Stev. 124.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 28-— za pol leta » . » 13'— za četrt» » . » 6-50 za en meseo » . » 3*20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo Inozemstvo » 35'— i
s V upravništvu: ==
Za oelo leto napre) . K 22-40 za pol leta » . » 11-20 za četrt» » , » 5-80 za en meseo » . » 1-90 Za poSUJanje na dom 20 v. na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
V Ljubljani, t soboto, dne 4. junija 1910.
Leto XXXVIII.
i Inserati: =====
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvTsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ob|avI]enjn primeren popust.
i Izhaja:
vsak dan, lzvzemšl nedeljo In praznike, ob 5. url popoldne.
K3- Uredni&ivo Je v Kopitarjevi ultot itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma ie ne =3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. S. "Ejq = Sprejema naročnino, inserate ln reklamaolje. — • Upravnlškega telefona štev. 188.	■
J*" Današnja številka obsega 16 stranf.
Ob enajsti uri.
Zabavljanje, obrekovanje in ropo-tanje po slovenskem in nemškem svobodomiselne^ časopisju dokazuje, kako je bilo prav, da se je ustanovilo naše narodnoobrambno društvo »Slovenska Straža«. Slovensko krščansko socialno delavstvo navdušeno pozdravlja »Slovensko Stražo«, tisto stražo, ki naj skrbi za to, da naše delavstvo ostane tudi krščansko in slovensko. Onemoglo zaganjanje slovenskih in tujerodnih neslovenskih junkerjev dokazuje, da je »Slovenska Straža« potrebna, da se je morala ustanoviti.
Slovensko krščansko socialno delavstvo je z največjim veseljem pozdravilo nameravano novo vseslovensko organizacijo posebno zato, ker z novo organizacijo slovensko ljudstvo prične samo boj za svojo grudo, boj za to, da ostane krščansko in slovansko. Veselo je bilo tembolj, ker je znalo, da mogočna vseslovenska ljudska organizacija stopi krepko na plan v obrambo svojih nravnih narodnih pravic, v v obrambo svojega posestnega stanja in se je prepričalo, da so tudi v na-rodnoobrambnem delu minuli tisti časi, ko so hoteli slovenski svobodomiselni junkerji, da jahamo z njimi kamorkoli, ako so oni zagodli. Tisti časi so minuli, in da je prišlo do tega, se pač najbolj veseli in raduje skrajno levo Vrilo vseslovenske ljudske krščanske demokracije: (slovensko krščanskoso-cialno delavstvo.
Nič ni pa storjenega z besedami. Hočemo, da se dela. In veseli nas, da »Slovenska Straža« ne govori, da ne izpušča le solzavih člankov po izvestnem svobodomiselnem receptu, marveč da 6e je predstavila naši vseslovenski ljudski javnosti z delom, da je že ob ustanovitvi lahko pokazala lepe uspehe.
Velika naloga čaka »Slovensko Stražo« tudi z ozirom na delavstvo. Ob mejah je izpostavljeno naše kmečko ljudstvo potujčevanju, izpostavljeno je potujčevanju po mestih naše obrtništvo, a ne trdimo preveč, da je najbolj izpostavljeno potujčevanju delavstvo. Ne mislimo tukaj na tisto raznarodovanje, ki ga zagrešuje nad slovenskim delavstvom našemu ljudskemu življu protikrščanska in mednarodna socialna demokracija, dasi bo morala biti »Slovenska Straža« na straži tudi nasproti raznarodovalni in
protikrščanski socialni demokraciji, ampak tu mislimo na tisto delavstvo, ki je najbolj izpostavljeno raznarodovanju, na delavstvo, ki se še ni vjelo raznarodovalni rdeči internacionali.
Tujerodni kapitalist, tvorničar, iz-kuša v naši lastni sredini potujčiti naše delavstvo. Ne navajamo imen, saj to bistri opazovalec lahko vsak trenutek sam opazuje. Šulferajnske šole klijejo liki gobe povsod, kjer se vgnjezdi tuji kapital in zasužni naše ljudi po svojih tvornicah. Doma že čaka »Slovensko Stražo« velika, lepa narodna dolžnost, da ohrani domače delavstvo zvesto svojim verskim in narodnim svetinjam. Že zdaj čaka. v tem oziru »Slovensko Stražo« velika zadača, a pripravljena mora biti tudi na bodočnost. Naša domovina bo vedno bolj industri-alna. Žulji naših slovenskih delavcev bogate in bodo vedno bolj bogateli tuje kapitaliste. Reki industrialnega napredka se ne moremo ustaviti, ampak naše delavstvo moramo s pridnim delom ohraniti zvesto našim verskim in moralnim idealom.
»Slovenska Straža« naj v tem oziru dela na to, da bo naš slovenski delavec močan, da bo stanovsko združen. Slovenska katoliška delavska društva, slovenska delavska konsumna društva in krona delavske organizacije »Jugoslovansko strokovno zvezo« naj »Slovenska Straža« z vso silo in močjo moralno podpira. Širi naj pošteno berilo in zmlsel za potrebo združevanja med ptujčevemu navalu izpostavljenim delavstvom.
»Stražini« narodnoobrambni odseki, ki se povsod ustanove, naj skrbe že doma za to, da se našim načelom ne bo izneveril nihče, ki gre v tvornico ali v mesto s trebuhom za kruhom. Ne svobodomiselstvo in tudi drugorodci nam ne smejo vzeti nobenega našega človeka, nobenega našega fanta, nobenega našega dekleta, če zapusti domačo hišo, domačo vas in se poda v drugi kraj. Nikdar tako kakor danes, ni še svet iskal zaslužka po svetu, nikdar pa tudi naš človek ni bil tako izpostavljen nevarnosti, da izgubi vero svojih očetov in milo materinščino. Živila »Slovenska Straža«, ki skrbi po svojih odsekih, da se to ne zgodi!
Ne smemo izgubiti niti enega našega človeka ne v Trstu, ne v Gorici, ne v Gradcu in ne na Dunaju in ne v Celovcu in tudi ne v Ljubljani, kjer se tudi lahko slovensko dekle kot služkinja kaj lahko popači in potujči. Izgubili ga ne bomo, če se že doma skrbi za to, da zapuste naši ljudje svoj dom
prepojeni krščanske in narodne zavesti. Povsod imate že, hvala Bogu, društva in družbe, ki skrbe, da se nam naši ljudje ne izgube, samo zanje morajo znati naši ljudje že doma. V zvezi s »Slovensko krščanskosocialno zvezo« in z »Jugoslovansko strokovno zvezo« skrbi »Slovenska Straža« za to, da razvijajo naše organizacije v izpostavljenih krajih živahno društveno družabno delovanje. Če se to zgodi, ni nas strah, da se izgubi kje kak naš človek.
