KOl'I i; — 20. nom MIÎKA i'l.-. i
l'osiMNA ri \r\N.\ V (;t»r(»viM
Il I () \ m
. 1 I \ . Il
IthjJ» v^.ik prirk. — Inl.iJj f .-«loplinii laloJiilikn pixljrij'' • l'r. rit.>p\W 1 tl«li' Kiiprr - V nh.v ii r riliii-t i A ;n iipr.iir Eoprr. ( ink.iDrv.i iillrj i. irlrfoti 170 — l'.i<.imr/n, l/vi>il loilin - ( riolrinj ii.iriM'nltn i»«illii pulIrtnA ri» il n fflrlli-tn.i noillii. /.I	Irinn r.ooillti ill V. il-l.ir I i	lliním níuii to::« im	It.ik.ipl-.ov nt- \ r i." Ain...
Petnajst let Italijanske unije

\ Nnholt» Jr ()lt.ï \ \rHk K I it 111 sk I 4\\or.iiU v Kopru «tsr «Mtiij.i [ir«>vt.t\,i 1j. oMrtftlťr us!.ut0\il\r I (.il l J ut xK <* unijr r.% Istr.» in t;» ki», kl vo ). nt»-
ra/rn přip.n1 t\íkov *kr n.iroilnosttu'	^ po«lr«»ij.í
ohalnlti ohíMii šr 4Um rstiri:., w.-i.» US IKS Ma)A Kíl>l»Mr. >»krri.ír o K /KŠ K »»p «T \ll»rri 1.1 ko p 11' K .1J (i mir. prrilntilnlk okr.ijnr-t-i ijtntvkri:» «mi-bora \ll».ii IMijr. pn'(Ui.iM\ikl okr.xj-nih o(ll>oro\ s/iM i/ rtilja in Urkr trr lîrucj vlitiil rjvlopnlkl jAstirij.i IM kuiUirnrCA M\lJrnJ,i Kopr.». IMr.tn.». l/i»lr In lUiJ.
PrnlMMtiUk nallj.ui*kr ut»l)r t.\ Ulr»» Iti Krko. l)l|iUk po*l,iniť Nr-rino (.r.t>bo.(.ino jr itu«!	co-
Nor. N k.ilrrrm Jr ontcnil \r|lk po-
mru	U' unIJr In l»r tu.» jiUrUlU «•
i/h.i)ahj,i U iti )-iuvkr i: 1 ('t-.opi.i 'I \ ilrl piipolif U.» p«»|Jn ktlhtirurc« r/ \ o J t It ali )4m^k«' it.«r o<lui»% t nr m» m) \\nr lu ulrjr\4nj.i «1«'hflli s.^-iiUKili ti(lUi>N<>v mril itico^lAv >i>> In ((.tlijo UrJ ,1 ),. ;
• \ oKuJu u.iri>(!ntio«% •«hoitltnr bi»rhr )r (K>%|r(hlt ri.*rr<luA liilitlk 1 KIM. kl jr pt ill .t J.ll.l «to l/r.l/.i % / Utp4njtl <în
Ust \ 4r J.lini h «IrliN^krci ř4/rril4 in Jo Jr pri\rV4l ilul» r n 4 k n p T 4 \ n«»«. 11 il«» \ «ril dr/ lj4n«>\. nr clrilr n4 n)lh>*v>> n4r<'itn«f.(uo piip «Mnn«!. m<>r4l4 nujn«» prilri:ult. tUtli i!rl4\tr pripAilnlkr It4llj4n';kr tluKnr «kuptnr. ki Jr H-
\rl4 \ Ivtrt In si<)\rn«krm rrlmor)u
v\.upno s slo\rn«i In Mf\4ti t« % kj-trtiml ho nu>r4l4 ;4r4(l. /,;i>ito\ln
«.kih m o!))rktUnili p.»^:. )» v iivni \ (uili \ (irilicMlnir I r.i\ /4(0 )< bil»» ut«M'. \rili>.i n.i i>ohuO'» Kl'1. nt JI' n.ijprihl tiluf • ■< ohl k«, >.. > • •mnc«««lr /4\r\tnn In -ipoMt.ino pri-lr,;uUrv prtpi<]nik> \ ii4llj4n<kr r:nh'-tif «kupln* \ n4r>MlutM>\v iWkhUIuo CI-íwnjr k jr po «\i>jl N irhin» pfril-íS.nt4l}r> »njr U4 * ■»tr4nli
N' /i : -v	d;'.	:
' i -" '	^■■'.'i '"in;	Ir.-r j.-.::
I.,/..::.. r	via
I ' 'i r. -i;! t	o! dr,	r
' - ■" ; ''t	in
I)\ \ DNI H \ lU I I IMS \ N \ II I II.I \ K I/f»t ^KIII 1'KIKl DI I TV
Vsel'udsko vesel e ob ribiškem oraznlku
Odkritje spomenika NOB v Košani
Kiju!) : h' % iiv:; . ■ v i-.< ili'i;'> .-ii:.!;!) v Ki> -.i:u ;>:, V:\-k-.	k(i; lill'l IjUil'. k "'.No-
r;'.'.'; ,-iX):r.<-!i;k.' p.td'..:n bo;-* .-rn Szom« rr.k, .-.i k.i'.' iivM n.ipr <-v:l r..ii!-r'. .irli S-.i irk ■./ I.;iib'M-r.i'	Ji'	i!<i	I-M
'.ji- M.ir-i.ii; .:iiiu' K.i k.inin.i. '.>1:1 4 /...<lru>:i.;ii ci >nv>:iv I'r-.	>•,■	. >•>
(iiim I'" .;ii. ■'.:'M'KI' .-.1:1;	'
X.'.c'.M birc' V. C|I-':Í.I	••.i.li j- -
.V irilc.vi.k:
r.iniži-tvi : vt-híj:-:! . '> : i.ir k: invi ji- pr v.^tvul r.i/' n t
[lil JI-. <|. ; ; .-. (i'i:iv <v.
v-.:.", i
Á '''	'.^f : , ' < J -
í> 1	; - i . , a J
i ■ :	• - . i",; 3
' . 1 . ;	-,r .
1

1 •• ;:i .• .I'..-.	]<.
.k u ; h ,!;/ .■..:íui :.• i..'., k v /v. i'>l !.. -t. .':. ■■■ .n,.\ ; k ■

\ - f . c
< \ '
" il" .
M:-
1)
. -n.
, ,1-
Hidroenergetski sistem na Soči
.■.^-ivrv!-: .'.- (»vhvlch in k: r>o!'.t 'tiih >>;•.:. • ; : ■ ! • •. -n:ko'.- .lî.A. '.u i. ti! ' A ■ !:■, k < >' > /.H K'.; :. T..-;.- I'k;r.. :	rn
J. SI .	. :> . : b.---
I)cM't ii'1 ICkstiltic t(»\;irnc A.inON'iit I.N.\
mlnr\j dfsrl irl. ..dUar Je
hlli u>ljni>v llnij piiMi)n.\ It-k-.llln.i linama v .\Ji)o\mMdI na \ipa\-.krMi. N.1 «larlh tradlrljali Jr /rjsl.. p..,l-Ji-I)r, ritln«Hrno na ITliimrskrni In mnt najboljiiml \ ilria\l rrliliii In \/lra)nl <Ji-|omi1 Ui.hkdv ti.i )uirl In \ nrilrljo »1,Ur.110 pri..U\ll «\.lj pr.i/nik. h katrrtinu t^rllacjino \r.l na>p It.krrnr ii siltkr. \ rf II trm [irr-lirr.Ir na \tranl.
r. ;r. .'!
lil K
I.i:
i ■ t. r. i.i	: r . .
s r ■ : -J-.
: r v _ -	... J«
: : . J » : ■ « 4 I .J', : a "îi
1- ■ 1 : -	rCa-ij
C rr-.- .1	ip.jif.n!
/UJ.
v :: .1.1 ■ ,i
.' 1
I-, -.!■
I-l
KULTURNI DOM NA HRVATINIH
D-
:i ,) ; ; 1 ; :. '
: K
. \V!j.
.-••I
\ H;
Hi:
•■'1
'ti-i
I ' ' ' ■ ■■ , .
M
Pred veliko manifestacijo delavske fizkulture
1'nrofall MH.1 »r. <la bullu \ Ilrllr. IJ", :: n.i\.intir.i % K.iptii Mhkr dr-lu\skr \p<irtnr Itrr. ^ k.llrrinil liiiili. «Inillkaliir r. ;irr/. nian. r okraja K..-prr piiíaxlllr loiruilcii KI'J šlr\U-nr vlniUkalnr « r;;aiiliarij'- I/ \ .rt:a okrija, k il. pi.»laJ.- p rl p r.i MJ ilnr m n oill>.,ru 1. km.iv aliM- prijax., r ir liai) 'asa Inl.n/lviii. iif(pra\IJajn na iporlnr Ittr, /al.i tipr a \ Iť .n.. prUa-kujrin.. M^ii. nip.lih In /anlinUlli «r.-.anj,
MnUlkilnr t.rcanl/at ;jr bo.lii na-•l'.pilr i na-.lril[,)ili piittnlli lll.llpll-lull In \ krajih : ii .. c " ni .1	\
I;'ili In \ K.ipru; n .1 h .» j k .i - n.i ikríiítj pri	kIimii 1/1)1 In \ irio-
lailnlrl \ K..pni; n .i in I r n I I . ■ nI* — \ (I \ uran I % s.-in. d.-tl ; k r .. *
Nehru o cdnosih
iiuiija - Kitajska
llifl-. i:, p,. 1 ^ itîU '	/	u 1. '	. '
' .	i' :i-'in< iit -
" i-voji in	i^ k'-l. d.: pM ■
J'-ni.i k,t ;;; ],:• ll'i;: «1 î.^.u: • Vi ukr.-î><>v. k. n i b:
.ijnj.- ..liMH-jn-' h- il- n'-i'i:p'Jinn:l p- d.t .-d.aiv ť Ha K..J. v: i.n .llo,:: n: .)
]'ni:'.-. ;	J^o •,»
mijii'j i/:.'- / I.-' n-.jv; .j: i-vn; I)- i.I J" 'ii'i.. b: :>;! \ - :i i m.:
n-/.	S.lf.m . •
- ni «t.i''l.tm \ K"i»ru ulut	H
ur. »1<»p.«Muri; % t r r l J 4 n J r i;r n» pu^k.»» \ 'if-- hrm «i.»niu \ I'*« H ; t» 4 I I n 4 n J r - • nt Ic r I u k 4 \jrnr .šp,.r«« \ Sri.^ui; • 4 !»	\
iUor4ni pMsit.pj i uit» ni li.i- ri -, iu( IJ«- \ K'ipru trr f I ii 4 1 n 4 n «» -I! «• m r { fj \ Irk m 4 o'» I Uf I
/lirlrk (rku\ \ .1 u JIio itt ) url <K»pi»J<lnp I'.. k<>ti«'iMih r« ui)il» <" b • \ r."	t«-kniii\rv /litAli» ill
/ ikl Jilt* rio «)i>\<\n(^t kl tio n.-. iBri.>'u
pr -.iiiVi-sk: rint Ii i : I H K.'pfu WJrr •» : r. ; C.. s J It r m	lin Uiîrtr-
.'«■:i,rtn tlrUViktll .pir^n.h l:»r p.Mtr lili p. ».	In r,p>irnln^i.r »liplunr
Kil -rn.» :onirnUl ^rr ri »rr.'a njr t/iir.itllh I rpr r . <-SI t uu It \-.cU t»ln.ti n4'..r.t «'kfAj.i. ř*t" priřrft t.'J »i .r.ijni 'lulkxlnl -vn \ K. pru
Ul>r 4\ l«*r n,» ptii'4kujr .tťNiiUo Ijilrlrí !io	4 IIA Ir) r-lhl-lv r*i> in
!!inMih*ui m í »»(••'' u IJ, Jr' ^r K'iHu r r » K »pr • r m
T.I • . . .»b: v
••' r ;•
1!' ■. >

. )• . •
. .'.1 •. :i\ \	t.-ipr-iv,	p.i
..- ,■■ ■■ <l'irn. k n-iu b<>,lo '1.".	•...)> k'.r.'.'irv.ii p«»!;-
' ■ ;	i >;> r^tv.
.'.'ir.l-i	i 'b-'; k'lr.-,.-
. /.KS K";>- r Iv.- In 5'. .-.-S.-k	Ai*il'. ii.o A'>r-i:u n s-t-
;	'b. n-n!.i!,T;;rf:.i r.i/-.'» ..i
v: . , i-.A M.;; .k;!i hrib.h, N..-'.')	' 1 pr-. kulb.in-. i pr.n ii:-
V	b.ii.	ilMir,.:;;. k;- r ; i •• ; .• Aîik .r,.-
r- , n V v:.!.."-.-, ..: : ihi:^ ■..■ C/V P: ;n
V	.-- K'.; ■ i in ./Kti.i.i r- ■ ;■> V. ' i -i • I 'I\):.!OS
Važno Dosvetovan e v Kooru
■ •.■■■.- ) ..... r.
P; ;l v I
.. : .	I-
\ ' . 1

r : I ■ I ),'.'».'■'.
: ■	■■.• I
.11	r,: ■ . ^
Dr
i>: )
(•■ f. r
I'
K. •	li ... H;;;. ..
;■:■ :	■. .. .>!.'> A''. ■■ i
.;.	ii.nk.
t )I • >	. . ; •. i- ;.-/.!:
:.■> •	■■ 1'K .'.KS .\ - . .'
; K	::.,.■ : .l:, k. v .-h
:. !i I !i .il ki'-b.; ■. ;.n-
, . r.■ •!'. i.-v .'.K.	■.:'. k. •' -
-i-;. ..i .!i	.• a.:.k-
b .:.'•. . -! t •. p- • ;■■	•. .k:;-.. -• • . p:. 1 >!,< ) :K: . k P-i-
U. f' : i: .1 p:.'b: h pn- -•■.ivi-
r •■■ :,:	■ .■ ■ ■ .TI p;> k: N-
!•■	1 r 1 -.1 ;.'\'.i!;iu
■ IV '. ; A'vin:. \ iMk.ir jo
' . .■ :•.• ÍKí.l !.. -p: I V k 1-; .. .1 'i , ; p. Ir>'bti.> (»i'-il. : .!: : -t p: h.i-l:ii<-n.:' ; ■ v 'i ; .-vi /	i
il	n ;v. Ii '."»', •■ ; ■■. /.i
.i\ , .	'r v !1,-	<lkr..'M
: . .l:v.-in im
P ■ h •	. .>■•■'■. .'■ .!i'v •• lu. v
•■ 1 •! -. î! .11
i' i- ■ .^i b- ší; 1 11 • ;ni :ij"-"'-tn i ,1	. p.h : n b -n \ -
: ^ 'b i\ ■ ' \ ; li\!-
P®
y
A

o o
a uaii
o o
If p

VSE BOLJŠI ODNOSI MED
JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Miniili teden se jo muddla v naš'i državi italijanska vladna delegacija pod vodstvom pod-seki-elarja zunanjega ministxstva Italije Alberta Folchlja. 2 državnim podsekretarj'em za zunanje zadeve Veljkom Mičunovićem in njegovimi sodelavci so se visolii gosti razgovarjali o olti'epitvi in razširitvi tesnejšega sodelovimja med Jugoslavijo in Italijo. V glavnem so bila obravnavana vprašanja, ki neposredno zadevajo vzpostavitev kar najbolj prisrčnih sosedskih odnosov, ki v zadnjih letih dobivajo vse bolj konkretne oblike.
Državni podsekretar Albert Folchi se je razgovarjal tudi s predsednilcom Titom in di-2avnim sekretarjem za zunanje zadeve Ko5o Popovićem, pred odhodom pa je dejal, da bo ta njegov obisk brez dvoma šele začetek v vrsti plodnih političnih stikov med obema di-žavaina.
ŠE VEDNO PREPAD
Odbor Generalne skupščine OZN za ekonomska in finančna ^'pra-šanja že ves mesec razpravlja o svetovnem gospodarskem položaju in o vprašanjih razvoja nerazvitih di-žav. Ta razprava verjetno ne bo zaključena pred začetkom decembra, saj je od 80 prijavljenih govornikov še vedno trideset, ki želijo poseči v raz-
V torek, 17. t. m., je dopolnil sedemdeset let Fran Albreht, slovenski pesnik in pisatelj, literarni in glasbeni kritik, esejist in kulturnopolitičui dclavec, prevajalec, literarni organizator in javni delavec. Ta visold jubilej ni samo njegov osebni praznik, marveč jo slovesen trenutek za vso našo kulturno dejavnost.
Rodil se je Fran Albreht v Kairuii-ku, v delavski družini. Po končani g-imnaziji jc odSel na Dunaj in se vpisal na pravno fakulteto. Na Dunaju se jc med drugim seznanil tudi 7. idejami socializma. Iti so si osvojile tudi njegovo pesniško misel. Leta 1920 je izdal pesniško zbirko »Pesmi življenja«, iz katere veje socialno revolucionaren zanos. V poznejših letih je podredil Fran Albreht svoje umetniško snovajnje skoraj povsem javnemu političnemu in literarno or-ganizatorskeniu delu.
Albrehtovo umetniško in politično delo je bilo izredno plodno in bogato. Vse svoje življenje jc posvetil borbi za priznanje In krepitev slovenske nacionalne samobitnosti. Bil je neomajen borec in propagator proletarske revolucije in proletarske zavesti. Njegovo življenjsko delo jc razt,reseno po številnih časopisih, revijah in publikacijah, vendar se vsi, ki mu ob tem jubileju stiskamo roke, zavedamo pomena in vrednosti, lii jo to delo ima.
WASIIIGTONÍ — Konferenca znanstvenikov tehnične komi-íije Atlantske zveze te dni razpravlja o tesnejšem sodelovanju atlantskih dežel na znanstvenem pod-roùju m o .skupnih prizadevanjih v zvezi z raziskovanjam vesolj-stva. Delegati predlagajo, naj bi ustanovili stalen atlantski inštitut, ki bo proučeval ta vprašanja.
-WASHINGTON — ZDA bo dobavila ZAR 150 tisoč ton žita za sirsko pokrajino. Vrednost tega žita z vštetimi prevoznimi sredstvi znaša 9.6 milijona dolarjev, ki jih bo ZAR plačala v domači valuti.
SIONACO — V Monacu je bilo te dni šestdnevno posvetovanje znanstvenikov iz skoraj vseh dežel sveta, ki so razpravljali možnosti za izoliranje radioaktivnih delčkov in odpadkov. Le-ti predstavljajo namreč zaradi vse večje uporabe atomske energije velika nevarnost za človeštvo.
TOKIO — Japonska industrijska podjetja so predložila indonezijskemu indu.strijskemu svetu načít o skupnem razvoju 50 srednjih in malih industrtj.skih objektov. Za njihovo izgradnjo bo Japonska nudila posojilo v višini 5 milijonov dolarjev.
BONN — Američani so na za-hodnonemških boi-zah največji kupci akcij velikih nemških kon-cernov. Zelo se zanimajo za dcl-nice AEG, Siemens, Rain.,tahl In IG Farbenindustrie. Zanimivo je, da se ameriški kapital zelo poteguje za akcije tistih družb, ki prertnjačijo v atomski industriji in v industriji elektronike,
.^VICSKVA — Sovjetska zveza bo prodala Japonski 19 tisoč ton petroleja za predelavo,
pravo. Odbor razpravlja o štirih osnutidh resolucije, ki pa nimajo stične točke, saj se v njih kaže, da so si zelo nasprotna stališča gospodarslio razvitih od nerazvitih držav. Jugoslovansko pobudo, ki poudarja nujnost, naj bi ustanovili sklad OZN za investicijsko linansiranje go.spodai-sko slabo razvitili držav in da bi ponovno proučili stališče o materialnem podpiranju sklada, je podprlo 45 nerazvitih di-žav.
EISENHOWER BO OBISKAL ŠPANIJO
Kakor je znano, namerava predsednik ZDA Eisenhower obiskati Španijo. Ta vest je vzbudila veliko pozornost v svetu, amerišlíi časopis »Chi-isthian Science iVIo-nitor« pa je ostro protestiral proti sestanku Eisenhoweiia s Francom. Zapisal je namreč, da je bil Franco med drugo svetovno vojno najtesnejši zaveznik Hitlerja in Mussolinija ter da je rovaril proti ameriški politiki. Ta časopis meni, da bo svetovna demokratična javnost spremljala izvršitev Eisenhowerjevega sldepa z velikim negodovanjem.
Slavnostna akademija v koprski gledališki hiši — Prisostvovali so član Izvršnega sveta LRS Mitja Kibičič, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik OLO Koper Albin Dujc, predsednik 00 SZDL Pulj Vinko Jurcan, sekretar OO SZDL Reka Luciano Michelazzi in drugi ugledni gostje — O jubileju je govoril predsednik Unije Nerino Gobbo-Gino — Kulturni spored italijanskih krožkov iz Kopra, Izole in Pirana ter solisti
reškega gledališča
(Nadaljevanje s 1. strani) stavljalo socialistično revolucijo in je zato omogočilo rešiti vse probleme, vključno Uidi problem bratskega sožitja vseh naših narodov in narodnostnih manjšin.
Vsi napredni Italij.ani so doumeli, da lahko uresuičijo .svoje ideale družbene pravičnosti samo v novem socialističnem družbenem redu, ki jo je uresničila 14PJ.
Pniv po zaslugi te borbe, v kateri sla brat-stvo in enakopravnost med narodi zamenjala nacionalno In razredno nadvlado, in v katerem je družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi zamenjala kapitalistično izkoriščanje, so tudi delavci italijanske narodnosti Istre in Slovenskega Primorja razbili enkrat za vselej verige fašizma in nacionalne buržoazije.«
Govornik je nato omenil, da je bil ustanovljen oktobra 19-13 na Krasu najprej Tržaški udarni bataljon, nato istrski bataljon Pino Budičin in še več vojaških enot, v katerih so bili izključno partizani-pripadniki italijanske narodnosti. Julija 19-14 pa je bila ustanovljena Italijanska unija za Istro in Reko, medtem ko .ie v Slovenskem Primorju v tistem času že močno razširila svojo dejavnost De-lavslta enotnost. Italijanske antifaši-stičnc organizacije so širile napredni tisk, izvajale diverzantske akcije v
Z otvoritve razstave o delovanju Italijanske unije za Istro iri Reko v koprskem muzeju minulo soboto zvečer: gostje si ogledujkjO:
razstavljeno gradivo O zanimivi dokumentarni razstavi, ki nazorno prikazuje delež istrskih Italijanov v boju za svobodo in pri izgraditvi socializma v naši skupni domovini J^igoslaviji, bomo podrobneje pisali v prihodnji številki.
sovražnikovem zaledju in nudile veliko moralno ter materialno podporo oboroženim borcem za svobodo. Nato je tovariš Gobho rekel:
»Mržnja med Slovenci in Italijani, ki so jo nacionalne buržoazije podžigale in podpihovale za umetni razkol med našimi narodi, se je začela naglo razbijali, brž ko so delavci spoznali, d.a jih enako zatira in izkorišča skupni razredni sovražnik in da je osvoboditev izpod njegovega Jarma odvisna samo od skupne borbe za socializem. In prav v nadčloveških žrtvah tega skupnega boj.a sta se ustvarjala enotnost in brat.sLvo med našimi narodi. To Izpričujejo tucU številni spomeniki v trajen spomin tistim Itj.Iijanom in Slovencem, ki so se za enake ideale skupno borili in skupno umirali.
