n t». -, "Proletarec" je delavski list za mislece čitatelie w m Official Organ Jugoalav Federation, S. P« — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1392. ' H«7 rri.»*.ljrr m4"-"r m*U"' H. IWT, M Ikr IMÍ.I «fflr. CHICAGO, ILL., 16. MAJA (May 16), 1934. • i • PMblUkfil wrrklr a« .'Ma» W. M(b Ml. LETO — VOL. XXIX. -----rat PRIHODNJI REDNI ZDOR J.S.Z. BO V CLEVELANDU PRIČNE SE V SOBOTO 1. SEPTEMBRA IN ZAKLJUČI V PONDE-LJEK 3. SEPTEMBRA NA DELAVSKI PRAZNIK Važnost X. rednega zbora JSZ in Prosvetne matice. — Vprašanje Pro-!etarča. — Načrti eksehutive za agitacijo. — Potovalni zastopniki ČLANSTVO klubov JSZ je odločilo, da bo prihodnji ali deteti redni zbor v Cle-velandu. Na glasovanju so bila mesta Cleveland, Canortsburg in Chicago. Zbor se prične v soboto 1. septembra in bo trajal tri dni. Konča se v pondeljek 3. septembra, na praznik Delavskega dne. Udeleže se ga delegati klubov in Konferenc JSZ, kult irnih in podpornih društev, ki so v Prosvetni matici, člani odborov JSZ in poročevalci. Prorlega ali devetega rednega zbora, ki se je vršil meseca maja 1932 v Milwaukee ju, se je udeležilo 26 delegatov klubov JSZ, 4 delegati Konferenc, 16 delegatov kulturnih in podpornih društev Prosvetne matice, dva bratska delegata, 12 reprezentativnih poročevalcev iz raznih krajev in 15 članov odborov, ki so ob .'»nem bili delegirani zastopati klube in društva Prosvetne matice, katera niso poslala svojih delegatov. Skupno je štel IX. redni zbor 75 članov, ali 15 več kakor jih je bilo na VIII. rednem zbora 1. 1930 v Detroitu. Na zbor v Cleveland se pričakuje še več delegatov klubov JSZ in društev Prosvetne matice, kot pa jih je bilo v Milwaukee ju. Vprašanja, o katerih bo obravnaval zbor, so zelo važna. Tičejo se bodočnosti JSZ in Proletarca, kulturnega dela v področju ^Pro-.•vetne matice, razmerja naših klubov z okrajnimi in državnimi organizacijami soc. stranke, o agitaciji med Hrvati in Srbi, o stanju naših kulturnih društev, agitacije med mladino, socialističnega delovanja med žen-stvom itd. Na vsakem zboru je bilo več ali manj razprave o zadružništvu, o podpornih organizacijah, o unijah, o naših stikih z delavstvom v starem kraju in o raznih drugih problemih ter zadevah. Eksekutiva bo na svoji prihodnji seji sprejela začasen spored, ki bo predložen članstvu v razpravo in delegaciji prihodnjega zbora, da ga sprejme kot bo v osnutku, ali pa spremeni. Nedvomno se bo na zboru pojavilo vpra-ranje bodočnosti JSZ v smVu resolucije, katero sta svoječasno predlagala detroitska k'tba. Tu bo prilika, da se člani zbora temeljito pomenijo, kakšne preuredbe so potrebne, da bo delo nanh organizacij uspešnejše. Na seiah klubov se čujejo dostikrat opombe in očitki, da nekateri člani trosijo ves svoj čas za delo in aktivnosti v podpornih društvih, namesto d« se bi posvetili socialistični agitaciji. Priporočljivo je, da se na prihodnjem zboru razpravlja, ali so take aktivnosti klubom in socialistični stvari kvarne, ali koristne. JSZ si bo morala v tem ozi-ru odrediti stališče in določnejše smernice, ki bodo pomagale članom in somišljenikom vršiti svoje delo z boljšimi rezultati ne samo za organizacije, v katerih so aktivni, ampak tudi za delavsko gibanje v celoti. Važna točka zborovega sporeda bo nedvomno naš tisk (Proletarec, Ameriški družinski kol^ar, Majski Glas, knjige in brošure Prosvetne matice itd.) O "Proletarcu" so člani upravnega odbora in eksekutive precej razpravljali na svoji seji 10. maja. V času krize je Proletarec izgubil veliko število naročnikov. Nazadovali sc sicer vsi listi, empak to ni za nas nikaka tolažba. Mnogo je bilo krivo nazadovanju tudi pomanjkanje potovalnih agitatorjev. Včasi smo imeli dva ali tri, od časa do časa tudi več, medtem ko smo lani in letos imeli na potovanju za Proletarca in zvezo le tu in tam koga. V Pennsylvaniji obiskuje naročnike Anton Zornik. "Proletarec" zelo pogreša Josipa Snoja, ki je eden izmed najus- VAL STAVK, DEMONSTRACIJ IN BOJEV PO VSI DEŽELI Vihar nezadovoljstva z razmerami. — Milica in deputiji proti stavkarjem in brezposelnim Stavke v vseh krajih dežele tednu. Zdaj imajo 85c na uro se množe. Nezadovoljstvo z in 48 ur dela v tednu. NRA nard&ča., Kapitalisti ho-j Pristaniški delavci v New čejo, da se v NRA ohrani le ti- (vleansu in v texaških pristale določbe, ki koristijo njim, „¡h ho stavka že dobili, ob Pa- vse druge regulacije pa naj se cifiku pa jo skušajo kompani- briše, posebno glede unij. Kaj je s pomočjo policije in depu- jih je sploh treba, vprašujejo tijev streti s skebi. delodajalci, in nato hite z igo- v Seminole, Okla., in okoli- tavljati, da s svojimi delavci ških krajihf K0 prve dni maja lepo ravnajo, da ao oduoSaji zaatavkali delavci na oljnih med vodstvom in delavci pri- poljih srčni, in da imajo delavci svojo (kompanijsko) unijo, kar jim zadostuje. V Gedar Rapidsu, la., so za-stavkali klavniški delavci. Pogajanja za poravnavo so se Val stavi: pa je dokaz, da ¡ prfcela 9. maja. V Manche-to od noša j i med delavci in «terUf N. H 80 zaiitavkali de- pešnejših agitatorjev. Razširil je ta list po- kompanijami vse kaj drugega |avci Amoskeag Manufacturing kompanije kljub apelom odbora unije, da naj čakajo mirne poravnave. Takih sluča i. vsod kjer je potoval. . Agitaciji ga je odtegnila bolezen. Ker bi "Proletarec" s tem številom naročnikov, in ob pomanjkanju gmotne podpore, bremena tiskovnih stroškov ne zmogel, je eksekutiva sklenila, da je treba dobiti potovalnih agitatorjev vsaj začasno kolikor največ mogoče. John Rak, ki je izmed članov naše mlajše generacije eden najdelavnejših sodrugov, bo šel na agitacijo v Ohio. Chas. Pogorelec se bo mudil kak teden na agitaciji v Detroitu, bodisi pred ali po strankini konvenciji, ki se bc vršila l.t 2. in 3. junija. Uprava ima nalogo dobiti koga, ki bi obiskoval naročnike in pridobival nove v naselbinah v vzhodnem Ohiu. Sploh se mora agitacija za "Proletarca" temeljito povečati, kajti brez ra*|irjenega socialističnega glasila tudi JSZ ter njeno prosvetno, agitacijsko in politično delo ne bo moglo napredovati. Upravni odbor jm odobril sugestijo shebojr-ganske konference sa obnovitev rdečih nedelj. Na gotov« dneve, ki se jih bi določilo za organizirano agitacijo, bi člani obiskovali rojake, da jih pridobe med naročnike "Proletarca", in ob enem bi prodajali socialistične knjige in brošure. Te vrste agitacije je v naših klubih v prid JSZ in Proletarca veliko premalo. Potrebno je dalje, da se sklicuje več shodov za JSZ in njeno glasilo. Izkazalo se je, da so shodi, *ko se ne vrše preporedkoma, eno izmed najboljših agitacijskih sredstev. J5Z je letos v primeri z lanskim letom napredovala okrog 100 članov. Toda v teh kritičnih časih, ko se vrŠe velikanske socialne rpremembe, bi morala JSZ skokoma napredovati in istotako njeno glasilo. Delavstvo jc pripravljeno poslušati, ovira pokretu pa je pomanjkanje sposobnih, energičnih agitatorjev. Ta ovira mora izginiti, kajti v naših klubih jc dovolj takih članov, ki so zmožni 7.a ngitacijske naloge. Treba je da sc jih lote! Do X. rednega zbora JSZ imamo dobre rtiri mesece. Ojačajmo v tem času agitacijo v vseh naselbinah kolikor največ mogoče, pridobimo "Proletarcu" do zbora vsaj nekaj ?to novih naročnikov in Prosvetni matici napredna podporna in kulturna društva, da jih bo štela kot še nikoli doslej, pa bo tudi na zboru tako navdušenje in razpoloženje, kakršno je potrebno, če hočemo živeti in napredovati. Ker so tu še vsi pogoji, radi katerih je JSZ nastala, in ker je naše glasilo potrebno kakor je bilo pred tridesetimi leti, ne smemo dopustiti, da bi z delom, ki se ga vrši v področju JSZ, ponehavali, pač pa ga meramo dvigniti, ker je to edini način, ki vodi k zmagam in uspehom! kot prisrčni. In demonstracije brezposelnih zgovorno potrjujejo našo trditev, da vladi kljub svojim obljubam in vzlic jev jc veliko, toda delavcev ni velikim izdatkom za javna dela ter pomožne akcije ne more rešiti tega problema, ker je v danih razmerah nemogoče vezati imovine premožnih in ob enem manjšati bedo ljudstva. Vsako večanje bogataških imovin pomeni danes tudi večanje bede. Takozvane minimalne pla- mogoče držati nazaj, ker so uvideli, da so vselej ukanjeni, če se prepuste takozvanim posredovalnim odborom. V St. Louisu je dne 14. maja zastavkalo 2500 klavniških delavcev. Tudi Boulder dam, kjer gradi zvezna vlada velikanski jez za veliko umetno jezero, ki bo cc. določene v pravilnik.h 80 ls|užHo namakanju ob¿irnih zda; v večini slučajev ma k s.- polj y b,ižjni jn daja,o yod malno. Ker .ma le malokdo ¡s]|o e|ektrarnam> ni ¡zvzet v skozi vse leto stalno delo, so nizke plače v tem razmerju povprečno jikozi vse leto še nižje. Zato se tlelavci začeli s pomočjo stavk boriti za priznanje unije in zvmanje plač. V jeklarski industriji se pripravlja splošna stavka. Delavci v avtni industriji so z odborom, ki je bil na posredovanje Roosevelta imenovan, da re»uje spore med delavci in kompanijami. skrajno nezadovoljni. Uvideli so, da jim ne preostaja drugega kot stavka. V Detroitu je bilo prošli teden v stavki nad 20,000 avtnih delavcev brez onih, ki so vsled stavke istotako ob delo. V Clevelandu je nastalo pro-šle tedne toliko stavk kakor v tem mestu že leta ne pomnijo. Stavke v posameznih obratih — velikih in majhnih, so se dogodile tudi v Tolidu, v Can-tonu, Akronu, Mansfieldu, Cin-cinnatijj in mnogih drugih o-hijskih mestih. Avtna industri- sedanjem valu stavk. V raznih krajih Kansasa so brezposelni skušali z demonstracijami opozoriti oblast in javnost na svojo bedo. Namesto pomoči je poslal govemer na brezposelne v VVichiti dva oddelka milice. Tudi v krajih v Kansasu, kjer žive slovenski premogar-ji, so se dogodile demonstracije brezposelnih. O njih je zanimivo poročilo v dopisu iz Kansasa v tej številki. Izgleda, da Je vlada s svojo NRA v tej situaciji brez moči. Kompanije se ne zmenijo za njena svarila, naredbe in Ni-ro, delavci pa so se obljub naveličali. pa tudi živeti se jim hoče. V razmerah kot so pa je življenje pretežavn^. Vsi hocejo mladino Mussolini gradi svojo bodočo fašistično državo na mla-... . ..... dini. Nihče drugi je ne sma ja je paral izirana m voditelji: vztrajati Kakor vlad ne organ i-unije so prošli teden kompani- zacije> Cerkvi je dovoljefio, da jam zapretili stavko. z generalno SREBRO, ZLATO IN KRIZA Mnogi liberalni in tudi kon- določi ceno srebru enako ka- sistem, ampak privatno laatni- .. . . - i:; kor ie legalizirana za zlato,ištvo produktivnih in distribu» servativni ekonomi mislijo, da kor jc^ lega.iz^ ^ . ^ ^^ ^^ ^ jc krize, oziroma njenega po- ^ Kup„a bi 8 papirna-. ništvo. ki ga označujejo za daljševanja, kriv napačen de- ^ denarjcm# v zameno pa bi! kapitalizem, obratuje vse za- narni sistem. Tega mnenja je ^^ Jn b| shraniia tudi ameriška Vlada, zato je y bltRajnah> Drugi tej ukinila zlati atondard, prevze- 7ahtevi za katero se p(,sebno la vse zlato, uvedla kontroli- 7avzrrmlj0 p0slanci iz zapad- rano inflacijo in manipulira z ^ ^^ nasprotujejo, češ, dolarjem v konkurenci z dru- ^ bJ prcVZfm „rebra s pom> g mi denarnimi enotami na novih mlHjonov |)apirnate-mednarodnem trgu. flcnarjR bil nadaljni skok v Ker to ni dosti izdalo, priti- j inflacijo. ,, . ... „ _ . ki jih je trošila za rudnikih izredno nizka, in preživljanje. Vso to imovino skrajšanje delavnika na 30 ur!«0 fpravili skupaj delavci v v tednu. Dukovih tobačnm tovarnah. V San Franciscu in drugih On; so bili res pridni, pa kljub M KI) ameriškim-ljudstvom velja prillovica, la je milijon dolarjev nemogoče obsoditi. Najnovejši dokaz lomu je —■ bivši zvezni blagajnik v Hoovrovem kabinetu Andrew Mellon. Davčni urad zvezne vlade je po preiskovanju njegovih dohodkov, ki jih je imel 1. 