Velike naloge čakajo našo »Slovensko Stražo« v ožji in širši naši avstrijski domovini, da se ohrani naš rod. Čaka jo pa delo in naloge tudi izven naše avstrijske domovine. Egipt, West-falska, Amerika: povsod dobiš našega človeka, ki se trdo bori za svoj kruhek. Egipt! Sprejme te v svoje okrilje naša organizacija, ko prideš v Aleksandri-jo, samo znati moraš zanjo. Vedno večje naloge »Slovenski Straži«! Westfal-sko! I tu dobiš zavetje, ne odtujiš se veri svojih očetov in ne svojemu rodu, če se pridružiš pošteni slovenski organizirani \vestfalski krščanski demokraciji. Velika naloga in veliko dela »Slovenski Straži«. Amerika! Prepletena je že s krepko slovensko krščansko demokratično organizacijo. Skovikanje svobodomiselnih ljudskih izkoriščevalcev in denunciranje kaže, da n. pr. že zdaj »Ameriški Slovenski Rafael« ne pušča izkoriščati našega človeka svobodomiselnim pijavkam. »Slovenska Straža« skrbi, da ne bo našega človeka, ki potuje čez morja v tujino, ki se ne bi poslužil Rafaelovega varstva!
Naslikali smo v glavnih črtah, kako »Slovenska Straža« sodeluj, da ostane naše delavstvo slovensko in krščansko. A že te površne poteze kažejo, da smo ustanovili »Slovensko Stražo« ob enajsti uri, a ne še prepozno, ker znamo, da zaveje po delovanju »Slovenske Straže« tudi nov, svež duh med slovensko delavsko krščansko demokracijo.
Slovenski delave c.—
Msgr. Schoepfer v Lurdu je izdal pastirski list, v katerem javlja katoliškemu svetu, da je francoska vlada de-finitivno zaplenila lurdsko votlino in cerkev. Ta pastirski list je obenem protest proti svetoskrunstvu. Monsignor Schoepfer piše prilično tako-le:
»Nevihta, ki jc nedavno plavala nad Lurdom, se je na našo žalost razlila. Naša svetišča so bila odvzeta s
kruto silo škofu v Tarbesu, ki je bil njihov zakoniti lastnik v imenu cerkve in sv. očeta papeža. Delo krivice, dalje časa pripravljeno, je dovršeno in brezbožna roka, ki se je vadila, ko je udarjala po vrsti na cerkve, redovniška poslopja in semenišča v dijecezi, je združila vso silo, da napade votlino čudežev in vzvišene hramove.
Ko vam poročamo o tem žalostnem dogodku, o katerem smo zvedeli v Milanu, ko smo se vračali iz Rima v Lurd, nas obhaja taka žalost, da ne moremo povedati. Vi jo hočete deliti z nami; a da bo žalost našla odmev v srcih vseh kristjanov, smo uverjeni, Z ozirom na predstoječo nevarnost smo sumili, da more biti ta udarec mogoč. Vreden pa je obsojanja, ker ni nikakih razlogov, ki bi mogli upravičiti ta atentat. Tako smo vam govorili pred štirimi leti, v času, ko so naši nasprotniki začeli kon-fiskovati cerkvena posestva. Škofijska posestva, kar se tiče Lurda, niso nikdar ničesar dolgovala v nobenem pogledu dai-ežljivosti države, niti tega de-partementa niti te občine. Z ozirom na to nima nobeden teh faktorjev niti sence kakšnih pravic na to posest. Ta posest je nastala iz darov celega katoliškega sveta. Ni dežele, niti mesta in mogoče niti vasi na celem svetu, ki bi ne doprinesla ničesar za olep&anje lurd-skih svetišč. Vsled tega se mora smatrati ta sveta posest kot katoliška in last celega sveta, ki je poverjena varstvu škofa v Tarbesu. Kdo more temu oporekati?
Žalostno! Ničesar ni v stanu, da ustavi silo in krivico proti Bogu in cerkvi.
Proti tej sili imamo edino zavetišče v energiji naših protestov in v božji pravici. Še enkrat protestujemo proti zakonu, ki nam hoče odvzeti naše pravice. Ta-pravica bo ostala vedno in last cerkve ne more nikdar postati zakonita .last onih; ki nam jo jemljejo, razen v sporazumu s škofom, ki dela po pooblaščenju papeževem. Vsi oni, ki bi vzeli cerkvi to last za posvetno svoje uživanje, bodo ekskomunicirani z vsemi posledicami. Od tega anate-mata ne morejo biti oproščeni kakor a smrtjo, razen ako povrnejo last onemu, komur je pripadala.
Kar se tiče občin ali drugih skupin, ki so navidezno prišle zakonito do te posesti, je naša dolžnost, da povemo glasno: »Kljub njihovi lojalni intenciji, da jo izroče splošnemu uživanju, a ne porabijo same zase, se jih ne more nikdar smatrati za prave lastnike teh posestev. Z ozirom na to morajo biti
LISTEK.
P. S. Finžgar:
luč na gomili.
Svetniku-župniku Tomažu Potočniku.
Glej, kako umira pravičnik, in ni ga, da bi razmišljal . . .
Kajkrat govorimo o življenju, rešujemo njega zapletene probleme, ki se pa vsi razvozlavajo — po naši volji ali zoper njo, zato nas gromni veletok življenja ne vprašuje — na način, ki ga je presenečen začrtal v en sam stavek modrijan stare zaveze, namreč: Pod solncem se ne zgodi nič novega. Zato se mi je neštetokrat, ko sem stal ob smrtnih posteljah, ob tisočerih grobovih, šiloma vrival vzklik taiste stare zaveze: Glej, kako umira pravičnik, in ni ga, da bi razmišljal. In vendar je edino smrt, ki udari tisti grozni plat zvona, ob katerem se Šele dokaže, je-li dotičnik, kateremu je zazvenela smrtna kosa — resnično živel — ali je pravzaprav že umrl v hipu, ko je s prvim Pogledom vsrkal vase gorko luč solnca. Zakaj ta smrtni klic je prva tromba sodnega dneva, ki preko vse in vsake ziočesti blatnega življenja odpre njivo Preteklosti na stežaj, in grobovi se
otvorijo — pa praznujejo vstajenje. Ob tem hipu ni sovražne sile, ki bi velela: »Nazaj! Potuhnite se v grobove, ve dela preteklosti!« Ob tem trenotku ni jezika, da bi nalagal javno mnenje. Tromba je zaklic la: Račun! in račun se izvrši javno in po pravici. In ko je zve-jala vevnica večne Pravice pridelek njive, ko je veter razprhnil pleve in se je nagromadila klenega zrna bogata gomila, se oglasi sodba: »Pridi, dobri in zvesti hlapec . . .«
Ko poslušam take sodbe, čutim z zavestjo v srcu vrzel v slovenski književnosti in vprašujem: Zakaj? Ali ni ljubezni, ali ni razuma, ali še ni kovano tisto pero, katero bi zapisalo: Umrl je pravičnik — in našel se je, ki razmišlja. Našel se je mož, ki ni obtičal pri plevah, marveč je šel k gomili klenega zrna, k gomili, ki se nasiplje dan za dnem, in tista dva, ki jo nasipljeta, sta orala trdo ledino v bridkosti in samoodpovedi, in sta zrnje redila, kakor redi pelikan svoje mladiče. In ko umrjeta — in umrli so že tisočeri — ga ni, ki bi razmišljal, kaj je slovenska mati in ga ni, ki bi razmišljal, kaj je s e 1 s k i župnik po božji volji in po poštenega naroda poštenih željah.