Po zmagi nad nacifašizmom se je Italijanska unija, ki je takrat že vključevala pripadnike italij.anske etnične skupine v Jugoslaviji, zavzela za tvorno vključitev Italijanov v skupne napore za utrditev ljudske oblasti in obnovo porušene dežele v popolni enakopravnosti in v politični združitvi v Ljudski fronti. Tako kot jc imela svoje junake v oboroženi vstjiji, jc imela kasneje v postavljanju temeljev pri gradnji socializma številne delavce-udarnike v delovnih brigadah, številne uovatorje in racio-nalizatorjc v proizvodnji. Družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi ter odprava izkoriščanja človeka po človeku sta dokončno rešili problem enakih pravic in enakopravnosti vseh delavcev na gospodarskem področju, ne glede na njihovo narodnost. Ta enakopravnost pa se najbolj kaže tudi v dejstvu, da danes opravljajo pripadniki etične skupine svoje tlelo tudi v organih družbenega upravljanja, prav tako pa zavzemajo pomembna mesta v družbenem in političnem življenju FLKJ. Italijanska unija. Iti je sestavni del SZDLJ, pa bo tudi v prihodnje sodelovala v vseh akcijah izgradnje socializma, posebno Se zato, ker sprejema načelo Programa ZKJ, ki pravi med drugim, da se morajo narodnostne manjšine aktivno vključiti v najbolj napredna politična gibanja države, v kateri žive.«
V nadaljevanju svojega govora je predsednik Italijanske unije Nerino Gobbo-Gino omenil, da je njena sedanja naloga slcrb za vsesplošen kulturni razvoj italijanske manjšine na njenih jezikovnih tradicijah in ljudskih vrlinah v duhu socialističnih idej, enotnosti in bratstva med narodi ter v duhu proletarskega internacionalizma. Zato usmerja in vskla-juje dejavnost svojih, osnovnih kulturnih organizacij in ob popolni podpori in pomoči, ki ji jo nudi ljudska oblast, poživlja delo svojih članov. Tako prispeva k njihovemu uveljavljanju kol svobodnih graditeljev socializma, da bi častno izpolnjevali zaupane jim naloge ter dolžnosti v proizvodnji in v družbenem samoupravljanju skupno z drugimi jugo-
69 organizaci! SZDL v sežanski občini je te dni zaključilo volitve v nove odbore.
Za razliko od dosedanjih so bile to pot volitve javne z dvigom rok. Nadaljnja razlika je bila v tem, da so predsednike in tajnike volili neposredno. Tako pi-va kot druga novost imata nami'eč določene prednosti. S tem, da so bile volitve javno, so se člani, razen na predvolilnih zbrali tudi na volilnih zborovanjih, na obeli zborovanjih pa so razpravljali o mnogih problemih in nalogah SZ DL, s čimei* je bila do.sežena večja aktivizacija članstva, čeprav je udeležba — raztmiljivo — ponekod nekoliko nižja. Z neposredno izvolitvijo pr'edsednika in tajnika pa je podano jamstvo, da bo odbor takoj pričel z delom. Do-čim je bHo članstvo na predvolilnih zborovanjih seznanjeno z uspehi pri gi-adnji socializma v državnem merilu in tudi v okraju in občini, so bila volilna zborovanja posvečena predvsem lo-kíúnim problemom. Na splošno je bila udeležba na prvili in drugili zborovanjih dokaj visoka, kar dokiizuje, da so člani SZDL pravilno cenili ta važen politični akt. Najbolje je bilo v tem pogledu y Hruševju, saj so bili na volitvah prisotni prav vsi člani in še nekateri, ki še niso imeli izkaznico SZDL. Zelo visok odstotek udeležbe je bil zabeležen tudi v vseh Ireh četrtih v Sežani, dalje v Dutovljah, Koprivi, Gornji Branici, Štanjelu, Komnu, Vrhovljah, Divači in še drugod.
Predolg bi bil seznam vseh razprav in predlogov, ki so bili po-
dani na teh zborovanjih in ki j^sno govore o stoemljenju članov Socialistične zveze k reševanju najrazličnejših problemov s poda'očja gospodarstva, posebno kmetijstva, družbenega upravljanja itd. Tako so na primer v Hru-ševioi sldenili, da bodo povabili strokovnjaka-inženirja, ki naj bi predaval, kako se da bolje obdelovati zemlja, dalje, da bo vaški odbor SZDL pomagal kraje\me-mu odboru pri organiziranju prostovoljnega dela za ureditev komunalnih naprav, skrbeli bodo tildi za ideološko delo.
V	Podgradu-Potoku so se člani SZDL obv'ezali, da bodo sami popravili most čez Sušico, če bo Uprava komunalne dejavnosti v Sežani poskrbela za material in stroko\mo delovno silo. V Gor-janskcm so predlagali, naj bi se uredil vodovod, pri čemer bi tudi sami mnogo pomagali.
V	Komnu se je razvila živahna raznrava o problemih v zvezi z dvigom gospodarstva in rešitvijo komunalnih in drugih vprašanj v Komnu samem in okolici,
V	Divači jo bilo mnogo govora o popravilu kino dvorane in usta-navljtmju stanovanjske skupnosti.
O stanovanjslci skupnosti, njenih nalogah in načrtih so razpravljali tudi na vseh teh zborovanjih v Sežani. Tu so prišli do izraza še drugi problemi, kakor so cen'e mesu, potreba po organiziranju javne kopalnice, otroškega idrišča, poživitve prosvetne dojn\mosti itd.
Samo po sebi je ra-^umljivo. da je bilo na sestankih govora tudi o davkih, ki se letos računajo po
pri čemer nekatera
slovanskimi delavci. Svoj govor je tovariš Gobbo zaključil:
»Kot kulturna organiz.acija narodne manjšine in upoštevajoč, da je nastala in se krepila v boju, prav tako pa v skladu s socialistično stv.ar-nostjo, v kateri živi, je Italijanska unija občutljiv.a in reagira vsakokrat, ko se obravnavajo problemi narodnostnih manjšin tudi izven naše države. S tem, da podpira dej.avnost SZDLJ in naših najvišjih državnikov za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, želi biti praktični primer, kako je lahko neka narodna manjšina resnični pozitivni element v dobrih odno.sili med narodi in ljudstvi. Prav zato pa želi, da bi se to zgodilo tudi v drugih državah, kjer obstajajo podobni. Se nerešeni problemi.
Zaiivaljujoč se naši socialistični stvarnosti je položaj italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji boljši, kakor ga določa katerakoli mednarodna konvencija. In v takšnih pogojih laliko postane vez za vzpostavitev prijatcljskili odnosov in miroljubnega sožitja med obema sosednima državama ter stični most z italijanskim narodom.
S tem ko proslavljamo iS-letnico ustanovitve Italijanske unije in tiska italijanske manjšine v Jugoslaviji, proslavljamo tudi 15-letnico izgradnje socializma, kajti pomen tega praznovanja jc prav v tem, da se je Italijanska unija porodila v ognju NOB in da je od takrat vedJio in dosledno Izpolnjevala svoje naloge pri izgradnji socializma. Prav zato je povsem naravno, da Italijanska unija proslavlja obenem tudi 40. obletnico ustanovitve KPJ, Jubilej tiste Partije, ki je bila inspirator ter gonilna sila socialistične revolucije, katera Je d.ila tudi Italijanom v naši državi jasne perspektive družbenega in gospodarskega napredka.«
Po zaključlui svečanega govora so skupine italijanskih kulturnih krožkov iz Kopra, Izole tu Pirana ter člani reškega gledališča priredili bogat kulturno-nmetniški večer recitacij ter glasbenili vokalnih in instrumentalnih del.
katastrskem dohodku, predstavljajo težave dejstva, Id. so večj-e število katastrskih okrajev, delna neui-eje-nost katastra, ponekod utaje površin, nepravočasne prijave sprememb kultm- itd. Vsekakor pa je dejstvo, da je novi način obdavčenja pravičnejši, kar kmetje na splošno tTidi priznavajo. Zemlja je nami-eč važno osnovno sred-svo, od katerega pričakujemo tako in tako količino proizvodov, kakor to velja za strojte v tovarnah. Ob večjih pridelkih, Id jih je mogoče doseči z naprednejšim, načinom lonetovanja, se poveča tudi delež, ki ostane proizvajalcem. V tej smeri se je na mnogih zborovanjih tudi iskala pot za dvig kmetijske proizvodnje.
-ea-
P
u
V Piranu je bila v začetku tega tedna tridnevna konferenca predsednikov republiških senatov za prekrške pod vodstvom zveznega predsednika senata za prekrške, višjega pravnega svetnika Negoslava Ocokoljiča. Kot zastopnik div.avnega sekretariata za notranje zadeve LRS je posvetovanju prisostvoval tov. Nace Majcen.
Na posvetovanju so pregledali dosedanj'e delo sodnikov za prekrške, kako se izvaja novi znkon, ki je bil v tem pogledu uveljavljen lansko leto, proučili so kazensko politiko, ki jo izvajajo ali naj jo v bodoče izvajajo sodniki za prekrške pri svojem oclgovor-
PUmce S' Uiàaslceça
v nedeljo jo bil v Gregorčičevi dvorani redni občni zbor tržaških tabornikov. Rod »Modri val«, ki je bil ustanovljen pred petimi leti, šteje danes 210 članov slovenske narodnosti, od teh Je 85 dečkov in deklic mlajših od 14 let. Na tem občnem zboru so pohvalili dosedanje in sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Izvolili so tudi nov odbor in se predvsem zavzeli za širjenje tabomištva med slovensko mladino.
v nedeljo bodo v Trstu izvolili nov upravni svet Delavskih zadrug. To bodo Drve volitve po vojni- Odbor 7.a obnovo in izboljšanje Delavskih zadrug, ki je predložil enotno listo, je imel v nedeljo zborovanje, na katerem je bilo govora o sedanjem stanju zadrug in o potrebi, da bi zadruge dobile demokratično upravo. To Je želja vseh članov, saj bo le na ta način, moč doseči resnični napredek te pomembne organizacije.
V	Trstu se je mudil mniuli torek minister za državne udeležbo Ferrari Aggradi, ki je obiskal najpomembnejše industrijske obrate ter se razgovarjal s predstavniki trža.škega gospodarstva.
Pretekli teden Je bila seja občinskega sveta nabrežlnske občine. Na tej "soji so razpravljali in osvojili predlog občinskega sveta iz Milj, naj bi tržaški župan sklical sestanek predstavnikov vseh občin na Tržaškem. Dnevni red naj bi bil posvečen razpravi o sedanjem gospodarskem stanju in o ukrepih, ki so nujno potrebni, da bi tržaško gospodarstvo bolje uspevalo,
V	nedeljo Je prenehal izhajati znani tržaški dnevnik >>11 Corriere di Trieste«. Njegova ukinitev, katere vzrok so verjetno .finančne težave, jc vzbudila mnogo komentarjev. Trža-čanl obžalujejo, da je prenehal izhajati ta edini italijanski dnevnik opozicije na Tržaškem.
nem delu, posebno podi'obno pa so se ukvarjali z vprašanjem, kako drugi upravni organi sodelu-jajo pri izvajanju kazenske politike sodnikov za prekrške.
Tako posvetovanje sodnikov za prekrške je vsako leto v drugi republiki. Lani je bilo v Skopju.
Zbranim predsednikom republiških senatov sodnikov za prekrške je v ponedeljek priredil sprejem nredsednik ObLO Piran Davoiin Ferligoj. Po končimeni posvetovanju so si udeleženci konferenco ogledali tovarno »To-mos« v Kopru in se odpeljali na izlet na .grad Socerb, v Postojnsko jamo ter na Bled in v Bohinj.	JL
Eno najbolj perečih vprašanj ilixskobisstóške občine so šolski prostori. Daries je v Ilirski Bistrici že okrog 1.200 učeče se mladine, dočim so prostoráj Be vedno istí, kot so bili pred 90 leti. Ti prostori so za silo zadoščali za prejšnje obdobje. Toda danes, ko se naše šolstvo naglo in revolucionarno spreminja, tako V samem šolskem sistemu, kakor vsebinsko, postajajo prav šolski! (prostori zaviralni faktor pri lu^sničevanju šolske reforme v bistriškem bazenu. Sicer j'e ptrosvetnim organom uspolo, da je že v letošnjem šolskem letu vključeno v obvezno osemletno šolsko izobraževanje 90 odstotkov vseh učencev.
Toda z velikimi napori in pomanjkljivostmi, M so zrcalo objektivnih težav, že nekaj let imajo poiik v raznih zgradbah po vsem mestu in v treh izmenah. Vse učilnice so zelo slabe, majhne, slabo osvetljene, brez stranskih prostorov, dvorišč in igrišč ■ter imajo zelo pomanjkljive sanitarne naprave. Pod takimi pogoji se težko razvija izobraževalno delo in še teže vzgojno.
2e več let se je na roditeljskih in di-ugih sestankih obravnava-
lo to pereče vprašanje. Prav v ttem letu so se politično-upravni organi močno zavzeli za rešitev tega vprašanja. Končno je bil izdelan in potrjen gradbeni načrt in pripravljalna dela so se že začela. Nova šola bo modea-na stavba, ki bo ponos ilirslcobistri-ške občine.
Novo šolo gradi podjetje »Primorje« in če bo dovolj sxedstev, bo stavba začela služiti svojemu namenu sredi leta 1961. Toda občino án vse prebivalstvo slci-bi ravno ta »če«. Kajti nova šola zahteva 165 milijonov. Sam Ob-činslti ljudski odbor bo to zelo težko zmogel. Prebivalstvo občine in tudi gospodarske organizacije se tega zavedajo. Vsi občani so si «notni, da bodo s skupnimi močmi zgradili ta přepotřební objekt. Obvezali so se, da bodo pomagali po svojih močeh. Svet za prosveto in kulto-o pri ObLO je sldical posvetovanje zastopnikov vasi, n.a katerem so razpravljali o altciji za gradnjo šole. Post-avid je posebne komisije za nabiranj'e sredstev in organiziranje prostovoljnega dela.
Ta akcija je prav te dni zajela VSQ vasi občine. Vsali skuša sodelovati 'in pomagati po svojih močeh. Eni se obvezujejo, da bo-
do sodelovali pri prevozih in samem delu, idrugi prispevajo v lesu in 'drugem gradivu, 'tretji prispevajo v denai-ju itd. Do sedaj je prebivalstvo samo v treh vaseh: Baču, ICnežaku in v Ko-ritnicah zbraio prostovoljnih prispevkov v raznih oblikah v vi-ed-nosti okrog 2 milijona dinarjev. Zelo dober odziv te akcijo je tudi na premskem področju, kakor tudi v ostalih vaseh. Velik delež pri gradnji pa bodo imela gospodarska podjetja, ki so že do sedaj prispevala precej sredstev, posebno tovarna »Lesonit«, ki je s svojim prispevkom omogočila, da se je gradnja že zač'ela.
Rf
O LETOŠNJI REKORDNI TURISTIČNI SEZONI
B V ■
Odsele za statistiko m plan pri ObLO Piran Je te dni objavil najnovejše podatke o poteku letošnje turi-stiSne sezone v piranski obCini. V prvih desetih mesecih, torej od 1. januarja do 31. oktobra letos, je bilo v hotelih, poĚltníških domovih in zasebnih sobah Pirana, Portoroža, Fi-jesa, Lucije. Seie, Strunjana in drugih letoviških krajev te občine skupno 60.529 gostov, ki so sliupno prenočevali na tleh piranske obEine 405.057-krat. To je 38 •/• veE gostov kot lansko leto in 4D •/• vei5 noiltev kot lani v istem obdobju.
Med omenjenimi gosti je bilo približno tretjina inozemskih, namreC 20.091, kar je 34 '/t veE kot lani v istem razdobju. Inozemskih nočitev pa je bilo 140.3G1, kar je 28 Vt več kot lani. Zaradi vsega tega se je dolžina bivanja podaljSala od lanskih G,84 dneva na letošnjih 7,39 dneva povprečno.
v hotelih je bilo letos 2G.494 gostov, ki so dali 135,386 nočitev, v zasebnih sobah je bilo 7.G1D gostov, ki so dali skupno preko 60.000 nočitev, ostali gostjo so prenočevali v počitniških
domovih !n kolonijah. Hoteli so imeli v glavnem samo inozemske goste, saj je bilo od 135.38G nočitev Icar 118.597 nočitev inozemskih gostov. JULE
NOVI PREDSEDNIK OLG REKA Za novega predsednika Okrajnega ljudskega odbora Reka je bil te dni Izvoljen Franjo Sirola, ker bo dosedanji predsednik okraja Edo Jardas prevzel posle predsednika Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije.
METEOROLOG-AMATER BORIS KOLJCICKI NAPOVEDUJE
V S]
Letos bo bolj ostra zima, kot je bila lani — V prihodnjih dneh bo zapadel sneg
v nedeljo so prebivalci Smarij pri Kopru in številnih drugih zaselkov na obmoûju šmarske kmetijske zadruge zaključili letošnji Kmečki praznil;, To enoteđenslco proslavljanje je letos organizirala zadruga ob sodelovanju Kmetijskega posestva BriC-Puče in šmarske Svobode ter ob vsestranski pomoči OZZ in ZPZ Koper.
Najbolj značilna za to praznovanje v tednu od 8. do 15. novembra Je bila kmetljsko-gospodarska razstava, Ne le po pestrosti in raznolikosti razstavljenih pridellcov, množičnem sodelovanju zadružnikov, kmetijskega posestva Brič-Puče in Semenarne ZPZ Koper, pač pa tudi po izredno nazornem prikazu vsega, kar je bilo bistveno za življenje in delo domačinov v zadnjih dveh desetletjih, je bila ta razstava med doslej najbolj uspelimi v okraju.
Ob zalc^učku tega praznika so organizatorji razstave podelili nagrade in posebna priznanja najboljšim razstavljavcem. Med drugim je strokovna komisija izročila lićne diplome vinogradnikom za najboljša razstavljena bela in črna vina, predvsem za malvazijo in refošk, medtem ko so dobili zlate medalje vinogradniki: Emil Markežič, Jože Bonaca, Jože Brec, Mihael Deluka, Jože Pribac, Matija Debernardi, Emil Bandel in Jože Zupančič. Kmetijsko posestvo Bnč-Puče pa Je na tej razstavi prejelo dve zlati medalji za malvazijo in tokaj, a na razstavi v Kavnu, ki Jo Je le dni pi-ipravila KZ Lucija, še tri zlate medalje za burgundec, mer-lot in refošk.	A. B.
Se dober mesec dni in nastopila bo zima, obdobje leta, ki ga nekateri pričakujejo z veseljem, drugi pa z zaskrbljenostjo. Znani meteorolog-amater Boris Kolčlcki iz Beograda pa je za bralce Slovenskega Jadrana dal našemu sodelavcu nekaj zanimivih odgovorov na vprašanje, ki vsakogar zanima: Kakšna bo letošnja zima?
Trenutno sneži na Skandinavskem polotoicu in v severnih predelih Sovjetske zveze. V Ukrajini ter srednji in vzhodm Evropi prevladuje dež,
medtem ko Je zahodni del našega kontinenta zavit v meglo,
Letošnji november je za meteorologa zanimiv predvsem zato, ker prevladujejo vdori hladnega zraka. Posledica tega je, da Je v prvi polovici tega meseca po vsej Jugoslaviji deževalo, v drugi polovici, ali bolje rečeno, zadnjih deset dni novembra, pa bo snežilo. P.rava zima se bo verjetno začela okrog 17. decembra, ko bo temperatura zraka močno padla. Prihodnji mesec bo dosti snega in z nJim bomo 'pričakali Novo leto skoraj po vsej drŽavi.
Ob ribiškem prazniku je minulo soboto odprl razstavo ribi-ške predelovalne industrije in opreme za morski ribolov direktor kombinata Delaviaris Franc Karo
GRADBENIŠTVO
v gradbeništvu je bil predviden po perspektivnem planu obseg gradenj v vrednosti 2 milijardi 650 milijonov ali 48 •/• več kot leta 1956. Dejanski tempo gradenj kaže, da bo v 1. 19G0 dosežen obseg 3 milijarde ali 68 '/• več kot v letu 195G. Tudi struktura gradenj se spreminja hitreje, kot je bilo predvideno s perspektivnim planom; od vseh gradenj je predvideval perspektivni plan SG Vt za družbeni standard, proporci pa kažejo, da bo družbeni standard do konca leta 19G0 obsegal 70 •/• vseh gradenj. V letu 195G je znašal le 38 '/». To kaže, da je tempo gradenj v družbenem standardu znatno močnejši, kot pa nakazujejo smernice perspektivnega plana. V gradbeništvu pa se pred'videva, da bo znatno prekoračenje števila zaposlenih, in sicer za okoli 400 ljudi; po perspektivnem planu je bilo predvideno v letu 1961 2.0'10 zaposlenih, bo jih pa v letu 1960 že 2.410. To pomeni, da produlctivnost v gradbeništvu ne narašča v skladu s planom, amp.ak je v zaostajanju za predvidevanji in smernicami perspektivnega plana. V primerjavi z ostalimi panogamj gospodarstva vidimo, da je prav v gradbeništvu največje zaostajanje v razvoju produkti-vnosti. To pomeni, da bo v letu 1960 treba posvetiti vprašanju organizacije dela in uporabi ostalih pripomočkov več pozornosti,
da bi lahko proizvodnost dela v tej panogi hitreje povečevali. Domača podjetja bodo v letu 1960 sposobna povečati proizvodnjo na vrednost ene milijarde SOO milijonov, prav tako zunanja podjetja dosežejo tolilcšno proizvodnjo, na ta n.aCln se poveča proizvodnja domačih podjetíj za 121 '/., zunanjih pa za 35 'It.
Gradbena obrt, za katero je po smernicah perspektivnega plana predviden hitrejši tempo razvoja, ostaja na istem nivoju, kot v letu 1957. Z
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
PROTEUS STEV. 2
Iz vsebine:
Članki — Leopold Zor: Živalstvo ?.incia Galàpagos; Jovan Hadžl: Iz življenja rib pljučaric; Pavel Kuna-ver: Prepad Ziglavica; Franc Sušnik: Jesenske barve. — Odmevi — L. Cer-rnelj: Sovjetska vesoljska raketa pristala na Luni; L. Cermelj: Sovjetska »avtomatska medplanetna postaja«; lavei Kunaver: IWakslmum sončne aktivnosti — Drobne vesti: L. Ccr-Luna m umetni sateliti kot radijsko relejne postaje in Umetni sate-z lopatastim; k-ili — Za bistre glave — Prejete knjige.
V zunanjetrgovinski zamenjam z ruišo državo zavzema ItalKia prvo mesto. Samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta smo uvozili iz Italije blaga v vrednosti skoraj 40 milijonov dolarjev, to je toliko, kolikor je zTia.šat uvoz iz Italije v vsem letu 1955. Ustrezno z vrednostjo uvoženega blaga se giblje tudi vrednost blaga, ki smo ga v istem časovnem razdobju izvozili v Italijo; dosegel je vrednost lizvoza iz leta 1955, to je nekaj več kot 37,5 milijonov dolarjev. Ob tej priložnosti naj omenimo, da je znašala vrednost xivoza iz Italije v lanskem letu 67,5 milijonov dolarjev, vrednost izvoza pa 54 milijonov dolarjev. Značilnost trgovinske zamenjave v letošnjem letu z Italijo je v tem, da se je močno znižal naš zunanjetrgovinski deficit s to državo, saj znaša za prvih osem mesecev le nekaj več kot 2 milijona dolarjev, medtem, ko je dosegel primanjkljaj i' prejšnjih letih celo vrednost 25 milijonov dolarjev.
Kakor je znano, se obe državi močno trudita, da hi se stanje na tem področju Se izboljšalo. Obe strani sta ugotovili, da bi sc stanje na tem- področju še izboljšalo, Obe strani sta ugotovili, da
je na tem področju še velilco neizkoriščenih možnosti. Naj wne-nim-o le posebne sporazume o investicijski opremi, ki bi jo naša država nabavila v Italiji, Prvi tak sporazum je bil sklenjen leta 1957, ko je Jugoslavija naročila v Italiji za 25 milijonov dolarjev investicijske opreme, predvsem ladijske motorje, lokomotive, avtobuse, dvigala itd. Sporazum je bil izpolnjen v celoti in še pred dogovorjenim rokom.
