izdelovanje dinamita in drugih eksplozivnih tvarin po-državi — Ministerski predsednik Loubet izdal je okrožnico na prefekte, v kateri naroča, da mu je brez odlašanja in natančno javiti vse, kar se dostaje izdelovanja, shraujevanja in transporta eksplozivnih tvarin ter da je strogo paziti na točno izvrševanje vseh sem spadajočih ukazov. Mlnlsterska kriza na HemŠkem, Nemški cesar pozval je k sebi v Hubertus-stock državnega kaueelarja grofa Gaprivija, brez nobene dvojbe radi ministerske krize. Isto tako odpotoval je tja tudi princ Henrik, cesarjev brat. Splošno se sodi, da bo Caprivi ostal tudi še nadalje na svojem mestu, akopram ne baš posebno drage volje, ker se je že naveličal cesarjevih čudnih nazorov in njegove samovolje. Naučni minister grof Zedlitz bode pa na vsak način odstopil. Iz dvornih krogov se čuje, da je bil cesar iz početka že pro-tiven Zedlitzovi reformi ljudskega šolstva in da ni veroval, kako se bode posrečil ta eksperiment. Cesarjev govor v braniborskem provincijalnem zastopu baje tudi ni bil naperjen proti protivnikom šolskega zakona, nego splošno proti elementom, nezadovoljnim s cesarjevo politiko. Dopisi. Iz Itaiunlkn 19. mnrea. [Izv. dop.] Iz „pojasnila" našega mestnega županstva od 12. t. m. razvidimo, da skoraj ni upanja, da bi se naše kolodvorske ceste še to leto uredile. Nerazumno nam je, kako je sploh mogoče, da je slavni deželni odbor nujno prošnjo županstva za celih 158 dnij odložil in Šele vsled urgence cestnemu odboru pregled naročil! Konstatiramo, da je od 17. nov. I. I. zopet minulo 124 dnij, ne da bi se bilo prošnji ugodilo. Stvar je vender jasna, nezamotana. V Kamniku nas jn mnogo, ki bi radi vedeli: Kaki razlogi ovirajo rešitev županove uloge? Zakaj se za tako malenkost potrebuje do sedaj celih 282 dnij? Kolodvorska naša cesta je bila minulo zimo in je sedaj zavoljo obilue vožnje taka, da gre človek na kolodvor le če je prisiljen. Ob deževnem vremenu je zlasti oddelek od Rodeta do kolodvora v najslabšem stanu — na veliko kvar in skazo mestu. Zahvaljujoč se gospodu županu za „pojasnilo", omenjamo, da sklep „pojasuilu" ni stvaren in ne umesten, ker niti v dopisu uiti v opombi uredništva od 6. t. m. ne najdemo besede, 8 katero bi se županstvo „sumničilo*. Sumničili nismo, le povedali smo, da se je že na vse strani merilo, da pa ceste še — ni. (Tem besedam našega dopisnika, o katerem smo preverjeni, da ima najbolji namen, spraviti stvar do ugodnega zvršetka, nimamo dostaviti ničesar. Op. uredn.) ■ iiovonicMkega okru ju 21. marca. [Izv. dop.] Vojni minister je hvalil ob neki priliki veliki uspeh nove šole. Ako bi bile vse šole takšne, kakeršua je deška šola v Šmihelu pri Rudolfovem, ne mogel bi se visoki dostojanstvenik tako pohvalno izraziti o ljudski šoli. Ne mislite pa, da je gosp. učitelj kriv tega, ne, krivi so drugi. Take-le so šolske razmere v Šmihelski fari, ki ima 4000 duš. Deklice imajo zdaj dvorazredno šolo, v kateri poučujejo Šolske sestre. Kakor pa smemo sklepati iz naznanila „Učiteljskoga Tovariša", povzdignila bo v kratkem šolska oblast to dvorazrednico v troraz-rednico, kar iz srca Želimo. Deška šola pa je še zdaj precej zanemarjena, no pred 3 leti je štela le 30—40 učene v v fari 4000 duš. Ker učenci še nimajo pravega Šolskega