Ne zameri, skromni, dragi pokojnik, Tomaž Potočnik, če novem to-Lc
javnosti. Ne boš se prevzel in se ne boš pohujšal — zakaj dopolnjeno je — če na tvojem grobu povem, da sem sto-terokrat hrepenel po tisti uri, ob kateri bi mi bila dodeljena moč, da bi zapisal po pravici in resnici povest o selskem župniku, in da si ob taki minuti stopil vselej ti k meni in si se mi nasmehnil. Ko sem te zagledal, sem se te razveselil, ko sem se ozrl vase, sem spoznal. Ni še prišla tista ura. In ni prišla takrat in še ni nastopila danes. Zato pa ne zameri, če ne morem zažgati nad tvojo gomilo kresa, ampak ukrešem le skromno lučko tvojemu spominu.
Gospod Tomaž — ti si bil č 1 o v e k.
Ljudi sicer gomazi po zemlji kot mravelj na mravljišču, toda težko za-deneš ob človeka, ob katerem se ustaviš z veseljem in občudovanjem. Naletiš na levi ob človeka, ki hoče biti samo duša — brez telesa, in mu je zato vse telesno, vsa snov samo bolest, samo stvar odveč, katere naj bi ne bilo. Žari eneš ob desni na drugega — in ta gneča je gosta — ki pozna samo snov, ki sc duše ne zaveda, ki grabi in ceni samo to, kar dotipa s prsti: zlato in blago. In pri obeh svetovnih strujah dobiš veliko večino, ki se ne zaveda urojene in ustvarjene naloge: človek jc družabno bitje. Zato ni nikogar, ki bi imel dolžnosti samo do sebe — amnak
ima vsak dolžnosti tudi do bližnjega. Kdorkoli hodi oholo po zemlji, naj ne prezre klica: Plačaj, vrni! Družba te je dvignila, družba je plačala šole, da si učen, družba je nanosila vinarje, da si bogat. Torej dolžnik družbi — plačuj obresti!
Te velike naloge življenja se je zavedal pokojnik in plačeval bogate obresti. Težko kje srečamo moža, ki bi bil kot sclski župnik tako na široko ljubljen, tako vseobče iskan, kakor rajni Potočnik. V njegov dom so vodile steze od vseh koncev in krajev. Pri njem je bilo šotorišče vseh slojev, pri njem ognjišče gostoljubja, pri njem srce, katero ni nikdar odbijalo — vedno pa priklepalo nase. Kdor je prišel v njegov dom prvič — se je vrnil še sedmič. On ni delil — kar je imel v srcu, v umu in na mizi — z odprto roko, on je sipal z obema rokama vedno zvrhano mero. Kolikokrat je stal v vrtincu sedanje dobe, ko so prihajali nevarni trenotki med sobrate, nevarni hipi v župnijo, ko so zavrele strasti — in on je mirno razsojal — pa nikoli obsojal in pogubljal, nikoli sovražil — pa vedno odpuščal in krivice pozabljal. Zato lahko trdimo, da jc ni hiše na lepem Gorenjskem, kamor bi vrele tolike množice: Od preproste, revne vdove, ki jc prišla prosit pomoči ia
pripravljeno, da jih takoj vrnejo, ko bodo to mogle, svojemu pravemu lastniku, t. j. katoliški cerkvi. Medtem je cerkvena last samo spravljena pri njih. Tako je treba, da se smatrajo občinski svetniki ali uradniki samo kot upravitelji, ako so prave krščanske duše.«
»Journal de la Grote« od 17. aprila t. 1., ki prinaša to pismo, objavlja tudi vladni odlok od 9. aprila 1910.
V tem odloku se izroča:
»1. Mestu Lurdu votlino in vse neposredno, kar pripada zraven; stolno cerkev, del Espelerghes-a, na katerem je sezidana Kalvarija in je dobro znana božjepotnikom.
2. Dobrotvornemu društvu v Lurdu vse nepremičnine na levi strani pota, ki deli baziliko od poslopja Chapelains, to poslopje in druge zgradbe z vsemi parki, livadami in vrtovi.«
Kakor hitro je bilo to objavljeno, je mestni svet v Lurdu sklenil soglasno sledeče: »Z ozirom na to, da so zgoraj omenjene zgradbe postale zakonita last te občine z zakonom od 13. aprila 1908; z ozirom na to, da so zgradbe, podeljene z odlokom od 7. aprila 1910, nastale vsled darov od strani katolikov z vseh strani sveta v svrho pobožnosti; ter imajo izvrševati namen, za katerega so posamezniki darovali: je treba tej posesti obvarovati karakter popolnoma religij ozni.
Z ozirom na gospodarske interese te občine, ki jih mora imeti mestni svet pred očmi, se je soglasno sklenilo, sprejeti dobra, ki so dana občini z gornjim odlokom in ki jih smatra občina samo za izročena ji v varstvo ter jih staviti na razpolago škofijski oblasti, da se svobodno vrši katoliški kult in organizujejo religijozne manifestacije raznih romarjev.« — Pod ta zapisnik so se podpisali mestni svetniki.
H koncu tega sklepa pristavlja župan: »Bilo mi je do tega, da se vč, da hoče občina čuvati interese vseh katolikov, katerih pravice respektira.«
To je vzgled, kateremu edino bi mogle slediti vse francoske občine. To-lažilno je za katolike na Francoskem in v ostalem svetu, da se bodo mogle še nadalje vršiti v Lurdu svobodno katoliške manifestacije kot doslej.
Slovanska apostola.
Zgodovinska igra v petih dejanjih.
Spisal Silvin Sardenko.
'(Založila »Katoliška Bujkvarna«.)