1931, ugotovil, da je plačal za omenjeno leta okrog >650,000 premalo dohodninskega d ivka, in da so njegove obveznosti zvezni vladi na davku V3ega skupaj okrog dva milijona dolarjev. Dne 8. maja ho je vriilo v Pittsburghu zaslišavanje pred federalno veliko poroto. Sodnik Robert M. Gibson je predsedoval. Načelnik porote jc bil bančni klerk Wm. Beeson, ostali porotniki pa so bili po poklicu: delavcev 5, farmarja 2, inženirja 2, mehanika 2, kierka 2, klepar 1, tesar 1, lesni trgovec 1, pisatelj 1. Kljub dokazom, ki so jih predložili uradniki davčnega urada, in kljub vladnim odvetnikom, ki so porotnike urgirali, da naj spoznajo Mellona krivim, so ga oprostili. Andrew Mellon je eden izmed najbogatejših ljudi v Am eriki. L. 1931, ko je že milijone delavcev trpelo pomanjkanje vsled krize, so zna' ali Mcllonovi dohedki po dokazih vlade fto »'edno nad devet milijonov dolarjev, ali točno $9,212.905. I11 takih ljudi se v Zed. državah ne obsoja, pa četudi so tirani pred federalno sodišče. Iskalna sodišča si jih niti ne upajo pozvati predse za njihove kršitve. Sodniki vedo, da bi to pomenilo poraz pri naslednjih volitvah. Ko je porota izrekla svoj oprostilni pravorek, se ji je Mellon zahvalil in dejal, da sc je uveril, da duh pravičnosti v ameriškem ljudstvu še živi. Poraz davčnega urada v slučaju Mellona je nova bla-maža za zvezno vlado, ki je ob nastopu Roosevelta pretila, kako zelo bo stopila bogatašem na prste in jim dokazala, da bodo odslej pred zakonom vsi državljani enaki. Pokazalo sc ie kaj kmalu, da so razlike ostale razlike, kakor poprej. Vlad 1 je na pr. obtožila multimilijonarja Charles Mitchella, ki vzlic milijonskim dohodkom več let ni plačal nikakega dohodninskega davka. Očitno je bilo, da jc vlado prevanl. liil je tiran pred poroto. Zvezni davčni urad je s pomočjo generalnega pravnika najel v "prosekutiranju" Mitchella najboljše advokate. A zgodilo se je isto, kakor zdaj z Mellonom. Tudi Mitchell je bil oproščen. Listi pa so tedaj ponovili prislovico, da je v Ameriki milijon dolarjev nemogoče obsoditi. Poleg bankirja Mitchella in Mellona je bilo obtoženih več drugih bogatašev zaradi enakih pregreškov, toda brez uspeha za davčni urad. Kaznovani so bili le tksti kršilci, ki spadajo v srednji razred, ne pa v vrhnjo plast bogatašev. Ako bi bogataši hoteli plačati toliko dohodninskega davka, kolikor bi ga na podlagi zakona od svojih faktičnih dohodkov morali, bi vlada imela precej več milijonov na razpolago. Toda zakon ima toliko vrzeli v prid bogatašev, da se davku lahko legalno ognejo, kolikor pa se mu ne morejo legalno, se ga otresejo s svojim vplivom in ugledom. Kajti tukaj so tud; delavci naučeni oboževati zlato tele, zato se porotniki zadrže vse drugače, kadar imajo pred seboj multimilijonarja, kar se itak zelo redkokdaj pripeti, kot pa, če je pred njimi na zatožni klopi kak revež ali celo rdečkar. Vlada potrebuje dohodke. Dohodninski davek je en vir. Čc bi vlada hotela davčno breme razdeliti sorazmerno na podlagi imovine posameznikov, bi Fe velika bogastva bržkone ne večala tako hitro, ker bi Hi profiti večjidel nazaj med ljudstvo skozi roke davčnega urada. Toda to bi bila "konfiskacija", pravijo tisti, ki štejejo imovino v milijonih, zato se jo tudi Rooreveltova vlada zatekla k davkom, kakršne plačuje." j bodisi direktno ali indirektno največ revni sloji. Na la način seveda ne pride do "distribucije am°r'škili bogastev", pač pa postajajo velika premoženja še večja in delavci ter farmarji čezdalje bolj obubožani. Socialistična stranka je v volilni kampanji 1. 1932 vdi1-eem predložila svoj davčni načrt in svoj "new deal", ki bi rei kaj zalegel. Ali ljudje so sc pustili po svoji stari nivadiuieti politikom ene ali druge kapitalistične stranke, zdaj pa zamsiij čakajo obljubljene prosperitete. Te pod kapitalizmom ne bo nikoli več. čimprej se ljudstvo sprijazni s tem dejstvom, iiko prej se bo pripravilo vreči sedanji sistem. >- RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA kapitalizem, obratuj radi profita. Ta sistem jc pri-šrl z laj na stopnjo razvoja, s katere ne more nazaj, ne naprej, ampak hira na mestu. Edina izdatna reforma bi bila socializacija industrije in vseh prirodnih virov, ne pa samo prevzem srebra, kajti to bi pomagalo le špekulantom s sre-' pristaniščih ob Pacifiku je dne temu nimaja zadosti, da bi mo- 9. maja zastavkalo 12,000 pristaniških delavcev, ki zahtevajo $1 na uro in 30 ur dela v gli poleg garanja imeti tudi nekaj udobnosti in ekonomske sigurnosti. — Kancler Dollfuss ima vzlic svojemu zavezništvu s papežem, Mussolinijem in Madžarsko čezdalje težji položaj. Ljudstvo skuša pridobiti na svojo stran s shodi, toda niti eden ne mine mirno. Ni mnogih n se dogodile eksplozije bomb, sicer le takih, ki povzročaj > pok, toda vlada je v strahu, kaj, če bodo začeli o-pozicionalci operirati s pravimi bombami! Velika večina prebivalstva je proti Dollfussu zaradi njegovega hlapicvanja Italiji. — I'. Barcelone poročajo, da je predsednika Katalonije Luis C)mpanysa obiskalo šest anarhističnih vodij, v namenu, da se sporazumejo z vlado. V Kataloniji so anarhisti s svojimi sin 'lik iti močan faktor. Ker je bilo to posvetovanje nekaj izrednega, poročevalci u-gibajo, kaj mu je bilo namen. Nekateri domnevajo, da Uče govemer sodelovanja anarhi- stov v morebilnem boju med Katalonijo in špansko vlado. Drugi zatrjujejo, da je "over-nor predlagal anarhistom kin-|eesije, če obljubijo, d 1 se v grozeči socialni revoluciji ne bodo pridružili socialistom. — Velik del radikalne socialistične stranke v Franciji se ne strinja s sodelovanjem 1 svojih vodij v vladi. Zato njeno levo krilo preti odstopiti in se pridružiti socialistični slran-ki. Radikalna ao?ialiattfnn ¡stranka ni socialistična v pra-jvrm pomenu besede, pač pa buržvazna liberalna stranka, slična, kakor je bila liberalna i v Angliji ali kakor so progre-sivci v Wisconsinu. — Francoski listi jeze | nad Zed. državam». k'-r am°- riške aeroplanske družbe os\r* I huje jo Nemčiji stotine vojnih Jetal. časopis Echo do Pariš ¡trdi, da so amerške družbo prodale Nemčiji za dva tisoč | letal motorjev. •PROLETAREG List m intereee 4«U«ik«ft lj»d*tva. likaj« vsaka «rado. U4aja J«|oiUv«biIu Dakvib Tiskovna Drniba. Chicago, 111. . Glasilo Jugoslovanske SociaUtticne Zvene. NAROČNINA v Kedinjenih državah ta celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inosamstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi ln oglasi morajo biti v našem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne za priobiitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Work-men's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor.........r..%......................Frank ZaiU Business Manager ...Charles Pogoreloe SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PR O L E T A R EC • 3639 W. 26th St.. CHICAGO, ILL. • Telephone: Rockwell 2664. Odsev iz plasti denarnega "plemstva" Ameriška tobačna industrija je poslednja leta posebno v izdelovanju cigaret zelo napredovala, največ zato, ker se ji je posrečilo s pomočjo reklame pripraviti velik del ameriškega ženstva med kadilke. V ta namen je potrosila za oglašanje milijone dolarjev. Dobički velikih tobačnih korporaclj so v prošlih let;h še bolj narasli kakor povprečno v letih pred krizo, ln izkoriščanje delavcev in delavk v tobačnih delavnicah ni nič manjšo. V tovarnah It. J. Koynolds Tobacco kom-panije v Winstoii Salemu, N. C., je bila do nedavna mininvuua plat a za ženske lOc na uro in $2.65 na leden. Čitatelji se morda Se spominjajo orgij Reynoldsovih dedičev, ki so se ubijali v spolnem uživanju in se kopali v luksusu, ki ga jim omogočajo milijoni dolarjev, katere so izprešali iz garanja delavcev in delavk. Predsednik te družbe si je zgradil reai-denco, ki ima 374 sob, dvorane in luksurio-zno opremo, o kakršni delavec, ki mu je koliba ali "šenda" že lep stan, niti ne sanja. Razne pločevinaste naprave in umivalniki so iz čistega zlata. Njihovi delavci pa žive v pomanjkanju. Mnogi so si nakopali bolez.ii pri nezdravem delu, pa se družba ne pobriga toliko, da jim bi oskrbna potrebno zdravniško nego. čemu tudi! Delavcev je mnogo in zdravstvo je draga stvar. Zmanjšanje brezposelnosti v nazijski Nemčiji Hitlerjeva vlada se hvali, da je do konca aprila to leto znižala število brezposelnih s 5,331,000, kolikor jih je bilo pred letom, na 2,609,000. V Franciji trdijo, da se v Nemčiji celo statistika pokori Hitlerju. Brezposelnih v "tretjem rajhu" je veliko več kot pa jih označuje gornje ¿tevilo. Več sto tisoč odslovi jenih socialistov in komunistov sploh ni vštetih. Hitlerjeva vlada je vposlila par milijonov brezposelnih po zgledu ameriške CWA, plača pa jim od $2 do $3 na teden, kar je manj, kot pa je prej znašala njihova brezposelnostna zavarovalnina. Okrog 600,000 brezposelnih deklet je razdeljenih gospodinjam, katerim morajo opravljati hišna dela na ukaz vlade brez plače. Deležne so le stanovanja in hrane. 'Mnoge tovarne imajo vposlenih tisoče več delavcev kakor pred letom, toda skupna plača tega večjega števila delavcev je zdaj nižja kakor jo je prej prejemalo manjše število delavcev. To pomeni, prvič, da so plače pod Hitlerjevim režimom znižane, in drugič, da si eno stalno tlelo delita dva ali trije delavci. Nepobarvana poročila iz Nemčije nič ne taje, da nezadovoljnost med delavci narašča, toda disciplina in moč organiziranega nazij-skega aparata ter njegovih privatnih čet je še tolikšna, da na kak večji odpor delavcev zdaj še ni misliti. A dan obračuna pride gotovo. Radikalni govori v kongresu V ameriškem kongresu je par poslancev, ki so* vsaj včasi spoobni izluščiti resnico. Nedavno je ¿rnator Homer T. Bone iz Washingtona tolkel v svojem govoru po tru-stih in izjavil, 'Ja so danes skoro vsa denarna sredstva v posesti veletankirjev in drugega omeienega števila bogatašev. O bodočem oboroženem konfliktu je dejal: "In ako ti ljudje izzazovejo novo vojno, bodo pozvani v njo le sinovi tistih, ki posedujejo samo 5 odstotkov ameriških bogastev. Njihova naloga bo, da se oblečejo v uniforme in umirajo na bojiščih." PRIPRAVLJANJE "NA OBRAMBO" Na aliki ao ameriške vojne ladje na ma- grinjajo z dimon* da zaatro pogled nanje nevrih pri Panamskem prekopu, ki ae za- aovražnim aeroolanom. Opij nacionalizma človek mora živeti nekaj časa izven Evrope, da vidi, kako smešno je besnenje nacionalnih domišljavosti na tem kontinentiču s pet in tridesetimi narodi, ki se vsi pasejo ob čustvu svoje veličine. — Henrik de Man. POROiAJTi: Zakaj agitirate .za razširjenje Proletarca? Čemu smatrate, da je ta list vreden, da mu pridobivate novih naročnikov? To je potrebno da poveste v prid tistih, ki so sposobni za agitiranje, pa se še niso lotili tega dela. Ali imate za izboljšanje Proletarca kaj priporočil? Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok, da se delavci branijo citati časopise, ki so njihova bojevna glasila, medtem ko brez ugovora podpirajo kapitalistične liste? Ali ima Prolctarec po vašem mnenju še izglede za obstoj v bodočnosti? Prihodnje leto bo preteklo 30 let, odkar izhaja. Izvršil je za duhovni preobrat našega ljudstva kot noben dres jugoslovanski ča-sopv tej deželi. Med slovenskimi časopisi je Proletarec edini, ki je popolnoma in v vseh ozirih last in glasilo načelno delavske organizacije. Tisti, ki z vsebino Proletarca soglašajo, toda ne delujejo zanj, so tudi vabljeni, da povedo razloge, čemu ne agi-tirajo za populariziranje "Proletarca". . Letos se bo vršil X. redni zbor JSZ, pa je potrebno, da se že sedaj pomenimo o problemih na&ega glasila, zato, da bodo "razprave na zboru konstruktivne in sklepi taki, ki jih bo res mogoče izvesti v korist Proletarca. Spomini ob postavitvi Antona Viciosa Pet milijonov na novo zaposlenih National Industrial Conference Board poroča iz New Yorka, da je letos zaposlenih 5,182,000 več delavcev kakor jih je bilo marca laftsko leto. Ker ta dežela o zaposljevanju ne vodi točne statistike, so taka poročila nezanesljiva. Po mnenju omenjenega boarda je v Zedinjenih državah še vedno 8,021,000 brezposelnih. Društvo »t. 600 SNPJ bo imelo priredbo Johnstown. Pa. — Mnoga društva prirejajo proslave, da čimboljše praznujejo 30-let-nico SNPJ. Društvo Naša Sloga št. 600 te jednote pa bo imelo veselico s sporedom v soboto 10. mitja v Slov. del. domu na Moxhamu. Na tej priredbi bo zapel nekaj pesmi znani zbor "Rodoljub" in vprizorjena bo igra "Porcčna noč". Spored se prične ob 8. zvečer (stari čas). Pridite v dvorano zgodaj, da ničesar ne zamudite. Po sporedu bo plesna zabava. Igral bo Frank Siebertov orkester. Vstopnina je samo 25c. Za male cente se vam nudi veliko razvedrila. Pridite, da bomo tudi mi dostojno proslavili jubilej SNPJ. — J. Dimic. Nekaj izrednega ftvica in Anglija sta edini državi v1 Evropi, ki sta v prošlih letih zmanjšali armado (število oboroženega moštva). ^ Toda Obe sta znatno ojačall | svojo zračno vojno floto. šele iz "Novog Svijeta" aem izvedel, da je moj stari znanec in sodrug Anton Vidoš dne 1. maja v Chicagu umrl. Spoznal sem ga najprvo naj seji socialističnega kluba JSZ leta 1913 v Butte-u, Montana. Predstavil mi je svojega prijatelja Wm. Lezeviča in tako smo vsi trije postali intimni znanci. Ta dva, oba Dalma-tinca, tajnik Fabjančič, Hrvat po rodu, Slovenca brata Kikel, Fred A. Vider in še par drugih, smo bili v klubu JSZ. Na vsaki seji je bilo t jata leta kopica apelov za denarno pomoč. Ker klub ni imel niti toliko blagajne, da bi ¿mogel plačevati najemnino, smo plačevali po dolar in nekateri tudi po več dolarjev na mesec za razne prispevke. Eden izmed najbolj požrtvovalnih je bil Anton Vidoš. Našemu klubu je bilo določeno, da raznese vsako soboto par tisoč izvodov tednika Butte Socialist. Klub v celoti ga kajpada ni raznašal. Odzvalo se je za to delo samo nekaj članov in vršili smo ga teden za tednom vzorno in pripomogli, da je prišel ta socialistični list v stanovanje vsakega delavca v tem mestu ba-krne industrije, pa če ga je hote! ali ne. List smo vzdrževali z oglasi in prostovoljnimf prispevki. Ko so nastopili za rudarje in za soc. stranko v Butte-u vsled silnih notranjih bojev v W. F. of M., in vsled ruvarc-nja I. VV. W. čezdalje težji časi, je trpel posledice tudi naš klub. Nekaj članov se je izselilo, ali pa so odstopili. Finančnih sredstev ni bilo, zato smo v svrho hranjenja preme^ stili zborovalni prostor našega kluba v neko čisto navadno klet, umazano, pod nekim sa-lunom, ki ga je lastoval dalmatinski rojak, zato, ker mu ni bilo treba plačati najemnine. Ali klubu je to škodovalo, ker je prihajalo odslej še manj članov na seje, ki so se vršile pogosto. Apelov za finančno pomoč stavkarjem v raznih krajih, za naše liste in drugih je bilo mnogo. Vkloš je vselej prispeval brez ugovora. V poletju 1914 so se dogodili v Butte-u znani zgodovinski izgredi rudarjev, ki so pomenili popoln razpad nekdaj slovite unije W. F. of M. linijska dvorana v bližini pošte je bila razdejana z dinamitom, ki so ga nanosili iz rudnikov največ Vidoševi rojaki, toda on sam ni odobraval "direktne akcije" v taki meri. Par dni pozneje je zavladala v mestu milica in poveljstvo je proglasilo prek i sod. y tistih dneh obsednega stanja sem moral celo za društvo SNPJ, kateremu sem bil predsednik, iskati dovoljenje za sejo pri vojaškem poveljništvu, in društvo se je moralo obvezati, da se na seji ne bo vmešavalo v "druge zadeve". V poletju 1914 smo bili Anton Vidoš, Wm. Lezevich in podpisani skupno na stanu pri rojaku Chas. Praprotniku, ki se je nekaj tednov prej oženil in nas povabil na hrano in stanovanje na svoj dom. To je Billu Lezevichu in A\tonu Vi-došu ugajalo. "Pojdi še ti, da bomo trije," sta mi rekla. Ali novi dom nam ni posebno ugajal, kajti Charles in njegova žena sta živela prve mesece več od ljubezni kakor od hrane, nam pa je bilo za hrano. Bili Lezevich se je ob neki priliki gospodinji, ki je bila novomeška rojakinja, zelo pritožil •radi tega, češ, "toliko si zaljubljena, da iz dobre hrane vse slabo skuhaš". Nasmejala se je, bila je tako zelo srečna, in smejal se je tudi BiH. "Samo da ne bo to predolgo trpelo," je dejal, drugače se bomo se-1111!" Zaradi čezdalje večje blokade in krize, ki jo je povzročila vojna v svojem začetku, je trg za baker padel zelo nizko in rudniki v Butte-u so večinoma nehali obratovati. Tisoče rudarjev je bilo vrženih na ce* sto. Bili Lezevich je odpotoval v Chicago k svoji sestri, Fred Vider je odšel v Minnesoto, brata Kikct v Farmington, Vidoš pa je dejal, da bo še nekaj časa počakal. MMorda bo kaj dela pozneje." Jaz sem ostal v Butte-u do konca obravnave, ki se je vnšila proti socialističnemu županu Lewis Duncanu, ki je bil obtožen zanemarjanja dolžnosti, ker ni ukazal policiji rabiti silo, da bi potlačila izgrede rudarjev. Obravnava je trajala par tednov. Bila je ena najzanimivejših obravnav te vrste, dasi se jo redkokdaj omenja. fcupan je bil spoznan krivim ter odstavljen. Dela v Butte-u ni bilo mogoče dobiti in tako sem se odločil za pot proti vzhodu, kjer se je človek lahko preživljal s precej nižjimi izdatki. Ustavil sem se Farmingtonu, III., da poizvem, kako bi bilo z delom v premogovnikih. Z menoj je bil prijatelj, lep gorenjski fant, ki se je pozneje izgaral v minnesotHkih rudnikih. Ob iskala sva znanca Kikela in ga vpraaala radi dela v premo-govnikih. Morda bi se dobilo par dni v tednu, so nama rekli, toda ob enem odsvetovali, da bi poskušala. Osla sva v Chicago. Jaz sem tu ostal, prijatelj je odšel \ Milwaukee in potem dalje n sever do železnih rudnikov Na Wentworthu v Chicagu sem obiskal Billa. Na vratih je bil napis v hrvaščini: "Ako ni muš o Franju Josipu ničesai lepega, tedaj v tej hiši ne go '»ori o njemu." Aha, "avštrija ki", sem si npislil. Potrkam. K' mi odpro, me ugleda Bili "Zdravo!" Predstavi me sestri njenemu možu in gosiačen Dalmatincem. Vsaki je pose gel v omaro po svojo stekleni co žganja in jo postavil pred me. Težka situacija! Rešil m jo je Bili, ki mi je potihomn dejal, da naj se vsem zahvalim in pijem le iz gospodarjeve steklenice. Govorili so samo o vojni. Bili jih je mikastil, kako silno omejeni da so vsi Dalma-tinci v Chicagu, in da ga je sram svojih rojakov. Ampak vojna je bila v ospredju in je aascnčila vse take insulte. Brali ho le Zottijev dnevnik. Ko je Franc Jožef umrl, so mu Dalmatine! priredili v posnetku slovesen pogreb — ki je bil bržkone največji in najeloves-nejši pograb v tej dalmatinski-italijanski-kitajski koloniji. Billa sem še par*rat obiskal, včasi pa je prišel on k meni. Po nekaj letih se je vrnil v Butte, kjer si je zlomil v rud; niku nogo, ki mu ni voč ozdravila. Polagoma je shiral in umrl. Poslednja leta je bil komunist, toda ne član. V prijateljskem pomenku mi je prignal, da se huduje zaradi obupa, ker »o mora tako mlad in na tak način posloviti od življenja. "Treba je direktne akcijo, da nas ne bodo ubijali kakor celo živine ne ubijajo," je dejal. Na veliko iznenadenje aem srečal po več letih preselitve iz Butte-a v Chicagu tudi Antona Vidoša. Hevmatizem ga je pohabil toliko, da ni bil več za delo v majnah. Druanjski fond soc. stranke v em okrožju. Vstopnice dobite pri članih n članicah kluba štč 1, pri čekih soil rufrih, v uradu Prole-arca in Spravedlnosti in pri nnogih somišljenikih. Pridite m shod zgodaj, da si zagoto-ite dobre sedeže. — P. O. isz ima dva kluba več V Bridgevillu, Pa., je bil u-*ta novi jen nov klub JSZ z 11 'lani. Klub v Barbertonu, ()., ki je bil neaktiven že nekaj mesecev, oziroma jo razpadel, je bil končno reorganiziran. Pristopilo je 30 članov. Sejo bo Ip**1 izmenoma v Barbertonu » \ Xenmore pri Akronu, Jeklarakt magna« v avdijanci pr« papei^ Myron C. Taylor, predsednik direktoriji jeklarskega truuta (U. S. Steel Corporation) je bil dno 8. maja sprejet pri svetemu očotu v ILmu. Kaj «ta govorila, poročilo ne pove. Morda o papeževem "socialnem ' programu, kakršnega zdaj uvaja krvniéki kancler Doli-fuss v Avstriji? Taylor je načelnik truata, kateri je tr;di. c i on a ki o sovražen ne samo socialističnemu in radikalnemu delavstvu vobče, ampak tudi konservativnim unijam. Jeklaraki delavci so bili in ko mad najbolj izkoriščanimi. Krivice, ki se jim gode, ho tolikšne?, da se pripravljajo na Hplošno stavko. Pobožni Taylor pa išče nasvetov in blagoslove/, da bi uporni duh svojih delavcev sre-čuo zatrl. Suša in špekulanti. Suša, ki traja že več#tednov v vsem ameriškem žitnem pasu, bo ponekod zelo znižala in v nekaterih delih popolnoma uničila pridelek. To pomeni draginj). Mnogi kapitalistični časopisi delajo vtis, kakor da je to dobro za farmarje. Toda farmarjem preti beda vsled suše in v VVa.ihingtonu se že ukvarjajo s pomožno akcijo, ker vedo, da jim bo potrebna. Cene pšenici in drugim žitom se višajo, toda v prid špekulantom, ki bodo svoje velike zaloge poceni kupljenega žita drago prodali. Špekulanti kontrolirajo kapitalistično časopisje, zato pa neuko ljudstvo v mestih farbajo .s pravljicami o koristih za farmarje, ker t;uša dviga cene. "New deal", ki je v početku toliko pretil menjalcem in špekulantom, ni v sistemu še ničesar spremenil. Clarence Darrow §matra, da je NRA špekulantom in trustom celo pomagala na škodo delavcev, farmarjev in malih trgovcev. In Darow ni socialist pač pa pristaš predsednika Roosevelta in demokrat. Tom Mooney ne obupa. Tom Mooney nadaljuje z bojem za svojo osvoboditev, četudi so se vsi dosedanji legalni poskusi in organizirani pritiski izjalovili. Kalifornijska "justica" ga drži v ječi, ker noče priznati, da je bil po krivem obsojen. Da obvaAije svoj "prestiž", naj trpi — Mooney! Zdaj je vložil apel na zvezno sodišče, v katerem ga urgirá prisiliti sodno oblast v Californiji, da mu da novo obravnavo. Zid je ao krivi krize. Ker se kriza v Nemčiji nadaljuje in celo veča, je treba najti vzrok. V "tretjem rajhu" je to kaj lahka stvar. Zid je so krivi! In deloma tudi stari dolgovi. Tako je dejal Hitlerjev minister fca propagando dr. Goebbels. "Židje v inozemstvu mislijo, da z bojkoti-ranjem nemškega blaga pomagajo Židom v Nemčiji," je dejal Goebbels. "Toda če bomo začeli trpeti vsled posledic bojkota, bomo proti Židom v Nemčiji uvedli hujše naredbe Vo kdaj poprej... To je naše zadnje svarilo." V istem govoru je Goebbeks priznal, da so delavci v Nemčiji premalo plačani. "Toda naša glavna naloga danes je, zaposliti brezposelne!" Apeliral je na ljudstvo, naj bo kakor en sam ogromen valjar, ki bo potlačil vse, kar se upira nazijski politiki. "Ni ga problema, ki bi ga mi ne mogli rešiti," jc vpil, in naziji so mu kajpada burno pritrjevali. Toda Goebbelsovi govori ne bodo zmanjšali krize v Nemčiji, niti ne bodo ustavili po-slabševanja življenskih razmer med delavskim ljudstvom. Strašilo z Židi ne bo zmerom držalo in tedaj bo ljudstvo spoznalo, da ic vzrok neizpolnjenih obljub fašistična vlada, ne pa židje. Cerkev proti razporoki. Zbornica v republiki Peru je sprejela postavo, katera dovoljuje zakoncem, ki so poročeni tri leta ali več, razporoko, ako so si odtujeni toliko, da ne morejo živeti skupaj. V protest proti tej postavi je katoliška duhovščina ustavila skozi 24 ur vse cerkvene obrede: obhajanja, cerkvene pogrebe, krste, poroke, zvonenje itd. Nadškof Farlan je v proglasitvi "stavke" duhovščine dejal, da se je cerkev zatekla k temu protestu zato, ker je nova postava omadeževala svetost zakona. Cerkvi se zdi bolj "moralno", da zakonci goljufajo drug drugega, se pretepajo in zmerjajo, ter žive skupaj, kot pa da se bi ločili. če so si nezvesti, kaj zato! Saj je spo* vodnica pri roki. Odveza vse odpusti. Vojna na Arabakem. Ibn Saud, kralj Arabije, se je po vzgledu Japonske lotil invazije sosedne dežele Yemen, da si jo osvoji za svoje kraljestvo. Ob entm je na svoj način potrdil v Evropi skri-vano resnico, da je naloga močnih armad osvajati, ne pa obramba. Patriotizem municijakih baronov. Ameriški in angleški municijski baroni oborožujejo (za velik profit, seveda) Japonsko, ki jo Isti baroni slikajo v Zed. državah in v Veliki Britaniji za sovražnico svojih dežel. In francoski municijski baroni oborožujejo Nemčijo, zato, da bo proti Franciji l>olj-še pripravljena. O, ne zato, ampak vsled profita. Za drugo se ne brigajo. Mar 1«. »34. 3C—,. ,THi. » ' RIM Foslovenil ETBIN KRISTAN # ........................M........ (Nadaljevanje.) .Zakaj je dejal to? Sam se je Čudil, medtem ko si je izmišljal te reči. Ali je hotel ostati gospodar situacije, nikomur ne zaupati svojih misli, da lahko ravna po svoji volji? Kar ga je vodilo, je bila tudi nekakšna plašnost vpričo tujca, nekakšno osebno nagnenje za nasilnost, ki je vmešavala v njegovo pošteno ogorčenost nekaj kakor občudovanje, pa tajna želja, da preišče vso zadevo s stališča svojega osebnega interesa, . preden kaj sklene. Poštenjak je bil; gotovo ne bi bil dovolil, da se zastrupljajo ljudje. Pierre, ki je bil usmiljen z živalmi, je gledal kokoš s tistim lahkim drhtenjem, katero povzroča vsako nenadno uničenje življenja. Stvar se mu je zdela povsem naravna. "Oh, te kokoši! Tako abotno divje 40, da jim še skoraj človek ni enak. Doma sem imel kokošnjak in nobena si ni mogla poškodovati noge, ne da bi je bile začele vse druge, ko so ugledale kri, takoj kavsati; in požrle so jo, da so ostale same kosti." ¡Prada se je takoj oddaljil. Iskala ga je tudi žena s štirimi jajci, ki jih je bila s težkim trudom nabrala po vseh kotih. Naglo je plačal, pa poklical Pierra, ki se je še obotavljal : "Hitiva, hitiva! Zdaj bo že trdna noč, ko pridemo v Rim." Na vozu sta našla Santobona, ki je mirno čakal. Sedel je zopet na zadnjo klopico, s hrbtom se je trdno upiral ob kozlič, noge je bil potegnil podse, malo košaro z lepo zloženimi smokvami pa je zopet imel na kolenih in jo ščitil s srvojimi grobimi, grčavimi rokami kakor kaj redkega in krhkega, čemur bi najmanjši sunek koles lahko škodoval. Njegov talar je bil videti kakor velika temna pega. V njegovem robatem, prstenem obrazu — v obrazu kmeta, ki se je čvrsto držal svoje divje grude in ga je par let bogoslovnih študij Ie malo ugladilo — so navidezno živele samo oči. Svetile so se v temnem, razjedajočem ognju strasti. Ko ga je Prada videl taKo odločnega, tako mirno sedečega, ga je pretresla groza Potem, ko je voz zopet drdral po ravni, neskončni cesti, je dejal: "No, abbe,* to je bilo vince, ki nas bo čuvalo hudega žraka. če bi nas hotel papež posnemati, bi kmalu okreval od svoje griže." Ali namesto da bi odgovoril, je Santobono le zamolklo godrnjal. Nič več ni hotel govoriti, temuč se je zavil v popoln molk, ka-kar da ga je prevzela bližajoča se, lena noč. Tudi Prada je molčal, upirajoč vanj oči in ugibajoč, kaj naj stori. Cesta je napravila ovinek, potem je voz drdral dalje in dalje po belem tlaku, citrar ravna črta se je raztezala v neskončnost. Ta bela cesta se je zdaj začela nekako svetiti in se je razvijala kakor snežen trak, medtem ko je ogromna Kampanja na obeh straneh polagoma zapadala v fino senco. Oj ta brezprimerna ura — somrak v rimski Kampanji, ko se vse pogrezne v njem in postane enostavno, ura gole neizmernosti! Ničesar, ničesar ni videti, kako črto obzorja, nič kakor pego kakšne posamezne, pokonci stoječe razvaline, toda ta nič je vzvišeno veličanstvo. Med za/nišl jeno molčečima tovarišema, sredi neskončne žalosti večera se je Prada, sam v krempljih neizrecnega strahu, vpraševal in vpraševal, kaj naj stori. Njegove oči -se niso odmaknile od Santobona; župnikov obraz se je pogreznil v noč, ali sedel je mirno in voz je zibal njegovo veliko truplo. Ponavljal je sam v sebi, da ne more pustiti tako zastrupljati ljudi. Smokve so bile gotovo namenjene kardinalu Boccaneri, in pravzaprav mu je bilo malo ležeče na tem, če je na svetu en kardinal več ali manj, če živi eventualen papež, čigar bodoče zgodovinsko delovanje je težko določiti. S svojimi ljutimi osvojevalskimi nazori, ves udan boju za življenje, je vedno smatral za najboljše, puščati usodi prosto pot; ne glede na to se mu ni zdelo nič hudega, če požre duhovnik duhovnika; njegovemu ateizmu je bilo to le v veselje. Pomislil je tudi, da bi bilo lahko nevarno, če bi se mešal v to odurno reč, v ni-, zke, sumljive in nepregledne spletkarije Črne družbe. Ali kardinal ni bil sam v palači Boc-canera: Ne bi li mogle priti smokve na napačen naslov, v roke drugih o«eb, katerim se ni hotelo škodovati? Ta misel na slepi slučaj ga je zdaj preganjala in ne da bi bil hotel, »ta vstali pred njim prikazni Darija in Benedete; kljub temu, da jih ni hotel gle- dati, sta se mu vsiljevali in se vračali. Kaj Če li Benedeta, če bi Dario pokusil to sadje/ Misel na Benedeto je takoj odklonil, ker se je spomnil, da obeduje s svojo teto in da ni med kuhinjama nič skupnega*. Ali Dario je vsak dan zajtrkoval pri svojem stricu. Tre-notek je videl Darija pred seboj, kako »a grabi krč in kako pada kakor ubogi monsi-njor Gallo sivega obraza in udrtih oči, v dveh urah živ pa mrtev, kardinalu v naročje. Ne, ne, to je grozno! Take strahote ne more dopurtiti. Njegov sklep je bil torej gotov. Počakati je hotel, da se popolnoma s.emni, potem enostavno vzeti košaro župniku s kolen, pa jo brez besede vreči v katerokoli temno luknjo. Župnik bo že razumel. Mladi duhovnik pa ne bo morda niti opazil, da se je kaj zgodilo. Čutil se je zopet povsem mirnega, ko mu je prišla misel, da naj vrže košaro proč tisti hip, ko se bodo peljali par kilometrov pred Rimom skozi Porta Fur-ba. V temi teh vrat pojde prav dobro; tam se ne more nič videti. "Zamudili smo se in zdaj ne pridemo pred šesto v Rim," je glasno nadaljeval in se obrnil k Pierru. ' Imeli boste pa vendar še toliko časa, da se preoblečete in poiščete svojega prijatelja." Ne da bi čakal na odgovor, se je obrnil do Santobona: "Vaše smokve pridejo prav kasno." "O, Njega eminenea sprejema do osmih,,' je dejal župnik. "In potem niso smokve namenjene za nocoj. Zvečer se ne jedo smokve. Te so za jutri zjutraj." Zopet se je zatopil v molk in ni govoril nič več. "Za jutri zjutraj! Seveda, seveda", je ponavljal Prada. "Kardinal si bo lahko posladkal, če mu ne bo nihče pomagal." Pierre pa je nepremišljeno povedal, kar je vedel. ^Gotovo jih použije sam, zakaj njegov nečak, knez Dario, se je imel danes odpeljati v Napolj — majhno potovanje za zabavo izza nezgode, ki ga je bila cel mesec priklenila na posteljo." Nenadoma je obmolknil, ko se je spomnil, s kom da govori. Ali grof je opazil njegovo zadrego. "No, no, ljubi moj gospod Froment, nič me ne žalite. Saj je to že zelo stara reč. .. Mladi mož je torej odpotoval, pravite?" "Da, razun če bi bil odgodil pot. Nikakor ne pričakujem, da bi ga še našel v palači." Nekaj časa zopet ni bilo slišati nič drugega, kakor neprestano drdranje koles. Prada je molčal, zopet je bil vznemirjen in polastil se ga je neugodni občutek negotovosti. V kaj se hoče vtikati, ko Darija itak ni v Rimu? Vse to razmotrivanje mu je utrudilo glavo in naposled je mislil Čisto glasno. "Ce se je odpeljal, je to storil zaradi kon-venience, da mu ni treba priti na slavnost v palačo Buongiovanni; zakaj koncilska kon-gregacija se je danes zjutraj zbrala, da de-finitivno razsodi o procesu, ki ga vodi grofica proti meni... Da, takoj bom vedel, če podpiše Sveti oče razveljavljenje najinega zakona." Glas mu je nekoliko ohripel; čutiti je bilo, da se je stara rana zopet odprla in zakrva-vela, rana, ki jo je usekala njegovemu moškemu ponosu žena, ki je bila njegova, pa se mu je odrekla in se prihranila za drugega. Bilo je zaman, da mu je prijateljica Lizbeta podarila otroka; obdolžitev nesposobnosti, ta žalitev njegovega moštva, se je venomer ponavljala in mu je napolnjevala srce s to-goto. Nenadoma ga je močno pretresel mraz, kakor da ga je spreletela ledena sapa, in naenkrat je dodal, hoteč odvrniti razgovor drugam ... "Nocoj res ni toplo... To je huda ura v Rimu, ura po solnčnem zahodu, ko človek prav lahko skupi mrzlico, če ne pazi... Potegnite si pokrivalo bolje čez noge; dobro se zavite!" Potem, ko se je bližala Porta Furba, je zopet nastal molk; bil je še težji kakor prej in podoben nepremagljivemu spancu, ki je zazibaval od noči pogoltnjeno Kampanjo v spanje. Naposled so se prikazala vrata v svetlobi jasnih zvezd; pravzaprav je le Ac-qua Felice napravila lok, pod katerim je šla cesta. Ta ostanek vodovoda je bil iz daljave videti kakor ogromna masa starega, napol razpadlega zidovja, ki zapira pot. (Dalje prihodnjič) Razlika med tatovi V ameriških ječah je nešteto tatov, ki so ukradli v blagu ali v denarju od 50c do par tisoč dolarjev. Tatovi, ki so ukradli ali še kradejo milijone dolarjev, so odličnjaki, spoštovani, imajo privatne straže, policijsko zaščito, za-slombo na sodiščih in kadar potrebno, so jim tudi kongresniki in senatorji na uslugo. a Tf ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami /\ J\. naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga precitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. . Precitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. NESLOVESEN POVRATEK N* sliki je Samuel Intull, ko gre po stopnicah s ladja Esilona na par-nik newyorike okrasne «trase. Povsod se je trlo radovednežev. Več o tej komediji je pod sliko na 4. atrani. Preklic Dne 17. januarja je bil pri-občen v Proletarcu dopis z mojim podpisom, ki se je deloma tikal mr. Louis J. Pirca, urednika Ameriške Domovine, Cleveland, Ohio. Kar sem zapisal v omenjenem dopisu glede mr. Pirca je temeljilo na informacijah, ki mi jih je dal neki rojak, ki živi na Carl ave. v bližini E. 62nd St. in glede katerih sem verjel, da so bile resnične. Ko pa sem pozneje skušal dognati, koliko resnice je v meni danih informacijah, sem dognal, da so bile te informacije, ki mi jih je dal omenjeni, neresnične in netočne. Vse te izjave» ki so bile objavljene iv moje.ra dopisu . v Proletarcu z dne 17. jan. 1. 1934, ne odgovarjajo resnici, o čemer sem se prepričal pozneje in ker ne želim delati krivice mr. Pircu, tem potom preklieujem zgoraj omenjeno poročilo, ker sem se prepričal, da ni temeljilo na resničnih informacijah, katere sem ob-javil v dobri veri, da jo bile resnične. Upam, da bo ta preklic zadovoljil mr. Pirca in da bo s tem popravljena krivica, ki se mu je zgodila. V Clevelandu, OhiO, dne 12. maja 1934. • Frank Barbič. Glasbeni uspeh Svobode in Slavca Vji«$oitu Detroit, Mich. — Opereto "Ciganska nevesta', katero sta vprizorila zt>ora "Svoboda" (odsek kluba št. 114 JSZ) in "Slavec" dne 6. maja v češki dvorani, je poslušalo veliko občinstva. Vsi sedeži so bili zasedeni in precej ljudi je stalo ob straneh dvorane. Galerijo pa je zasedla mladina (otroci). Opereta je bila v Proletarcu in Prosveti dobro oglašana. Vse priznanje tema listoma, ki sta s priobčevanjem dopisov pripomogla k veliki udeležbi. Oba zbora se jima zahvaljujeta za naklonjenost. Igralci, pevci in pevke so svoje vloge povoljno izvršili. Avdijenca jih je nagradila z dolgimi aplavzi. To operetno predstavo je posetilo tudi nekaj Hrvatov, Čehov in Američanov, ki «o se potem, ko je bila končana, o nji zelo pohvalno izražali in nam čestitali. Dva Američana, ki sta kupila vstopnice od pod-; pisanega, sta po naši predstavi izjavila, da sta videla v down townu že razne igre in plačala po $2.50 vstopnine, pa nista imela toliko užitka kakor pri I predvajanju naše operete. Nekateri posetniki so začeli ¡takoj priporočati, naj zbora I to krasno muzikalno predstavo 1 ponovita, ker bi jo rad marsi- kdo še enkrat slišal. S tem priporočilom soglašam, posebno še zato, ker se precejšnje število detroitskih Slovencev ni moglo udeležiti prve predstave 6. maja, nekateri pa bodo prišli, ker so zdaj od posetnikov res uverjeni, da tako fine glasbene predstave še ni bilo na našem odru. Po predstavi je ljudstvo o-stalo v dvorani na zabavi. Naše kuharice so vzorno stregle gostom z jestvinami, natakarji, pa so enako brzeli točiti pivo. Oba zbora se vsem, ki so stregle in pripravile jedila, natakarjem, rediteljem na predstavi, in sploh vsem, ki so pomagali pri tem ali onem delu, ali bili na kakršenkoli način na -uslugo, iskreno zahvaljujeta. a Ob tej priliki našemu občinstvu sporočam, da priredita klub št. 114 in pevski zbor "Svoboda" v soboto 19. maja cjomačo zabavo (večerinko). Vršila se bo na Six Mile Rd. v isti dvorani, v kateri so se vršile vaje za opereto "Ciganska nevesta". Na poset vabimo Slovence in brate Hrvate ter Srbe. In sicer ne samo iz "ista",, ampak tudi iz "westa", "norta" in "souta". Godba bo izvrstna. Postrežba tudi. Ob enem bo na tej prireditvi priložnost, da se pomenite glede priporočila za ponovitev operete "Ciganska nevesta". Torej na svidenje li). maja v Slavuljevi dvorani. Leo Junko. Zopet nov klub!