poslopja, imajo svojo učilnico v neki hišici; sem-kaj prihaja dopoludne mesto 70 radi pomanjkanja prostora le okrog 50 učencev, popoludne pa 110, in sicer imajo radi tesnega prostora nekateri pouk trikrat, drugi dvakrat v tednu. Koliko more doseči učitelj UHpeha ob taki pičli učitvi? Kakor sem Cul, ima dolžnost šolo obiskovati okrog 270 učencev (seveda na 6 let), mej katere niso všteti oni, ki hodijo v šentpetersko šolo. Od teh 270 obiskuje 50 dečkov šolo novomeško in drugje. Za Šmihelsko šolo ostane še 220, torej dve dobri stotini. In za te dve dobri stotini zidajo poslopje z jedno učno sobo, v katero pojde le 80 otrok. Šolska oblast je ukrenila, da bodi v tem poslopju jednorazrednica s poludnevnim poukom za več nego 200 dečkov, v tem ko bodo imele deklice trorazreduo šolo. Če pogledamo v učiteljski koledar, najdemo povsod, kjer so učenci ločeni od učenk, da imajo učenci in učenke ali jednako razredov, ali pa imajo več razredov učenci, ne pa učenke, (razuu v mestih, kjer so gimnazije itd ) Res je v ltudolfovem čveterorazrednica, a tam kakor znano gre trda za prostor. Pravijo tudi. da mislijo zgraditi v Šmihelski fari še jedno Šolo in sicer v Birčni vasi. To je nepotrebno; vprašal sem in zvedel, da deklice iz one vasi in ujene okolice pridno obiskujejo šolo v Šmihelu. Če morejo te deklice, zakaj bi dečki ne. Nikakor ne razumem torej, zakaj zidajo za dobri dve stotini otrok jednorazrednico s poldnevnim poukom, ki bo precej pretesna; ne razumem tudi, zakaj bi se učenci ne učili vsaj toliko, kolikor deklice. Kako stališče bodo zavzemali prihodnji gospodarji proti svojim toliko bolj izobraženim gospodinjam! Deželna šolska oblast naj se potrudi, da zve in se prepriča o resuici teh besed. Slišal sem, da sta prejšnji okr. glavar in umrli predsednik krajuega šolskega sveta zavirala napravo dvorazrednice ; no, zdaj čujemo, da je novi okr. glavar drugih mislij in da dela z novim predsednikom krajuega šolskega sveta za napravo dvorazrednice. To se zdaj z malimi troški tudi lahko stori, ker postavljeni temelj za novo poslopje je toliko močan, da bo nosil lahko tudi dvorazrednico. Da Bta pa potrebna dva razreda, dokazujejo številke. Pustite torej deco v šolo, ne branite in ne ovirajte jej pouka in izobraženja. 1 >ixi et salvavi animam meam, salvate, patres couscripti, et vos vestrasl Domače stvari. — (Predavanje v Čitalnici.) Jutri bo predaval g. ravnatelj Šubic v dvorani tukajšnje Čitaluice „O splošnih pojmih umetnosti, o raznih Stilih itd. (z demonstracijami) — Začetek predavanju točno ob pol osmih. Opozorimo na ta zanimiv večer še jedenkrat vse prijatelje umetnosti. — (Slovensko gledališče.) V petek (praznik) bode zadnja operna predstava letošnje saisone. Predstavljala bo bode prvikrat Wurmbova jednodejanska opera .Codrillo", o kateri naznanimo jutri nekatere podrobnosti. Pred opero igrala se bode prvikrat gluma „Putifarjeva žena" v jednem dejanji. — V nedeljo pa se bode predstavljal prvikrat Ibsenov igrokaz „Norau. Prijateljem novitet je torej ustreženo v vsakem oziru in brez dvoma bode gledališče obakrat razprodano. Prihodnji mesec prično se potem benefične predstave. — (U em i n i sc e n c a.) Prijatelj našega lista nam piše: V včerajšnji številki ste poročali, da je umrl v Gradci dr. Anton Uranič, bivši mestni odbornik Ljubljanski, a ne deželni poslanec, kakor se je poročalo po pomoti. Naj dodam temu poročilu še neko reminiscenco, katera je sedaj, ko je zadnji sodelavec „ hrabrega čina" iz iste dobe za-tisnil oči, tem zanimejša. Ko so bo vršili 1. 