Dramatična umetnost je višek poezije; navadno predstavlja velike značaje in važne boje, ki imajo pomen za vse človeštvo. Velike zgodovinske dobe nudijo torej najprimernejšo snov za dramo. Taka doba velikih zunanjih in duševnih bojev je bila gotovo doba sv. Cirila in Metoda, ki sta Slovane za trenutek prestavila v središče svetne in cerkvene zgodovine in žal le za malo časa, zbudila zlato dobo krščanske kulture med Slovani. V tej dobi bi se gotovo našlo mnogo snovi vredne velikih umetnikov. Vendar nimamo o tej dobi še nobenega važnejšega umetniškega dela, nobene drame. Naš pesnik Silvin Sardenko, ki je ravnokar pokazal, kako globoko umeva duha sv. Cirila in Metoda, je s svojim pesniškim duhom pogumno posegel v vrvenje one dobe in spisal zgodovinsko igro, ki j< po pravici vredna naše pozornosti.
Kdor pozna delovanje sv. Cirila in Metoda, bode takoj spoznal, da je Sil-
vin Sardenko "dejanje svoje igre postavil v pravo dobo. Igra se začne v Pano-niji leta 868., ko sta sv. Ciril in Metod odhajala v Rim in se izvrši v istem kraju leta 869., ko se je sv. Metod po bratovi smrti vrnil v Panonijo kot pa-nonsko-moravski nadškof. Torej v naj-živahnejši dobi stare slovenske Pano-nije.
Prvo dejanje v kratkih in živahnih prizorih razgrinja sliko tedanje vznemirjene dobe. Stari vojak in plemič T r u d o p o 1 k je po svoji preteklosti in po svojih družinskih razmerah postal središče važnih dogodkov in duševnih bojev. V srcu mu še kipe maščevalne misli proti Moravcem (Pri-binov meč!), s poslednjimi poskusi hoče še ohraniti svoje poganstvo, a že so ga prehiteli važni dogodki. Oba njegova sinova sta kristjana: Brani-s 1 a v, trdovraten vojak, se je sprijaznil z Moravci, tembolj pa je nasproten verskim »novotarijam«, ki sta jih povzročila sv. Ciril in Metod; Budi-slav, vzorni slovanski mladenič, pa je postal učenec sv. Cirila in Metoda. Trije značilni zastopniki tedanje Pano-nije!
V drugem dejanju se nasprotja poostrč in zapletajo, položaj postaja vedno resnejši, vznemirjenost vedno večja. Ljudski pevec Sebidrag ne najde poslušavcev. Vmes poseže še glas o zelo uspešnem delovanju sv. Cirila in Metoda; z njima je ljudstvo in knez Kocel. Trudopolk in Branislav se čutita osamljena, zato složno napenjata vse sile, da bi položaj obrnila po svojih željah. Ciril in Metod potujeta mimo Trudopolkovine v Rim; njuna trenutna navzočnost še bolj razvname boj v Trudopolkovi hiši.
Tretje dejanje. Branislav in Frank Ljuti napneta lok do skrajnosti. Hujskata proti Cirilu in Metodu, češ da sta sleparja, razkolnika kakor Fo-cij. Notranji boj v Trudopolku prikipi do vrhunca; vmes se mu pa še zbudi očetovska ljubezen do sina Budislava, ki ga je prej tako trdo odslovil. Še enkrat mu vzkipe maščevalne misli proti Cirilu in Metodu, da dvigne Pribinov meč: »Proti onim, ki so mu sina vzeli, ki so na Trnov vrh prinesli sam razdor!«
Polagoma se pripravlja rešitev napetega položaja. Ljudstvo, ki je vneto za Cirila in Metoda, še zaupa Trudopolku. V četrtem dejanju napravi Branislav še zadnji poskus, da pridobi zase Trudopolka in s tem tudi dedščino; toda zastonj! Ljudstvo komaj pričakuje Cirila in Metoda. Ljudski pevec Sebidrag zataji svoje ime (Sebidrag), vname se za Cirila, ljubljenca panonskega ljudstva in mu zapoje ginljivo pesem; ljudstvo zahteva, da jo še in še ponavlja. Ze prihajajo za ljudstvo vesele vesti iz Rima. Vračajo se učenci slovanskih apostolov. Branislav je osamljen. Ves zapletek se še bolj koncentrira okoli Trudopolka. Budislav se je vrnil iz Rima. Ljudstvo plaka, ko izve, da je umrl angelsko nedolžni Ciril.
Peto dejanje je proslava v čast Cirilu in Metodu. Učenci pripovedujejo, kako je papež in celi Rim odlikoval slovanska apostola. Apostolski duh in apostolska gorečnost Cirila in Metoda odseva iz vseh prizorov. Gr-čavi Trudopolk se ne more več ustavljati mogočnim vtiskom. Sprejme vero svojega sina Budislava. Nazadnje nastopi Metod, ki pove ljudstvu oporoko sv. Cirila. Ljudstvo prisega zvestobo
Cirilu in Metodu. Trudopolk prisega s Pribinovim mečem v roki!
To je kratka vsebina igre, ki v izrazitem in živem dialogu predstavlja celo vrsto bojev in zapletkov. Vse kipi in živi; ves čas vlada velika napetost, ki popolnoma osvaja našo pozornost, da hitimo z dejanjem nevzdržno naprej. Dialog je res v službi dejanja in značajev.
Pisatelj se je z vso silo svoje pesniške duše vglobil v dejanje in v značaje. Mnogi prizori so spisani v vzneseno navdušenem slogu. Pesnik ni mogel zadrževati svojega navdušenja; celi prizori so kar nehotč sestavljeni v ritmu. Lepo se združuje epika z liriko. Značaj Cirilov in Budislavov, značaj panonskega ljudstva nudi dovolj prilike za lirične izlive. Tudi naše ljudstvo se bode naslajalo in bode plakalo ob ginljivi pesmi v spomin sv. Cirila. Pesniku sta priskočila na pomoč naša glasbenika St. Premrl z napevi v slovanskem duhu in Fr. Ferjančič z raj-skolepim staroslovanskim (grškim) ko-ralom »Veličaj duše moja«. Epika, lirika in glasba!
Glavni junak je Trudopolk, stari panonski bor, vojak z dušo in telesom, grčav značaj s trdo skorjo, a pod njo utriplje srce, ki je sposobno za plemenita čuvstva, za nežno ljubezen in za resnico nad vse. Poleg njega so še drugi značilni zastopniki duševnih bojev in struj v tedanji Panoniji.
Z veliko spretnostjo je pisatelj toliko dejanja in toliko bojev oblekel v živo in enotno dramatično obliko. V njegovih panonskih junakih odmeva ne samo cela Panonija, v njih odsevajo tudi veliki tedanji svetovni boji. Nad vsem pa plava veliki apostolski duh slovanskih apostolov; v njuno slavo izzvene vse mnogobrojne, a harmonično ubrane strune te ljudske igre. Pri toliki vsebini vendar strogo dramatična koncentracija!