Uspeh prvega sporazuma je privedel letos v jidiju do podpisa drugega podobnega v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Temu S3.70-razum.u pripisujejo poseben pomen, ker gre za nabave, ki bodo omogočile široko udeležbo italijanske industrije pr'i realizaciji velikih investicijskih del v naši državi. Ta industrija !io tako deloma nadomeščala tisto, kar smo doslej s težavo nabavljali tujini, zlasti v Zahodni Neinčiji.
V sodelovanju z našo industrijo nam bo italijanska industrija nabavila opre7no za štiri tovarne sladkorja, na podlagi tega sporazuma bomo rekonstruirali in modernizirali štiri tovarne mila, med njimi tudi tovarno »Zlatorog« v Mariborii in drugo. Na-
ša podjetja, ki hočejo nabavljati opremo iz sredstev tega sporazuma, morajo dokazaUl predvsem to, da bodo z novimi sredstvi vplivala na zma7ijšanje uvoza ali na povečanje domačega izvoza. V tem smislu morajo predložiti tudi investicijske elaborate.
Kot značilnost naj omenimo še tesno sodelovanje na^e industrije z italijansko tudi 7ia drugih področjih. Doslej smo odkupili od italijanske indxistrije 25 'licenc, kar predstavlja za našo industrijo znatne olajšave, čeprav so mnenja o odkupovanju licenc zelo različna.
Vodilno mesto Italije v naši zunanjetrgovinski zamenjavi _ je posebej poudarjeno še z raznimi obmejnimi sporazumi, kar ugodno vpliva tudi na izboljšanje političnih odnosov. Moramo reci, da so naši odnosi s sosednjiini državami najboljši z Italijo in da se iz dneva v dan tudi boljšajo. Z dobro voljo bo moč odstraniti Se zadnje ovire, zlasti v zvezi z našo manjšino v Italiji, ko bodo tiresničene tiste pravice, ki so ji pri.zna.ne s pogodbami. Po tem bomo lahko rekli, da med obema državama ni več spornih vprašanj,	-dt-
ozirom na to bo temu vprašanju treba posvetiti znatno večjo pozornost. Prav t.T.ko bo treba posvetiti več skrbi vprašanju projektiranja. »Projekt Koper« sicer dosega proporce perspektivnega plana in jih tudi prekoračuje, vendar je težnja tega podjetja, da zmanjša svojo dejavnost in predlaga za prihodnje leto, da se njegova dejavnost zmanjša od 54 na 40 milijonov, za kar pa ni utemeljenega razloga, ker je čutiti veliko pomanjkanje solidne projekttve.
v zadnjih dneh smo prejeli številna pisma, kjer nas volivci vprašujejo o podrobnostih Izvajanja Zakona o obdavčenju osebnih dohodkov, Id velja od 1. januarja letos. Ker je v začetku tega meseca izšel tudi posebni Pravilnik za izvajanje omenjenega zakona, ki podrobneje precizira zakonska določila, bomo, vsaj tako upamo, na različna vprašanja laliko dokaj točno odgovorili. Odgovor bo dal predsednik Občinskega ljudskega odbora v Kopru in član Sveta za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Koper Miran Ber-tok.
Na vsa različna vprašanja bom skušal odgovoriti z enotnim odgovorom. Zakon Jasno določa, da se od 1, januarja letos obdavči ves čisti osebni dohodek državljanov, lii presega letno vsoto 500.000 dinarjev. (Cisti dohodek je tisti, ko smo od skupne vsote prejetega denarja že plačali vse redne davke, občinske doklade, prispevke iz osebnega dohodka In davek od dohodka avtorskih pravic). Kot o-^ebne doiiodke pa zakon določa vse tiste, ki .jih kakorokU pridobimo doma m v tujini: torej dohodke po tarllnih pravilnikih in pravilnikih o premiijah in normah, dohodke za službo v upravi in ustanovah, honorarje za pisanje člankov, knjig in podobno; torej sploh vse dohodke, ki Jih dobimo za redno in honorarno delo ter druge dejavnosti in dohodke seveda, ki so zavezani odmeri dohodnine, to Je dohodke od kmetijstva, obrti samostojnih poklicev m premoženja. Ce pa imamo samo take dohodite, od katerih se plača dohod-
nina, ti niso zavezani omenjenemu davku.
Mnogi so postavili tudi vprašanje, če sem šteje tudi vrednost dobitkov na raznih loterijah, nagradnih 'natečajih in podobno. V sekretariatu za finance Zveznega Izvršnega sveta tolmačijo, da se obdavči tudi vrednost takih dobitkov.
V skupno vsoto čistih osebnih dohodkov pa ne štejejo prejemki, ki jih upravičenci prejemajo iz naslova Partizanske spomenice. Ordena narodnega heroja ali drugih ordenov, prav tako pa tudi ne otroški dodatki. Da nam bo stvar bolj Jasna, naredimo maijhen račun: davek bodo plačali vsi tisti, katerih osebni čisti dohodek presega mesečno 41.670 dinarjev. Obdavčitev velja torej za dohodite posameznikov, ne pa za dohodke vseh članov družine skupaj.
Stopnja obdavčenja Je seveda progresivna in se bo računala po dveh lestvicah. Podrobnosti na tem mestu ne morem navajati, ker bi nam to vzelo preveč časa.
Posebej pa naj opozorim, da moramo osebne čiste dohodke za letos prijaviti tistim občinskim upravam za dohodke, iîjer stanujemo, do konca Januarja 1960. V prijavi moramo točno navesti naslednje vsote:
1. višino odmerjene dohodnine,
2.	prispevke iz osebnega dohodka in
3.	dohodke od avtorskih pravic. Odmerjene davke pa bomo morali plačati do konca februarja 19G0. Kdor tega ne bo storil, bo moral plačati občutno kazen: petkratni oziroma trikratni znesek davka.
Naj vas, cenjeni bralci, opozorim še na nekaj : večina davčnih zavezancev ni vodila letos posebne evidence svojih dohodkov. Zato bo treba to narediti za nazsij. V prihodnje pa se bomo za evidenco lahko poslužili dveh načinov; ali odpremo v najbližji banki svoj žiro račun, kamor se bodo stekali vsi naši dohodki in bo potem izpisek banke ob koncu leta služil kot dokaz vseh prejemkov skozi leto in seveda tudi kot davčna prijava, ali pa bomo svoje dohodke evidentirali v posebni davčni knjižici, ki jo lahko kupimo v knjigarnah.
Seveda pa je povsem razumljivo, da tisti, katerih osebni čisti dohodki ne presegajo maksimum 500.000 din, dohodkov za letošmje leto ne bodo prijavljali.
In še to; tisti, ki imajo iz delovnega razmerja večje dohodke, kot ,500.000 dinarjev letno, bodo sicer plačali davek, toda to vsoto jim bo nadoknadilo podjetje oziroma ustanova ali zavod, kjer so v rednem delovnem odnosu.
NOVI KMETIJSKI KOI\IBINAT v SKOPLJU bo imel klavnico s hladilnico, mlekarno, tovarno kon-scrv »Vardar« in bo združil tudi sedanja kmetijska posestva »Ostr-vo«, »Rokomljija« in »Skopsko polje« v veliko kmetijsko gospodarsko organizacijo,
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ELEKTRONK, ki je v Nišu, je te dni že začela s poskusnim obratovanjem. Do konca leta bo izdelala 60 tisoč elektronk dveh vrst, prihodnje leto pa bo njena proizvodnja dosegla že milijon in pol elektronk. Predvideno je. da bo ta tovarna leta 1963 začela izdelovati tudi elektronke za televizijske sprejemnike.
11 TISOČ TON JUŽNEGA SA-DJ.A bomo uvozili do konca leta. Največ bo pomaranč, mandarin in limon.
1 Divaška kino dvorana je, i-opi'^iv jo šolo nokaj loi. odkar jo I.Mla .•L;rajona. jjravi Icup no.sroro. V ilustracijo samo dejstvo, da jo v I kabini že Jtii'i lela monliran kinoproioktor, ki doslej še ni ste-' kol. Po nekaterih preuredit val; lota 1951) bi morala biti dvorana i;;roôona svojemu namenu, pa jo

OTROŠKI VRTKC V CU\OML,Tll
Z.T Doctk.n Mra/a leîos .1c nPM Or-nomolj poklonilo clcitKinom olro>Ui vrlof To lo pi-vi in v naSI ropubliUi odin'itvcp 'primer, <in .ie k.-ikn dru5.tyo urociilo prostore otioško^a vrto.i. Za nabiralno akoijo, s podporo obřino in ilniibcnih organi/.ai.'i.l so zbrali 1 milijon l.H>a Usoo dinarjev ter uredili in opremili prosuire. v katerib i.lroški vrtec zdaj posluje. Vrlee lahko sprejme 30 otrok, zanje jia skrbita v/.ttojîtcljlca in neRovalka. Otroei dobivajo dopoldne toplo malico.
pJûhtûhJie,.
Pi»
tnoati:v .1k koncana
Na Vino.qradiUîkem pospodarstvu v Gornji Radi;oni so pred dnevi končali trfiatev. NajviSji pridelek so zabeležili na 1'olicali m Janževem vrhu. V povprečju pridelek letos ni nnj-viSji, česar pa je kriva zelo neugodna letina. VinoRradc .so ie od cvetenja napadale razne bolezni, i)o.'.neJe pa je vinoKrade ie precej poSkodovala toča. Čeprav je pridelek precej nizek, saj so natruali le z.t L'5 vagonov vina, je vendar kvaliteta zelo dobra. V kvaliteti so vse sorte, razen K-iAkepa rizlinga in Jipona. na jMccej visoki stopnji. N'ajvi.'iji odstotek sladkorja je bil doseř.cn prj tramincii, in sicer 26 sladkornih stopenj. Celoten letošnji pridelek vina so vkletili.	'
Vinosradniiko cospodai'stvo bo za- | čelo verjetno že čez mesec dni s pro- ; izvodnjo iampanjca. Začetna zinoy- i Ijivost obrata je lu vagonov letno.
koristna pobuda
Podjetje -Elektro-Corica. se je v petek, G. novembra, predstavilo na CoUi s kratkometražnim filmom o elektriki. Film je vzbudil posebno zanimanje pn Rospodmjali m mladini. Posebno važno pa je to, da so prebivalci po iilmu spoznali tudi, kje jim pri uporabi električne energije preti nevarnost in da se bodo znali čuvati nesreč.
sni:g ro v.sl.i gorkn.iski
Letošnji zgodnji sneg, ki je zlasti v sredo naletaval ves dan v debelih kosmih, je prekril predvsem sevurni del Gorenjsko z debelo odejo. Po podatkih, ki smo jih ijrejeli od TNZ Kranj In okrajne pošte, jo sneg prekinil telefonske zveze z zgornjesav-sko dolino, z .lezerskim in bolilnj-skim kotoin ter Železniki. Ker je snežna odeja debela v nekaterih krajih od 30 centimetrov do pol metra. Jo priSlo do znatnih motenj v cestnem promelu. Sneg je povzročil tudi nekaj prometnih nesreč.
da kodo stranke lutre.ie ro.strlzene
Doslej je bila postrežba strank v celjskih trgovinah dokaj -zamudna, saj KO stranke večkrat Izgubljale čas, ko Jim je piodajalec sproti zavijal kupljeno blago.
Kljub lemu, da bo v Celju že ta mesec začela poslovali samopostrežna trgovina, je svet za blagovni promet IJri celjski občini prljjoročil tudi vsem flnigiin trgovinam z mefianlm blagom, da čimprej organizirajo prodajo em-ballranega blaga. Tako se bodo ob dobri organizaciji embaliranja poslovni sti-oški v trgovini zmanj.'iali, stranka bo hitro jioslrežena in marsikateri očitek na račun slabe postrežbe bo odslej odpadel.
pri.slojna i-epubli.ška komisija dala svoj velo.
Vso;;a jo kriwi konstrulvcija .stropa, ki no ustreza tohniènim pridpisoni. 2e bivši Obl.O Diva-l'-a jo naročil načrl za predelavo stropa in /.a ureditev šo nekaterih pritiklin-sanitaiaj, itd. Vendar jo prodraOun poka/.al, da l)i bilo za investicijo potro'bnih okro.i; 5 ntilijonov dinarjev. Taka vsoUi je v.som vzela sapo, vendar ni kazalo obupali. Nasprotno. Ce naj bi se vprašanje, ki je za kidtiu"-no in sploh družbeno življenje mestne,£;a iiaselja odlooilin'iia i)0-mona, prej ali slej zadovoljivo rešilo, je bilo troba začeti z zbi-ranji.'ni materiala in denarja. Toda šlo jo počasi. In kdo ve, koliko časa bi še bilo treba zbirati dinar na dinar, da so ni sam strop naveličal in se • nevarno upo.t;nil. Zdaj .aro torej zares. Če se bo strop sesul, bo škoda nedvomno še večja.
Da bi pospešili rešite\' mučiVo-Ra problema, so se 12. t. m. sestali zastopniki ObLO ter lokalnih podjetij, društev in za\'odov ter sklenili, da združijo in zberejo i.iolrobna sredstva. Tako bodo prispevali: Obl.O Sežana 500 tisoč. Klektropi-enos aoo, Kurilnica 300, PUP 50. Hišnik. .50, Buffet 20. Mizarsko podjetje 100, TV D Partizan 750. DPD Svoboda 5l!0, Sindikalna jmdružnica kurilnice 20. Sindikalna podružnica železniške postalo 20. itd. V akcijo bodo pri-te.iinili še dru.c;a podjetja, vsi uslužbenci in delavci v Divači i)a bodo prisp'o\'ali polovico enodnevne iilače. Kazen denarja bodo nekatera podjetja prispevala šo delo\'no silo.	-or
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorj«
T^Uarlln.'ikl akliv v lireslovici na spo.liilfin Kraj.ii" ;,e je v ijoslednjein času Iiovečal za 11 novih řl.-niov. v n.iv odbor organizacije pa so bili izvoljeni Ada Semolič, Kida Koejaiičič in ■Milena Zabile, medtem ko so /,i dele!;,"itkl v obi-inskii konicienco I,M.S. ki bo v .Sežani, izbrali -Marijo 1'eric lil Vero Kačič.	-er
V
z
iVOH
odkritja i^poincnika pacUim v ...JH n Košaui iiniiiito iicdvljo: l)rcdxc(luik Okrujnctia odhurn Zrečo imrcvr Koper Tono Ulauar .so iHtzdrarljn jiTrd novhn sjio-luciiikoiii s pri'dsvdiiikoin. občiii-iikvga oiibora Zrczc borccf Postojna Jajiczom Kranjci-m
Aktiv l.MS je bil u.slanovljen v novembru lll.")U. Prvo njegovo ii.spe.siio <lelo )1- bila pro.-lava 'JD. novembra, nato Igra Cevkjar za Novo leto ter pro.-.l.iva 11. iiiarea.
, . ZaU-m : o v dvorano pripeljali neke pakete in dvoran.i se je spremenila v sklatlišče. Obljubili so. da bodo p.iketi tam samo kaka dva me-,.eca. 'r.-i doba lia je že zdavnaj mimo m nič ne kaže. da bi dvorano izpraznili. Tako smo ostali brez začinjena iiroslora, kjer smo se lahko sestajali, čeprav smo iiuii za dvorano morah vedno i>ro.,iii ključ..,' Ko-inemar m potreben m zadeva terja 1 a/.mišljanje.	-er
Prisma u^ednisim
Zakaj brez nas?
Koprska ohčiiiu je sorazmerno velika. njen sestav spadamo tndi mi j)rebivalci. območja kra-jevnciiu- urada Gradin in smo. èejirav najbolj oddaljeni od mesta Kopra, gospodarsko in. l;uUitr-no vezani nanj.
S Ko]>rom na.'; povezuje edino prometno sredstvo — avtobus, ki odpelje iz vasi Brezovice ob ■'>.3il in se vrne v Brezovicc ob 20.00 uri. Vas Brezovice je torej naša centralna postaja, kjer se navsc-Ziiodaj zbiramo prebivalci i; sosednih vasi (Kluni, Tuniži, liepa-rcc. Pregara, Abitanti, llrvoji itd.), kn smo namenjeni v Koper.
Naj pripomnimo, da so nekateri navedeni zaselki oddaljeni od avtobusne jiostaje nič manj kot I! km. blatne poli, ki jo moramo prepešačiti, preden se vsedemo v
w
v Štanjelu je pridna mladina
Sekretariat aktiva I,MS v Slanjolii ni liil prav nič v zadregi, ko je na nedaviii-m volilnem sestanku podal poročilo o delu aktiva od lanske chi ielošMje jeseni.
•Sestanki si-kretarial.i sleer niso liili pngosU — vseh je hilo pit. toila oli-raviiavana Je liila vsa probh-inatika
GOR.IANSKO
Na volilnom scslanku se jo aktiv LMS v Gorjanskem po.^o-voril o dosedanjc-n\ in sprejel več sklepov za bodoče; delo. Volitos' v nov odbor so je udeležilo M mladincev. Za predsechiika novega odbora jo bil izvoljen Ladi Colja, za tajnika Aldo Petelin, za blagajnika pa Mirka Žtrekelj. Prt'd kratkim se je v mladinsko organizacijo vpisalo pel novih članov.
bik
mladine na vasi in vse naloge vestno i/polnjene.
»A' letošnjem letu Je naš kolektiv poka/al /elo veliko volje clo dela in opraviieiilh je hilo preko :;500 prosto-voljnili delovnih ur...«
I'reclili so nogomelno igrišc'e, žal pa so ga morali zaradi nesporazuma z lastnikom tr.iviiika začasno zapii-slitl. I.cp^e Je .šlo z gradnjo betonske plošče. n;i kateri imajo igrišče za < dhojko, -luži pa Jim tudi za jilesišče. !'ri tem delu so se izkazali posebno lantje.
Od .11) članov aktiva se jih je letos kar .-> udeležilo gradnje avtoceste lieo-grad—Djevdjelija.
lil še proslava 1. maja, krasltev grobov padlih borcev za lian mrtvih; usianovltev aktiva mladih zaclnižnl-kov, obiskovanje kmetijsko gospodarske šob?, skrb /a vkljiiiilev čim večjega šu-vlla mladine v vrste Zveze komunistov itd.
»Kmečka mladina si> prav dobro zaveda, cl.i Je prav ona lista, ki l)o lirlpomogla k uvaj.injii naprednih socialističnih oblik kmetijstva...«
17, dela mladine v uui'el.iai!
Kljub nekaterim težavam, ki se pojavljajo na poli gospodarskega m kulturnega razvoja v tenr pasivnem delu kojjrskega okraja, je vendar razveseljivo dejstvo, da si mladi rod teh krajev pogumno utira pot v lepšo bodočnost. To dokazujejo vseb nsko bogate konference, na katerih mladina hrpeljske občine te dni razjiravlja o opravljenem delu m si i)ostavlja nove naloge.
Na območju občine Hrpelje, ki iile-je nekaj nad U tisoč prebivalcev v 34 lazlresen h vaseh, je trenutno la mladinskih osnovnih organizacij. Med najbolj delavnimi ko prcgarska, pod-grajska In hrpeljska.
V Pregarjili je mladina v preteklem razdobju naštud.riila in uprizorila tri Igre, organizirala uspeli gospodinjski tečaj, D katerem smo že poročali, ustanovila [)ovski zbor in organ zlra-
LMS V SEŽANSKI liOLNIŠNICl TDC
Mladinski aktiv LMS v sežanski bolnici TBC, ki šteje 20 članov, jo med prvimi izvedel volitve v nov odbor. Kinalu po vo-litviih na se je sestal na prvo sejo, na kateri je med drugim sklenil, da bo organiziral samostojno prcjslavo Dneva reiiuljlike. Večina mladine se je obvezala, da bo posečala večerna predavanja. Skoraj vsi člani pa .so se prijavili za Počitniško z\'ezo. -er
la go<'.tovanja domače igralske skupine. Omogočila je tudi naslope drugih prosvetnih društev v Pregarjili. Za prosvetno delo so pregarski mladinci prispevali 21 tisoč prostovoljnih ur. Na mladinski konferenci Je mlati na sklenila, da bodo ijrihodnje leto dogradili ftportno igri.šče za odbojko in košarko, ustanovili bodo aktiv mladih zadružii kov ter kmetijsko gospodarsko šolo. Zare.s veliki in lepi načrli. katerih izvedbo naj bi podprla lud. občina m ostale politične organizacije.
V	novo ustanovljeni godbi na pihala v Podgradu so med :;(; člani večinoma mladinci. Imajo tud: pcívski zbor ter folklorno m dramalsko skupino. V inosloiih oficirske menze sj bodo uredil, prosvetno dvorano, ki je doslej niso imeli. Organizae Ja Je jjosla-la ■■> svojih članov tud: na zvezno delovno .-liccljo pri gradnji ■■Ceste bralstva m enotnosti'.
V	llrijeljah gradijo mladinci veliko .športno igrišče. Ustanov li so tudi mladinski pevski zbor, ki šteje 25 cT'lanov, j)rigl.-iíajo jia se še novi. Zbor bo prvikrat nastopil na proslavi Dneva republ ke. 'Mladlirska organizacija v industrijskem ol>ralu sTOS« v Ilrpeljah pa Je sprejela sklep, da bo poglobila delo v politično-ideolo-škem izobražcrvanju članov ter ustanovila klub mladih proizvajalcev za družbeno upravljanje mlad ne v gospodarstvu.
Zdr.-iva Iniciativa mladine, izražena v ti^h liežnih podatkih, ima obeležje n;i))rednega stremljenja, ki nudi dovoljno jamsivo, da se tud mlad,na hriîeljske občine z vso resnosljo pripravlja na svoje bodoče naloge,
avtobus. Jasno je, da moramo, če hočemo priti v Koper, vstajati najpozneje ob treh. Sicer smo kmečki ljudje, ki smo vajeti i trdcfia dela, in to niti ni najhuje, lies pa je, d.a so listi, ki so zdaj spreinenili. urnik za avtobusno proiio Brezovice—Koper, premalo seznanjeni z našim življenjem.
Novi vozni red (odhod iz Brezovice ob 4,35), ki jc stopil v i'c/jiiro 10. novembra 1959, nam onioi/oča, da bomo po na.ših vaaeh iz'ianjali nočne strahove, ko sc bodo drugi c postelji šele prvič obrnili.
Ni dvoma, da ne bi bili močno prizadeti zaradi tako nesmiselne-(la )>ostoj)ka z nami, vendar smatramo, da se bo zadeva dala zadovoljivo rešiti. S tem apeliramo na pristojne organe, naj bi zadevo proučili in uredili, da bo prav ludi za nas.
Prizadeto prebi valst vo KLO — Gradin
Tovariš urednik!
Med obcm.a vojnama so Italijani v naših krajih slovenska imena in priimlce dosledno romanizirali in. jih. tako spakcdrane in potuj-čene zapisali v matične knjige. To je bilo tedaj običajno, žalostno pa je. da še vedno nismo izbrisali — vsaj povsem, ne — teh sledov narodnostnega zatiranja. Naj navedemo za ilustracijo primer mladinca, ki pa ni osamljen:
Hodil sc jc v času pred kapitulacijo Italije. Starši so hoteli, da bi mu bilo ime Drago. Ko so ga hoteli vpisali v matično knjigo, jc matičar, ki jc vedel kaj mu veleva dolžnost, zapisal — Aliani Carlo, namesto Aljančič Drago. Po vojni so matičarji romanizirana imena in priimke jeli nekako ])o])ravljati. Ko je začel Drago hodili v šolo, je moral priložiti tudi rojstni list. Dasiravno je pisalo v matični knjigi »Aliani Carlo.', je napisal matičar na rojstni list »Aljančič Dragom. S tem imenom so ga poznali povsod.
Ko jc toliko odrastel, da bi moral imeli osebno izkaznico, jc šel spet na matični urad in 0}>a-zil srednjo pot. ki so jo ubrali današnji matičarji. Priimek ."••l/iuřii« .so tudi tokrat spremenili v »Aljančič:, toda imena 'Carlo« ni bilo moč spremeniti drugače, kakor da je nastal iz njega »Karel- . In tedaj sc je začelo ... Tu je pisalo Drago, tant Karel. Iz te zmešnjave so nastali nesporazumi in nevšečnosti. Nekdo se je znašel in napisal Karcl-Drago. Vsi pa ne delajo tako.