1869 znani izgredi na Jančjem in v Velčah proti nemškim turnarjem in je bil zabodeu ubogi U »de, zbralo se je uemškutarsko mestno starešinstvo Ljubljanskega stolnega mesta v tajno sejo in sklenilo, da se odpošlje deputacija treh mestnih odbornikov k ministru notranjih zadev dr. Giskri na Dunaj, ter da ga poprosi, naj v Ljubljani proglasi obsedni stan (Belagerungszustand). V ta odbor so bili izvoljeni mestni odborniki: Klmund Terpin, Aleksander Dre o in dr. Uranič, ki so se res podali na Dunaj in bili v avdijenci pri ministru Giskri. Ta ps njih prošnji ni ugodil. Sedaj so vsi ti mo- žakarji mrtvi in zanimalo bode mlajše čitatelje našega lista, da je stara „Presse", takrat Slovanom najbolj sovražno glasilo poročala, da so prišli k ministru Giskri prosit za obsedno stanje v Ljubljani mestni odborniki Ljubljanski: dr. Turnitschek (dr. Uranič), Dre oh r (AIex. Dreo) in Derpin (Elmund Terpin). Ta popačena imena, prijavljena v stari „Presse", vzbudila so takrat mnogo smeha v narodnih krogih. No, .sedaj vsi trije počivajo mirno, dasi obsednega stanu za Ljubljano le niso izposlovali. — (Ažij pri carinskih plačilih) določil se je za mesec april pri plačevanjih v srebru namestu zlata na 18 odstotkov — ( I n s p i <• i r a n j o državnih železnic.) Predstojnik avstro ogerskih državnih železuic dr. vitez Biliuski nadzoroval bode v teku tega meseca južno-zapadne državne železuice. Nadzorovuuje bode trajalo kakih 14 dni. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) oil 13. do 19. marca 1892 kaže, da je bilo 18 novorojencev (= 305 %0), umrlih 17 (= 28 8 °/00), mej njimi 1 za vratico (davico), 3 za jetiko, 13 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 5 tujcev (=29 4 %)» »z zavodov 5 (= 29 4 %)• Za infekcijoz-nimi boleznimi so zboleli: za škarlatico 2, za grižo 1, za hripo 7 osob. — (Upravno sodišče na Dunaji) ugodilo je pritožbi mestne občine v Kranji in razve Ijavilo odredbo kranjske finančne deželne direkcije glede dohodninskega davka pri najemninah občinskih tehtnic. Vlado zastopal je ministerijalni koncipist dr. Meister. — (Kužna bolezen na gobcu in na parki jih,) ki je na Kranjskem že ponehala, prikazala se je zopet v občinah Dobrunje iu Devica M. v polji v Ljubljanskem okraji. — (Občni zbor delniškega društva I. Narodni domvRudolfovem) bode 10. aprila 1892 ob 11. uri dopoludne v notarski pisarni v Rudolfovem. Vsporod: 1. Poročilo odbora. 2. Račun za leto 1891 z bilanco. 3. Določitev dividende. — (Nov odvetnik.) G dr. Urban Le me ž otvoril je v Slovenski Bistrici svojo odvetniško pisarnico. G dr. Lemež je znan kot dober narodnjak in izvrsten jurist. — (V Mariborski Čitalnici) bode v petek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer zanimivo predavanje o bakterijah, h kateremu se uljudno poziv-Ijejo p. n. članovi in po njih upeljani gosti. — (Posojilnica v Ormoži) razpošilja računski sklep za 16. upravno leto 1891. Dohodkov je imela 208.056 gld. 95 kr. stroškov 303.539 gld. 2 kr. ostanek gotovine koncem 1. 