Naj še omenim, da je igra prirejena za samomoške vloge, da ni pretežka za uprizoritev, pa tudi tako poljudna, da je popolnoma vredna imena ljudske igre. Pesniku-dramatiku časti-tamo!
Toliko pove prvi vtisk knjige, sedaj pa naj govori še oder!
Jeseniške novice.
j Delavsko strokovno društvo je
preteklo nedeljo priredilo tako prisrčno veselico, da je na stotine ljudstva prihitelo k zabavi na dvorišče delavskega konsumnega društva. Posebno je ugajala šaljiva lekarna, prodaja jan-ca itd. Društvo je lahko vsestransko zadovoljno. Ni čuda, da nekatere naše prijatelje zopet grudi rumena zavist, ki ji dajejo duška po tovarni in drugod. Nam to nič ne škoduje! Delavstvo pa naj se toliko bolj oklepa svojih sti-o-kovnih organizacij!
j ? Ali ste že pristopili k Jugoslovanski strokovni zvezi? Delavci in delavke, le hitro v prekoristno in prepo-trebno delavsko organizacijo!
j Tudi železniški uradniki so si preteklo nedeljo, kakor smo čuli, osnovali svojo strokovno skupino jugoslovanskih železniških uradnikov na Jesenicah. Shod, na katerem so govorili zastopnik Čehov, več gospodov iz Trsta in drugod, poslanec Piber, župnik Sku-bic i. dr., je bil kaj dobro obiskan. Posebno fino je zborovalce zabaval orkester katol. delavskega društva jeseni-
škega. Upamo, da tudi železniško de-« lavsko osobje kmalu osnuje svojo stro-j kovno organizacijo, bodisi prometno zvezo ali pa da pristopi k Jugoslovani ski strokovni zvezi.
j Dolgo nas je varal Halleyev ko-t met, sedaj pa nam večer za večerom najlepše kaže svojo nenavadno podobo. Te dni se je dobro videl med 9. in pol 11. uro zvečer.
j krasen skioptikon si je nabavilo naše delavsko društvo. Društvena pre-. davanja se bodo s tem zelo poživila. Lepe barvene slike kažejo uprav naravno življenje, ako gledamo, kako se pomikajo ladije po morju in rekah ter drdrajo kočije po mestnih ulicah. Naše ljudstvo je s tem pridobilo najlepši pripomoček za pravo izobrazbo.
j Naše šolsko vprašanje, ki je za enkrat eno najbolj perečih in pomembnih, ima še vedno svoje »prijatelje«. Dočim se nekateri na vse moči trudijo, da bi Jesenice dobile novo slovensko šolo, kakršna jim gre, pa drugi hinavsko za hrbtom spletkarijo in intrigi-rajo, samo da bi ljudstvo oropali njegovih najnujnejših pravic. Menijo, da posebno dobro delajo za dobrobit ljudstva, ako pri vsaki priliki zabavljajo čez deželni odbor, naše deželne poslance, ki jih nazivljejo »ljubljanske peteline« itd. Nas bodo prisilili, da bomo te »prijatelje« z najbolj živimi barvami fotografirali v popolni njihovi i>d£oti. Potem bodo pa zopet vpili, da jih žre »klerikalni zmaj«, ki kaže sedem glav izpod Mirce. Za vse pride pravi čas, le nadaljujte!
j Prvo predavanje z novim društvenim skioptikonom bo jutri, v nedeljo zvečer, ob 8. uri v »Delavskem Domu«. Šestdeset slik bo pojasnovalo romanje iz Štrasburga skozi Pariz, Bordeaux in Biarritz v Lurd in iz Lur-da skozi Toulouse, Marseille, Lyon, Paray le Monial in Belfort nazaj. Vstopnina na sedežih 40 vin., na stojiščih pa 20 vin. Kogar zanima velika božja pot Lurd in Paray le Monial, naj nikar ne zamudi posetiti lepega in zanimivega predavanja.
j Zanimiva predavanja s skioptikonom se nam še obetajo letošnje poletje v »Delavskem Domu«. Tako n. pr.: Prizori iz velike francoske revolucije leta 1789., Romanje v sveto deželo, Bikoborbe v Madridu, Glavna mesta Evrope, Napoleon I. .
Idrijske novice.
i Prevzetnost. Pismonoša F. B. v Idriji nam piše, da se čuti zadetega v članku »Prevzetnost« med idrijskimi novicami, dasi ni imenovan. Ker nočemo, da bi nad*kom visela le senca krivice, smo poizvedeli in dognali, da so se ljudje, ki so se v praznik sv. Rešnjega Telesa v Spodnji Idriji spotikali nad vožnjo z motorjem med blagoslovom, motili v osebi voznika, ki ni poštni uslužbenec. Popravimo v javnosti to zmoto, da pismonoša ne trpi krivice.
i Klerikalci — škodljivci občine. Koliko škodujejo klerikalci mestni občini, »Narod« izkuša dokazati že v neštetih dopisih. Sedaj bo pa Osvvalda in deželni odbor gotovo pohvalil. 1. marca t. 1. je namreč sklenil občinski odbor, da kupi občina od stavbne in kreditne zadruge toliko sveta na nekdaj Ferjančičevem zemljišču v Grapi, kolikor ga je treba za približno 150 metrov dolgo in 5 metrov široko cesto, ki jo potem občina napravi. Oswald se je
sveta, do odličnjakov in dostojanstvenikov, ki so ob blagem pokojniku iskali človeka — s srcem po volji božji.
Toda ta plemenitost človečanstva pa se je ob njem povspela še brezmejno višje, ko se jc strnila s poklicom — selškega župnika.
Selški župnik! Menda ga ni stanu, ki bi bil od tistih ljudi, ki so v svetu kruto malo dobrega storili, pokvarili in zastrupili pa že milijone, tako omalovaževan, smešen in zaničevan, nego je poklic župnika na kmetih. Toda resnica je in stoji do sodnega dne: Ni šala biti — dober selski župnik, in kdor je dober in popolen, njega ne odtehta noben drug klic. Tega težkega z vanj a se je blagi pokojnik do cela zavedal — in mu je bil do cela tudi kos.
Vprašam javnost: Imenuj mi stan, od katerega zahteva današnja doba toliko, kakor od selskega župnika? Nasprotniki vere gonijo župnika v cerkev, njegove župljane pa iz nje. Ogromna večina ljudstva pa ga kliče iz zakristije vun — na delo: delo izobrazbe, delo gospodarske organizacije. Pisarniško delo se množi od dne do dne, šolskih ur ima često toliko, kakor v mestu profesor, in vse dušnopastirsko delo, izvršeno z iskreno gorečnostjo, tudi ni igrača. Te zahteve sedanje dobe ho zmo/eoi samo tisti, ki si je izvolil
Pavlovo geslo: »Vsem sem postal vse,« in samo tisti, ki ima moči in modrosti v izobilju in ljubezni brez meje. Sicer je brneč bron in zvoneč zvonček.