—Druge aktivnosti v Pa. Herminie, Pa. — S sodelovanjem s. Straha, Berdn^ka, L. IG lasser ja in njihovih soprog se nam je dne 6. maja posrečilo ustanoviti nov klub JSZ v I Bridgevillu. Ustanovni sesta-i nek se je vršil po seji društva SNPJ na Frayer llill. Enajst ; navzočih se je vpisalo v klub, I med njimi tudi odborniki dru-I štva. Tudi par zavednih, pogumnih žensk je zraven. Imam trdno upanje, da se bo s pomočjo vseh teh ne samo vzdržal na površju, nego tudi na-I predoval. Ko sem bil med njimi, sem čul tudi govorico, da je v teku akcija za ustanovitev angleške postojanke soe. stranke. T< so mi pravili, ko sem naoira podpise na peticije, s katerim' u rg i ram o predsednika Zed. držav in državne oblasti, da naj soeializirajo zapuščene delavnice in tovarne ter jih izroče v obratovanje brezposelnim „ pod vladno upravo. Brezposelni potrebujejo potrebščin, radi bi jih izdelovali, toda privatni industriji se "ne izplača". Posledica je, da morajo nezaposleni in njih družino trpeti pomanjkanje. Nekaj teh"peticij smo že poslali. Jaz sem prejel na svoje z okrog 300 podpisi odgovor iz | Washingtona, v katerem javljajo, da bo vlada skušala na podlagi svojega sedanjega programa pripomoči k zaposlitvi vseh delavcev, če pa ne bo uspela, bo vzela v upoštev tudi sugestije, ki so navedene v resoluciji. Podpise za omenjeni predlog nabira okrog tisoč sodrugov in somišljenikov. Kdor je pri volji sodelovati naj piše po peticije na sledeči naslov: W. H. Richards, 411 j Mass. Ave., Indianapolis, Ind. a V nekem listu sem čital čla- United Socialist Drive 1 . '¡"'(i —v Največja ovira socialistični stranki je danes p »manjkanje sredstev, če jih bi imela dovolj, da bi poplavila deželo z •Tovorniki in letaki, bi njene postojanke in s tem politična moč dehvstva vidoma rasla. V namenu, da se (o oviro 'uilikor m »gočt» odstrani, zbi-a soc. stranka poseben fond '.a negovanje takih aktivnosti, 'menuje ga United Socialist Drive 1934. Dozdaj je prejela »krog $7,000. Minimalna vso-a je $50,000, kar pomeni, da e storjen šele dober začetek. Svojo kvoto, določena za posamezne države, so že dosegle Tennessee, Georgia, Kentucky in Arkansas. T'jdi Arizona je. ž«» blizu kvote. Klub", ki sodelujejo v kampanji, naj poskrbe, da bodo 'lani in članice obiskali z nabiralnimi polarni somišljenike in delavce sploh, neglede na njih narodnost. Ta kampanja bo vspela le, če se zanjo zavzame dovolj šo drugo v in so-družic. Odslavljanje profesorjev v Madisonu zaradi prepričanja Profesorji, ki so socialisti po prepričanju in aktivnostih, imajo na ameriških univerzah le malo gotovosti, da jih obdr-že v službi. V prošlih 12 mesecih jih odslavlja tudi Wiscon-sinska univerza, ki je imela vsled svojega liberalizma v upravi splošen sloves. Zdaj se tudi ona upogiba nazadnjaškemu valu. V imenovanem času so bili odslovljeni sledeči profesorji, ki so vsi aktivni so- |H!H JH . čini isti: John Powell, Ross nek, v katerem je rečeno, da . . V* \an „„j.____ .„j 4 .. _ Stagner, Delos Otis, A. H. Tuttle in E. L..Vernon. Odbor soc. stranke v Dane county (Madison, Wis.) je poslal predsedniku univerze Glenn Franku protestno resolucijo, v kateri obsoja zapostavljanje socialistov in diskriminacijo proti njim, kar je kvarno univerzi in njenemu učnemu redu, ob enem pa je prizadetim storjena krivica, ki se je ne da opravičiti. so prispevali industrijski ma-gnati 1. 1932 šest milijonov dolarjev v prid kampanje za Hoovra in pet milijonov v prid Roosevelta. člankar vprašuje: Kaj, če se bi tudi delavci zdramili in prispevali kakih deset milijonov dolarjev za izvolitev svojega kandidata? Staro pravilo je, - da kdor plača godbo, tudi naroča, kakšne komade naj igra. a Dne 7. maja bi v neki naselbini blizu - Herminija lahko videli spored, ki ga je nameravala prirediti čitakva (Chautauqua) delavskega kolegija Brook wood. 14 oseb sodeluje v nji. Njih spored je zelo bo- maja bo po klubovi seji v dvo-gat, ampak vsled neznatnega rani SNPJ predaval Fvan Mo-poseta ga niso predvajali, čast j-lck o fundamentalnih spre-vsem, ki so sq odzvali vabilu, membah civilizacije, tisti pa, ki bi lahko prišli, pa Po predavanju bodo na me-niso hoteli, so napravili škodo 'slu vprašanja govorniku in po-sebi in delavski stvari, če se tem bomo imeli še kako uro delavci ne bodo bolj zanimali časa za zabavo. Vstop na preža delavske šole, za predava-1 davanje in sejo prost vsem. Ivan Molek o fundamentalnih spremembah civilizacije Chicago, 111. — V petek 25. Nov socialistični list V Omahi, Nebraska, je začel izhajati socialistični list Leader. Prispevki za kritje stroškov "Majskega Glasa" II. IZKAZ. Chicago, III. — Po $5: Angeline Zaitz in Joseph Kristan; Peter Ber-nik $1; Anton Wouk KOc; Mary Svet-'ik 60c in Stanko Žele 30c, skupaj $12.70. Krayn. P«. — Drui. št. 70 S SP Z <2; po 50c: Louis Sterle in Fr. Bav-lek; po 25e: Josetph Kranjc, Frank Tri bar, Alex Demšar, Frank Najflič, Vnton Geiliec, Fr. Haršie, .lohn Margit, Anton Pirman, Matt Rus; Tony Suša 20c; po 10e: John Košir, Frank Jernejčič, Joe Zakrajšek, Tohn Kitt, Tony T au tel j, A. Mih-/e?, John Hribar, John Zakrajêek, f/ouis Bavdek ml., Fr. Ošaben in lames Daitle. Skupaj $0.55. (Poslal [„oui* Silerlf.) L* t robe, Pa. — Mary Fradel 40c. Bridgeport, Ohio. — Klub st. 1 1 J8Z $2.00. * Gowanda. N. Y. — Klub št. 12 JSZ $1.00. Rock Springs, Wyo. — Po 50c: Frank Grum in John Jereb, skupaj $1.00. Diamondville, Wyo.—Anton Tratnik nabral med somišljeniki 55e. Somerset, Colo. — Frank Rem-škar 25c. Harrietta, Mich. — Frank Eržen 10c. F k upaj v tem izkazu $24.55. Prejšnji izkas $10.ftô, skupaj $-15.20. nja in prosvetne prireditve, ki so popolnoma delavskega značaja, ne bo miiitantnih vodij v njihove unije. Kajti delavci si naj zapomnijo, da zmage niso vselej odvisne od oficirjev, ampak od navdušenja in idealizma armade. Le I bojevniki, ki imajo pogum o-stati na svojih mestih, izvršujejo svojo dolžnost in le oni so del zgodovine. Mlačneži in se-i bič neži pa so običajno pozabljeni z dnem, ko jim narava u-! trg« nit njih lenega življenja, j Drugim pa kličem: Naprej v boju za osvoboditev mezdnih sužnjev! — Anton Zornik. Člane in članice prosimo, da se udeleže te seje točno, ker želimo, da se z dnevnim redom čimprej skonea. Kdor še ni napravil s tajnikom obračuna za vstopnice od prošlih klu-bovih priredb, naj to stori na tej seji. — P. O. Nov socialistični list Socialistična stranka v Wis-con«!nu je ustanovila socialistični tednik "Wisconsin Leader". List vam pošljejo na o-jgled, ako pišete na 636 VV. Juneau S1.., Milwaukee, Wis. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK KT A 99 Stane sa celo leto $6.00, pol leta ¿300 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo je: 2657 S. Lavvndale Ave. CIIICAGO, ILL. Za visoke plače Direktorij ameriškega tele- j fonskega trusta (American Telephone and Telegraph Co.) je za visoke plače odbornikov, ki kontrolirajo korporacijo. Sposobni funkcionarji so vredni dobrega plačila, se glasi njegova izjava. Predsednik kom pa ni je prejema $212.000 na leto in mnogi drugi od $20,000 do $200,000 na leto. FEi\CL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 138«: Pristna in okjana domača jedila Cene smerne. Postreika točna. ' V If 1 Zapisnik konference klubov JSZ in dru štev Prosvetne matfce v severnem lllinoisu in Wisconsinu SAM INSULL "ZOPET DOMA t» Konferenca ?e je vršila dnei 22. aprila 1934 v Fluderniko-vl dvorani v Sheboyganu, Wis. j V sli d zakasnelosti tajnika! Frank Novaka je Otvoril sejo j Chas. Pcgorelec ob 10. dopoldne. Predsednikom konference je b i izvoljen Joško Oven, zapisnikarjem Chas. Pogore-lec. Zastionani so: Klubi JSZ.: Št. 1 Joško Oven in Chas. Po-gorelec; ft t., 37, Jacob Rožič; At. 45, Anna Mahnich; št. 180, Frank Čandek; št. 285, Leo Miloštnik in Frank Sepich; za angleški odsek št. 37, Anton Kamnlker ml. Prosvetna matica: Društva SNW: št. 102, Chas. Pogore-lec; Št. 16, Frank Poličtiik; št. 192, Mary Shular in Elsie Pri-slan; it. 104, Fr. Zupan in A. Jeršin; št. 234, Joe Widmar; št. 344, Fr. Nagode in A. Debevc; št. 14, Frartk Velkovrh; At. 119, Frances Zakovšek; št. 584, Anton Kamniker r»-mo-jr.i tn (HlnnA.-mjH pt p*-l:i." .!<»*»*ph F- i». "Knrtar gresm s doma. *«-le vidim kflko ekonom«kr> važnosti Jo roan-Intor toploto. Ko k:i enostavno nsravnum, In ko «o vrnoJAo n sanoelJI voj#o kur>avo kot J«» gret Jo a plinom." IVtnto n. liarono. TI. Pl». »II W'H»f Dlvlalnn St.. Chloasro, lUlmtls. •M<»tovo. da smo *flo sidovollnl s plinskim Kratjom. Kakn ra*llk « v n^Mnu kurfcivr In tidolmo^tl tor «MitMI v hioi. in Ao ona atvar J»» s plinskim gretjem — nohono »ikri»! vhi» nI troba Imeti v tom ihfMti s«» iM#:nlad.iin*kom vr< mi mi." Onst Srhu I*. 12 ?f First Ht.. (Jonova. Illinois. nad .*» lot vSIVSmo uiVobnostl pllnskosr/i grotjs In proprlfunl t mo. d^ nI bolJAeura najina gretja z» nuA dom." Sl^rUI Klndwn11. »ftll l*M»ml< Hlvd., ChleaRo. Illinois. "Fino, Zelo si-m aadovoljna s plinskim »tretjem, bolj kot s ki-It-rlm drugim* proj, In Imela si-tn raall^ne." Mrs. n-Olbert P. ItiSnor, 4031 Woat 21 «t St.. Chlrago, llllnolM. "N^hono »krl>l pO'%jo, no nnla-c<:inj'i promofta In odnaAanj-a m.atati«tf'i p«'f»ela. \obenlh «aj in pr/ibu, kar J" *e mimn na s^bl udobno«!. P) in «k «'S* t gretja bi no Sdtnoiijall st nl«"«'aar drugog*!." Roborf O. tlolnekamp, «♦23 Manohf^ator Ave., Westchoaf or, Illinois. je bilo izvoljenih 5 socialističnih iUpervizbrjev in dva al-dermana. Za dr. št. 102 5?NPJ poroča Pogorelec. Pravi, da je bilo eno prvih, ki je pristopilo v Prosvetno matico, katero ves čas lojalno podpira, ravnota-ko druge akcije naprednega značaja. Za št. 16 SNPJ poroča Po-llčnik. Pravi, da je njih društvo največje v naselbini in vedno v prvih vrstah v podpiranju socialističnih akcij. V Prosvetno matico prispeva $2 na mesec. Majskega Glasa je naročilo 150 iztisov. Za št. 104 SNPJ poročata Zupan in Jeršin. Omenjata li-letaturo ki jo izdaja Prosvetna matica, s katero so zadovoljni, in bodo tudi vnaprej podpirali to ustanovo. Pravita, da nalete sem in tam na po-težkoče, posebno od strani hrvatskih Članov društva, toda napredna ideja je še vedno zmagala na njihovih sejah. Pridobili so v Prosvetno matico tudi društvo št. 24 SSPZ. Za žensko društvo št. 192 SNPJ poročata Shular in Pri Hvošt. 