To je bil le eden izmed mnogih primerov. Vprašanje sc ponuja kar samo ob sebi. Cemn ne spremenijo matičarji potujčenih imen. v lepa. slovenska imena in zakaj sc zatekajo h kompromisnim, skovankam, ki niso niti slovenske niti italijanske? Ce prevajajo jtriimke. čemu nc bi prevajali Í0 imena?
Nemara se zdi komu ta stvar malenkostna, toda čemu povzročati nevšečnosti, ko jih je moč odpraviti s trohico razumevanja matičarjev.
Drago Kocjančič dijak
KOPER 205: Mimdi leden so SI' v Kopru .nestali predsedniki občinskih ljudskih odborov in upravniki kmetijskih posestev obalnih občiji. Razpravljati so o bližnji ustanovitvi Icmctijskega kcmibinata, v k-aterega bi bila vključena kmetijska posestva Skocjan-Ankaran, Crni kal, Drič-Puče, Seča in kmetijska zadruga v Izoli. Pripravljalni odbor za i:vi'dbo tega načrta bo vodil direktor Zavoda za pospeševanje kmetijstva inž. Francek Pajcnk.
IZOLA -11-39: Aktiv prosvetnih in kulturnih delavcev v Izoli je na svojem, drugem- sestanku razpravljal o ideološki vzgoji svojih članov ter je sklenil ustanoviti marksistični krožek prosvetnih delavcev, V tem. krožku bodo razpravljali o ideološki vzgoji šolske mladine.
SEŽANA 3: V nedeljo je bil v Sežani roditeljski sestanek z izredno številno itdelefbo staršev šoloobveznih otrok. Tova-rišica Sonja Bregant je na tem sestanku govorila o nekaterih V)irašanjih vzgoje otrok dama, ki so tesno povezani z vzgojiteljskim- delom, učiteljev. Po njenem, predavanju, je upravitelj sežanslce šole Karel Meci-ja seznanil starše z novim načinom redovanja v prvih štirih razredih ter z dosedanjimi uspehi učencev. Najboljši je osmi razred, saj jc dobilo na letošnji prvi redovalni konferenci (>3,5 odstotka učencev dobre rede.
KOMEN 1: Roditeljski sestanek jc bil minulo nedeljo tudi v Svetem. . Predsednik šolskega odbora osnovne šole Komen, tovariš Zvokelj je seznanil več kot sto staršev o prizadevanjih šolskega odbora za izvajanje šolske reforme, medtem ko je upravitelj šole Mirko Dujc oovoril o nekaterih vprašanjih dela učiteljev. Podrobno so razpravljali tudi o pomanjkanju prostorov za šolske delavnice in o usmerjanju otrok v razne poklice. Starši so na tem sestanku sklenili, da bodo prisvevali po 200 d inn rie v za vzdrževanje mlečne kuhinje.
ILIRSKA BISTRICA 7it: Na nedavnem sestanku predsednikov krajevnih odborov ter osnovnih ornanizaei j SZDL s področja ilirsko-bistriške ob-čine so razpravljali o delu krajevnih odborov, o sodelovanju kmetovalcev s kmetijskimi zadrugami, o poslovanju upravnih organov občine in o raznih komunalnih vprašanjih. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da so prebivalci te občine letos opravili že vrsto prostovoljnih del pri ureditvi k-omunalnih naprav in je njihova vrednost ocenjena na več kot osem milijonov dinarjev. V občini Ilirska Bistrica bodo v začetku decembra zbori i^olivcev.
ILIRSKA BISTRICA fíl-. S svojim delom je te dni zaključila posebna občinska komisija, ki je prevzemala zemljišča in zgradbe na Turnu. Turn je bil doslej pod upravo Kmetijskega posestva Ravne in ker se bo to posestvo priključilo k farmi kokoši v Neverkah, bo Turn prevzela KZ Prem. V obratu Turn bo zadružna ekonomija in vzrcj-)!i center goveje žirinc.
miimk p^osvEiA >v miium psosvorrA ÎÎ^LTUSA PKOSVS-LS. T^r miimf^s pkosveta -k KULTOKA pr^asvETA Kuiimň P
GOSTOVANJE SNG IZ TRSTA V KOPRU, PIRANU IN IZOLI
PRIMORSKIH PRIREDITEV
ZAČETEK ZIMSKE SEZONE

E3
ob svojem prvem gostovauju v letošnji sezoni nam je gledališki ansambel SNG iz Trsta proilstavil odrsko fantazijo v dveli dejanjih tržaškega dramatika Josipa Tavčarja PEKEL JE VENDAR PEKEL. To je delo, ki jc doživelo v pretekli sezoni v Trstu krstno izvedbo in pozneje številne uprizoritve v neposredni tržaški okolici, na turnejah po Sloveniji iu v večjih jugoslovanskih središčih. Prav s tem delom se je SNG iz Trsta udeležilo. In to prvič, ua-še-ga znanega vsakoletnega gledališkega festivala Slerljino pozorjo v Novem S.ađu in tam vzbudilo zanimanje za T,avCarjcvo fantazijo ter želo priznanje za. dobro uprizoritev. Velja še omeniti, da so pobrali TržaCani na St.erijinem pczorju z uprizoritvijo Tavčarjevega Pekla rtve prvi nagradi: Jožko Lukeš za gKavno vlo.go Jurija Ma.čka in Jože Cesar za sccno.graf-sko zasnovo. To je v jugoslovanskem morilLi vsekakor lep uspeh.
Tavčarjeva fantazija »Pekel je vendar pckclx je prav gotovo zelo zanimivo odrsko delo, Se prav posebno v primerjavi z našimi domačimi odrskimi stvaritvami. Podnaslov »fant.iizija« je dovolil avtorju, da je sprostil vso svojo domišljijo in je nevezano na čas iu kraj dogajanja izpovedal svoje nazore o življenjskih resnicah, svoje gledanje na našo atomsko dobo in njenega človeka, ki se nenehno peha za tehničnimi dosežki In materialnimi dobrinami, svojo utopistično predstavo bodočih svetov v vesolju. Svoje filozofske sentence In probleme, ki jih navadno le nakazuje in ne rešuje, zastavlja in obravnava Tavčar v peklu, da bi podčrtal fantazijsko obliko. Seveda lo ni več pekel, kot si ga je preprosto predstavljal religiozni srednjevešlii človek, ki so ga strašili z večnim ognjem, pač pa dognana, oblika tehničnega napredlca in materialnih dobrin, kar je ubilo v človeku vse moralne in etične vrednote. Človek sicer ne pozna več pomanjkanja, trpljenja, bolezni ali odpovedi, toda prav tako ne ve več, kaj je lepota, ljubezen, delo in stremljenje za bolj-
šim, Postal je brezčuten stroj, kot so genialni tehnični izumi, ki ga obdajajo.
S temi vprašanji je vnesel Tavčar v slovensko dramatiko probleme, ki so aktualni domala po vsem svetu in mučijo številne ljudi, posebno v tehnično razvillh deželah z visokim življenjskim standardom. Svojo zamisel jc oblikoval avtor po načelih sodobne zahodnoevropske dramatike (pri čemer so ga odlično podprli režiser Jože Babič, scenograf Jože Cesar in avtor scenske gl.asbe Pavlo Merků), vnesel pa je v svoje delo tudi duha in miselnost zahodnega svcla. S tem je svoje delo vendarle tudi lokalizirat, in sicer v Trst, stično točko slovenske besede in zahodnjaškega gledanja. Razlika med Tavčarjevo odrsko fantazijo in drugimi slovenskimi oziroma jugoslovanskimi' odrskimi stvaritvami ne pomeni torej kljub sodobnim prijemom nekaj bistveno novega v oblikovnem smislu, ampak jc gUavna r:tzlika v načinu miselnosti, v nekakem, skoraj bi lahko rekli, svotobolju in nostalgiji za starimi časi. Toda kolo č.asa, zgodovine in napredka se vrti naprej in rešitev Se tako težkih in z.T.plelcnili vprašanj, ki jih neogibno prinaša razvoj, ni nikoli v povratku na staro. -Tavčarjeva vizija bodočnosti po pravici muči marsikoga v svetu, nam pa je vend.arle vse to še nekoliko odmaknjeno, ker Se nismo tako zmeha-nizirani in ne vrednotimo človeka le lio njegovih poslovnih uspehih, avtomobilu in televizorju. Pri nas Se z veseljem sledimo razvoju in se veselimo vsakega napredka, si želimo stvari, ki človeku lajšajo in lepšajo življenje. Predvsem nam je tuje vsako hrepenenje po starih časih in vrednotimo pred vsem in nad vsem človeka in njegove osebne kvalitete. In morda z.ato še bolj razumemo avtorja in njegov resni opomin, kam bo pripeljala človeka mehanizacija in bleščeči tehnični napredek, če ne bo znal ohranit; tudi svojih moralnih in etičnih prvin.
Tržaški gledališki ans.ambel ž» to-
liko poznamo, da od njega ne moremo pričakovati .slabe uprizoritve. Zelo pohvalno pa je, da sc s Se prav posebno ljubeznijo in zavzetostjo lotevajo domačih tekstov. To so znova dokazali pri Tavčarjevem Peklu.
Glavno vlogo je igral Jožko Lukeš, za katerega smo že uvodoma omenili, da so ga pr.av za ta lik uvrstili med najboljše jugoslovanske realizatorje igralskili vlog. Glavna njegova soigralka je bila Stetka Urolčeva, ki je s svojimi prlzn.animi igralskimi kvalitetami poustvarila prepričljiv ženski lik. v manjših vlogah so nastopali še Stane Raztresen, Mih.a Baloh, Mira Sardočeva in Bogdana Bratuže-va: 7. resno igralsko prizadevnostjo m prepričljivim uspehom so dopolnili Tavčarjevo fantazijsko vizijo.
— al
Prizor iz Tavčarjeve drame »Pekel je vendar pekel« ' v> izvedbi SNG Trst
mlada pota stev. 2
Iz vsebine;
Ob •JO-letn ci ZKJ in SKOJ — Ivan Potrč; Pot od pisatelja, do komunista; Proza; Peter Kavalar: Mladi bori; Lev Detela: Ivelcov bogec; Franc Trampuš: Tovariš; Pesmi — Miroslav Košuta: V žito si se skrila. Nabirala Je Jagode. Vprašanje; Světlana Ma-karovič: Sama z vetrom n morjem. Blues, Globoko dihajo jablane; Nlko Keše: Jutro v zalivu. Slovo od otroštva; Niko Grafenauer: Balada, Freska. Podoba; Janko Gaber: Večer: Iz sodobne češke književnosti — Ivan Klima: Po vodenj; Kai-el Ptáčník: Uradniška pravljica; Milan Kundera: Prva variacija na .smrt, Tretja var -acija na smrt: Eduard PctiSka; Sonja, Vrnitev k materi; Jlri Sotola: Kamnito polje; Pogledi — Viktor Konjar: Radijska slušna gra — nova k.njižev-na zvrit; Književnost: Ivo Solar. Viktor Konjar: Nove knjige; Likovna umetnost — France Zupan: Srednjeveške freske na Slovenskem; Filmska problematika — Vitko Musek: Filmski jezik I.; Zapi.<;k: s poti — Joži Munih: Bila sem na Češkem:
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NA KOPRSKEM UCiTELJIŠCU
DVE STARI, ZNANI POVESTI
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala ponatisa dveli znanih, starih povesti, ki že sto in več let navdušujeta mlado in stare bralce po vsem svetu in v najrazličnejših jezikih. Prvo je napisala Američanka- Harriet Beeeher-Stowe in ima naslov KOČA STPaCA TOMA, drugo pa Sviearka Johanna Spyri z naslovom HEIDI.
»Kočo strica Toma« je izdala založnica v prevodu Olge Gra-horjeve in v priredbi Kristine Brenkove 1er z ilustracijami in v opremi Franceta Slane. Original tega dela jo namreč precej obsežno delo, ki ima 65 poglavij in zahteva s svojimi 700 stranmi od mladega bralca precej potrpežljivosti. Zato izdajajo to »povest po-v.sod v slcrajšani obliki, ki ustrez;\ današnjim zahtevam in okusu. Naša pr.redba je ohranila zgodbo^ v originalnem pisateljičinem načinu pripovedovanja, prav tako pa njeno osnovno misel in hotenje: ijudje vseh barv in narodnosti so enakovredni in morajo biti polnovredni člani človešlce skupnosti. Z.godba se dogaja v ZDA v 19. stoletju, ko je vladal še zakon o suženjstvu. Vemo, da je pozneje državljanska vojna med Severom in Jugom prinesla črnim .sužnjem svobodo, toda zdi se, da korenino sramotnih suženjskih odno.sov So niso povsem izumrle, sicer no bi vedno znova slišali o rasni diskriminaciji, ko temnopoltim ljudem odrekajo enako ,_jravice in uveljavitev po osebnih sposobnostih, kot jih imajo belci. Zato toplo in člove-koljtibno napisana knjiga »Koča sinc>i Toma-: še danes ni izgubila aktualnosti in ni zgolj napeto in privlačno zgodovinsko branje. . Tudi povest :.IIeidi« je nastala IZ upora proti nasilju, ko so so proti koncu 19. stoletja v času nemiiko-francosko vojno zatekli ■številni begunci v Švico. Knj íko •le napisala avtorica v želji, da bi mladim in st:n-jm ]ai.šala življenje in zlasti, da bi prikazala otrokom ljudi, kakršni .so v rc.^nioi — dobri in slabi, pogumni in si . -
botni —. ne pa po modi tedanjega časa zlagano podobo življenja in idealne junake. Tako je nastala povest o Heidi, deklici z nežno čutečim in dobr.'m srcem, ki razveseljuje ljudi in živali okoli sobe. Najsrečnejša je Heidi med preprostimi in dobrimi hribovci, v visokih planinah med blestc-čimi travniki in ostrimi skalami in fprav nič dobro se ne počuti v meščanskem izobilju, zaprta med zidove tesnih ulic, kjer jo obdajajo neodkrj tosrčni in sebični mestni ljudje. Knjiga je izšla v prevodu Mete Severi eve in z ilustracijami Rože Piščančeve, opremil pa jo je Tone Žnidaršič.
Razumevanje in sodelovanje profesorjev in dijakov na Učiteljišču je razveseljivo dejstvo. Tu ne vidiš formalnosti, ne opaziš strahu ali vznemirjenosti učencev, pač pa se povsod kažejo čvrsti tovariški odnosi, kakršni vladajo med starši in otroki v dobri družini. Vsakdo opravlja svoje delo, ker mora tako biti, ker jc taka navada. Dnevni red življenja je podoben življenju disciplinirane delavnice ali kovačnice, kjer vsakdo izvršuje svoje dolžnosti. Problem discipline sploh ne pride na dnevni red. Saj tudi ne more priti, ker so dijaki tako zaposleni, da si ne utegnejo privoščiti študentov.skih malopridnosti. Vsak trenutek je dragocen. Vsaka ura mine plodno. Odmori so resno razvedrilo. kratek oddih.
Priznati je treba, da je naša mladina resna, delovna in požrtvovalna. Ne boji se življenja, pač pa z veseljem premaguje vsakdanje težavo, ki jih pozna samo listi, ki jo spremlja na dolgi poti do cilja.
Predvsem imajo težave naši najmlajši dijaki, ki so prvič od doma, ki še čutijo domoložje, ki so se nenadoma znašli v novem okolju Dolžnost vzgojiteljev je, da te svoje dijake razumejo, da jim pomagajo, ker prav vsi pravijo, da imajo veliko veselje do učiteljskega uoklica.
Razveseljivo dejstvo je tudi, da imamo letos med novimi dijaki precej moških. Dekleta so kar vesela, da niso več tako sama kot orejšnia leta. Zanimiva je tudi ugotovitev, cla sedijo fantje skupaj in v zadnjih klopeh. Kavalirstvo vsekakor zahteva, da imajo dekleta prednje sedeže, demokratična dekleta pa trdijo, da smo danes vsi enaki in da bi fantje lahko tudi sedeli spredaj.
Šolski uspehi ob prvi konferenci so bili v višjih razredih dobri, nekoliko slabši v nižjih, predvsem v 1. b letniku. Ugotovilo se je, da so v glavnem šibkejši tisti dijaki, ki niso''pre-delali učnega načrta, in to zaradi obiektivnih razlogov.
Začetek šole je'sov'padel s -10. obletnico SKOJ, ki so ;io proslavili zelo
slovesno, s pestrim in vsebinsko bogatim programom.
Mladinska organizacija je že imela svoj občni zbor, na katerem je njen pred-ednik podal podrobno poročilo o zelo plodnem delu v lanskem letu. Na nove dijake je predvsem vplivalo lepo in živahno poročilo naših bri-gadirjev-ud.-irnikov. Na tajnih volitvah si je mladina izbrala novo vodstvo, v katero sta bila vključena tudi dva dijaka 1. Iclnlka.
Prav tako .je začel z rednim delom naš pevski zbor, ki bo letos močnejši zaradi številnega dotoka novih učencev. Kar veselimo se, da ga bomo kmalu po.slušali, saj vemo, da slovi daleč naokoli.
V okviru razrednih skupnosti so dijaki že prevzeli nove naloge za novo leto. Imoli bodo predavanja, razprave in diskusije o ideološko-marksi-stični vzgoji, o naši zunanji politiki in o družbenem upravljanju. Po številu naročnikov kaže, da naši dijaki zelo radi berejo mladinske knjige in časopise. Zelo radi se tudi udejstvu-jejo v športu in v raznih kulturnih dejavnostih.
Najbolj nas je razveselil roditeljski sestanek, ki je zaradi velikega števila in njihovega zanimanja za lastne otroke kar najlepše uspel. Roditeljski sestanek je bil sklican le za prva dva letnika. Deževalo je, toda stai'ši so prišli prav iz vseh koncev in krajev Primorske. No pomnim take udeležbe na drugih šolah, kjer sem učil, 2e med prvo uro pouka so se starši pokazali na šoli in čakali, da bi videli ze v prvem odmoru svoje otroke. Ko smo jih ob 1U,30 povabili v razred, so se nekateri zelo vljudno izmikali vabilu, češ da niso še videli svojega sina, svojo hčerke. Uro dolgo jih le zadržal tovariš ravnatelj, ki jim je govoril o vzgoji mladine, o sodelovanju med šolo in starši, o delu na šoli, o predmetniku in težavah, predvsem prvega letnika, o vzvišenem učiteljskem poklicu. Drugo uro so šli starši v razicde. kjer so jih sprejeli in pozdravili razredniki. V kratkem in "živahnem razgovoru so se starši naj-prcij seznanili z življenjem in delom
Okrog dve sto šiudontov našega okraja in gostov sc jo zbralo t(}. tega meseca na letno skupščino obeli študentskih klubov, ki sta do sodoj živela v našem okraju. Ena izmed nalog sedanje skupščine je bila tudi ta, du sklepa o združitvi obeh klubov in tako reorganizira dosedanje klubsko življenje naših študentov. Skupščina jo odobrila združitev in naš okraj bo imel od.^lej enoten študentski klub.
Ob združitvi sta oba kluba podala obračun dosedanjega dela, ki je bilo raznovrstno in jo dokazovalo, da sta tudi doslej oba kluba enotno nastopala pri vseh akcijah v okraja in Ljubljani. Ccnrav niso bilo izkori.ščcno vso možnosti, so rezultat.i taki, da potrjujejo pravilnost klubsko organizacije in usmerjajo bodoče delo.
Razen rednega organizacijskega in družabirega življenja, ki sla ga kluba skušala čimbolj i-azviti v Ljubljani, sta skupno pripravila nekaj uspešnih nkcij. V proslavo 40-lolnico ZKJ in SKOJ je bil v ma.ju pripravljen partizan.^ki pohod v Brkine. V avgustu na je bilo v Ankaranu lO-dncvno taborjenje, združeno s predavanji o okraju in z izleti v važne gospodarske obi-ate. Obeh akcij se je udeležilo po 3G študentov.' Nada-
ljevala sc jo akcija za pripravo zbornika Ljudje in kraji ob Pivki, ki jo jo vodil Posto,inski klub. Omeniti moramo še sodelovanje članov obeh klubov pri pevskem zboru primorskih študentov »Vinko Vodopivec«. Nič manj važno ni bilo tudi tesnejše sodelovanje študentske organizacijo s predstavniki političnih in oblastveniii organizacij v koprskeni okraju. Uspehi in bodoči program terjajo še tesnejše sodelovanje. Diskusi,Ui je pokazala, da si otie strani želita tega sodelovonja in da ga bosta skušali čim bolje ustvariti.
Bodočo delo enotnega kluba, ki ga vodi novoizvoljeni 13-čIanski odbor, mora tesneje povezati študente našega okraja okrog svoje organizacijo in hkrat.i jih seznanjali z vsemi vprašanji našega oki-aja. Za tak ntsmon bodo služila predavanja in debatni večeri predstavnikov koprskega okraja, krajši infonnativni izPoti in ťa-borjenja v Ankaranu. Klub bo .skušal čimbolj obdelovati eko-nom.s-ko ."^ocialno iproblematiko študentov in v tem o:'.iru je važ-n;i izjava okrajnih predstavnikov, da bodo odslej dajali okrajne- in občinske štipendije samo v .^oglasju s klubom. Klub bo skušal ni.zviti .c;e'.'V)s za zaposlitev Študentov v počitnicah, ki imn svoj začetek še v lelošnjcm po-
letju, Poleg ostalih načrtov je zanimiv načrt, da bi tudi prihodnji pomladi pripravili partizanski pohod, in sicer po Istri.
Takšna so bila le najvažnejša vprašanja za bodoče delo. Ostane še organizacijsko ďelo tduba, družabnost, ideološko politično delo in — študij kot najresnejši cilj. Vse nazadnje navedeno pa tako sodi med osnovne dejavnosti vsakega kluba in študentov.
Diskusija iz študentovskih vrst in okrajnih predstavnikov je podrobneje osvetlila nekatere probleme študentske organizacijo in študentovskega življenja. .Dotaknila so jo politično vzgoje, štipendij, kulturnega življenja, taborjenja, zbornika in drugega.
^ Velika udeležba (skoro tri četrtino študentov našega okraja) in veliko število novincev v .študentski organizaciji .pričata, da ima klub trdno osnovo v članstvu, Z:ito bosta morala bodoči program za delo in novi odbor izkoristiti to osnovo za dobre uspehe našega kluba, za njegov uspešen r;!zvoj in za realizacijo vseh zamisli.
Skupščina je zaključila svoje delo s prijetnim in razgibanim družabnim večerom, kakršne bo klub redno org;mizir;il, da razgiba družiibnost v klubu. .M, S,
PANCATANTRA
Pančatantra, najpomembnejša knjiga basni v indijskem slovstvu, prihaja z našo izdajo prvič na slovenski knjižni trg. Pi-atekst je bila knjiga navodil mladim princem in knežjim sinovom o umetnosti vladanja in političnih spretnosth Kasnejše priredbe tekstov pa so postale že neke vrste šolske knjige za mladino in za ljudstvo. Zalo je razumljivo, da so bile starejše obdelave zapisane v duhu makiavelizma, kasnejše predelave pa so bile postavljene na višjo moralno osnovo.
Najstarejšo ohranjeno verzijo je napisal nekako v tretjem stoletju po n, š. brahman Višnu Sarman, verjetno dvorni poet in vzgojnik prinčev, ki jo obnovil učbenik politične modrosti in splošnega razumevanja sveta in življenja, — Sledili so številni prepisi in obdelave, za Evropo pa je delo leta 1339 do,gnano prevedel v nemščino iz sanskrta Th. Bcnfey z naslovom i>Pančatantra.<, pet knjig indijskih basni, pi-avljic in lorioo-vedk.