Pokojni župnik pa je bil v resnici mož modrega dela — in mož ljubezni. Kdor je zasledoval njegovo dvajsetletno delovanje na Breznici, je često strmel, odkod šibak in bolehen zajema toliko moči, da zmaguje vse delo. In prav ta ogenj za vsestransko delo je ožarjal celo župnijo od otroka do starčka. Kdor je videl kedaj, kako so visele nodolžno-rosne oči šolarjev s čudovito ljubeznijo ob njem, kdor je opazoval, kako so ga ljubili mladeniči in dekleta, kdor jc čul iz ust nabogljenih starčkov in ženic, bolnikov in betežnikov, kako je vse hrepenelo po eni sami besedi iz njegovih ust, kako je vse oblegalo njegovo izpovednico, kako ga vse želelo k smrtni postelji, kdor je čul, kako prijateljski so moževali z njim gospodarji — ta je Potočnika blagroval v svojem srcu in takisto blagroval župnijo Breznico, katero je vodil tako modro. Bil je duhoven skozi in skozi, tako goreč in tako neomadeževan, da bi lahko rekel: Pridi in vrzi kamen za njim, če imaš kdo povod in pravico za to. Pavlovo geslo — vsem vse — je vršil do zadnjega dihljaja. Spominjam se pri tej priči besedi pesnika Medveda.
ki je pri njem kapelanoval: »France, župnik si, jaz še nisem, pa imam zato eno veselje, katerega marsikdo nima: Imam najboljšega župnika za gospodarja.«
Ker je bil duhovnik, pa ni nikdar pozabil, da je družabno vezan tudi na celi narod. Zato tudi ni samo mislil narodno, ampak prinašal vedno in vselej tudi svoj dar na žrlvenik domovine. Kako je on ljubil slovensko knjigo, poznal najnovejše slovstvo, kupil in naročal nešteto knjig in časnikov, žrtvoval za cerkev premnogo in jo ozaljšal s pravim estetskim čutom! Kako je gojil ljudski oder, napravil društvom svoj dom in vzgojil igralce-diletante, ki se lahko kosajo z mnogoterimi in ki so zasloveli po okolici, da jc bila redno dvorana pretesna, kadar se je igralo na Breznici. Koliko dela, samozatajevanja in požrtvovalnosti!
Ob tolikem socialnem, izobraževalnem, pastirskem in gostoljubnem delu ni čuda, da je njegova zapuščina skromna, in resnica je, da bi jc sploh ne bilo, ko bi ne bil prinesel opore iz imovite rodne hiše. Ni Čuda, da je prenapeta struna počila ... da je zadonel višji ukaz: Zadosti! Delavec je vreden plačila.
Ni pa tudi čudno, da je oh tem delu I zaljubil z vso gorkoto njivo, kamor je
sejal dvajset ]et — faro brezniško. Še zadnjo, kar je imel, je izročil cerkvi, še zadnja njegova misel je bila na Breznici. S srcem pri procesiji presvetega Rešnjega Telesa v svoji fari, s smehom na ustnicah je odšel v večnost — hipoma, brez trpljenja, brez boja. Bratje, tako umira pravičnik — in vredno je, da razmišljamo . . .
Predragi pokojnik! Želel sem, da bi ti prižgal lučko na grob. Ko sem pa zapisal te besede in sem se domislil tvojega pogreba, me je sram. Namenil sem se, da bi izpregovoril — pa sem zaječi j al kakor otrok, za Čustva, porojena na tvoji gomili, sem iskal izraza in barve, pa se je rodila komaj okorna senca. Pa kaj bi? Naj govori, če kdo more, potem ko so pisale slov6 in sl&vo tebi na brezniškem pokopališču ogromne množice, pisale s tistimi grenkimi črkami, ki imajo svoj vir na dnu srca —- s solzami ljubezni in hvaležnosti. Nihče jih ni klical, pa so privrele same od sebe ob tvoji smrtni uri, privrele iz vseh tisočerih src. Stotera in stotera in stotera gruda bo zagrnila krste, predno pride na vrsto zopet mož, za katerim bi zaplakalo tisoč src s tako iskrenimi solzami, kakor so tekle na tvojo go milo.
Blagoslovljen tvoj spomin!
pritožil na deželni odbor, ker je naprava cest tam, kjer so že hiše, nujnejša, nego za posestvu stavbne in kreditne zadruge, kjer se bodo na parceliranem zemljišču šele zidale. Občina tudi nima denarja na razpolago za nakup sveta. Deželni odbor je z odlokom 19. maja 1910, št. 8319, razsodil: »V kolikor je Sklenjen nakup sveta z občinskimi sredstvi, se izpodbijani sklep razveljavi, v ostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne. Za to so bili merodajni ti-le razlogi: Stavbna in kreditna zadruga v Idriji je v svrho pridobitve stavbišč nakupila zemljišče, katero se ima po predpisih § 60. in naslednjih stavbnega reda z dne 25. oktobra 1875, dež. zak. št. 26, pred vsem razdeliti na stavbišča. V dosego parcelacije na ■ stavbišča ima stavbna in kreditna zadruga pri stavbnem oblastvu vložiti primerno prošnjo in predložiti parce-lačni načrt. Povodom zaprošene parcelacije je ta zadruga po § 62. stavbnega reda dolžna občini za napravo cest potrebni svet čez svoje zemljišče odstopiti brezplačno. Ker ima tedaj občina pravico zahtevati, da se ji za cesto potrebni svet odstopi brezplačno, in bi bil nakup sveta neoptrebna obremenitev davkoplačevalcev, je bilo sklep občinskega odbora razveljaviti in pritožniku ugoditi. V kolikor pa pritožba ugovarja sploh napravi te ceste, češ, da še ni potrebna, se kot neutemeljena zavrne, ker je občinski odbor poklican po § 28. 1 cestne postave z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, sklepati o napravi novih občinskih cest in se ima po smislu § 61. stavbnega reda pri parcelaciji poskrbeti za nova potrebna pota.«
i Uspeh pritožbe na deželni odbor je torej, da bode občina zopet obvarovana precejšnjega izdatka. Cesta v Grapi bo dolga 150 metrov, široka 5 m, torej bo zavzemala 750 m®. Občina je nameravala po sklepu liberalcev in večine socialnih demokratov plačati svet po 3 K, prihranila bo torej po trudu klerikalcev dobrih 2200 K. A prihranek je v resnici še izdatnejši. Zakaj § 61. stavbnega reda določa glede naprave novih cest ob razdelitvah sveta na sta-višča: »Pri takih razdelitvah se morajo ceste napraviti praviloma ravno-črtne in širokosti od 15 m, izjemoma 12 m.« Če bo oblast zahtevala 15 m široko cesto, odstopiti mora stavbno in kreditno društvo občini brezplačno 2250 m' sveta, za kar bi občina morala plačati društvu 6750 K, ob širjavi 12 m dobi občina 1800 m2 sveta in prihrani 15400 K. Kaj ni to lepa pridobitev za občino? Liberalci bi jo radi le slačili, zra-iven pa kričali o klerikalnih škodljiv-tih .Radoveden je vsekakor marsikdo, ali bo stavbno in kreditno društvo, v katerem imajo Gangl in Jul. Novak glavno besedo, odstopilo brezplačno mestni občini 2250 ms, kolikor sveta je treba, da se napravi 150 m dolga in 15 metrov široka cesta, kakor jo stavbni red predpisuje.