119 SNPJ takoj na prvi apel pristopilo k Prosvetni matici in jo ves Čas lojalno podpira. Napredne članice skrbe, da je društvo delavno za naša načela in je uverjena, da bodo vztrajno delovale v tem smislu tudi v bodoče. Za angleško poslujoče druš. It 6&4 SNPJ poroča Kamni-ker, portnim prilogami. Delavstvo za zgraditev svo-lega lokalnega tiska prav malo stori, in posledica tega je da je skoro vse Časopisje privatna svojina ljudi, kateri agi tirajo za kapitalistični sistem Organizirani so zelo dobro Vzgoja mladine je v njihovih rokah. Delavsko gibanje za sme^hujejo, kadar ga ne napa dajo, in zato se delavskih ča sopisov ogibljejo celo mnogi izmed tistih, ki se radi potrkajo po prsih, češ, tudi mi smo mnogo napora, da pridemo na napredni! A ko ga sMiš, naj se število naročnikov, kot smo jih imeli pred krizo. Zaključeno je, da koder mogoče, naj klubi naroče list svojim brezposelnim Članom in škega somišljenikom, upravi lista se, otrok. naroči na delavski časopis, ima hitro pri roki kup izgcivorov: ni denarja; ima že drug list; ali pa, da ima enega angle-(s funnies) zaradi Prosvetne matice vsako leto skupno praznovali Prvi maj. Vsa poročila so vzeta na znanje. Agitacija za JSZ in Proletarca. Vidmar smatra, da mora tbiti naša največjta naloga agitirati za razširjenje Proletarca. Oglasi se k temu predmetu Joško Oven, ki slika agitacijo ter njene načine pri delu za širjenje našega tiska v jlrošlosti in naglasa uspešnost, ki so jih imele takozvane "Meče nedelje". To je bil poseben dan, na katerega so se agitatorji skupno lotili dela za pridobivanje naročnikov Prole-tarcu in za razpečavanje socialistične literature. Dogodki zadnjih let nas silijo, da se bomo morali zopet lotiti podobnega načina agitacije. Puncer se strinja s priporočilom za rdeče nedelje. Vprašanje pa je, kje dobiti sposobne agitatorje? Smatra, da bi morala biti naloga P. M. poleg izdajanja knjig agitacija za Proletarca. Sepich je mnenja, da bi se morali prilagoditi ameriškim razmeram. Navaja, kako delujejo kapitalistične stranke, da pridobe ljudstvo. Frank Novak se pri- Tako razpoloženje z ozi-rom na delavske časopise je med vsemi narodi, ki so zastopani v tej deželi. * Prvi majnik bi moral biti dan demonstriranja delavcev vseh dežel. V Zed. državah, o katerih pravimo, da so svobodna dežela, je za ta praznik mednarodnega delavstva najmanj zanimanja. Par sto tisoč delavcev, ki se ga zavedajo, pa v državi s 123 milijoni, prebivalcev malo pomeni. Prvič sem praznoval prvi majnik pred 34. leti v trboveljski dolini. Nikdar mi ne bo šel iz spomina. To je bil dan veselja, protesta in upanja za stare in mlade. Star šele 17 let, takrat pač nisem toliko razmišljal o pomenu tega praznika. Tudi naša deca ne razmišlja, Četudi pravi pregovor, "kar oče, to sin". Velikokrat je ravno obratno. Upanja pa se ne sme izgubiti. Kjer sta mož in žena oba naprednega mišljenja je problem vzgajanja njunih otrok enkrat v jeseni v \Vaukeganu. j enostavna stvar. Žal, da je teh Ob enem naj se isti dan aran-jbore malo. Med možem in že-žira velika manifestacijska no prihaja v neštetih družinah priredba v prid konferenčne do močnih sporekov zaradi blagajne. Aranžmo se prepu- razlik v prepričanju. Marsi-*ti tajnici konference in klubu katera družina se je razbila št. 45. Ker je dvomljivo, če se bo vršila prihodnja konferenca pred X. rednim zborom JSZ, je sklenjeno, da se izvoli delegata že na tej konferenci. Nominirana sta Frances Zakovšek in Frank Novak. Izvoljen Frank Novak. Volitve odiboira: Frances pa naroča, da te sugestije priobči v listu. Razno. O splošnem položaju v sheboyganski naselbini poročata Stih in Miloštnik. Sta mnenja, da sodrugi v.*e premalo agitirajo v društvih za pristop k Prosvetni matici. Priporočata, da tajništvo Prosvetne matice pošlje vabilna pisma ako le mogoče že za de-cemberske seje. Glede kluba izvajata, da si je utrdil svoje Hališče. To dokazujejo tudi dobro obiskane priredbe kluba. Treba je bilo mnogo dela, teda je rod Ho sad in danes se na nas gleda vse drugače kot pred leti. Imamo ovire kot drugod, toda z vztrajnim delom bodo premagane. F. Novak poroča o splošni situaciji v Milwaukeeju. Nadzorni odbor poroča, da «o knjige in računi tajnika v redu. Se vzame na znanje. Sepich vabi zastopnike, da *e udeleže shoda in veselice, Ki se vrši ob 8. zvečer. Sprejet predlog, da naj se prihodnjo konferenco skliče Zakovšek, tajnica Konferen- odpora. radi tega, pa če tudi je bila drugače mogoče vzorna in vse-£koz poštena. Tudi jaz spadam mednje, ker ni v meni, d? se bi podal nazadnjaštvu. Saj l i pri Bliss ( < maja piketirali. In tako sem tega rine razpečal precej izvoddv »rvemajske izdaje "New Le&-ra'" Ne kateri pik'eti so »e ga branili« češ, -da ne znajo čita-ti angleško. Rekel sem jim, rli tistim vodjem, ki sejejo razdor in onemogočajo cnot-vo fronto, se bo še nadalje fra-carilo. Delavski razred v ce-oti pa trpi posledice. Kar sem /apisal pred letom, ponovim /_opet: ni vse zlato pri sociali-,tih, pa tudi pri komunistih ni vse črno. Vzroke za spor se 'ii moralo odpraviti, pa bi pri-*!a solidarnost v delavske vrste. V Rusiji se socialistično gospodarstvo spopolnjuje. čemu *e prepirati o tem? Amerika ie za socializem lahko doseg-jiva, ampak dosežen ne bo, lokler ga delavstvo ne bo ho-elo. Če pa se organizira in se za-/zame, da je pripravljeno za ivoje cilje podvzeti kakršnokoli akcijo, bo zmagalo. Jasno je, da se kapitalizem brez borbe ne bo podal in da je pripravljen zavreči tudi parlamentarizem, samo da si podaljša življenje. Raditega se morajo delavci udejstvovati ne samo v volilnih bojih, nego računati tudi z nasilnostmi vladajočega razreda. Proti na-siljam pa bo uspešno, če bo pokazalo svojo silo. Jaz nisem za klanje. Delavci sploh niso zanj. Toda kadar nam boj urine jo, ni drugega izhoda, če se delavec ne upre, da porazi sovražnika, bo pa on njega. E-den mora pasti. To se je izkazalo v Nemčiji in Avstriji. Tudi Amerika najbrž ne bo izjema. Zato pravim: Organizirajte se. Opazujte vse in presojajte nesmiselne frakcijske boje ra-zumho, kajti le razumno, dobro poučeno delavstvo bo spodobno odpraviti razdiralne vodje in končati destruktivno frakcijske boje. Za usposobljanje delavcev za njihovo veliko nalogo je treba dobrega, poštenega delavskega časopisja. Priporočam, da med Slovence širite posebno Proletarca in Prosve-lo, ki sta naša najboljša učitelja, med delavce v splošnem pa razširjajte tednik "New Leader". Tudi Milwaukee leader je dober list. Naprej za delavsko časopisje in socializem! — H. Pečarič. Popravek V poročilu o prireditvi mil-wauških društev SNPJ dne 29. aprila je bilo omenjeno, da je vodil spored Fr. Ermenc, predsednik milwauške federacije SNPJ. Omemba glede pred- me je oče, misleč, da vrši do SC(,nika »» bila pravilna, kajti bro delo, dovolj dolgo držal v temi. Zato pravim: Stokrat častneje je poginiti v uporni štvu, kot pa suženjstvu brez predsednik milwauške federacije SNPJ je Joe Vidmar, ki je eden njenih najagilnejših članov. ce. Organizatorji: Sheboygan, Miilostnik; Milwaukee, Novak; Waukegan, Mahnieh; West Allis, Puncer; Chicago, Oven. Konferenco je posetilo tudi nekaj članov angleškega kluba. Izmed njih je pozdravif konferenco s. Van Allen ter ji želel mnogo uspeha. Izrekel je ob enem priznanje khibu JSZ v Sheboyganu za njegovo delo v prošli volilni kampanji. Zaključek seje ob 8, uri zvečer. Joako Oren, predsednik. Chag. Pogorelec, zapisnikar. Plače in cehe Statistika o plačah in cenah potrebščin praivi, da so se prve povišale 8 odstotkov in druge 28 odstotkov. "Standard" of living" je vsled tega Se bolj padel. Ker že pišem o prvem maj-niku, naj omenim, da je tukaj dan mirno minil. V Scrantonu je manifestiralo par tisoč ljudi. Evening News ter Wilkes-Barre Record sta poročala, da se je manifestacija vršita pod komunističnim vodstvom. V koliko je to resnica, ne vem. Danes je običaj, da krstijo vse Prosvetna matica je ustanova sa vsa napredna društva. Ali je vaše včlanjeno v nji? 'I BARETINCIC & SON- POGREBNI *ZAVOD \ 424 Broad Street i za komunistično, kar ne od^.ll JOHNSTOWN, PA. ■ ^ Tal 1475 p brava sedanjega sistema. V Hanoveru, Truesdale in mm-mmmmm-M. ■ ■ ■ m m t^irrriîCLTnnninnœ KWWI»«M'M'BMllUWltll lirifritgH Jwïïîïïwr .....—......r ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OHRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 proletarec se tiska pri sas. rr .....ÜÜT ..J KOGAR SE TIČE za< To ni ciganka! Kako ruj »lvrše revolucijo ljudje, ki ho neoboroieni, ki mo neorganizirani, in ki niti glasovati ne znajo drugače kakor I i kance ali demokrate ? Tudi vprašanja. 3. maja naobratno trdi, kako priporočljivo .je, da Adamič povsod predava angleško, da Ra tudi tujerodei lahko poslušajo. Provokacije in revotucionar-itvo. .■J. II . . kilin reakcije, revolucionar in "za puško", naj se naj prvo nauči atritirati za delavsko organizacijo. Kaj-ti besede neorganiziranih za- la Savla Pavel — Ivan Jontez piie v Prosveti z dne 3. maja, da je na prire- bavljačcv ne porazijo nobene- chtLvl drudtv» "Strugglers" sod ga kan lidata republikanske mk Frank Lauacha zelo lepo in demokratske stranke, vi*?™"1 0 do,žn°»ti naše mla-»tavkah ne pomagajo k zmagi»4 ,ne iio SNPJ ter J° Pozival, in niti enega kapitalista ne pri-j naj nad*lJuje z delom, ki ustanovitelji so ga započeli nahe jed note. — Hilo je omenjeno pod tem morajo na kolena. Zato so največji revolucionarji tisti, ki delavstvo pripravljajo v organizacijo. Brez močne delavske 1 !iat lovom proA,i teden» dtt J* organizacije ne bo odločilnih1 »I)reten P^itik in vsi delavskih /mag. Toliko tistim, : pretni »>ol,tlki IeP° Rovore. ki mislijo, da S3 revolucionarni zato, ker govore o puškah, dasi niti mašket nimajo.—N. Z. Naprednoat v nenapredni a meri. Mary Ivanush poroča v Enakopravnosti, da je bila v Cleveland u pred par meseei ustanovljena organizacija slovenskega naprednega ženstva, katere namen je razširiti svoj delokrog sirom Združenih držav. Smoter te organizacije slovenskega naprednega ženstva med drugim je, navajati članice k spoznavanju perečih socialnih problemov. Ce je to njih namen, čemu Ali govori, ki ugajajo, jih ne spremene iz Savlov v Pavle. Delovanje človeka je tisto, kar šteje, In le po delu in prepričanju se ga sodi. Sodnik Lau-«che je demokrat in bo deloval za svojo stranko, oziroma za ljudi v mašini demokratske stranke v Clevelandu, kateri pripada, nikakor pa ne v smislu načel graditeljev SNiPJ. ' Glede Cankarjava soha". Tak je naslov dopisa, ki ga ima Johana Pust v 44A. D." dne 10. maja. Ko sem ga bral, nem se — ne vem kako in čemu, spomnil na Cankarjevega "Kurenta*. Prijateljica Johana pohvali katoliška društva, ki so podvzela "gotove kora- pohode in od čana do časa u-stavijo za nekaj dni tudi ope-sio ve n ca " (z d ne" a p ril a) ri ra n j e parnih lopat. Obiskali kakor porota dopisnik "Pro- trtke premogovnike tudi v 8Veten. sosedni državi Missouri, am- „ . , |pak oblasti Missourija so hitro "" r*ii:0,," strojnicami in vojnimi letali, tak rešpekt imajo pred kansa-škimi rudarji. Vsled te ovire je "marčanje" preko meje prenehalo. Ko pa je bilo prel nekaj tedni v Kansas Cityju, Mo., pri volitvah ubitih nekaj volilcev, in ko sj oborožene tolpe gangsterjev terorizirale volilce ves dan, je ostal gover-ner jrluh za apele, da naj pošlje v mesto vojaštvo za pr> te k ti ran je poštenih ljudi. Kunsaške oblasti nas boljše poznajo iz prej.njih let, pa jim obetajo vsakojako pomoč, toda ostanejo le pri obljubah. Kljub temu je tudi obljubova-nje pametnejše kot pa pošiljati vojaštvo na bedne, obupane delavce in njihove družine. Vse to priča, da v kansaških rudarjih še živi nekaj tistega uporniškega duha, ki smo ga poznali nekoč. Javna dela so do malega u- voda na I prof. Kobal si je stvar lepo zamislil in lepo organiziral, da bi v Ameriki vabudil zanimanje za Jugoslavijo, kar bi bilo Jugoslovanom le v korist. Toda na jugoslovanski strani se je pokazala taka grda malomarnost in brezbrižnost, da je kunčno profesor Kobal svoj urad zaprl. In od tega je udina škoda na jugoslovanski strani. Ccneniti je tie>a ae, da je bil prof. Andrej Kobal v prejšnjih letih bolj marksističnega naziranja, da pa je sedaj globoko veren, praktičen kutoličan . . Kobal ni oil še nikoli marksističnih- naziranj. Pristopil je v Chicagu v klub št. 1, mišici, da mu bo to v olajšanje pri njegovih ambicijah v SNPJ. Ker se je ukanil, je odstopil. Dobil pa je vsled lahkovernosti njenih upravnih odbornikov na stroške SNPJ po- čitnice, kakršnih ni bil v zgo- kinili. Le družinski očetje ima-dovini jugoslovanskih podpor-1 jo priliko zaslužiti pet do de- tlih organizacij še nihče deležen. Vzrok, da je sedaj "glo- set doiarjev na mesec. (Prosim, na mesec!) Kako naj se boko veren, praktičen katoli-;s to v«oto prežive, je njihova brezposelni organizirali za Kronikar rz Kansasa je pre- Prirejanje shodov in demon- Iz Kansasa se rajše ne organizirati v JSZ? ke", da se je -prišlo do pra-Že nešteto polovičarskih or- \ vega in resničnega cilja" na gunizacij je bilo ustanovljenih "Kulturnem (?) vrtu". In cilj med nami. 2ivele so, dokler se seveda je soha škofa Barage, niso ustanovitelji naveličali Ce pa bo Se kaj prostora, naj delati zanje, nekatere pa niso se kje v tem vrtu postavi tudi i * čakale niti toliko časa. Mary soha Cankarja in drugih "za- Ivanush in druge, ki so na čelu cievelandskega krožka imenovane organizacije, bi storile slovenskemu delavskemu žen-atvtt dobro, če bi svoje ženske 1 lube