Našo izdajo Pančatantre je ilustriral mladi indijski kipar in slikar Ri-Icndra Mozumdar, ki je v lotih 19ôT-,ï8 študiral na Akademiji za likovno umetno.n v Ljubljani kot štiocndist jugoslovansko vlade. Knjigo .fe prevedel dr, Fran Bradač.
P a v e 1 V e 2 t n o v : Sl.EDOVI OSTANEJO
Povesi Pavla Vežinova, čigar pravo ime je Nilcola Gugov, -Sledovi ostanejo» nam pripoveduje o skupiiii dečkov in deklici Juliji, ki v času poletnih počitnic slučajno odkrijejo skupino nevarnih vohunov in diver-zantov. Kljub težavam in napornemu zasledovanju ne odnehajo in pomagajo milici, da jih ujame. Knjiga Je napeta in prava kriminalka v dobrem pomenu besede. Knjigo je prevedel Malej Rode, ilustriral jo je Nikola Omersa, izšla pa je pri založbi Mladinska knjiga v knjižnici Sinjega galeba.
Jan L a r r i : KARIK IN VALJA
■•Nenavadne do.godivščine Karika in Valje« je zanimivo delo, v katerem nam pisatelj zanimivo in napeto pripoveduje o dečku in dcklici ter nju-nili zgodah in nezgodah v svetu žuželk in rastlin. Pisatelj jo odličen poznavalec žuželk in raitlin in vsi njegovi podal ki o njih so nodanl z znanstveno natančnostjo. ;-;ato lahko rečemo, da ,ie ta knjiga poljudnoznanstveno delo, snretno prepleteno z napeto, fantastično zgodbo". Delo je izšlo v dveh knjigali pri založbi »Mladinska knjiga<;, prevedel ga jo Matej ■Kotle, ilustriral jia Evgen Sajovic,
v razredih, nato so se razredniki pogovarjali s posamezniki o uspehih dijakov. Ko je razrednik omenil da je 1 b letnik nekoliko slabši od'l,a letnika, so nekatere matere pripomnile: »Naj si napovedo medsebojno tekmovanje, kot v delovnih brigadah.« Skoraj vsaka mati (očetov jo bilo le malo) je rekla: »Bodite strogi. Obvestite nas takoj, ko se pojavijo enke.« Pi-vo vprašanje mater je vedno bilo: «Kako so obnaša moj sin, moja hči?« Vsak udelcženec pa je zaključil: .Skrbite za mojega" otroka. Učiteljski poklic ga veseli, pomagajte mu.«
In kaj vse so povedali starši o svojih otrocih: ta je vojna sirota, drugi se je rodil, ko je divjal vojni vihar, tretji je hodil štiri leta v italijansko šolo in se težko izraža v slovenščini, četrti ni redno obiskoval šole zaradi bolezni, peli jo je prekinil za eno leto itd.
Mislim, da le na podlagi popolnega poznavanja dijakov, njihovih "družfn, družinskih in prejšnjih šolskih razmer. more učitelj vzgajati in ocenjevati dijake. Zavedamo se. da imamo človeka pred seboj in da je naš poklic, kot pravi Lenin, da mu pomagamo. Pomoč, požrtvovalnost, ljubezen do naših učencev, bodo dali skupnosti odlične vzgojitelje in uči- i telje, na.ša največja nagrada pa bo i hvaležnost naroda,	i
Prof. M, Bratina i
Stran 6
ŽENA m DOM >V ZDRAVSTVO ÎH VZGOJA irlEHA
slovenski jadran
Štev. 4S — 20, novembra 1959
DOM iV ZDRAVSTVO iN VZGOJA t^r imk M DOM tV ZDRAVSTVO ÎN VZGOJA


Komplet na gornji sliki je letos precej v modi. Jopica je brez ovraUiika ni je okrog in okrog obrobljena s trakom- v dveh barvah, prav tako so obrobljeni žepi.
Izžla je nova številka naše družinske revije in nam prinaša uvodoma izvlečke iz releratov ILI. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije — to so referati tov. Ade Krivic; O razvoju Zveze prijateljev mladine Slovenije: Mirana Zorkelbacha: O vlogi pionirske organizacije po novem zakonu o šolstvu; in razprave tov, Vide Tomšičeve, ki je poudarila, da mora postati Zveza prijateljev mladine operativnejši organ naše socialistične demokracije.
Na naslednjih straneh nas revija seznanja 2 različnimi šolskimi problemi. Vladimir Cvetko piše o šoli in družbi in pravi: »Učitelji, otroci in starši se vedno tesneje zbližujejo. Kolikor močneje in konkretneje se oblikujejo pred nami obrisi nove, reformiranje šole, njenih nalog in ciljev, toliko močneje pa se nam vsiljuje .spoznanje, da šola svojih nalo.g bi'ez dobrega in stalnega sodelovanja družbe, to je vseh ljudi, družbenih organizacij in organov, ne bo mogla izpolnjevati.«
Cisto konkretno o Šolskem pouku nam piše Danica Marlon in sicer o posebnem načinu: o skupinskem pouku in to staršem v razlago. Tisti, ki imate manjše otroke, gotovo večkrat razmišljate., kako bi ravnali z otrokom, ki je trmast. Razpravo o obdobju prve trme je prinesla že 7. številka, v pričujoči se nadaljuje in zaključuje.
Cas branja in nakupovanja knjig je prišel. Branka Jurca nam piše o otroku In knjigi. Piše predv.'îem o knjigah, ki izhajajo v založbi Mladinska knjiga in opozarja starše na to, kateri starostni dobi je namenjena posamezna zbirka Mladinske knjige.
Minuli petek je Odbor za zdravstvo in socialno politiko Zveznega izvršnega sveta razpravljal med drugim tudi o novi uredbi o pogojih in postopku za dovoljenje splava. Uredbo je odbor v načelu sprejel.
Čeprav daje nova uredba širše možnosti za uporabo splava v zdravstvu, ker so vzeti v obzir razen čisto zdravstvenih še drugi, zlasti socialni pogoji in razmere, je vendar z njo ponovno poudarjen pomen kontracepcije in njena čim širša uporaba.
Načrt nove uredbe zahteva, da naj v komisijah, ki bodo reševale zahteve po splavu, obvezno .sodeluje razen zdravnika-ginekologa kot najbolj po-•memben član tudi socialni delavec pi-| področnem ljudskem, odboru občine, v kateri je zdravstvena ustanova. On bo moral pred odobravanjem splava temeljito proučiti ne samo premoženjske, družinske in o.sebne razmere nosečnice, marveč jo bo moral spoznati tudi s preventivnimi ukrepi, ki naj bi jo rešili pred morebitnim ponovnim iskanjem iste pomoči.
Po novi uredbi bodo komisije za dajanje privoljenja za splavitev lahko postavljene pri vseh zdravstvenih ustanovah, ki imajo zagotovljeno ustrezno ginekološko službo.
Lesene žlice In lesene posode .sploh ne smemo prati s sodo aH milom, ker les posivi in dobi polno m.-idcžev, razpokline in pore lesa pa se napolnijo z milom, Prnv tako ne smerno lesene posode prati v preveč vroči vodi in Jo potem sušiti na soncu ali ognju, ker les nabrekne in poči. Madeže z lesene posode bomo očistile tako, da bomo posodo za pol ure pustile v mi-zli vodi, kateri smo dodale klor (na Ki litrov vode 100 gramov klora), nato pa posodo splakncmo v vodi, ki smo Ji dodale malo kisa.
HLEBČKI UAZNIII VRST
,]plrni: v vroči masti na hitro ocvremo sesekljano čebulo, j^elr-šilj, dkg telečjih ali svinjskih jetrc, 15 dkg vranice. 5 žlic sesekljanih namočenih ovsenih kosmi-čev, 1 jajce, sol, česen, poper, malo majarona, timiana, drobtinic In moke. Zmes oblikujemo v hlebčke, ki Jih povaljamo v drob-tinah in lepo zapečemo. Postrežemo s špinačo.
Spinačui: V vroči masti dušimo pol Icilograma na rezance zrezane špinače, čebulo, česen, nasekljane ovsene kosmiče, jajček, nastrgan sir, sol, poper in po možnosti mu-škatni orešček. Zmes dušimo, da je na pol mehka, potem izoblikujemo hlebčke. Jih povaljamo v drobtinah in nastrganem siru ter spečcmo na masti. Serviramo s krompirjem.
Ililjji; 80 dkg rib zmcljemo skozi strojček za meso skupaj s čebulo. Dodamo 30 dkg na.strgancga in dobro ožetega krompirja, soli, petr-šilia, česna, jajce in po potrebi mcke. Oblikujemo hlebčke, ki jih povaljamo v drobtinicah ali moki, ocvremo in postrežemo s sardelno omako ali s solato.
Skutini: 30 dkg skute zmešamo s 30 dkg moke, enim jajcem, soljo, napravimo hlebčke, jih povaljamo v moki in ocvremo. Postrežemo lahko slane s solato ali sladke s poljubnim kompotom.
Ali lahko Gostin.ska podjetja nadomestijo obrate družbene prehrane? Kaj želijo (in cesa ne želijo) abonenti in kako si mnogi zamišljajo družbeno prehrano. Neupravičen privilegij posameznikov v menzah, »kjer so se podjetja znašla« in neizkoriščene kapacitete. Veliki obrati družbene prehrane — Za ali proti? Ne samo slaba oprema — tuds organizacija dela in slab gospodinjski kader resna ovira na poti k uspešnemu uvajanju družbene prehrane
Te dni l)o v Beogradu zvezno po-svctovaiije o družbeni prehrani. Delegati iz vso države bodo iz dosedanjih izkušenj poskušali izluSClti formulo, da bi v danili pogojih lu skladno s potrebami naših delovnih ljudi dokončno uredili vpraš.-uije družbene prehrane. Praks.x jo namreč poKrtzala, kako važno vlogo zavzema v n.iSem družbenem in gospodarskem razvoju zdrava in urejena prehrana delovnih Ijudi-
S tega stali.šCa obravnavajo vprašanje družbene prehrane .številno gospodarske oragnizacije tudi pri nas na Koprskem, kjer imamo trenutno
35 obratov družbene prchrime. Pet obratov od teh je odprtega tipa in so jih ustanovile občine v sestavi go-.štišĚ, ostalo pa so oljratne menze industrijskih in gradbenih podjetij ter kmetijskih posestev. Iz podatkov, ki jih sistematično zbira Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru je razvidno, da je zmogljivost, teh menz le delno izkoriščena. Ta ugotovitev je sicer zelo nelogična: na cni strani očitno pomanjkanje obratov družbene prehrane, na drugi strani pa v obstoječih menzah ponekod m izkoriščena niti polovična zmogljivost. Vzroke te anomalije je pripisa-
m
Potem pa se že bližamo tistemu intimnejšemu delu revije, ko govorimo o nevšečnostih in razprtijah v zakonu in o otrocih (o tem piše Helena Puhar) in Pomenek s starši, Ici je zelo priljubljen In življenjski, V rubriki Midva je zanimivo vprašanje 20-let-nega dekleta: aH naj se poročim s fantom, ki pije In ki ga ljubim?
Revija je opremljena z živalinimi fotografijami in risbami Milana Bi-zovičarja.
OBIČAJNI PREHLAD Skoraj vsak izmed nas se naj
sredvo okolico največ s /capijic-no infekcijo; lahko pa se Siri
manj enkrat v letu prehladi — ^«cii « Predmeti predvsem pa
največkrat v jesenskem ali spo mladanskem. času. Običajno je to lažje obolenje, ki je nalezljivo in ne povzroča posebnih komplikacij
robcem in jedilnim priborom. Najhitreje se nalezejo otroci v starosti od 2—5 let. Dojenčki redkeje obolijo. Stari ljudje pa običajno zelo hitro in lahko
Povzročitelji so virusi. Prvi prebolijo. Če ne pride do kom
znaki bolezni so kihanje in glavobol; temperatura je lahno povišana. Sluznice v nosu in grlu so otekle in nam teče iz nosa najprej shizast in voden smrkelj, ki postane kasneje gnojen. Pri tem imamo suh kašelj, včasih- tudi vnete sluznice na očeh
plikacij, bolezen po navadi stoje prebolimo.
Bolezni se varujemo na ta način, da se ne zadržujemo v bolnikovi okolici, uporabljamo svoj jedilni pribor in robec. Bolnik mora pri kašljanju in kihanjii pokrivati usta; ne sme se zadr-
Vonj in sluh sta prizadeta. Ce Sevati pri predšolskih otrocih in ne pride do komplikacij, ozdra- '"T-anj odpornih ljudeh virno običajno v sedmih dneh; lahko pa nastopi še vnetje ton-zil, žrela, obnosnih votlin, srednjega ušesa in celo pljučnica. Z istimi znaki, kot sem jih
Specifičnih zdravil nimamo na razpolago. Antibiotiki (penicilin in podobno) ne pomagajo, xi-po-rabljamo jih le, če so nastopile komplikacije. Ce imamo huj-ši
zgoraj naštel, se začenjajo tudi glavobol, vzamemo tablete yyroti
bolečinam, sicer pa pijemo tople čaje. V glavnem velja Se vedno staro pravilo: če se zdraviš, traja nahod sedem dni, če pa ne.
druge nalezljive bolezni, pred,-vsem ošpice, oslovski kašelj in rdečke, včasih pa tiidi pljučnica!^ vnetje možgan in možganske
mrene, otroška paraliza, 'zaradi Po- e7i teden.
tega je zdravnikom v začetku teh bolezni težko postaviti pra-
Potrebno je torej, da upoštevamo osnov7ia higienska načela
vo diagnozo. Ce je torej prišlo in če zbolimo, skrbimo za to, da do komplikacij ali sumim-o na ne širimo bolezni, ki lahko v
drugo iTalezljivo bolezen, se moramo posvetovati-Z zdraimikom. Bolezen širi bolnik v nepo-
masoimem pojavil za nekaj dni zavre delo po ustanovah in podjetjih. Dr. Polďe Hladnik
TUDI PRI NAS SERVISNA SLUŽBA ZA ELEKTRIČNE GOSPODINJSKE NAPRAVE
Danes lahko v naših trgovinah z elektromaterialom zadostijo tudi že na.jbolj razvajenemu ukusu kupca. Izbira je torej bogata in naše tovarne, ki izdelujejo elek-tričn'e gospodinjske naprave, razne stroje, stroj čke in hladilne naprave, stalno izboljšujejo kvaliteto svojih izdelkov. Zato je tudi pri nas na Koprskem že lep odstotek gospodinjstev, ki so delno ali že v celoti opremljena z elekti-ičnimi pečmi, pralnimi stroji, hladilniki, sesalci za prah — skratlïa z vsemi gospodinjskimi pripomočki, ki laj.šajo življenje in delo našim gospodinjam.
Vendar se nemalokrat zgodi, da zaradi dolgega transporta ali tovarniška napake kupec šele d.oma ugotovi, da ta ali ona naprava ne dela v redu ali pa je sploh zatajila. Kupcu tudi garancijski list, ki mu določeno dobo zagotavlja brezplačno popravilo, ni mnogo pomagal. Težave so bile namreč v tem, ker tovarne električnih gospodinjskih naprav niso imele na svojem trènem področju servisnih -služb. Strokovnjak jo moral iz tovarne na dolgo pot do upravičenca, ki mu je garancijski list zagotavljal pravico do brezplačnega popravila, kar je bilo seveda zelo zamudno in končno povezano z velikimi sti-oški za tovarno.
To je bil razlog, da je podjetje Elektro Koper v .Kopru začelo uvajati sei-v;isno službo, kjer po-pravliajo go,spodinjske aparate in hladilne naprave, bodisi na osnovi garancijskega lista ali za naprave, za katere je garancijsko
obdobje že poteklo. Ta služba je pri nas v Sloveniji šele v povojih, zato j'e toliiio bolj razveseljivo, da ima Elektro Koper že tri take elektro servise: v Kopru (Cankarjeva ulica 17), v Izoli (Pi-tonijeva 20) in v Piranu v Mateo-tijevi ulici. Podjetje Elektro Koper je že sldenilo pogodbe za servisno službo s tovarno »Motor« v Školji Loki, z mariborsko »Hidro-montažo« in s tovarno »Tobi« v Bistrici pri Mariboru. Uporabniki vseh električnih aparatov in hladilnih naprav teh tovarn imajo torei možnost, da v teh servisih v najlvrajšem času odstranijo napako Izdelka ali zamenjajo celo posamezne dele.
V najkrajšem času bo podjetje Elektro Koper sklenilo še take pogodbe s tovarno »Goran« in EKA Zagrebu 1er s tovarno Elek-trotehna Zagreb za vse uvožene artilde. Skratka — servisna služba na Koprskem jie zelo dobro organizirana in nudi ob solidnih garancijskih popravilih našim gospodinj ani še eno jamstvo, da bodo brez bojazni lahko nabavljale kvalitetne izdeUie našo domače elektrokovinske industrije.
Podobno servisno službo je že uvedlo v Kopm tudi podjetje za popravilo radijskih sprejemnikov, toda o delu in načrtih tega podjetja boste lahko brali v naslednji števillci našega lista. (bb)
Na sliki vidimo tri komplete, dva sta i2 karirastega blaga. Med njima ni posebne razlike, prui ima večji ovratnik in 'dolge^ ozka rokave, medtem ko ima drugi tričetrtinske rokave, ki se proti zapestju Sirijo. Tretji komplet iz enobarvnega, svetlega blaga ima tričetrtihske rokave, ki so obrobljeni s krznom-, zapenja se samo z dvem-a gumbam-a, avra-t-nik pa predstavlja trak blaga, ki je všit tako, da ovratnik odstoji.
ti neenotni organizaciji teh obratov, delno pomanjkanju zdravstvene pro-svetljcnosti posameznikov, neenotnim cenam hrane ter ponekod celo iiud-nemu pojmovanju, češ menze so samo za uslužbence z višjimi doliodld, O tem in podobnih vpra.šanjih so razpravljali prejšnji teden v Kopru na posvetovanju zastopnikov siudi-kalnih organizacij, Zavoda za po.spe-ševanje gospodinj.stva ter zastopnikov go.spodarsUih organizacij in gostinstva. Posvetovanja sta se udeležila tudi Dolfka BoštjanCičeva, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije in Božo Starman, predsednik rep. odtjora sind. gostincev in trgovcev. Zaključki in predlogi tega posvetovanja, ki je bilo sklicano na pobudo Okr, sind. sveta v Kopru, bodo prispevek našega okraja za zvezno posvetovanje v Beogradu.
Podajamo nekaj osnovnih misli in odgovore na vprašanja, ki so postavljena v uvodu.
9 Ponekod prevladuje mnenje, đa bi lahko nadomestila obrate clružbo-ne prehrane gostinska podjetja, V naši republiki, kjer je gostinstvo zelo razvita gospodarska veja s svojim rentabilitetnim računom, ta rešitev ne bi odgovarjala. Zato ■vndirao edini izhod v nadaljnjem utrjevanju, združevanju in ustanavljanju novih obratov družbene prehrane ob gospodarskih organizacijah in ob stanovanjskih skupnostih. Kjer se le da, pa to treba uvajati samopostrežne menze, kar bi vplivala na znižanje stroškov. Obratnih menz ne bi mogla nadomestiti gostinska podjetja tudi zaradi načina in vrste prehrane. Znano je, da je mimo cenene prehrane nameu obratov družbene prehrane še v tem, da zagotovimo abonentom vitaminsko bogato domačo hrano. 2al se v našem okraju hrani v gostiščih še vedno olirog 220 abonentov, ki se iz neznanih razlogov nočejo abonirati v delavskih menzah.
o Cestokrat niso povsem neupravičene i^ripombe abonentov obratnih menz, da hrana ni pravilno pripravljena ter zaradi tega tudi viUanUnsko in kalorično ne zadovoljuje. Tudi enotni jedilniki brez možnosti izbiranja vsaj med dvema jedema so kamen spotike med .abonenti nekaterih menz. Ni pa tudi malo primerov, ko koristniki teh menz precenjujejo svoj denarni prispevek in pozablj.tjo, da mor.amo tudi družbeno prehrano obravnavati z ekonomskega stališča, ker gre prekomerno dotiranje s strani podjetij v škodo tistih, ki se teh ugodnosti iz te.ga ali onega razloga ne poslužujejo. Mnenje, da mora podjetje nastopati v tem primeru kot sooi.alna ustanova, je preživelo in ni v skladu z gospodarskimi načeli, z interesi ter obveznostmi podjetja.
9 Omenili smo že, da je zmogljivost menz naših potljetlj le delno izkoriščena, Razlogov za to je več. Najbolj pa izstopa primer nekaterih manjših obratov družbene prciirane, kjer je določen krog ljudi omejil s preživelim naziranjem dostop vsem tistim, ki sami s svojimi zastarelimi nazori menijo, da so menze le za uslužbence z višjimi dohodki. Jasno je, da so režijski in drugi stroški, ki jih krijejo podjetja zaradi slabega izkoriščanja zmogljivosti take menze veliki, delavci pa od te.ga nimajo nobene korsti. Taka podjetja navadno tudi prikriv.tjo stroške, ki jih imajo s svojimi menzami in se v tem očitno razhajajo z načeli skupnih koristi in i>ravične delitve dobrin. Sicer pa bo treba majti v dotiranju podjetij nek sistem! Ne moremo si nainrei; tolmačiti podatkov Zavoda za posp. gosp. v Kopru, zakaj v našem okraju krijejo podjetja v enajstih menzah s.n.nio del režijskih stroškov, v devetih v celoti, v desetih pa nosijo razen režije celo del stroškov za hrano v nesimetričnem' razponu od 15 do "O dinarjev za obrok,
o Poraja se tudi vprašanje, nil so bolj primerni veliki ali mali obrati družbene prehrane. Več razlogov utemeljuje zamisel ustanavljanja ne prevelikih menz. Hitrejša postrežba, možnost boljše priprave jedil in domač ambient, so vsekakor predno-sti, ki jih lahko prjčakujcmo od manjših menz — seveda pod pogo.iem, da popolnoma izkoriščamo njih zmogljivost, da jili opremimo z vsemi sodobnimi gospodinjskimi stroji in uvedemo tako organizacijo dela, da bodo stroški čim nižji. Sedanje razmerje med osebjem menz in abonenti v našem okraju — 1 :17 — očitno kaže na razdrobljeno organizirano delo. Ta podatele tndi dokazuje, da vsa pnd-jelja le nimajo pogojev za ustanavljanje lastnih menz. Prej .ali slej se bodo morala prikl.îuCîli takim podjetjem, ki že imajo dobro vpeljane menze, vendar v veliki večini slabo izkoriščeno zmogljivost. Po podatkih ZPG imamo s.amo v Kopru v šesuh obratih neizkoriščenih kapacitet z.i opoldanski obrok nad -ISO, za ostale obroke pa Se več.
o Uspešno delo večine menz podjetij v našem okraju močno ovira tudi primitivno pripravljanje hrane. Razlogov za to je več: nezadostna oprema kuhinj z gospodinjskimi stroji (univerzalni gospodinjski stroj ima samo delavska menz.i v Kopru), slaba org.anizaeija dela in ne nazadnje slal) go.spodin.islti kader. V n:išl republiki imamo sicer 5 gospodlnjskh triletnih šol, kjer vzg.ajajo odličen kader za poklic domskih kuharjev, zalo je skoraj neodptislljivo, da podjetja v svojih menzah ne zaposlijo kvalifie'r-i: nega osebja, L,e-ti bodo lahko vodlU
(Nadaljevanje na 8. strani)
DESET LET TEKSTILNE TOVARNE AJDOVŠČINA

pravzaprav sto ti-sti najzves'tej-ši bralci Slovenskega Jadi-ana vse od. prvih dni že nekako seznanjeni z jiubïlantko, o kateri gre beseda: s (Tekslitlno tovarno v Ajdovščini na Vipavskem.. Pred nekako sedmimi leti sem vam jo bil predstavil, ko se je bila komaj postavila na noge, ko je še bila ko nebogljen otroček in se na vso moč skušala obdržati pri življenju.