1891. 5517 glđ, 93 kr. Čistega dobička na korist zadružnemu premoženju bilo je 2340 gld. 29 kr., ki bo prišteje zadružnemu premoženju, katero znaša 18 121 gld. 07 kr. — V teku leta 1891. pristopilo je 153 udov s 153 deleži; prepisalo seje 14 udov na novo ime; izstopilo je 62 udov; izključila sta se dva uda. Društvo je imelo koncem leta 681 udov z 802 deležema po 25 gld. v znesku 20050 gld , ki so vsi vplačani. Posojilnica plačuje od hranilnih ulog 5% obresti in sicer od vsakega 1. in 16 dne meseca vložbe (§ 11. zadružnih pravil). Posojila se dajejo jedino le zadružnikom za dolžna pisma ali na raeuice (§ 16. zadružnih pravil). Dolžniki imajo peti del prvotnega dolga pri vsakem podaljšanji dolga vrniti (§ 19. zadružnih pravil) Uraduje se samo ob uradnih dnevih ob sredah in sobotah od 8. do 12. ure. Ako pride praznik na uradni dan, se uraduje prejšnji dan. Ob drugih dnevih se nič ne opravi. — (Umor.) V Trstu našli so včeraj ženo necega delavca, Marijo Trobec, mrtvo v Btanovanji. Imela je vrat prerezan. Moža njenega bo zaprli, ker leti nanj sum, da jo je umoril. — (Strajk zidarjev v Trstu.) Pri vseh večjih zgradbah ustavili so zidarji delo. Število strajkujočih je okolu 1200. — (V Zagrebu umrl je) na sv. Jožefa dan bivši mestni župan dr. Josip Hoffman. Zadnji čas odtegnil se je popolnoma vsemu javnemu delovanju. Bil je rojen Karlovčan. — (Album gos p. šum. izložbe v Zagrebu) v treh ukusno izdelanih in vezanih izdajah bode izdal g. Hinko Krapek, fotograf v Karlovcu. Veliki album obsega 43 slik in velja 50 gld. ali pa po 5 gld. 25 kr. v 10 mesečnih obrokih, srednji album obseza 36 slik in velja 40 gld. ali po 4 gld. v 10 mesečnih obrokih, mali album pa obseza 33 slik in velja 6 gld. Hrvatski listi izrekli so se prav pohvalno o tem podjetji, in bode tak album gotovo vsakemu obiskovalcu Zagrebške razstave prijeten spomin. Naročila naj se pošiljajo naravnost izdajatelju. W Jutri .,Jour-fixe". ^1 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. marca. Delegacije zborovale bodo že v mesecu maju in sicer v Budimpešti. Praga 22. marca. „Illas Naroda" potrjuje iz zanesljivega vira vest, da bode vlada v četrtek naznanila odločilno izjavo glede sprave. Na razpust dež. zbora se ne misli, ker bi to bilo brezuspešno. Lvov 22. marca. Iz okraja Dombrov-skega se javlja, da so tri četrtine tamošnjega prebivalstva prizadete po lakoti. Mnogo osob umrje vsled poniankanja. Okrajni odbor obrnil se je do namestništva za brzo pomoč. Krakovo 22. marca. Iz Varšave se poroča, da se delajo v tamošnji carski palači priprave za vsprejem carja Aleksandra. Poznansko22. marca. Vsled odredbe pruske vlade se ne puščajo ruski izseljenci več preko meje, niti židovski niti krščanski. Peterburg 22. marca. Škof Kozlo\vski iz Lučka imenovan je nadškofom v Mohilevu in metropolitom vseh katoliških cerkev na Ruskem. Beligrad 22. marca. Vojni minister odpovedal se, ker je skupščina izrekla, da z njegovim odgovorom na neko interpelacijo ni zadovoljna in prestopi na dnevni red. Herolin 22. marca. Dohodninski davek vrgel je v prvem polletji svojega obstanka višji dohodek v znesku 40 milijonov mark. Hamburg 22. marca. Vesti o bolezni Bismarckovi so neosnovane. Knez sprehaja se vsak