organizirale v področju JSZ. To bi bila še večja garancija, da bi svojemu namenu dobro služile, četudi .bi bilo delo nekoliko težje. Ampak bilo bi delo, ki bi RES vodilo k spoznavanju perečih socialnih problemov. Dvoje mnenj. Mihvauški "Obzor" z dne služnih mož". Mislila je pri tem na Toneta Grdino, katerega v dopisu posebej pohvali, in našega vsestransko zaslužnega Lojzeta Pirca, "Veren in praktičen katoličan"« V ljubljanskem katoliškem "Slovencu" je Andrej Kobal še zmerom pgla3an za profesorja na Kolumbiji. Včasi sta to raco pogrevala le cleve-landska slovenska dnevnika, eden celo v okvirju na prvi strani, in pa od konzulov na- 3. maja piše, da je bilo ?a vdahnjeni srbski listi. Ljub-Adamiča na njegovem mil-Ujanski "Slovenec" gre celo wauškem predavanju prejko-ne bolje, da ga niso prišli poslušat tudi Amerikanci, medtem ko Frank K lun iz Chis-holma, Minn., v Prosveti z dne dalj in pravi, da ime Andreja Kobala ,4slovi po vsem angleško govorečem svetu". To je sicer napisal Andrej sam, kajti on ve, kako si je treba pisati cej zaostal s svojimi poročili. Ker pa nima opravičljivih vzrokov, je najboljše, da se ne izgovarja, nego nadaljuje s tem dopisom in skuša popraviti kar je zamudil. Prvo, delavske razmere kan-sa-kih majnarjev. To je stvar, ki se je obrnila s slabega na slabše. Do 1. aprila je par večjih rovov vsaj nekoliko obratovalo. Ko pa je vlada naročila nekoliko * zvišanja plač in skrajšanje delavnika, so lastniki te rove brž zaprli, češ, da ne morejo pod temi pogoji konkurirati s tistimi premogovniki, ki spravljajo vrhnjo žilo premoga na površje s parnimi lopatami, če je kaj resnice na tej trditvi, je dvomljivo. Fakt je, da se operatorji požvižgajo na vladne ukrepe in 'new deal', ako jim ne nese. Če se jim dobiček ne zdi zado- «tracij. V sosednem Pittsburgu so "marčali" nad stroje in zahtevali, da naj se pri gradnji ondotnega letališča vposli delavce namesto parne lopate. Uspeli so v toliko, da so ustavili stroj, a za kazen je oblast prekinila z vsemi javnimi deli in ustavila vso podporo v Crawford County za teden dni; ob enem je zapretila, da se z delom prične šele ko brezposelni obljubijo, ad se "poboljšajo" in prenehajo z "mar-čanji". Na obupne apele so spet pričeli z delom, toda omenjeni stroj je ostal na svojem mestu in zajemal ter metal. Brezposelni so svoj pohod ponovili in ustavili stroj in delo. Potem se je ena trupa obrnila v Pitts-buiv in navalila na pamožni urad, v katerem upravljajo te obrate. Prihod brezposelnih je prestrašil nekaj žensk v ura- Cleveland, O. — Pri klubu št. 49 JSZ delujemo po malem. Na prrjšli seji smo prispevali v 1 pomoč socialistom v Avstriji i in V agitacijski fond hoc. stran-$1.50. Prodali smo vse iz.vode Majskega (¡lasa, rojak Kožuh pa j je še po*ebej nabral proeej naročil in jih poslal v Chlca-go. fce v marsikaterem drugem oziru bi se lahki več storilo, če nas bi bilo več in bi vtakdo nekaj storil v prid socialistične agitacije. V Clevelandu so že nekaj tednov stavke na dnevnem redu. fttrajkujočim je treba po-maguti gmotno in moralno. To delamo s pomočjo unij, na shodih itd. Na shodu 1. maja se je kolektalo za stavkujoče tekstilne delavce. Dne 11. maja smo bili v Ma-sonic templu na večerji in sho-dy Normana Thomam. Slišali smo tudi Hoy Hurta, ki je bil I. 1932 socialistični kandi:lat za governerj« illinoisu. V pomoč avstrijskim sodru-gom se je na tej prireditvi nabralo $225, kar je lepa vsota. Norman Thomas je med drugim dejal, da Roosevelt misli, da imamo preveč bombaža. Resnica je, da ima ljudstvo premalo obleke, ker nima zaslužka, da si jo bi kupilo. Upton Sinclair misli, da ako pove ljudstvu, da je demokrat, pa bo izvoljen. Toda z zanikavanjem, kaj si, nikamor ne prideš, če si socialist, povej to in bodi ponosen na svoje prepričanje. Ohio ima vse priložnosti, da postane socialistična država. Induslrialnih mest s far-marskimi okolicami je mno-(o. Treba je zgraditi močne soc. postojanke v mestih, te bodo pridobile farmarje v o-koliei in stranka bo^ postala odločujoč faktor. Thomas je govoril tudi o kapitalističnem šolstvu, ki zavaja mladino, o naraščajoči opasnosti fašizma in o n?oz-dravljivosti sedanjega gospodarskega reda. Izhod iz kaosa je izobraževanje delavcev v socialističnih n.rukih, da se vsposobijo za novo uredbo in pravo demokracijo, če doseže lo stopnjo, ne bo treba nika-ke diktature. Frank Barbič. mmmimmmmmimiimmmmimmmHMiimi V četrtek 24. maja OB S. ZVEČER SHOD V DVORANI SOKOL HAVLICEK 2019 South Laandale Avenue CHICAGO. ILL. Sklicujejo ga češki klubi a ••delovanjem kluba it. 1 JSZ. sten, ustavijo obrat, vlada pa du> ad histerične. V nima ne moči in ne volje, da bi uradu je bU tudi okrajni ko- forsirala svoje odloke. Bilo bi Miftar «easlev, ki jim je uka- pametno, da bi v takih okol- zal oditi Ker brezposelni niso ¿činah prevzela rove in jih o- hoteli takoj veri| je vrge, med_ bratovala za ljudske potrebe, nje 8Oiznic0, toda še predno je razpočila Priredba na north aide Chicago, III. — V nedeljo 13, maja sta kluta št. 16 in 20 imela v dvorani na 2975 Cly-bourn Ave. priredbo s sporedom, kakrftni so redki ha north side. Udeležba s strani Slovenci./ iz naselbine na severni strani je bila majhna, člani kluba št. 16 in 20 so razprodali med Slovenci in drugimi Jugoslovani nad 200 vstopnic, a mnogi kljub temu niso prišli. Bo pač treba Se veliko dela, predno .se ljudi uveli, :ia so dobre prireditv? prosvetnega značaja mogoče tudi v naselbini na severni strani. Boljši je bil pose t s strani Srbov in pa članstva kluba št. 1. Spored je v >dil George Ma-slach. Govorniki so bili Božo £tojanovich i/ srbskem, J >hn Ha k v angleškem in Joško Oven v slovenskem jeziku. l)ve pesmi je ''.apel mešan zbor "Sava" pod vodstvom J a coba Muhe, in dve "Savin" kvartet v veliko zadovoljstvo občin s r/a. Deklamirali so (Jeorge No-vich, Natalie Chavich, Zagor-ka Bu^arski, Florence l)er-zich in B. Stojanovich. Vprizorjena je 'Lila* drama "What .Price Coal" v angleščini, v kateri so i«neli vloge Lu'lwig Wipotnik, Katica Chi-zmich, Helen Peek, Lucill? Swolshak, Za forka Bugarski, Mike Novich in Frank Kri-schan. Med odmori in po končanem programu na plesni zabavi je ¡>xral tamburaški zbor "Red Star", odsek kluba št. 20 JSZ. Na zabavi se ni pozabilo na agitacijo. Pri vhodu v dvorani je bila m;¿a s socialističnimi pamfleti, "\Proletarcem" in "Majskim Glasom", člani so prodali tudi precej vstopnic za shod 24. maja, na katerem bosta govorila Norman Thomas in Max Winter. Poročevalec. TISKOVNI FOND PROLETARCA IV. IZKAZ. B» ¿df«port, O. Nabrano na konferenci na Power Point, O., $9.00, priepevek konference $5, skupaj 114.00. ( Podal J » i'ph 8noy.) Arma, Kan». Anton ftular $3.00. Cleveland, O. Vincent in Rosie Jurman $5.00. Detreit, Mick. Andrew G rum $2. rUaticok«, Pa. Po 50c: Frank Ko. vä(- in Frank Kitt; po 25c: John Ko-valič, John želetnik, Frank Pipan, John Jereb in John Vitez; I.oul« železni k 10c, Mkupaj $2.35. (Podal Henrik Pečari*.) W.uk.f.n, lil. Čitalnica SN D $2; nisirnenovan 4fir, skupaj $2.46. DerfatUtown, Pa. Po 50c: («eorge Prežel in Joseph 8aje; po 25e: AnC. Jeram, Frank laurich, Jacob Leitko-vec, Joseph Ferbetar in Louia Tru-fcnovic; po 10c: Martin Klemenéi* in Frank Bradač, »kupaj $2.45. (Po-Klal Anton Jeram.) Lawrence, Pa. Louia Britz $2.00. La Sali«, III. JoMeph Terdin II.&0. (Poslal Frank Martinjak.) Chicago, III. Rok Božičnik $1.00. Sheboyfan, Wit. John Spendal $1. West Newton, Pa. Joseph Zorko 50c. Herminia, Pa. Jame* Payeer 50c, Math Drap 55c, ftkupaj $1.05. Cleveland, O. Po 25c: Unac Uugel in Jack Selan, skupaj 50c, Gowanda, N. Y. James Dckbva 80e. Helper, Utah. Frank Markovfiek 25c. Sharon, Pa. Joseph Cvelbar 25c. Skupaj v tem izkazu $39.60. Prej-Änji izkaz $&8.S5, skupaj $98.45. Dober clan organizacije ¡m ti«ti, ki ae saveda odgovorna •ti, avojih pravic in dolžnosti. m in izpuhtela svoj plin, so padli po njemu in mu premikastili kosti, da je ležal teden dni v bolnišnici. Pet delavcev je bilo aretiranih radi tega in pridejo pred d ¡striktno sKlišče. Vsem brezposelnim v Crawford Couñty pa je bila za kazen ustavljena vsa ¡podpora, z zahtevo, da se "poboljšajo \ To je trajalo 10 dni, ¡ predno so zopet pričeli deliti delo in pa podporo v živilih. To bo za to številko Prole-tarca dovolj. Drugi teden pridejo na vrsto politične in druge zanimive novice. Kronikar. Liatnica uredništva S. Zaversnlk je poslal zapisnik vkhodnoohijske konference v Poucr PoifttU in je v | tiskarni že postavljen. Ker v 5 : tej številki ni bilo zanj pro štora, bo objavljen v prihodnji. MAX WINTER NORMAN THOMAS Glavna govornika NORMAN THOMAS in MAX WINTER. Clatbcni del .p.rtd« ckrbit. Umfaur.iki in p«v«ki «bor "K.rl M.rm" Predsednik Aod. FRANK ZAITZ. - V.topnin. tSc. V.topnic. prod.j.i. čl.ni in cUnice klub« it. 1. Dobite ¿U» tudi * ur.du ProUt.rc. i mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Thomaa v radiu Norman Thomas bo govoril v radiu v petek 25. maja. Njegov govor bo oddajala National Bmadra«tin>T kompanija. Predmet: "Prihodnjih trideset let — kakšen sveč se izcimi iz njih?" Avstrijski sodrugi med slovenskimi sodrugi v Jugoslaviji V pismu, ki smo ara prejeli te dni iz starega kraja, pire znan slovenski socialist med drugim tudi tole: "Pri nas imamo zdaj večjq število avstrijskih sodrugov-emigrantov, ki so se februarja t. 1. borili v Avstriji. Stvar je za nas silno težavna, kor smo majhen pokret, kriza velika: in vzdrževanje sodrugov, ki se nikjer ne morejo zaposli, na precej stane. Sicer so si v ^nski sodrugi tako požrt-vovi, da si od ust trgajo ter dajejo avstrijskim borcem; vprašanje p \ je, koliko časa bo mogoče breme no- siti." . Kdor razume, v kako bednih okolšMnah žive ¿lovc ^ki delavei v Mariboru, Ljubljani, na Jesenicah In drugje, bo vedel, kaj se p*avi "utrgavanje o Ml tiskamo e stbvensbem, hrvaikem. slovaikom, čeikem, poljskem, i kakor tudi v angleškem in nemikem jeziku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFk lAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETARE EDUCATION, ORGANIZATION , CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1392. Published Weekly «I 3S39 W. 2StK St. CHICAGO, ILL., May 1«, 1934. Telephone: Rockwell 2864 VOL. XXIX. WHAT ARE WE HEADING FOR? THE BRAINLESS SLAVE More than a half .century ago Karl Max proclaimed that "Capitalism is ks own grave digger," and if one follows carefully the trend of the poisoned press, it appears that he spoke with prophetic vision. One July evening in 1912. -- like a houte built of card* hit ed of the end of the journey ,J by a gnat of wind. And what is the result? Millions of idle nun and women, wiecke.l and ruined homes, relief stations throughout the leng h and breadth of the land, and there is no let-up. The government of the while returning from a Utile international labor gathering on the out*k rts of Paris, we had the distinguished pleasure of being accompanied by the late Jean Jaures, outstanding member of the French Chamber of Deputies, who was later assassinated because he was one of the darln? statesmen who exposed the international munitions ring that was then fostering the world war. In discussing the culmination of capitalist society Jaures contended that it is like a rock shot into the air. "It reaches its pinnacle and then descends. The nearer it approaches the end of its course the greater becomes its velocity." Jaures too seemed to understand the vital forces that make for social, changes for to the observing eye the most vivid evidence exists that the claims of these two great thinkers — Marx and Jaure1 — have since become historic realties. Capitalism is digging its own grave and it is nearing the end of its historic mission with greater speed than ever. Like with other nocial orders that lived and then took permanent leave to the limbo of antiquity, so with capitalism, it has come, it lived, it ' u played its historic role, and it is now rapidlv riding to its eternal demise. And. like the ruling cla*?