No, in je mladi kolektiv prebrodil vse začetne težave in se do danes razvil v ugledne tekstilce z velikimi delovnimi izkušnjami in telitnim poslovnim in proizvajal-skim ugledom. Kako tudi ne bi saj je Ajdovščina dolga desetletja imela v svojem kraju telv-slilno industrijo. Res, da je toolj životarila kot živela, ko so ji še tujci odmerjali zaslužek in kruh, zato pa se je po zadnji vojni v socialističnih pogojiih naglo razvila in močno dvignila. Pravkar tovarna v Ajdovščini slav.i deset-lenico svojega obstoja po vojni — praznovali bodo jutri dn pojutrišnjem — ne samo člani delovnega koleictiva, ne samo delovni ljudje ajdovske občine in goriškega okraja — zakaj tovarna je po svojem pomenu in gospodarski moči, po količini in predvsem kakovosti svojih izdelkov že daleč presegla te meje.
Zanimalo me je, koliko in kaj se je spremenilo. v teh sedmih letih v tovarni in okoli nje, pa sem stopil pobarat. Direktor
PaA^le Kamenšelv — na tem mestu je vse od obnovitve tovarne pred desetimi leti — je rad odgovoril na nekaj, skopih vprašanj. Obudila sva spomin na čase pred sedmimi leti, ko je morala tovarna premagovati vrsto težav in primerjala te z današnjimi. Še vedno jih je precej, vendar so zdaj drugačne. Takrat: slabi prostori, razpadlo zidovje, pomanjkanje strojev in še ti so toili statí, rabljeni. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile, deloma tudi surovin. Najhujša bolečina je bila barvarna, zaradi Icatere je bila tovarna odvisna od sorodnih kolektivov po Sloveniji in drugod. In seveda osnovno: pomanjkanj'e denarja.
Denarja manjka še danes. Toda medtem so se razmere močno spremenile. Veli.ko denarja je bilo investiranega v izgradnjo tovarne, zato ta tudi bogato vrača vložena sredstva. Leta 1949 je znašal njen bruto produlct. 2,418.000 dinarjev, medtem .ko je znašal v minulem letu ž'e 1,202,030.881 dinarjev, letos pa bo še večji, saj je že v tri četrt leta dosegel skoraj milijardo dinarjev. Temu primerna je proizvodnja: leta 1949 komaj. 112.000 metrov tekstilnega blaga, leta 1958 pa že 4,526.000 metrov, kar bo letos še prekoračeno.
To sta le dva suha podatka, ki s proizvodne plati kažeta razvojno pot tega podjetja. Podatka sta
Še eno priznanje izolskim veslačem
v soboto, 14. 11. 1959, so prejeli veslači iz izolskega veslaškega klubá ponovno priznanje za uspešno delo v klubu.
Predstavnika republišlie veslaške zveze Kocjančič in Bem sta podelila diplome starejšim mladincem, nilad.incem in mladinki Miri Novak. Četverec s krmarjem — ženski — je letošnji prvak I. in' zveznega razreda. V državni ženski reprezentanci, ki je tekmovala na Poljskem, so bile kar tri članice iz Izole, in sicer Marica Leban, Milena Žarž in kr-milarka Zlata Poženel,
Tovariš Kocjančič iz republiške veslaške zveze je podelil vesla-čicam Marici Leban, Mileni 2oi-ž, Miri Ipsa, Desi Sosič in krmilar-kir Zlati Poženel lepe zlate prstane, njihovemu trenerju Miranu Blažini pa zapestno uro.
Diplome so prejeli: mladinca Stanko Kočevar in Marjan Pav-
lič, star'ejša mladinca Luoijan Dudine in Ivan Baračič.
Istega dne je bilo tudi posvetovanje predstavnilcov republišlie veslaške zveze s predstavnilti koprske podzveze, oltrajnega sveta za telesno vzgojo in okrajnega odbora TVD Pai'tizan. Posvetovanju sta prisostvovala še predsednik okraja Albin Dujc in sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir.
Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da je aktivno samo veslaško društ-vo iz Izole. Veslaški društvi iz Kopra in Pii-ana pa sta popolnoma neaktivni! Zaradi prirodnih pogojev mora postati veslaški šport glavna panoga športa v okraju, kakor je na primer atletika v Celju in drugi športi drugje.	db
^ B
v Sembijah so nadvse prisrčno počastili 100-letnico Franca Sekinca-Stiukljevega očeta, ki je vzradoščen sprejel številna darila vaščanov, ObLO Ilirske Bistrice in občinskega odbora Rdečega križa. Pionirji .so mu přinesl; šopke cvetja, bonbone, kekse in klobas, In navdušenje je bilo največje, ko je njihov stoletnik z vso močjo in slastjo ugriznil v klobaso, jo pojedel in jo krepko zalil, da Je dokazal dober tek in voljo preživeti áe nekaj let.
Vaška skupnost v Sembijah je doslej z 200 tisoč dinarji lastnih sredstev 2e uredila G km gozdne poti, po kateri vsakodnevno prevažajo tovornjaki les. Potrebno 'pa bo še nekaj denarja, da bi obnov;tvena dela na tej cesti dokončali še v razdalji štirih kilometrov
(NADALJEVANJE) POSTALI SMO UDARNI
»Brigade, mirno! Komandanti, pripravite se na raport!« V varnih Petrovih rokah visi nad menoj brigadni prapor. Kadar čez ravnico utrujeno zapiha veter, prapor zavzdihne, tem-iiordeča svila zaniha in spodnji robovi zastave se dotaknejo mojih ramen.
Obliznem ocl vetra r.tzpokanc ustnice in nestrpno čakam, da poslednji komandant na moji desni preda raport. Kakor da se Je v meni naselil nemir enaindevetdesetih brigadirjev, ki strumno stoje za mojim hrbtom.
»Druže dežurni naselja! Treća koparska ORB spremna je, da saslu.ša odluku Glavnog štaba .. .«
močno prepričljiva in sama po sebi povesta več, kot bi jaz lahko napisal na nekaj straneh. Bila pa bi preveč enostranska, če bi samo skozi njiju gledali tovarno. Res, da je prvenstvena skrb vsega kolektiva dvig proizvodnje, uvajanje najnaprednejših načel nagrajevanja, utrjevanje gospodarske moči tovarne —■ vendar pa v njej delajo in živijo ljudje in to je čutiti na vsakem koraku. Člani delovnega kolektiva Telcstilne tovarne Ajdovščina dajejo pomemben prispevek kulturnemu življenju celotnega mesta, utrip njihovega dela na tem področju, pa tudi med špontniki, med di-už-beno-političnimi organizacijami in povsod drugod, je čutiti do
zadnje hiše, dO' zadnjega prebivalca naše metropole sr'ednje Primorske.
Ajdovci to vedo in imajo raidi poje tekstilce. Radi jih imajo in jim ob njihovem prazniku želijo iz vsega srca,, da bi lu-esničili vse svoje načrte in razširili in utrdili tovarno do tiste širine, kakor so si jo zamislili. Tej želji in čestit-Ivam ob njihovem jubileju v jubilejnem letu ZKJ, h katerega lepemu praznovanju v Ajdovščini so tekstilci tudi sami veliko prispevali, se pridružujejo vsi delovni ljudje Primorske, saj je tovarna brez dvoma eden izmed njenih najbolj trdnih gospodarskih stebrov.
Rastko Bradaškja
Pavle Kamenšek, ' direktor TT Ajdovščina
Prihodnjo pomlad se bomo vozili po našem niorju lahko že s hitrostjo 80 km na uro. Delavski svet avtoturističnega podjetja »Slavnik« Koper je namreč na svoji seji preteklo soboto dokončno sklenil, da kupi podjetje , v Italiji dva hidrogliserja, tako imenovani »leteči ladji«, katei-ih manjša bo imela 72 sedežev, večja pa 150. Pred kratkim 'smo manjšo od obeh že videli na poskusnih vožnjah v naših vodah. Takrat nam je italijanslto podjetje posodilo svojo ladjo, ki sicer obratuje na turistični progi Trst-Benetke.
Osnovne značilnosti hidrogti-serjev so naslednje: Ladja je grajena iz lahki'h kovin in ima popolnoma aerodinamično oblako. Ima podvodne plavuti, ki jo pri brzini 40 km na uro dvignejo nad vodo, zaradi česar lahko doseže tudi brzino 42 morskih milj ali cca. ^80 km na uro. Manjša ladja ima vgrajen enega, večja pa dva posebna Mercedesova motorja s po 1300 konjskih sil. Ladja je uporabna tudi v slabem vremenu, saj reže valove do višine 1 m in pol z nekoliko manjšo brzino. Zaradi velike okretnosti in brzine je leteča ladja nadvse priinerna za krajše ali daljše izlete po morju, kakor sploh za prevoz potnikov. Nj'ena potrošnja goriva in vzdrževanje nista velika, tako da bo prevoz s to hitro ladjo na isti relaciji stal približno prav toliko kakor
vožnja z mnogo počasnejšo, »normalno« ladjo. Tako bo vožnja iž Kopra v Dubrovniic trajala s hi-drogliserjem samo približno 9 ur, medtem ko traja sedaj na ekspresni progi dva dni. Jasno je, da je posebno za daljše proge vožnja s hitrim plovnim objektom prijetnejša, čeprav je naša obala zelo slikovita in pestra, spravi predolga vožnja še takega občudovalca narave v nerazpolo-ženj'e. Bploh pa je ena izmed značilnosti sodobnega človeka — pa naj bo tudi tuirist, se pravi na dopustTi — da se mu vedno mudi. Leteča ladja je samo tehnična rešitev te želje ljudi, ki potujejo po morju.
Za nakup obeh ladij sta potrebni visoki investiciji, slcupaj več ko pol řnilijarde dinarjev. Prav iz tega vidilca je treba priznati delovnemu kolektivu avto-
turističnega podjetja »Slavnik« in posebno njegovemu delavskemii. svetu, da je pokazal vso potrebno previdnost in vso odgovornost glede družbenih sredstev, ko je najprej zahteval temeljito analizo možnosti za rentabilno poslovanje takih ladij, predno se je odločil za nalîUD. Naravnost burna debata omenjenega delavske--ga sveta je pokazala na eni strani, kako se člani tega kolektiva v vedno večji meri zavedajo možnosti in potreb sodobnega turizma, po drugi strani .pa je njihovo vztrajanje pri dokazovanju rentabilnosti objektov, za katera bodo vložene tako visoke investicije, bilo dokaz, da znajo tudi vsako novost, pa naj bo še tako navdušujoča, najprej premeriti s prav treznimi glavami. Na pomlad torej na izlet s »Sla^vniko-vim« hidrogliserjem.
Izolski športniki med seboj
Praznovanje dneva morskega ribištva v Izoli j'e potekalo tudi v znamenju športnih .prireditev oz. tekmovanj med ekipami podjetij", posameznikov ter šahistov. Tudi tokrat so marljivi izolski športniki dokazali, da irnajo v vseh športnih disciplinah močne zastopnike, kar očitno dokazuje množičnost športnega udejstvova-nja Izolčanov v TVD Partizan.
Pevski zbor ITI. koprske MDB »Dragotin Kette«
»Molim komandante, da dodu na pozornicu,« sli.šimo dežurnega.
Pred zvočnikom stoji komandant naselja in v n.iegovih rokah rahlo trepeta odlok Glavnega štaba. Brigade so onemele. Sedem sto brigadirjev napeto čaka.
»Po prvi put se proglašavaju udarnim: , . . .Specialna Mladi gradjevlnac, III. koparska Dragotin Kette . . ,«
S Cantaruttijem, ki na odru upravlja zvočne naprave, se spogledava in nasmehneva. Čutim, kako rahlo vznemirjenje spreleti našo brigado. Komandant bere dalje:
»Po prvi put se specijalno pohvaljuju: IV. ccljska Karel Destovnik, III- koparska Dragotin Kette . . .«
V naši brigadi završi, kot bi piš burje oplazil kraško goliCavo. C,anta-rutti se stjnkovito okrene in njegov obraz izraža neprikrito osuplost. Tudi z mano ni nič bolje. Mar je mogoče'.' Izmed sedmih brigad v naselju je samo našo doletela takšna sreča. Srce mi tako razbija, da ga čutim že v grlu. Vidim, kako so brigadirji objemajo in si stiskajo roke. V tem trenutkii si ničesar bolj ne želim, kot to, da bi bila med njimi.
Komandant naselja čestita brigadam., .Sele sedaj si naši dajo duška. Do neba zaorjejo klici hura in ho-ruk. Ko je slovesnosti konec, zdr-vlin k njim. Stlskan.lu rok ni ne konca ne kraja. Ivan se ml ves srečen rcžii
»Dolžna si mi tri škatle cigaret.«
»Kaj, kaj'.'« se ne morem Uikoj sponmiti.
»Saj sva vendar stavila pred čitanjem odloka. E, ne boš se izmuznila ne.«
Ivan ima prav. Ko smo odhajali Iz logora, nas je prepričeval, da moramo dobiti tudi posebno polivalo. Seveda mu nihče nI verjel in menda sam tudi ne.
»Dobiš jih deset, samo da smo pohvaljeni,« širokogrudno izjavim.
»Potem se priporočata,« pristavi Ana svoj pisker.
Marjan raztegne meh in ob veselih zvokih se vrnemo v logor. Kljub pozni uri Markova trobenta nocoj zaman poziva k počitku. Kako bi mislili na spanje, ko pa so nam srca polna, prepolna.
NO ODRSKIH DESKAH
»Naši brigadir,U so pripravljeni na avdicijo. Se nam lahko pridružite?«
Namestnik komandanta naselja me vprašujoče pogleda:
»Kakšna avdicija? Aha, saj res. Vaša brigada daje nocoj svoj kulturni program v okviru festivalskih prireditev. Veš kaj, čemu ne bi izkoristili naših gostov iz Beograda. Včeraj sta v naselje prispela Ljubo. Tadjlč — filmski .igralec in njegov sodelavec. Oba sta odgovorna za organizacijo zaključnega festivala v Paračlnu. Posla) ju bom k vam.«
Namestnikov predlog me nič kaj ne navduši. Bojim se, da bo prisotnost uglediiih gostov še povečala našo tremo. Bili smo v skrbeh zaradi kvalitete programa, ki smo ga na hitrico spravili skupaj.
Vendar si ne upam ugovarjati. Bo, kar bo.
»Pogovoril se bom s Tadjičem, ti pa obvesti vaše,« me odpravi.
To sera komaj čakala. Odkurim jo proti logoru, kakor da bi mi gorelo za petami. Kot furija padem v šotor prve čete.
»Kje je Kodarin?«
»V velikem šotoru za taborom. Nastop pripravlja,« mi nekdo odgovori. Kes ga najdem tam. Kar barvo .spremeni, ko mu povem, kakšen obisk se nam obeta. Okrog naju se strnejo člani pevskega, zbor.a, orkestra in re-citatorji. Skoraj toliko nas je kot petkrat prstov na obeh rokah, Radovedna vprašanja kar dežujejo. Toda odgovarjati nimam pasa, kajti čez njive jo že mahata oba napovedana gosta.
»Na svoja mesta! In ne pozabite: disciplina je polovico uspeha,« pritajeno ukazuje Kodarin. Brez besed ga ubogamo. Zdaj gre zares.
Tekmovali so v kegljanju,, namiznem tenisu ter šahu (brzoturnir in simultanka).
Izidi tekmovanj:
Kegljanje — telcmovanja se je udeležilo pet ekip. 1. mesto je zasedla ekipa »Mehanotehnike«, 2. mestio Delamaaùs, 3. mesto mestna ekipa Izole, 4. in 5. mesto 'pa Elektro Koper kot gostje in »Gradbenik« Izola.
Namizni tenis — tekmovanja se je udeležilo 9 tekmovalcev v posameznih srečanjih, Demšar, Kiki, Lenardič so dosegli vsi enako število točk, za.poťedje oziroma razvrstitev je odločila set diferenca.
Šahovskega brzoturnirja se je udeležilo 6 ekip. Pr\'o mesto je osvojila ekipa Delamarisa (18Vi točke), drugo mesto »Gradbenik« (11 točk) tretje in četrto mesto sta si delili ekipi osno\Tie šole III in »Mehanotehnike« (OV^ točke), peto in šesto mesto pa osnovna šola II in osnoTOa šola I. Naj pripomnimo, da je ekipa šahistov z osnovne šole I sestavljena samo iz pio.nirjev, ki so kljub močni konkurenci osvojili kar 5 točk. Med posamezniki so dosegli največ točk Cian in Hi-^-atin (5 točk) ter Cah (4Vs točke).
Največ zanimanja med šahisti pa je bilo za simultánko, na kateri je igral proti izbrani ekipi izol-skili šaliistov mojstrski kandidat Gabrovšek. Igrali so na šestnajstih deskah, vendar Gabrovšek ni izgubil nobene partije ter je upravičeno zabeležil lepo zmago s 121V'> : 3lV; točke. Torej so domači tekmovalci dosegli samo 7 remijev, .na vseh ostalih deskah pa je pospravil mojsti-ski kandidat po celo točko,	b
NAPOVED VREMENA ZiV CAS OD 20.—27. NOVEMBRA 1953
V Evropi prevladuje nestalno vreme. V dolinah bo priliodnji teden deževalo, hribe pa bo pobelil . sne.g.
Od 20. do 21 novembrri bo hladno, potem se bo temperatura zraka nekoliko dvignila, vendar pa bo vse dni do 27, novembra vrenie nestanovitno in v znamenju padavin. Zadnje dni prihodnjega tedna lahko pričakujemo padec temperature zraka in sneg,
Vodoravno: 1. slkantca s (karalJclm fcesedHom, 6. roka med komolcem in eapestjem, 11. princip zla v Zaratu-Btrovem naulou, nasprotje Odmazdu, predstavniku dobrega, 13. -juin! sad, 14. Itwci na rake, 16. IzkSjučna pravica do proizivodnje In prodaje določenega blaga, 17. najmanjši dolec materije, IB. mohamedanstvó, 20. umet-nižJto ime prve slovenske filmske Igralke Ide Kravanje, 21. pr.itrdiUrlca, 22. pisec, pisatelj, 23, nabruáeji, 25. ha-tardna Igra na karte, 27. japonska prestodni-ca, 29. Švedska filmska igralka 3ci je dobila vzde^'ek: »božansJca«, Ï1. 'ime amerižke fEmske igralke Ek-berg, 33. kemični zjiak. za mazurij, 35. rimski pozdrav, 36. davek v delu, S7. tek čez drn ijn strn, 39. 'Italijanska filmska 'Igralka ki je prejela za svojo Vlogo v fibnu »Tetovirana roža« Oscarja, 42. del imena nadviSJe gore na svetu, 44. IcraJši melodični odlomek v skladbi, 45. trojanskii junak, praoče Feničanov, 48. srednjeveška
denarna In. utežna mera, 47. večja glasbena skladba,
Navpično: l. palača turSIah sultanov, 2. s travo poraščen prostor, 3. line slikarja Debenjaka, 4. posedujem, 5. dvojica, 6. moJko ime, 7. ljubim (iat.), 0. ToSaJ ptiSke, 9. osnovne mere, 10. obredna obleka dtiliovnikov in sodnikov, 12. obdelana polja, 13. lomljenje, 15. prebivalci našega polotoka, 16. ime francoske filmske igralke Carol, 19. 'Italijanski spolnik, 22. podredni veznik, 23. pnitok. Volge, 24. kemični znak za silicij, 25. prega-nltev, 25. velika sibirska reka, 28. jesenska -košnja, 29. drugo Jme pred-sednrlka ZAK Naserja, 30. Obri, 32. etavčna nlkalnlca, 33. gorski masiv pri Splitu, 34. lepa vrtna cvetlica, 35. spodnji del posode, 37. močno raz-tezljlva itkanjna z drobnozmato povr-žlno. 38, Ime velikega francoskega filozofa Descartesa, 40. blazen, neumen, 41. starožidovskl kralj, 43. latinski osebni zaimek.
KOMISIJA ZA RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST PRI TRGOVSKEM PODJETJU »MAVRICA« IZOLA RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
VISOKOKVALIFICIRANEGA ŠOFERJA KATEGORIJE D
PISMENE PONUDBE Z OPISOM DOSEDANJE ZAPOSLITVE POŠLJITE NA UPRAVO PODJETJA DO VKLJUČNO 26. NOVEMBRA 1959
P/i »BIHAČ« je IS. novembra priplula iz Emdena v Benetke (Porto Marghera), kjer manipulira s tovorom.
M/l »BLED« je 12. novembra priplula v Trst, kjer raztovarja pripeljano blago.
M/l »BOHINJ« je 18. novembra pri^hda iz Arnerike v Genovo, kjer raztovarja pripeljano blago, nato pa bo odplula v Nea,-pelj, Port Said in Beyrouth.
M/l »BOVEC« je 11. novembra plula skozi Gibraltar na poti v ZDA, kamor prispe 25. novembra in ho naložila žito za Srednji vzhod.
P/l »DUBROVNIK« je 2. novem-bra odplula iz Dubrovnika s tovorom za Rotterdam, kamor prispe 22. novembra.
M/l »GORENJSKA^ je 16. novembra priplula v Lattaqijo s tovorom iz Bakra. Po manipulaciji s tovorom odpluje še v Tripolis in Aleksandrijo.
P/l »LJUBLJANA^: je 17. novembra odplula iz Splita po tovor v Ždanov.
M/l »MARTIN KRPAN« je v Trogiru v ladjedàlnici v popravilu.
P/l »NERETVA« je 15. novembra priplula iz japonskega pri.sia.-nišča Sakaide v Kawasaki (tudi na Japonskem), kjer manipidira s tovorom.
M/l »PIRAN« je 12. novembra odplula z Reke v ZDA po tovor.
P/l »POHORJE« je 6. novembra plula skozi Gibraltar na poti v ZDA, kamor prispe 27. novembra.
P/l »ROG« je 16. novembra priplula v Hamburg, kjer manipulira s tovorom.
P/l »ZELENGORA« je 9. novembra phda s tovorom iz ZDA mimo Azorov in prispe danes, 20. novembra, v reško pristanišče, kjer bo razložila pripeljano blago.
Po volitvah v nov odbor LMS lansko jesen je delo kui-ilniškega aktiva skoraj zamrlo. S kooptiranjem novih članov v sekretaj'iat pa so je aktivnost zelo razmahnila. Od tedaj si sledijo različne a'keije, proS'lave, itd. Med najvažnejšimi sio: 'Proslava 15. aprila — Dneva železničarjev, ki je bila združena s proslavo 40-let-nice ICPJ in S'KOJ. Mladina s'e je udeležila vrste tekmovanj. 350 m' so delali za ureditev igrišča za odbojko, sodelovali so pri štaieti mladosti to p.ri proslavi 1, maja. Nekateri so z uspehom opravili izpite za šoferje amaterje. Na iz-letxi so bilii v Pulju in na Slavni-ku. Udeleževali so so strokovnih predavanj za pridobitev kvalifikacije. Mnogi sodelujejo v Partizanu in Svobodi.
ZAHVALA
Kirurški oddelek koprske bolnišnice v Izoli je s posebno strokovno sposobnostjo in požrtvovalnostjo opravil .moje štiri operacije, Izrekam iskreno zahvalo vsem članom tega kolektiva od primarija dr. Zidariča do zdravnikov - Idiatrgo v dr. Možine, dr. Dobnika, d.r. Koviča, dr. Trtnja-ka in dir. Košaka ter bolničarjev in vsega strežnega osebja.
Posebno hvaležnost čutim do primari j a di". Zidariča. Kirurga dr. Možino, ki me je operiral in mi vrnil ljubo zdravje, bom vedno obdi-žal v spominu.
Stanko Lulcman
Na temelju določil 33., 3G. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper
R A Z PIS prostih delovnih mest in sicer: I. Delovna mesta pri podružnici v PIRANU
1.	MESTO REFERENTA V ODSEKU PLAČILNEGA PROMETA. Pogoji: Ekonomska srednja šola z najmanj 5 let službe v finančni stroki, od teh 3 leta bančne službe.