dan v svojem parku. Carigrad 28. marca. Vest raznih listov, da so zaprli dve z revolverji in bodali oboroženi osobi, ki sta hoteli utihotapiti se v sultanovo palačo ter izvršiti atentat, je popolnoma izmišljena. Dunaj 23. marca. Knjigar Sch\vidernoch, ki je bil tožen zaradi razobešenih antisemitskih podob, bil je oproščen pred porotniki. Berolm 23. marca. Caprivi odpotoval ob 9. uri zjutraj k cesarju v Hubertusstock. Montreal 23. marca. Vsi službujoči pri Canada-Pacific železnici od Atlantskega do Tihega oceana štrajkajo. Od nedelje ni došel nobeden vlak od zapadne strani. Bati se je nemirov. Razne vesti, * (Arheologični kongres v Moskvi) odpre se meBeca avgusta t. 1. Pripravljalno pover-jenstvo, h kateremu pripadajo tudi vsi konzuli n nanj i h držav, peča se z uprašanjem, katere unanje učenjake in znanstvena društva uaj bi povabilo na ta mejnarodni kongres, istočasno priredi se tudi zemljepisna rastava, za katero je dalo rusko vojno miui8terstvo na razpolaganje svoje prebogate zbirke. PoBebn ; Zakavkazija bode na tej razstavi v obilni meri zustopaua. Pripravlja se tudi za to priliko nov „vodnik" skozi Moskvo v ruskem in francoskem jeziku. * (Roparski umor v Gradci ) V ponedeljek zvečer našli so 50 let staro prodajalko smodk Marijo Bloder s prerezanim vratom umorjeno v svoji prodajalnici. Morilca so prijeli še na lici mesta in odvedli v zapor. Zove se Rudolf Schedivv in je 24 let star. * (Razstava v Chicagu.) Za bodočo svetovne* razstavo v Chicagu m kaže povsod veliko zanimauje Najvažueji historični predmeti velike razstave, katero priredi španska vhda v Madridu od 12. septembra do konca tekočega leta v proslavo 400 letnice odkritja Amerike se bodo poslali v Chicago. Vatikan obljubil je razstaviti razne stvari pod vodstvom kardinala Rampolle. Kraljica Margherita prepustila bode svojo bogato zbirko čipk. Od raznih drugih strani javljajo se razni udeležniki. Mesto Chicago broji po zadnji štetvi , 1,208 833 prebivalcev ki pripadajo 30 raznim narodnostim. Nemcev je 394 958, Amerikancev 292,463. Slovani so prav dobro zastopaui: Čehov je 54.809, Poljakov 52576, Rusov 9977, Angležev 32.000 in Francozov 12.000, o drugih narodih nimamo podatkov. Velikanski jekleni oboki, ki bodo noaili streho razstave, so največji, ki so se kdaj rabili za arhitektonične namene. i LJUBLJANSKI Z?fl»" ■t o*l za vse leto 4 gld. 6O kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 22. marcu. Pri M«ll«i t Breuer, Kelbl, Milhofer, Langfelder, Illek, Mikolasclie*, iVagener, Weisskopf, Frisch z Dunaja-— Obergfoll iz Kočevja. — Neuner il Celovca. — Kooss iz Maribora. Pri Nlonu: Poselil, Maver, Porges, Wellisch, Gober z Dunaja. — Infanger u Gradca. — Mayer iz Reke. — L»lwy iz Prage. Pri wvNt.rl(Nk«Mii cemarju : /abak iz Celovca. — Žgur iz Pod drage. — Pikel iz Zagreba. Pr b»v»rskem dvom I Cvek iz Kamnika. — Jusa z Laškega. Pri Virantu: Vrhoviek iz Ribnice. Meteorologično poročilo. ii Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Motnim T mm. 1 2 30 s ■>,• 1 Si 7, zjutraj 2. popoi. i*, zvečer 74.V1 mm. 742 ti mm. 741 'J mm. —3 4U C 9-8n C 8*9« C si. sev. al. jzh. si. jzh. jasno jasno 0 00 mm. Jasno : Srednja temperatur« 2 9°, zh 1'4u pod uormalom. ID^Lr^aJsics, loorza dne 23. marca t. 1. včeraj Papirna renta..... gld. 9405 Srebrna renta..... „ i>3 5"> /Jata renta...... , 110*70 5fl/0 marčna renta ... „ 108*80 Akcije narodne banke . . . — Kreditne akcije , . . . „ 807'fiO London....... „ 119-15 Srebro ....... „ —'— Napol........ , C. kr. cekini..... , Nemške marke .... 4u/0 državne Brečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 18(34 Ogerska zlata renta 4"/» . . Ogerska papirna renta 5" „ . Dunava reg. srečke 5°/0 . . danes gld. 9410 , 934=» „ 11070 , 102-90 n 955- „ 808 — _ 118-75 Rndolfove srečke...... Akcije anglo-avstr. banke . . . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 946 — 9-43 5G2 — n 5-59 58-35 — n 58-12»/. . 250 gld. 138 gld. — kr. 100 „ 1H0 „ 50 „ 107 » ao „ 101 n 95 - 100 gld. 122 » • listi . . 115 n 50 ,, 100 gld. 187 10 n /3 • ■ 120 „ 148 . 70 „ 234 Mesto vsakega posebnega naznanila. Globoko užaljena naznanjata gospod in gospa I-vazi Xv£a.t"ln.icirL ml. prežalnstno vest o smrti iskreno ljubljenega sina Riharda kateri je danes v sredo, dne 23. t. m., ob 9'/i- nri dopoludne, po kratki bolezni, v nežni starosti ."i1 , let, mirno v Gospodu zaspHl. Truplo dragega pokojnika se bode v petek, dne 25. marca 1*92, ob 5. uri popoludne iz hiSe žalosti, na Dumijski centi št. IG, prepeljalo na pokopalifiče k bv. Krištofu ter ondu položilo k večnemu počitku. Svete uiaSo zadu&nicu bralo se bodo v farni cerkvi oznanjenja Marijinega. (314) V Ljubljani, dno 23. marca 1892. ''ogrelmi rsivoil Duborlfilnv. Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi oče, gospod Janez Babler učitelj v pok. danes ob 9. uri zjutraj, po kratki a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje dObe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega rajnkega bode v petek, dne 25. t. m., popoludne ob 3. url iz mrtvašnice pri sv. Krištofu preneseno ter ondu k večnemu počitku uloženo. Svete mase zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah. Dragi rajnki bodi priporočen v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 23. marca 1892. Hermina Šorn roj Babler, hči. Vinko Šorn, c. kr. jećar, zet. (312) Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočustva povodom smrti nepozabnega nam sina, oziroma brata, gosp. Janka Hafner-ja pristava c. kr. drž. železnice izrekamo vsem prijateljem in znancem, si. telo-vadneuii društvu „Sokol** za podarjeni krasni venec in udeležbo, gospodom pevcem, kakor vsem, kateri so se udeležili sprevoda v Ljubljani, ko se je truplo ranjcega prepeljali* v Skofjo Loko najsrčnejšo zahvalo; isto tako in najsrčnejše zahvaljujemo se pri pogrebu v Škofji Loki častiti duhovščini, slavnemu županstvu, gospodom uradnikom c. kr. državne železnice in dnrsih c. kr. uradov, vsem sorodnikom, darovatelje n krasnih vencev, gospodom pevcem ta krasno petje, kakor vsem prijateljem iz Ljubljane, Kranja, Železnikov in iz druži h krajev, kateri so nepozabnega spremili k zadnjemu počitku. V škofji Loki, dne 22. marca'1892. (310) Žalujoči ostali. Zahvala. Peter .V|»jr-)eva obitelj lx Kranj« zahvaljuje se presrčno tem potem za Izkazano so čurje o priliki bolezni in smrti gospoda Franja Mayr-ja za prekrasne darovane vence, za obilno udeležbo pri sprevodu vsem prijateljem in znancem, gospodom uradnikom, osobito pa gospodom pevcem za mili nagrobnici. (311) Knjige in muzikalije pokojnega gosp. Vojteha Valente ne rasproda|a»|o na < ojsovl cesti li. it. IO v I. nadstropji od II. ure dopoludn«; do 1. ure popoludne in od 3.