-? of other periods of history, and of other social orders, so the ruling cla s of tod iy. stu-pified by i s grer 1 — ' vlfish-ness, is riding to its doom. The master of indmtry an 1 finance stubbornly r.»fuperate, but industry failed. Industry .was willing to reap he benefits but as p£ual refused to share them with la-;or. It was clearly a cant? of 4 ake all you can and give oothing." When industry failed to do ts part ^he government pre->ared to enforce codes. A howl went up. The financial oligarchy that formerly held the government by the throat» and compelled it to do its bid-din/ shouted "Dictatorship!" All that wa* vile and foul in he capitalist system was invoked against government re-itraint of unbridled finance ind industry. And all the while the relief figures were mounting to stag-rer ng proportions. We warned long ago that his procedure cannot be continued indefinitely. We warn- and of disaster. Not because wo cannot produce enough, but because we produce too much. Cri.ict are criticizing and exponents are opposing but here is no formidable organi-•atkn oqtsido of organised labor that po.lts to a way out. The American Federation of Labor demands shorter hours and higher wages to •na.e an effective buying oower. The bi{ financial interests oppose this because it •us into their^livi lends an! orofits on watered investments. The Socialist party goes a iep further and advocates the common ownership of the social means of life. Tories, saturated with a prejudice bom of stupidity and nursed by selfishness, cry aloud against any change from the days of the stage | coach, although vital changes are taking place around them ! every day. Like it or hate it, praise nr curse it, the recorded history of the world sustains the contention of Marx and Jau- Wvth the machine robot jpM the ♦Ire* ro i»ye displacing la'«Mr, one nerd not h* surprined to le.irn of •he nu hine n^rvel that will 'I ->laee the: anJ.< of »rathvniat>iann. Parts *>f thr in»« hini* are on exhibition in Philadelphia. Tlib "differential analy/.er." as th>» machine is -elYd, is ai I to solve in fifteen minute's a problem which require I five government expert* four moKh* to find the solution. First Vhe hand, then the eye, and now the >-ain is being mechanxed. Perhaps, by the end of the century the iot.c< will displace most all human effort. It wilj not vote or strike; it will « ln»y erders; it will not think a thought not approved FASCISM AND RELIGION by !tn owners; it win l>e the ;dea! v-irk»r, the mo»t |»crfeci-»la/e in all history. The brainless >lavet The klial of rapitaliat civilization! The New Leader. An Inferior Any pei>on under the age of .Ulrtv, who, bavin* any knowledge of the eiiitinj 'oeial ord*r, is not • revolt^ionist, is an inferior. — C. Bernard Shaw. Inielligci l workers who observe the lie jf fascism in Kurope know that it has a religious content. In Germany a ■nfjto set Jon of the Protestant faith is fa ci t while in Italy and Austria the ruling fas-1 cisnt is- of ^he Catholic type. Iu the latter two cauntries' ias-elsm has restored the union of Chuich and State. Not a week pawe* that press dispatches do nil carry some reference I to the religious or church aspects of fascism in one or more nations abroad. This phase of fascism has the possibility of dividing workers in a way that would play into the hands of fascism in general. Whether a ruling cla*s annexes a Protestant or Catholic church, a scientific or atheist c.ult, for its own pur poses should not divert the at- tuition of the work in ? nms- Jewish workers« are Jewish nlo a fuliltl debate over the • owner< of needle trades shops faith or cult that i* so annex-, and factorrs. matter what religious The experience of the work-fascism takes, ¡ing masses in all countries it is the ally of the ruling cla f fascism and to argue against t on that basis is for workers i play into the hands of the neihy. In this country we have seen cwish bankers singled out or condemnation, as though ve would be satisfied if all 'jankers were Americans. There are big corporations in this country whose directors include Catholics, Protestants and Jews and they act as a --« I unit in framing labor policies. there would not have been They permit no religious dif-any depression, for the neces- Terences to interfere with #ary changes, to ward off the j these poliem 1 hey act mac^ depression, would have been made in time. But the Socialist paptT< were the only ones that gave the real facts and pointed the way. There were not enough Judge" Condemns War As "Ruin 4 4 llfjta* A** iin,.:J» read a Socialist paper. If most of the people of this country had been reading a Stupid men. cynica! men, selfbh know that a great war would ruin ' Socialist paper instead of the men go to and fro saying that a the laet chance that civilisation ha«, | capitalist papers, our country fine, big war would end depression, that a* former General Von Sehoer- would not have gone into the ... . So K would, and end everything el»e aich of the Imperial German army ( World war. The capitalist pa-1 they will insist upon the __4t V __ ^^ M ___ . I « ---A M U.. .. . I __ Z .1 a i at ^ » .....la U.I rn.k • k Mm » t _ i 1«. ___- __.i« A. an t i .1 I 4 lv »• t 1« f e W cord with the interests of their •lass. The Catholic capitalist will sanction the breaking of a strike even though he may know that he is reducing the standard of living of workers of his own religious faith. The same is true.of the Protestant In the future, as in the past, exploiter and it is notorious if the people read the capital-1 that in the nee lie trades many ist papers they will meet mis- 0f the worU exploiters of fortune. -- Whenever a majority of them read the Socialist papers may profess they do not permit their rclifion to be tK* 11 a in concern in dealing with he workers. Working people hould display the same intel- • 'igetice. No matter what type >f fascism rules, it places the workers of all faiths under he boots of the class that ives by the exploitation of abor. For this reason the Protestant worker should be the first to denounce German fascism and the Catholic w >rk-er should be the first to denounce Austrian and Italian fascism. For each to denounce the other type would be an exercise in hypocrisy and a desertion of the class ideal that should unite all' workers in a common solidarity. It is important to stress this matter as we have occasionally received material that is tolerant of Protestant fascism and opposed to the other and toleran: to the other and opposed to Protestant fascism. Whatever mask it wears, fascism means chains for all workers. All workers must oppose it 110 matter what church it annexes and oppose it with the economic arguments that apply to all its forms.—The New Leader. with it. You can end a man's headache by chopping off his head. There w a vocal element m our po*pulation which is dangerous and inimical to public welfare becau.-e it want« and urges war. So before the ballyhoo gits any L..der, put yourc»elf on record n^aingt war. War with Japan, war in Eun pe, world war, any war, anywhere. . . The world has a stomachful of what used to be called "practical i telling .people" — people just practical j enough to drag u.< into the World wr, jurt practical enough to send our ei'onomie structure crashing down, jo." i practical enough to get .'10,000,000 of the people of th? world in. a jam where they can't earn their keep. We want no* people who are practical enough to said at Amsterdam some time »«Mpers did not tell the truth.! changes essential to bring per-"If hutnamty murll Current History. The man who raves money th?se days i-n't a miser — he's a wizard. THOMAS AND WINTER TO SPEAK HERE THURSDAY, MAY 24 : On Thursday night. May 24th at the Sokol Havliiek Hall. 2610 So. Lawndale Ave., comrades Norman Thomas and Max Winter will t peak at n .mass meeting arranged by Yugoslav branch No. I. the Bohemian and lawndale Socialist branches. in the lawndale distrn t. Every comrade and sympathiser is urged to help swell the attendance for this misting. Max Winter, f >imer vi:*e-, mayor of Vienna, Austria, will no doubt have an interesting talk on the heroic struggle of our Austrian Besides the above two speakers, comrades. Therefore no one should comrade Arthur McDowell will give miss this meeting. a short talk, singing society Karl Marx will render a few vocal numbers and their string orchestra will entertain with a few musical numbers. It will be for the first time that Thomas and Winter will »peak here The admíssion is 25c. Tickets are available from all members, frnm Peter Bernik, secretary and at the office of Proletarec. Every mem'oer should try tn sell as many as possible to «ssure a successful meeting. Pub. Comí». throws one out of line considerably, t would ¡particularly have liked to •omment on the May Day celc/bra-tions of New York City, Milwaukee ind Chicago. 1« it that the workers of Chicago are lesi affected h^r the depression than those of the o4hrtr two mentioned cities? Is it that the politicians of the New Deal have »uch firm control over them that they cannot see the struggle? Or is H our methods and tactics that are responsible for such a meager attendance? Two .mistakes of minor worth would help some; that of a belter location and the presence of -ome national speaker. However, we houll study the methods of Milwaukee and New York Cidy and rain .from them such points which we lack.'Or is the May Day meeting he reflection of the strength of the Party ok County? Th*1 National Convention of the Socialist Party which is due to convene on June 1, 2 and 3 will have many vital problem* to nettle. One, which is wholly internal, will no doubt lye, the extent to which the Party wi.«hes to develop among the intellectuals ami religionists. Opinions vary as to the soundness of a Party with a high percenter of professors, ministers, preachers lecturers and religious leaders. Many of the elderly members, or should I say many old timers are dubious of the so called intellectual leadership. They seem to possess a fear that in ita analysis amounts to nothing. They posses»* a lack of faith in the intellectuals, for no specific reason ¡ except that they fear to be misled. We have room in the Socialist Party for everyone who works th district and to set up a campaign crmmittee. It is hoped that the Party will b? stlengthened conrideraMy in this district because of the campaign. That, however, will depend on th* amount of work placed into the earn paign. * m * It is announce:! that the Cook County Socialist picnic will be held at Riverview Park on Sunday, June 17. Actually only I weeks remain which is absolutely too short a time for any effective preparation. However, since the time is limited we must work that much harder to get a big crowd. All we need to do in the County is "put over" one big worthwhile affair which would bring us enough revenue to liquidate our debt« ami we'd soon spurt to new life. As long as we are without funds and tied down with old bills little can be accomplished. So give your help to make the picnic a uuccess. see The Executive Committee of the Jugoslav Socialist Federation met last Thursday and discussed at length again the necessity for sending speakers and organizors into the field. A committee has been instructed to elaborate and work out the tentative plans aubmitted. We are handicapped because of the in-avaliability of reliable organizors and speakers. THE FAILURES The • men who die the most wretchedly today, whose lives were mort abject failures and whos« death is simply annihilation, are the men who live for self alone, and who have no social vision, and who »ink lower morally and spiritually than the lower animals from which they sprang.—Eugene V. Dfbs. Braced "My man, when you are tempted to dr ink think of vour wife." "When the thirst is upon me I am absolutely devoid of fear." 1