2.	MESTO PRIPR.iVVNIKA BANČNEGA USLUŽBENCA. Dovršena Ekonomska srednja Sola.
II. Delovna mesta pri sedežu banke
v KOPRU 1. MESTO REFERENTA ZA EVIDENCE IN ADMINISTRACIJO V ODDELKU KRATKOROČNIH KREDITOV.
Pogoji: Ekonomska srednja šola z najmanj 10 let finančne službe ali 5 let bančne službe.
Prijave po tem razpisu je dostaviti Komunalni banld Koper v roku 15 dni po objavi.
Ravnateljstvo Vzgojnega zavoda »Elvira Vatovec« v Portorožu razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE (RAČUNOVODJE).
Pogoji: popolno obvladanje poslov računsko-finančne stroke, poznavanje delavsko-uslužbenskih zakonskih predpisov, samostojno vodenje administracije in korespondence.
2.	Mesto OTROŠKE NEGOVALKE. Pogoji: Končana šola za negovalke ali šola za bolničarje, obvezno- stanovanje v zavodu.
Nastop službe 1. I, 1960 ali po dogovoru. Plača po uredbi — velja za obe mesti.
K pravilno kolkováním prošnjam, ki naj jih interesenti pošljejo v desetih dneh po objavi razpisa ravnateljstvu zavoda, je treba priložiti Se izčrpen življenjepis, prepis .spričevala o šolski kvalifikaciji in dokazila o dosedanjem službovanju.
Herbert G run: SLAVNIPUNT
Založba Obzorja Maribor je v počastitev 40-letnice ZKJ izdala knjigo Herberta Gruna SLAVNI PUNT. Pod tem skupnim na.slovom je Grtin pripravil odrski . priredbi Aškerčeve »Staro pravde« in Potrčevega .«Zločina«. Čeprav sta ti dve deli nastali v različnih področjih .slovenskega literarnega razvoja, se organsko dopolnjujeta in kot zaokrožena celota predstavljata doprinos k literarnemu proslavljanju Stirldesetletnlce ZKJ.
GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede dopisne splošnoizobraževalne šole osemletke oziroma biv.še nižje gimn.azije po programu za odrasle.
Sola bo organizirana v dveh stopnjah.
V	prvo — nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo šolsko izobrazbo.
V	drugo — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, kdor je končal G razredov osemletke ali tej ustrezne šole.
Vpis traja do 31. decembra letos.
Pričetek šole bo v mesecu januarju 1960.
Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih in terenskih odborih ZB ali na DOPISNI SOLI, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3 (telefon 30-043).
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje o-ta glavni e'esti pod Šmarjami ugodno prodam zaradi bolezni. Bandel Ivana, Kavrljak 34 — Ba-ndel, Šmarje pri Kopru.
PRODAM skoraj novo TOBI dodatno pečko -po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM hišo z dvema dvosobnima stanovanjema za dvosobno stanovanje z garažo v Kopru ali bhžnji okolici. Naslov v upravii lista.
Te tlnJ so pretekla tri leta od ustanovitve motoriziranega odreda JLA, ki je najmočnejši oddelek varnostnih sli Združenih narodov na Sinajskem polotoku. Jugoslovanski odred je v teh letih žel ugledna priznanja najvišjih vojaških voditeljev oboroženih .sil OZN v Egiptu, saj je dosledno izpolnjeval odgovorne naloge za ohra' uitcv miru v tem delu sveta.
Najprej: a sej, udeležba na sejah odbora SZDL, 300 prostovoljnih delovnih ur (popravilo zidu, či.ščenje vodnjakov, na'pajališč m poti). To je glavna vsebina poročila o dosedanjem delu.
V bodoče ipa: Mladinska organizacija mora 'biti .prva pri vsakem prostovoljnem delu; čim.prej organizirati predavanje o razvojni ipotj Jugoslo-van.ske mladine in SKOJ; na študijske sestanke pozimi bomo povabili tov. Jamnika in člane mladinskega komiteja iz Sežane; v polnem številu se bomo udeležili volitev v odbor SZDL,; skušali bomo organizirati pevski zbor in dramsko skupino v okviru prosvetnega društva v Štanjelu; Se nadalje se bomo trudili, da bi si uredili lasten prostor za prosvetno delo in za sestanke.
Vse to zveni kakor napoved tekmovanja. Volje je mnogo in uspehi ne morejo lzostat,i.	-er
KOPER: 20. 21. -in 22. novembra ameriški barvni film Vista-vlsion V SENCI VESAL, 23. in 24. novembra egipčanski barvni film cinemascope ZEMLJA SANJ, 25. in 26. novembra ameriški film cinemascope OBTOŽUJEM.
IZOLji: 19. novembra ameriški barvni film Vista-vision V SENCI VESAL, 20. novembra ameriški barvni film PONY EXPRESS, 21. in 22. novembra egipčanski barvn-i film cinemascope ZEMLJA SANJ, 23. in 2-1. novembra francoski film ČLOVEK V DEŽNEM -PLASCU, 25. in 26. novembra mehiški barvni film GLASBA V NOCI.
PIR.AN: 20. novembra ameriški barvni illm Vlsta-vision PROIZVAJALCI DE2JA, 21. novembra francoski film MODERNA DEKLETA, 22. in 23. novembra iitalijanski barvni film cinemascope HERKUL. 24. in 25. novembra italijanski barvni film cinemascope SPOMINI NA ITALIJO, 26. novembra ameriški bai-vnj film BORBA ZA POSEST.
PORTOROŽ: 20. novembra ameriški barvni film cinemascope HERKUL, 21. novembra italijanski film BIGAMIST, 22. novembra francoski film MODERNA DEKLETA, 23. novembra francoski film cinema-scope PORTUGALSICE PERICE, 24, novembra italijanski film BURJA, 25. in 26. novembra Italijanski barvni film cinemascope SPOMINI NA ITALIJO.
ŠMARJE: 21. novembra ameriški barvni film PONY EXPRES, 22. novembra avstrijski barvni film MOZART, 25. novembra ameriški barvni film NA OVINKU REKE.
ŠKOFIJE: 21. novembra avstrijski barvni film MOZAH.T, 22. .novembra češko-bolgarski film LJUBEZENSKA LEGENDA, 25. novembra av-strij.ski barvni film NOC V BENETKAH.
POSTOJNA: 21. .in 22. novembra italijanski 'barvni film cinemascope ZADNJI RAJ, 24. In 25. novembra angleški film COLN, KI JE UMRL OD SRAMU, 26. in 27. novembra madžarski film DVANAJST ZADETKOV.
r-RESTRANEK: 22. jugoslovanski film NAJINA POTA SE LOČIJO, 25. novembra angleški film PLAVOLA-SA ZAPELJIVICA.
SE2AN.A: 21, in 22. novembra ameriški film CAKOVNnC IZ OZA, 24. in 25. novembra ameriški film PLES NA VODI, 26, in 27. novembra NALOGA MAJORJA LEEKSA.
NEDELJA, 22, novembra: 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja-»Nagrajevanje po enoti proizvoda na posestvu Brič<i — Vprašanje nakupa m potrošnje umetnih gnojil ^ Pot po Makedoniji: pripovdeuje republiški ljudski poslanec Davorin Ferligoj — 0.30 Z narodno pe.smiJo v nedeljsko Jutro — 9.00 Naša reportaža ».Sami si režemo svoj kos kruha« — 9.15 Zabavni zvoki — 13 jo Sosedni kraji in ljudje — 14 00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 35,10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij,
VSAK DAN je ob 7.15 Jn 7.40 Glasba za dobro Jutro, vmes ob 7.30 Vesti Vesti so nato Se ob 13.30 in 15.00, ob ::"),10 pa zabavna glasba, vmes reklame,
PONEDELJEK, 23. novembra: 13.40 Kmetijski nasveti »Zimsko šliroplje-nje sadnega drevja« — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športna oddaja — 14,40 Izbrane melodije — 15,20 Veseli tržiškl kvintet.
TOREK, 24. novembra: 13.40 I'Cmetij-ska univerza »Farmska proizvodnja mleka v Sloveniji® — 13,50 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življenje »V krožku OZN v No-vl Gorici« — 14,50 Glasbena medigra — 15.20 Narodne pesmi in plesi -iz raznih krajev Jugoslavije.
SREDA, 2Ï. novembra: 13.40 Kmetijski nasveti: Prvo zimsko škropljenje breskev — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik; Primorske prireditve v novo zimsko sezono — 14.40 Narodni odmevi — 15.20 Primorski pevski zbori: Moški zbor Prosek—'Kontovel — 15,40 Iz zbornika spominov.
Četrtek, 26. novembra: 13.40 Kmetijska univerza: Sodobna obnova vinogradništva v Slovenski Istri — 13.50 Ciganske melodije — 14.00 Glasba po željah — 15.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15.20 Dalmatinske popevke.
PETEK, 27. novembra: 13.40 Kmetijski nasveti: Ob odkupu kmetijskih pridelkov, 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domača aktualnosti: Ne zavlačuj mo z obračuni — 14.40 Pesmi Danila Bučarja poje ženski vokalni kvartet — 15,20 Igra ansambel Milana Stanteta.
SOBOTA, 28, novembra: 13.40 Kmetijska univerza: Vzgojne oblike v sodobnih nasadih — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Igra orkester Franck Chackesfield — 15.20 10' z Darijem in Darkom — 15J0 Iz naših kolektivov.
(Nadaljevanje s 6. strani) stroko-vno in organizacijsko delo v menzi.
Utemeljeni so tudi očitki, da imajo upravniki nekaterih, menz premalo organizacijskih sposobnosti; ne nabavljajo pravočasno kmetijskih pridelkov, s katerimi bi jih po vnaprej sklenjenih pogodbah oskrbovale kmetijske zadruge s kvalitetnim blagom ,po grosističnih cenah, ne sldi-cujejo občasnih posvetov z osebjem in abonenti, kar bi omogočilo obojestransko razumevanje itd. Razumljivo, da bodo morali upravniki meuz posvetiti več pozornosti stroko-VTiemu izpopolnjevanju svojega osebja. Ob tej priložnosti opozarjamo na tečaj za kvalifikacije in polkvalifikacije, ki ga bo v zilmskih mesecih vodil v Kopru Zavod za pospeševanje gospodinjstva.
Uprave men-z bi morale uvesti plačevanje hrane vnaprej (vrednostni boni) — da obrati družbene prehrane ne bi bili odvisni od upnikov, oz. đa bi se lahko pravočasno in bolje oskrbeli z živili,
« Iz gornjih podatkov Je torej očitno, da bo treba vzporedno z uvajanjem obratov driižbene prehrane skrbeti tudi za organizacijsko plat in najti oblike in sistem dela obratov družbene prehrane. Prevladuje mnenje, da bi zbori proizvajalcev pri občinah ob sodelovanju s' sindik.alnim) organizacijami ter organi družbenega samoupravljanja to nalogo najlaže uspe,šn.o izvedli.	B. Borovič
Naznamenitejši dogodek preteklega tedna je bilo —■ -po pravilu, da se začnemo pogovarjati o vremenu, kadar nimamo drugega — neznansko deževje z vetrom in grvienjem, kar je v tem času prav gotovo znamenje za S7ieg. Pa ne mislite, da sem se kar tako zmislil na tiste obilne vode. Krive so, da se mi je na vso moč povrnila revm-a in ine zdaj že nekaj dni močno preganja — kako torej ne bi mislil na X7odo. Bila pa je tista voda na koprski avtobusni postaji v nedeljo zvečer in ko sva se z Juco vračala z avtobusom iz Izole, kamor sva šla pokušat poceni ribe in refošk za ribiški praznik, naju je šofer odložil prav sredi največjega jezera vode na postaji, nakar je sledilo neprostovoljno kopanje v ledeiii vodi. Tisti srečniki, ki so se peljali naprej in jim ni bilo treba stopiti iz avtobusa, pa so se v njem lepo na varnem- na vso moč Čudili:
»Glej, glej, kakšno deževje. To se je moral prav oblak utrgati.
da je morje talio naraslo..Ti kontinentalci.
Ko sem že pri letošnjem ribiškem prazniku v Izoli, naj povem, da sva se z Juco zaradi omenjenih popustov pri pijači in jedači kaj lepo imela in da je prava_ sreča, da je bila Juca z menoj, ker bi sicer gotavo ne m.ogel sam nazaj v Koper, kakor niso mogli (zato, ker niso imeli svojih Juc s seboj) vsi tisti ribiči, ki bi se morali popeljati s svojimi korablji do Kopra in nazaj in je tista vesela vožnja odpadla in je nafta ostala lepo neporabljena, kakor je ostala neporabljena ena točka izmed številnih v bogatem programu praznovanja. Pa ni bilo tega nikomur ■ žal, naj-manj pa tistim, ki bi m-orali po slabem vremenu voziti in misliti na tiste, ki so z ribami v rokah posedli okoli škafov refoška.
Neka prijateljica (dobro, da Juca ne ve zanjo) mi je javila iz Pivke, da tainkaj sprejeviajo v iLk v trgo-vine vajenke, stare dvakrat po šestn^ajst in pol let — skupaj torej tliintlideset. Če bi
se katera hotela učit v trgovino, pa je svoje najlepše in zato najbolj pripravne čase že prespala, naj se torej kar v Pivki oglasi.
Nisem pričakoval, da se bo kdp ali katera spravila nad prijatelja in sodelavca pisatelja v Vremski dolini. Kaže, da se je neki tako zelo zameril s svojimi inozevi-skimi paketi, da zdaj m-ene pada, kako da p^lstim take čenče objavljati. Celo d^opisnico je m drobno načečkala in se Jiazabav-Ijala, nazadnje pa je le prišla z barvo na dan: ... »Če pa veš, da so take punce na pošti tudi taki falotje, kaj pišeš in govoriš — vedno je blo, da se je previenja-valo, da se ni ogrelo pod njimi in da se je zraku druzega nabralo, to ne delajo samo poštarice, ampak tildi drugi na splošno.. Koj sem se zinislil na mačka, kt zamijavka, če mu na rep siopts in bo s tem prav gotovo nekaj podobnega, zato vie za prijatelja ni prav nič strah, ker sovražnik ni več nevaren, če ga enkrat poznaš, Tcoi so pravili že stari Slovani, ki so bili pogani. Ker je torej ta skrb z glave, naj danes kančam in vse prav lepo pozdravljaju!
Vaš Vane
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
v predzadnjem Itolu primorskega nogomeuicga prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Tomos—Auliovo 2 :1, Postojna—Rudar 5 : 2, Sidro— Primorje 1 :1, Tabor—Ilirska Bistrica 4 : O in Branik—Tolmin 0 :2. Adrla Je bila prosta.
Nedeljsko kolo je spet prineslo veliko presenečenje: Branik je nepričakovano izgubil na domačem igrišču in si tako zapravil vse možnosti za osvojitev jesenskega prvenstva. Delno presenečenje je tudi neodločen izid V Piranii. Kolo pred koncem je položaj zelo zapleten in je zelo težko reči, kdo bo zmagovalec. Na papirju imata največ možnosti Tolmin in Postojna. Tolminci igrajo doma iji so zdaj v taki formi, da jim zmaga
RAZPIS
Komisija za brodarstvo pri Okrajnem oboru Ljudske tehnike Koper razpisuje »Tekmovanje modelov jadrnic vseh razredov (tipov) in proste gradnje, Icj bo v koprskem zalivu v nedeljo, dne 29. novembra 1959. Pričetek tekmovanja ob 10. uri.
Najhitrejša jadrnica prejme v trajno last pokal Okrajnega odbora LT.
Najbolje grajena in opremljena jadrnica prejme praktično nagrado Republiške Jadralne komisije.
V kolikor bo prijavljenih večje število jadrnic raznih razredov, bo prireditelj določil poseben način tekmovanja. Obenem pa bo podelil tudi večje število nagrad.
Prireditelj bo ob tej priložnosti organiziral tudi tekmovanje plovnih modelov vseh -vrst na razne pogone, če se bodo do roka prijavili najmauj trije modeli.
Tekmovanje jadrnic pa bo le pod pogojem, da bo do roka prijavljeno najmanj 10 jadrnic.
Prijave so neomejene, Vsi interesenti pa morajo dostaviti prijavo'z opisom jadrnice najkasneje do 27. novembra 1959 na naslov Okrajni odbor Ljudske tehnike — Komisija za brodarstvo v Kopru p. p. 11. Udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost.
ne bi smela uteči. Pa tudi Postojna ni brez možnosti v Mirnu proti Adri-I, V primeru poraza, Tolmina in Postojne pa bi bil lahko prvi celo Tomos, ki igra na domačem igrišču z Rudarjem in bo verjetno osvojil dve točki. Možnosti je torej vse polno in je zato pričakovati, da bo zadnje kolo prineslo ostra in borbena srečanja,
V	najvažnejšem srečanju predzadnjega kola Sidro—Primorje sta si nasprotnika r.'i.zdelila točki. Tekma je imela zelo buren potek. Domači so bili boljši, medtem ko so se gostje krčevito branili.
V	Kopru smo gledali najslabšo tekmo letošnje sezone. Res se ne da na blatnem igrišču prikazati kdo ve kaj, vendar bi moral Koper proti zadiije-mu na lestvici bolje igrati. Toda bili smo priča skrajno neinteligentni igri domačinov, ki so se na blatnem igrišču posluževali kratkih pasov in zapravili v prvem polčasu najmanj 10 stoodstotnih priložnosti. Tako se je prvi polčas končal brez gola. V drugem polčasu so Koprčani sicer dosegli vodilni gol, vendar so gostje nato vzeli pobudo v svoje roke in po seriji napadov tudi izenačili. Tekma bi se najbrž končala neodločeno, če ne bi vratar gostov, ki je bil sicer najboljši igralec na igrišču, napravil hude napake pri degažiranju žoge in je sodnik dosodil indirektni udarec v korist Kopra. Pogačnik je z ostrim strelom poslal žogo v gol.
V	igri z Rudarjem so Postojnčani spet dokazali, da so povsem preboleli krizo. Napad je tudi tokrat igral enostavno ter s hitrimi akcijami ustvarjal nevarne položaje pred vrati gostov. Rudar se je boril požrtvovalno, vendar je bil proti razpoloženemu nasprotniku brez moči.
Po daljšem presledku je sežanski Tabor spet osvojil obe točki. Igra je bila obojestransko zelo slaba. Domačini so bili v premoči in rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču.
Tolmin je nepričakovano osvojil obe točki v igri z Branikom. Zmaga Je bila plod boljše fizliine kondicije gostov. Na težkem in blatnem igrišču so imeli vse do zadnje minute pobudo in njihova zmaga Je povsem zaslužena. Sistematične priprave Tolmina na letošnje prvenstvo ter redni treiiingi zmeraj bolj prihajajo do izraza. Medtem ko igralci nekaterih
društev (na primer Tomosa) menijo, »da že vse znajo« in da jim ni treba hoditi na treninge, se Tolminci skrbno pripravljajo na i.grišču in v telovadnici. V začetku prvenstva nI nanje nihče računal, zdaj so glavni kandidati za prvo mesto!
LESTVICA
Primorje	10	5	3	2	21:21	13
Tolmin	9	5	2	2	33:15	12
Postojna	9	5	2	2	20:11	12
Tomos	9	5	1	3	17:12	11
Sidro	9	4	2	3	20:12	10
Tabor	a	4	2	3	22:22	10
Branik	9	4	1	4	25:13	9
Adria	9	3	1	5	19:30	7
Ilirska Bistrica	9	1	2	G	8:34	4
Anhovo	9	1	1	7	7:28	3
V zadnjem Itolu se bodo pomerili: v Tolminu Tolmin : Sidro, v Ilirsld Bistrici Ilirska Bistrica : Branik, v Anhovem Anhovo : Tabor, v Kopru Koper : Rudar in v Mirnu Adria : Postojna. Primorje je prosto.
Z medmestnega šahovskega srečanja Ljubljana — Koper minulo soboto v sejni sobi Okrajne trgovinske zbornice
v soboto zvečer so naši ljubitelji šaha doživeli lepo .presenečenje. V Koper je namreč prispel ljubljanski šahovski klub, ki je med najstarejšimi šahovskim:! organizacijami v državi, saj deluje neprekirgeno že 45 let.
Z domačini so se pomerili na devetih deskah in zmagali z Izidom 47 in pol : 33 in pol. Glede na renoTiiranega nasprotnika je rezultat za Koper vsekakor ugoden.
SLOVENSKA CONSKA LIGA
V	nedeljo j'e bil v slovenski conski ligi prost dan. Na sporedu je bila tekma med Novo Gorico in Soboto v Niovi Gorici, ki se je končala neodločeno 1:1. Igra je bila borbena, vendar zara^ razmočenega igrišča raztrgana in nelepa. Gostje so prvi prišli v vodstvo in ga obdržali ves prvi polčas.
Domačinom je šlo bolje v dini-gem polčasu, ko so bili v precejšnji premoči. Ze v prvi nni-nuti bi moral sodnik dosoditi enajstmetrovko v njihovo korist, ker so gostje zi-uSili Križaja v kaťenskem prostiom. Toda sodnik je potegnil žogo iz šestnaj-sterca. Domačini so nadaljevali z napadi, vendar brez uspeha. Šele dvG minuti pred koncem je sodnik dosodil enajstmetrovko v njihovo korist, ker je branilec napravil roko v kazenskem prostoru. Nova Gorica je vložila protest zaradi slabega sojenja sod-nilia Kanduča iz Ljubljane.
V	nedeljo pa se obeta letošnji novi interesant-nejši nogometni dogodek na Primorskem. V Izoli se bosta namreč pomerila Izola in Nova Gorica. Brez dvoma bo to srečanje zelo privlačno, saj ne
bo šlo le za točke, marveč tudi za pr'estiž.-
Lestvica:
Branik	9	6	1	2	37:	:11	13
Maribor	9	6	1	2	12	:7	13
Kladiv ar	9	6	1	2	31	:26	13
Triglav	9	6	0	3	25	:19	12
Rudar	9	5	1	3	27	:8	11
Sobota	10	4	■2	4	21	:16	10
Krim	9	3	4	2	10	:12	10
Ljubljana	9	4	0	5	16	:20	8
N. Gorica	10	2	2	6	23	:35	6
Graiičar	9	2	2	5	10	:31	6
Ilirija	9	2	1	6	9	:21	5
Izola	9	0	3	6	8	:23	3
Dvoboj je bil v reprezentančni sobi okrajne trgovinske zbornice v Kopru, ki pa je bila premajhna za veliko število ljubiteljev šaha, ki so si hoteli ogledati to zanimivo prireditev.
Pred začetkom sta izmenjala pozdrave predsednik KŠD dr. Jeruc in predsednik lSk Ciril Vidmar. Oba sta poudarila zadovoljstvo, da je prišlo do tega dvoboja, ki naj bo uvod v tradicionalna srečanja, ki jih nameravajo v prihodnje organizirati med Koprom, Trstom in Ljubljano. V okviru teh načrtov bo žc v začetku decembra v Trstu dvoboj Koper—Trst. Koprsko moštvo bodlo okrepili nekateri igralci Izole.
Dvoboj se je odvijal po tako imenovanem ševeniškem sistemu. Igrali so na devetih deskah vsak z vsakim. Eldpj sta se dogovorili, da bodo partije trajale po šestnajst minut, kar pomeni, da je imel vsak igralec osem minut časa za eno partijo. Kolikor ni bilo v šestnajstih minutah odločitve, je izgubil partijo tisti igralec, ki je prekoračil čas. R.azumljivo je, da je zahteval tako hiter tempo igranja skrajno koncentracijo (po istem sistemu so igrali nedavno brzoturnir ob zaključku turnirja kandidatov, na katerem je zmagal Talj).
Ljubljančani so nastopili v nekoliko oslabljeni postavi, ker se trije člani LSk udeležujejo turnirja za prvenstvo Slovenije. Kljub vsemu pa so bili v postavi Pire, Preinfalk, Stupica, Sikošek, Mlinar, Ciril Vidmar, Fajfar in brata Paš še zmeraj premočen nasprotnik razmeroma nizko kategoriziranim koprskim šahistom, pa čeprav so imeli le-ti znatno pojačanje v tržaških mojstrih Filipiču in Lakoviču.