i Veliko presenečenja in začudenja
je zadnje dni po našem mestu. Stari cestni odbor je vročil račune in druge priloge novemu odboru, a pri tem se je pokazal tako gorostasen primanjkljaj, da je vse ostrmelo. Da stvar ni bila že več let v redu, se je slutilo, a kakor hitro se je o tem kaj v javnosti govorilo, završčalo je po naprednem časopisju v znanih psovkah na klerikalce. Spominjamo se, ko so tožili čez Blabo cesto, ki vodi v Logatec, in krivdo pripisovali prejšnjemu deželnemu
»A s ti kašn rodalub, ke maš tku nafrfulene meštafe?« nahrulu me je una nedela glih tam pred Kvasuva štarija ta mal Boltežar, ke hod ket iblanskega rotuža pejomtar u kanclija douhčas predajat. »Lcj mene tlela pud nus! Mi sma napredn rodalubi, ke ni-mama nubene naputrebne kucine na ksihte, ampak sma use soje kucine pu-ložl dome na altar in jh žrtval za ,Su-kolsk dum' u Šišk.«
»Tu jc pa res lepu ud tebe,« sni se ilest prou zafrkliu pusmehnu. »Kdur
poslancu, češ, da se ne pobriga za občni promet. Dotični poslanec se je obrnil na pristojno mesto in tam dobil tako rezko sodbo o našem liberalnem cestnem zastopu, da se je vse zavzelo. Ko je naše časopisje nekoliko o tem pisalo, so nagromadili vse polno psovk nad dopisnika, da on niti približno ne vč, kako se delajo cestni računi. Tedaj-nji deželni predsednik baron Hein je očitno v Idriji izrekel, da je cesta bila v zelo slabem stanju vkljub temu, da dobiva odbor poleg navadne deželne naklade še 4000 K doplačila, od ministrstva, kerč rudnik zelo izrabi cesto. Pričakovati bi bilo pri toliki podpori ugoden finančen položaj. A to bi bil le oni pričakoval, ki ni poznal naprednega gospodarstva. Novi cestni odbor — v ogromni večini naši možje — so zahtevali pri oddaji premoženja uradnika od deželnega odbora. K temu jih je še bolj privedlo postopanje starega odbora, ki k zadnji seji niti povabil ni edinega našega člana. Gospodje so hoteli lepo med seboj račune skleniti. Sedaj se je pokazalo, da se je okoli 30.000 kron najelo posojila, katerega pa nikjer v računih med sprejemke niso zabeležili. Bilo je res malo predebelo narejeno, da se tako visoka vsota kar prezre in računi le vjemajo. O tej zadevi bomo že še pisali, ko bode enkrat'stvar dognana. Eden je neki že plačal 11.000 kron, drugi, glavni član in duševni voditelj vse akcije, je ravno pravočasno umrl, a iz njegove lepe zapuščine se je izločilo nekaj tisočakov, da bodo pomagali zdatno primanjkljaj znižati, na koga bode še ostalo prišlo, bomo že izvedeli. Tako na debelo se še ni z lepa delalo, kakor nri starem cestnem odboru.
nima na ta notrajn plat glave nč, za kua b se bahu pol iz tistem, kar ma na ta zunajn plat glave. Kua s pa naredu iz mustafam? A s s jih vn pupulu?«
»Kaj še,« zagudrnou je Boltežar mal puparjen. »Pulberu sm s jh preč in tu sam zavle rodalubnga namena sm s jh preč pulberu.«
»Tu je pa res čudn! Ti, pa tist toj prjatli, ke sa s tud iz rodalubnga namena mestafe preč pulberal, ste ena čudna izjema, tku rekoč: ene bele pud-gane med leberalcem.«
»Za kua?«
»Viš, Boltežar; ta prau, prou ta napredn leberalci raj rodalubne namene pulberaja, ne pa sojeh mestaf. Za tu m pa na gre u glava, kuku s ti ket ta prau napredn rodalub pršou na ta mi-su, de s s pustu u rodalubn namen mestafe preč pulberat!«
»Pcpe, ti pa tlela gvišn cikaš na Lenarčiča, k je tou družba svetga Ce-rila in Metoda pulberat; a nc?«
»Mal s ja pugruntu, Boltežar. Lenarčič je že ena taka leberalna kacapi-teta, ke se ga lohka že na stu šritu spu-zna, de je napredn leberaln rodalub. On je edn tisteh, ke se zastop na use paragrafe leberalnga rodalubja in sc pu nh tud, kokr prauma, akurat rihta. Ampak, prjatu Boltežar; tak leberaln rodalub ni sam Lenarčič; tak rodalubi
govi volivci, ki so pač veliki v ustih, a majhni v dejanjih, vse to lepo trpijo in ne vedo, da jih tu veže narodna dolžnost, takemu poslancu izreči korenito nezaupnico. Tega seveda liberalci ne bodo nikdar storili, ker ne znajo biti dosledni.
Porotne razprave v Gorici.
Porotno zasedanje se je pričelo te dni. Vršila se je razprava proti Mariju Pippu iz Gorice, rojenemu 15. avgusta 1887, bivšemu slugi pri »Furlanski banki«. Kot tak je inkasiral in oddajal pri raznih denarnih zavodih večkrat denar, tudi večje svote. Dne 19. oktobra 1909 se je polastil dveh nakazil »in bianco« s podpisom ravnatelja Antona Orset-tija, enega za poštno hranilnico, drugega za »Credit«. Izpolnil je prvo s svo-to 3000 K, drugo s svoto 10.000 K ter tudi res dobil 10.000 K pri »Creditu«, na »Montu« pa 3000 K z nakazilom za poštno hranilnico. Nato si je kupil razne obleke ter jo popihal iz Gorice z neko ogrsko prostitutko. Bil je na Dunaju, v Budimepšti, na Reki so ga prijeli ter našli pri njem 9000 K. Pripeljali so ga nato v Gorico, ženske pa ne, ker je ogrska podanica. Pipp je priznal goljufijo ter ni vedel ničesar navesti v svoje opravičenje. Porotniki so odgovorili na edino glavno vprašanje z d&, ali so spoznali Pippa krivega goljufije za svoto nad 200 K ali pod 2000 K. Sodni dvor je obsodil Marija Pippa na 10 mesecev težke ječe s postom vsak mesec, plačati mora pravdne troške in Furlanski banki 2000 K.