—5. ure popoludne. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja o smrti nase jedine, srčno ljubljene hčerke A NZ OS izrekava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejso zahvalo za obilo spremstvo pri pogrebu in za mnogobrojne krasne vence. V Ljubljani, dne 22. marca 1892. Žalujoča (308) Janez in Ana Košenina. Na najnovejši in najboljši način umetue (228- .....----- 5) t «efe® 1» zobovja: ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- £ vanja in vse sobne operaelje, — odstranuje o sobne bolečine z usmrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, : poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. £ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦»'»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦O oo Velikansko peso večno deteljo (luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva prolaja po najnižji ceni (152—12) PETER LASSNIK v Ljubljani. r Tinktura za želodec, katero prireja GABRIJEL PIOGOU, lekarnar „pri angelju" v Izubijani, Dunajska oesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepoa zelo-d«o, tor pospešuje teleano odprtja- — Razpošilja jo izdelo-vsitelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenicami velja gld. 1*36, s 55 steklenicami, 5 kg. teže velja gld. 5*26. Poštnino plača naročnik. — 1 steklenica velja 10 kr. (59 — 0) IS it j 1» o 1 J .h «* sredstvu Prebavno vino (Vinum digestivum Brevmesser) iz knezoskofijske dvorne lekarne v Driksenu Mr. F. C. Brevmesserja je najboljše in najsisjurnejše sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motit ve pre-bavljanja sij zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Steklenica za po skušnjo stane 90 kr. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobodo v LJubljani. (595—25) »i •» «► i ii i šel o «1 *: <* I Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. . Knjiga uzoreev za krojače uefrnnkovano. Peru vije in dosking za čč. duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi /a veterane, ognjegasoe, telovadoe in /a livreje, sukno za billarde m Igralne mize, nevaljano sukno, tudi ueprcmočljivo, za lovske suknje, pralno blago, potne ogrlnjaoe od gld. 4 do gld 14 itd. — Kdor hoče imeti hvalevredno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno, ne pa cenene ounje, kakor jih prodajajo kramarji od hiše do hiše in katere niso vredne, da se plača zanje krojaču za delo, obrne naj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga snkna za več kakor l;, milijona gld. Največja ražEoIlljainica na kontinentu« t 1 / cworil/-\l »»arlui p. n. pnhltko pred tvrdkuiui. Katere pripo-V OVdl liKJl roeajo „ustaške", ,.ouup«ue>( po »**0 it* dolge In takomvaue „odreske" *h salonske oblek«-. Nleparnivo se vidi še i* ieua, da ho ti odrezkl |e«i»ii*ov»iije v nemškem, ogersketn, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. (236—4) C1 V četrtek, diuk 94« fiiiarc veliki oglas s trgovine 1805) s konfekcijskim blagom n dame Karol Kmelniger v Ljubljani, Mestni trg št. 5. Lr Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne 58