Koprčani so nastopili v najmočnejši postavi, ki jo premorejo (Omladič,
Gerželj, Verk, Zavec, Jevnikar in Habič, medtem ko sta se na sedmi deski izmenjavala dr. Jeruc in Trža-Can Sosič. Le-ta Je tudi pripravil največje presenečenje dvoboja, ko Je premagal Pirca.
Končni izid je uspeh za Koper. Lahko trdimo, da bi bil izid še ugodnejši, če ne bi nekateri igralci Kopra igrali pod običajno formo. Najlepši uspeh je vsekakor dosegel inž. Verk, ki je od devetih partij dobil osem. Izgubil je le eno partijo, in sicer s Pircem, vendar Je v tej partiji v boljši poziciji spregledal figuro.
Verk je s tem postavil tudi najboljši individualni rezultat dvoboja. Se nekaj boljših individualnih rezultatov: Stupica 7, Pire in Vidmar G in pol, Filipovič 6, Sikošek 5 in pol ter Preinfalk, Lakovič in OmladlC po pet točit
Na.i omenimo še nekaj pomembnejših zmag koprskih šahistov: Pirca sta premagala Omladič in Sosič, Prein-falka — Verk, Jevnikar dn Habič, Stupico — Verk, Mlinarja — Lakovič, Omladič in Verk, Sikoška — Filipovič, Lakovič in Verk ter Vidmarja — Omladič in Verk.
Naslednji dan je odigral mojster Preinfalk simultánko proti dvajsetim koprskim šahistom, med katerimi so bili večinoma srednješolci. Preinf.ilk je 14 partij dobil, 2 izgubil in 4 re-miziral. Zmagala sta Erjavec in Ko-cet, remizirali pa so Kovač, Habič ml., Urek in Musar.
PRED OKRAJNIMI DELAVSKIMI ŠPORTNim IGRAMI V KOPRU,
IZOLI IN SEŽANI
V nedeljo, 22. novembra, bodo v Kopru, Izoli In Sežani prve delavske športne igre koprskega okraja. Naš sodelavec je v zvezi s tem pomembnim dogodkom navezal kratek razgovor s predsednikom komisije za telesno vzgojo pri Občinskem sindikalnem svetu v Kopru Milutinom Veselom.
Predvsem bi me zanimalo, kako ste zadovoljni s Številom prijavljenih?
Prijave so presegle naša pričakovanja. Vse občine bodo poslale svoje reprezentance, tako da bo nastopilo 54 ekip. Računamo na nastop okrog 360 tekmovalcev in tekmovalk. Zlasti je treba pohvaliti Koper in Izolo, ki sta prijavila moške in ženske ekipe za vse panoge tekmovanja.
Boste zmogli razmeroma obsežno organizacijsko delo?
Organizacija je v rokah okrajnega sindikalnega sveta v Kopru, ki de napravil vse, da bodo tekmovanja po-
KOLEKTÏV TOVARNE MOTORNIH KOLES TOMOS JE OSNOVAL
Kot smo že poroD,ali, je bil pretekli teden v tovarni motornih koles Tomos ustanovni občni zbor TVD Partizan. Ker gre za ustanovitev prvega tclesnovzgojnega društva tovarniškega kolektiva v državi, lahko upravičeno trdimo, da je dal kolektiv Tomosa edinstven zgled vsem večjim kolektivom. V takem vzdušju je potekal tudi ustanorai občni zbor, ki
N0V'0izi>0ijeni predsednik prvega industrijskega telesno-vzgojnega društva v Jugoslaviji -- TVD Partizan TOMOS, Franc Pečar, med svojem govorom, v katerem je omenil potrebo po množičnem športnem udejstvovanju tovarniškega kolektiva
•SO se ga razen številnih članov kolektiva udeležili sekretar Zveze za telesno vzgojo Tomaž ŠavTiik, gospodar Zveze tovariš Vojkar, zastopnika Zveze za telesno vzgojo okraja Koper, tovariša Kolene in Strgar, ter predstavniki koprskega društva Partizan, OK LMS Koper, Okrajnega sindikalnega sveta in drugi.
Občni zbor je v imenu iniciativnega odbora otvoril Miloš Velnir, tajnik novoustanovljenega društva. Poročilo o dosedanjem delovanju posameznih športnih sekcij v tovarni Tomos, kot tudi živahna diskusija, so pokazali, da so v Tomosu vsi pogoji za sislem.atično in uspešno telesno-vzgojno delo, lu bo našlo v organiziranem društvu svoj polni in pravi smisel.
Ker je v tovarni Tomos bilo že v samem začetku njenega delovanja opaziti vso skrb za zdravje ter dobro mentalno In telesno počutje delavcev, lahko tudi skrb vodstva podjetja za ustanovitev lastnega TVD Partizan prištevamo med take pobude. Že nekaj let namreč aktivno delujejo razne • športne sekcije, predvsem namizni tenis, odbojka, nogomet, streljanje in šah. V nedavnem tekmovanju sindikalnih podružiiic koprskega okraja so v vseh disciplinah dose.gli Tomo-sovci prv:t mesta. Razumljivo, da so ti lepi rezultati posledica vztrajnega dela ter volje in ljubezni do športnega udejstovanja večine članov kolektiva., Žal p,a pomanjkanje športnih objektov prccej ovira redne treninge raznili športnih .sekcij.
Številne športne sekcije bodo prav v TVD Partizan imele možnost enotnega in načrtnega delovanja in kar je še bolj v.ižno — dani so vsi pogoji za množično udcjstvovanje članov kolektiva v telesni vzgoji.
Na zboru je govoril tudi glavni direktor tovarne Tomos FiMnc Pečar, ki je med drugim dejal, da ima podjetje velik Interes, da bo imelo čim bolj zdravo delovno silo — kadre, ki bodo proizvajali. Tovariš Pečar je izrazil prepričanje, da bo to moč do-
seči ravno s telesno vzgojo in TVD Partizan je taka organizacija, ki združuje vse možnosti telesnega in duhovnega razvoja svojih članov.
Z ustanovitvijo lastnega društva Partizan v Tomosu so dani torej pogoji za dosego postavljenih nalog. Kolektiv Tomosa je prepričan, da bo kot doslej tudi v bodoče deležen razumevanja vodstva podjetja in Je prav zaradi tega izvolil za predsednika novo ustanovljenega tlruštva tovariša Pečarja.
tekala nemoteno, Pri tem seveda računamo na obljubljeno pomoč športnih organizacij in športnih sodnikov, zlasti iz Kopra, Izole in Sežane, kjer bodo tekmovanja. Morali pa se bomo seveda pošteno potruditi, kajti tekmovanj je precej, na razpolago pa imamo le en dan.
So nastopile kake spremembo v sporedu?
V glavnem bomo ostali pn prvotni zamisli. Vsa tekmovanja se bodo začela v nedeljo ob 9,30, le tek čez drn in strn bo ob enajstih dopoldne. Kakor je znano, bodo tekmovali v atletiki. namiznem tenisu, odbojki, teku čez drn in strn, nogometu in šahu v Kopru, v nogometu in v streljanju v IzoH in v balmanju v Sežani. Spremenili pa smo sklep glede finalne nogometne tekme, ki bo na sporedu v Izoli ob 13 kot predtekma primorskega derbija Izola—Nova Gorica.
Ali boste z okrajnimi delavskimi tekmovanji nadaljevali?
Letošnje delavske igre smo priredili v počastitev 40-letnlce ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Ze to dejstvo in pa pokroviteljstvo predsednika okrajnega ljudskega odbora Albina Dujca daje dogodku' poseben poudarek. Naš namen je, da postane prireditev tradicionalna. Vprašanje pa je, če borno ohranili to obliko. V nekaterih občinah namreč tekmujejo v občinskih sindikalnih ligah in bi bilo morda primerneje, če bi nastopile zmagovite eldpe delovnih kolektivov namesto občinskih reprezentanc. Sicer pa nam bo sama praksa pokazala, za katero obliko se bomo odločili prihodnje leto.
MALI ROKOMET
il
Naldjučje je naneslo, da bomo tudi v rokometu gledali v nedeljo primorski derbi. V Kopru se bosta pomerila namreč domače moštvo in Ajdovščina. Pogled na lestvico kaže,, da so obema točke zelo potrebne, razen tega pa gre tudi za prestiž. Obeta se torej zanimivo srečanje, v katerem dajëmo nekoliko prednosti Koprčanom, Id igrajo doma in ki so v zadnjem času v nekoliko boljši .fonni kot Ajdovci,
Preteklo nedeljo je b.ila Ajdovščina prosta, lier je njen nasprotnik Odred igral četrtfinalno tekmo za jugoslovanski pokal. Koper pa je odootoval v Maribor, kjer je tesno izgubil z Branikom (9:10). V začetliu se gostje niso znašli in domačini so vodili s 6:0. Nato so prevzeli pobacio gostje, ki so v silovitem na-
letu izenačili in c'elo prešli vodstvo. Na koncu se je razvila ogorčena borba za zmago. Še nekaj sekund pred koncem je bil rezultat netodločen 6:8, ko so gostje napravili grobo napako in izgubili. Glede na dogodke na igrišču bi Koprčani zaslužili neodločen rezultat. Vse moštvo je igralo požrtvovalno, zlasti pa se je odlikoval vi-atar.
Lestvica:
Mladost
Odred
Rudar
Krim
Branik
Svoboda
S) ovan
Koper
Ajclovščina
Kovinar
8 6 1 1 159:132 13
7	6 0 1 173:121 12
6	6 02 149:109 12 841 3 130:127 9 84 1 3 136:147 9
82	2 4 143:139 6
83	05 132:136 6
8	2 1 5 132:166 5
7	115 121:149 3
8	116 127:168 3
Na sliki je Farah Diba, 22-let.na iranska študentka, ki S'j šola v Parizu. Bila naj bi Se ena sodobna Pe-pelka — nasledila bo namreč Sorayo na izpraznjenem prestolu ob šahu Rizi Pahleviju. Ta jo je že krepko podprl z denarjem i7i se je zato naselila pred odhodojn dojup'? v luksv.z-nem. hotelu Crillon, najboljše pariške modne hiše pa ji hitijo na ziso moč. pripravljati balo in poročno obleko
IZNAJDLJIV! ŠOFER
Avtomobili so nadloga ?.a pcšcc, ptšci za avtomcibilisle, Tllcli pešci so premalo previda: in prepočasi se umikajo, T^uigi Spagiicli 17. Milana .1c imel v oskrbi lovorni avlo. Vedno se mu je mudilo, pešci pa počasni. Pa si .ie izmislil svojevrstni način liupanja. Na zvočni trak so mu posneli i-e-volverske slrele. Ce navadna hupa ni zalegla, je vključil zvočni trak in cesta je bila v Uenutku prosta. Zdaj mu je oblast ■■streljanje« po cestah prepovedala.
BOKSARJEV AVTOGRAM
Legendarni svetovni mojster iz velikih dni boksarskega športa Jack Dempsey je komaj stopil na švedska tla, že so mu v Goteborgu molili pod uos sto in slo knjižic s prošnja za podpis. Zajetni C3-letni gastronom je igraje ugodil živo izraženi želji navdušenih oboževalcev, ki pa so kaj hitro piičell natezati obraze. Razočarano presenečenim prosilcem je mož pritiskal v knjižice gumijast žig s skromnim stavkom; »Jack Dempsey, največji boksar vseh časov, Ttí pozdravlja!«
UBOGI ŽELODEC
Ameriški artist Jîenry A, Bruns je v senzacionalni predstavi v New Yorku namesto ostrih nožev in mečev pogoltnil 54 cm dolgo neonsko cev, ki je bila priključena na električno omrežje, tako da se je znotiraj »zasvetil«. Ko se mu je nedavno med predstavo kolc-nilo, je nastal kratek stik. Cev se je zdrobila. Bruns je nekaj steklenih drobcev izplju-val, Oitala so mu odstranili v bolnišnici. Zdaj bo požiral rajši spet meče.
Pogled na »sakralno« četrt Salzburga ali Solnograda po naše, v Avstriji. Avstrijci se hvalijo, da šteje ta pogled med pet najlepših panoramskih vedxit sveta — toda se vam 7ie zdi, kot da gledate Ljubljano? Gornjo sliko so te dni pogreli, ker je bila obnovljena starodavna gledališka hiSa, ki jo je videti v spodnjem desnem delu
NESORAZMERNA DARILA
Po končani sijajni no.s^ometni teknil med SK-Hamburger SV in SK Real ûladrid so na banketu Spanci, vsakemu izmed hanzeatske enajstorice poklo-ii.li zlato /'.apeslno uro s );lub-ikim znakom na številnici. Hamburžani so se enajstim zvezdnikom s sončnega juga oddolžili s kuponi pi-vovrst-nega blaga za po tii srajco. Zlata ura ; tri srajce!
Gornja slika ne kaže 32 kopij filma Ben Hiir, marveč je to 32 delov tega gigantskega filma, katerega predvajanje traja tri ure in tri četrt nepretrgoma. Film je stal Američane težke milijone. Ob filmskim kasetah izraelska filmska igralka Haya Hararit, ki ima v gornjem filmu glavno vlogo
PRESENETLJIVA STATISTIKA
Profesor Koller v Wiesbadnu je predložil statistiko o vzrokih umrljivosti v Zah, Nemčiji leta 1950. Pri tem je opozoril na presenetljivo dejstvo, da je več ljudi umrlo zaradi samomora kakor zaradi jetike. V Zahodni Nemčiji si povprečno vsak petdeseti človek sam pomaga s lega sveta,
»ZLATI ZAKLAD OMAJADOV«
To je bila zbirka 54c zlatnikov iz 8. stoletja. Zdaj je ni več, je nikdar več ne bo. ilzgi-nila je iz muzeja v Damasku. Policija je tatu sicer iztaknila — bil je neki IG-letni dijak — toda fante, ki je diragoceno zbirko nameraval prodati za vrednost zlata, je zlatnike s kladivom in kleščami že izma-ličil v ničemur podobne zlate kepe.
DOBROTNA ŽEJA
V belgijskem vseučiiliškem mestu iLiège je neki študent hranil tri steklenice piva v strešnem žlebu pod svojim oknom, Ko ga je ponoči zaže-jalo, je segel v žleb po steklenico, Po nerodnosti mu je zdrknila iz rok in treščila na dvorišče. Padla pa ni na tlak, temveč točno na glavo možaku, ki se je pravkar pripravljal, da vlomi v gostilno v pritličju. Nezavestnega so naložili na policijski avto, gostilničar pa je študentu poklonil zaboj piva.
Filmska igralka Belinda Lee kot Messalina v filmu, ki ga pravkar snemajo v Italiji. V tej vlogi pridejo močno do izraza vse njene fizične vrli7ie, igralske pa bo publika ocenila pozneje.
»Socialistična konja« pravijo Ayjieričani zivalima na gornji sliki. To sta dirkalna kopija Garnir (na levi, z jockeyem Nikolajem Nasihovim) in Flang (desno z jahačem Pavlom Borovojem). Pripadata Sovjetski zvezi, ki ju je poslala na veliko mednarodno tekmovanje v Washington, ki bo prihodnje dni. Na sliki: pri treningu na hipodromu Laurel v ZDA. Tudi okrepljeno sodelovanje na športnem področju kaže na popuščanje napetih odnošajev med največjima deželama Zemlje
KRÎVA JE BILA VLJUDNOST
Da so ujeli tatu namreč. Zgodilo pa se je takole; V baňki sredi kalifornijskega mesta Stockton je stopil k blagajniškemu okencu Lopez Herrera in z naperjeno pištolo polglasno zahteval od blagajnika denar. Mirno in ljubeznivo se je blagajnik obrnil k njemu; »VzcH boste bankovce seveda že povezane, kajne? In aH Vas smem prosili, da mi prejem potrdite s podpisom?« Zmeden od tolikšne prijaznosti in vljudnosti je na^.'ilnež podpisal poti'dilo s svojim pravim Imenom, In prav to ga je malo kasneje .sipravilo za rešetke.

Evangelia Manthaiou na gornji sliki je doma iz Aten v Grčiji. Ima dvanajst let, svet pa je zvedel zanjo, ker je bila tri mesece zaprta v hiši ob kruhu ňi. vodi, priklenjena z verigo na svojo posteljo, dokler tega ni odkrila policija in jo osvobodila. Mater so zaprli, v preiskavi pa se je izgovarjala, da je bila prisiljena to storiti, ker ji je hči uhajala na nočne potepe z mladimi izpiijenci in je bila na najboljši poti, da postane pocestnica. Pri dvanajstih letih. V resnici je pred časom izkoristila odsotnost staršev in se začela družiti s cestnimi pobalini najslabše vrste v svoji mestni četrti
— Vi ste mi trgovec! Prodali bi Se frižider Eskimom na Severnem tečaju. Kako le morete trditi, da mi čevelj pristaja in da mi je kot ulit, ko pa me prav nič ne tišči?
Dimač se je nasmehn'1, stopil k sleparskeimu vitlu in napravil nekaj vreščečih vrtljajev. Cok je izmed stenskih hlodov izpulil nekoliko mahu in si napravil opazovalne špranje. Potem je upihnil svečo.
»Zdaj,« je zašepetal čez pol ure.
Dimač je počasi začel obračati vitel. Cez nekaj minut je prenehal. Nato je vzel kositrno vedro, napolnjeno s prstjo, in drsal, butal in škrtal z njim ob kamenje, ki sta ga bila navozila podnevi. Potem si je prižgal cigareto in zasenčil z obema rokama svit vžigalice.
»Trije so,« je šepetal Cok. »Poglej jih no. Takrat, ko si napravil z vedrom tisti glas, so se kar zvijali. Zdajle eden kuka skozi okno.«
Dimač je krepko potegnil dim iz ci.garetc, da je zaža-rela in je pri njenem svitu pogledal na uro.
»To stvar morava delati redno,« je šepnil. »Vsakih petnajst minut bova izvlekla eno vedro. Medtem pa...«
Zganil je vrečo v tri gube, jo položil na skalo, nastavil dleto, vzel kladivo in začel razb jati.
»Krasno, krasno,« je radostno šepetal Cok. Neslišno se je priplazil do špranje. »Glave tiščijo skupaj in le malo manjka, pa bi videl, kako pregibljejo ustnice.«
Tako sla delala do četrte ure zjutraj. Vsakih petnajst minut sta navidezno privlekla na povr.šje po eno vedro. Vitel je škripal in se vrtel, vlekel pa ni ničesar. Šele ob štirih je obisk odšel. Dimač in Cok sta ija legla spat.
Podnevi je Cok pregledal stopinje v snegu. »Vilko Slanovec je že bil med njimi. Poglej, kako velike so!«
Dimač se je ozii na reko. »Pripravi sc, obisk dobiva. Dva gresta čez led.«
»Hm! Počakaj, da Breck ob deset h vknjiži najine
deleže. Takrat jih bo najmanj dva tisoč prekoračilo reko.«
»In vsi bodo govoričili o zlati žili,« se je Dimač smejal. »Glavni vir klondiškega zlata je končno najden.«
Cok, ki je splezal na vrh strme skale, je gledal z očesom strokovnjaka na posest, ki sta si jo obmejila.
»Pa je res videt;, kakor da sva zadela na zlato žilo. Strokovnjak bi kar lahko pogodil, od kod gre in kam drži. Vsakega bi prevarilo. Po vrhu gre razpoka in grušč v drči tudi priča o zlatu. Skoda, da ga ni.«
Ko sta se prihajača povzpela po vijugasti stezi na vrh, sta našla kočo zaprto. Vilko Slanovec, ki je šel spredaj, se je tihoma približal vratom, prisluhnil in potem pomignil tovarišu. Hudourniku, naj pride bliže. Od znotraj je prihajalo kakor glas cvilečega in škripajočega vitla, ki dviga težko breme. Čakala sta, dokler ta glas ni utihnil, in poslušala, kako je vedro butalo in drsalo ob kamenje. Tako sta oprezovala celo uro. T sti glasovi so se ponovili še štirikrat. Potem je Hudournik potrkal na vrata. Zaslišala sta tihe glasove, nato molk in zatem spet vznemirjen šepet in ropot, kakor bi nekdo hitel kaj spravljati s poti. Cez pet minut je Dimač ves zasopljen odprl vrata, a ne na stežaj, temveč samo za palec na široko, in pokukal ven. Na njegovem obrazu in na srajci sta zapazila sledove kamenega prahu. Njegov pozdrav je bil sumljivo sladak in prijazen.
»Počakajta za hip,« jc dodal. »Takoj bom zunaj.«
Nataknil si je rokavice, se zmuznil skozi vrata in sprejel obiskovalca zimaj na snegu. Njune mačje oči so takoj zapazile, da ima srajco na ramenih umazano in prašno in da ima doramne hlače na kolenih blatne, čeprav se je na madežih poznalo, da jih je hotel lastnik zabrisati.
»Malo zgodaj prihajata na obisk,« je omenil. »Kaj vaju jc pa prignalo! Gresta na lov?«
»Saj te imava, Dimač,« je zaupno rekel Hudournik. »In najbolje bo, če sc podaš. Nekaj si iztaknil.«
»Ce iščeš jajca —« je začel Dimač.
»E, kaj bi tisto! Gre za resno stvar.«
»3i rad kupil siavbišče, a?« je hitel Dimač. »Kes je nekaj tako krasnih prostorov, da naravnost kličejo po zidarjih in tesarjih. Ampak, vidiš, zdaj še niso naprodaj.
Moramo potrpet:, dokler ne priđe zemljemerec, ki bo napravil načrt za bodoče mesto. Oglasi se prihodnji teden, Hudournik, in pokazal ti bom nekaj ljubeznivih mirnih kotičkov, če bi se rad nastanil tu gori. Mislim, da bo v začetku prihodnjega tedna že vse zmerjeno. Pa srečno! Prav žal mi je, da te ne morem povabiti v hišo. Zaradi Coka, saj ga poznaš, kakšen je. Čudak. Pravi, da je prišel sem gor oamo zaradi ljubega miru. Še zdaj spi. Za ves svet ga ne bi zbudil.«
Še med govorom je Dimač obema stisnil roko v slovo. Preden je končal, je odprl vrata in ko je spregovoril zadnjo besedo, jih je zaprl za seboj.
Onadva sta se spogledala in pomenljivo pokiimala.
»Ali si opazil, kakšne ima hlače na kolenih?« je hri-pavo zašepetal Slanovec.
»Seveda. In po ramah, kakšen je. Pehal in plazil se je po rovu.« Medtem ko je Hudournik govoril, se je oziral po zasneženi globeli. Naenkrat so mu oči obstale na nečem, kar mu je izvabilo na ustnice žvižg.
»Vilko, poglej no malo tja gor. Vidiš jamo? Ce niso tam nekdaj iskali zlato! In tudi sneg je pohojen na obeh straneh. Vrag me poberi, če ni tam začetek razpokline, ki skriva zlato žilo.«
»In kako je široka!« je vzkliknil Slanovec. »Brez dvoma sta nekaj našla.«
»Zdaj pa se ozri tja dol po drči. Vidiš, kako izrazito štrle pečine iz nje? Drča se vleče naravnost nad žilo,«
»Ce sc pa ozreš nekoliko niže, dol na reko in na poť, boš videl, da se ves Dawson seli sem gor.«
Hudournik je pogledal in videl, da je steza črna od ljudstva. Procesija je segala prav do dawsonske.ga brega, s katercřía so se usipali še vedno novi prihajalci.
»Preden bodo tu, si moram ogledati še jamo,« je rekel in se z xirnimi koraki napotil navzgor po globeli.
Toda vrata koče so se naglo odprla in oba lijcna prebivalca sta stopila na prosto.
»iSej!« je zaklical Dimač. »Kara pa greš?«
»Izbirat si grem siavbišče,« je dejaf Hudournik. »O-in se malo na reko! Ves Bav/son prihaja kupovat stavbii?^' Jaz bi si pa že prej rad izbral svoje. Kajne, Vilko?«