Iz Amerike.
sa usi leberalci, sam de usm na pride taka britu pud roka, de b se dal iz no tku temelit rodalubne namene pulberat. Jest b t jh lohka našteu takeh ro-dalubu ena taka šuma, de b uba, ti in jest tlela preh ud žeje in lakat puginla, predn b biu iz usm fertik. Pa teb jh mende ni treba naštevat, ke jh sam dobr puznaš in se ukul nh sučeš dan na dan, kokr Halleyu kumet ukul naše zemle. Zatu pa praum, de s ti in toj prjatli brez mestaf bele pudgane med leberalcem. Le rec pr en glih dohtar Oražne, ke še na pu tulk fejst mestaf nima, kokr s jh mou ti, dokler še nis biu rodalub, de nej s jh u rodalubn namen preč pulbera, uš vidu kašna t u u ksiht zabrusu.«
»Mhm! Mal maš pa res prou! Zdej, ke s m mal uči udperu zavle mestaf, m je začel pa res že žou bt zajne. Mar b pučaku, de b s jh pusti ta peru naš leberaln kumedjonti, perdon, kuman-danti, preč pulberat. Pa kua čm zdej nardet. Mestaf ni in pud nusam me je začel že zdej zebst. Pa zdej, ke je uru-čina, se že še potrpi; al kua u pa pu zim, kcdr u nahod prtisnu. Ke se m uja začel delat pud nusam kapnki, kokr u pustojnsk jam!? Tekat u narodn. Veš, Pepe, mestafe sa pa use glih ena dubrota za čluveka, ena velika dubro-ta, tu puvem. Kulkat čluveka iz zadrc-
padel globoko doli v rov, kjer so ga našli tovariši mrtvega.
— Slovenec umrl v Ameriki. V
Chisholmu, Minn., je 8. maja umrl rojak Ivan Gošelj. Prejšnji dan v soboto je bil še zdrav. V nedeljo je obiskal razne gostilne. Ko je neki saloon ostavil, ga ni bilo dolgo časa nazaj. Nek rojak je odšel za njim in ga je našel na prostem mrtvega. Star je bil 55 let in doma iz Metlike na Dolenjskem.
Društva.
—	Vabilo. Podružnica »Slomškove zveze« za reško dolino na Notranjskem ima svoj redni shod dne 9. t. m. (četrtek) v Košani pri Sv. Petru na Notranjskem ob 10. uri dopoludne v ondotni ljudski šoli s predavanji pedagogiško-didaktiške vsebine. Vabljeni so na ta shod poleg udov tudi prijatelji krščansko mislečega učiteljstva.
—	Na Vrhniki priredi J. S. Z. dne 5. junija t. 1. v Društvenem domu ob 3. uri popoldne delavski shod. Poleg drugih govori na shodu načelnik J. S. Z. in deželni poslanec g. dr. Ivan Zajec. Na obilno udeležbo, delavci in prijatelji delavcev!
—Slavnost v Preski. V nedeljo dne 12. t. m. priredi okrožje Orlov Šent Vid-Vič javno okrožno telovadbo in veselico v Preski. Slavnost obeta biti sijajna. Sodelovalo bo okrožje, ki zavzema v svoji organizaciji polovico ljubljanske okolice in tvori skupaj 8 telovadnih odsekov. Poleg tega so vabljeni tudi bratski odseki v Škofji Loki, Stari Loki in v Kranju. Za slavnost je izvoljen posebni veselični odbor v Preski, ki tvori 22 članov in članic in v katerem je zastopana vsa Preška organiza-ja. Veselični odbor bo skrbel, da se slavnost kar moč dostojno vrši. Zato-raj opozarjamo na to prireditev že danes vsa bratska društva sosednjih župnij, kakor tudi vse sosednje č. g. duhovnike, da se udeleže naše prireditve in da agitirajo po svojih župnijah (zlasti v Sori pri Sv. Katarini, Smledniku in Ratečah), posebno med mladeniči za obilno udeležbo, ker je ta prireditev važnega pomena za mladinsko organizacijo, zlasti v naši okolici. Toraj somišljeniki, naši prijatelji in vsi dobromisleči, na svidenje v Preski v nedeljo dne 12. t. m. Natančneji spored cele prireditve priobčimo v kratkem. — Začasni veselični odbor v Preski.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo v Žužemberku se je po dolgem presledku pretečeno nedeljo zopet oglasilo v javnosti z lepo vspelo zabavno prireditvijo. Na sporedu je bilo petje, govor, deklamacija in žaloigra »Garda Moreno«. Naval občinstva je bil naravnost velikansk, tako da je bila prostorna dvorana v trenutku nabito polna in so premnogi morali oditi, ker niso dobili več prostora. V posebno častnem številu se je udeležila te prireditve inteligenca iz trga in sosednih krajev. Vsa čast ji! Vse točke sporeda so se izvršile nad vse pričakovanje lepo in zanimivo, tako da se je občinstvo vkljub neznosni vročini, ki je vladala v dvorani po več kot dveurnem trajanju le nerado ločilo od prijetne zabave. Na mnogostransko željo, zlasti ker tudi mnogi od daleč prišli niso dobili vstopnic, je odbor sklenil, da se igra z nekoliko spremenjenim drugim sporedom prihodnjo nedeljo, to je 5. t. m., ponovi.
ge rešja tkula pu zim, kedr se začne člouk ud mraza pud nusam putit in svetet. Tu se t lohka kar prime za mestafe in s jh začne vihat in vihat, pr te prložnast se pa lohka še tist put pud nusam ubriše. Jest res na vem, kua čm zdej nardet. A ti res na veš za nuben prpumočk, de b m hitr spet mestafe zrasle; tkula kašna žauba, al kej tacga?«
»Kaj b na vedu!« sm ga putulažu, ke sm vidu, kuku scagan gleda ke u mene. »Kene, u šišk mate ena velika kurja fabrka?«
»Mama, mama!« prtrdu m je Boltežar in kar začeu mencat ud samga ferbca pred mana.
»A s ti iz fabrikantam ud te fa-brke kej znan?«
»I sevede; še prou dobra prjatla sma iz Krapežam.«
»No, pol se t u pa lohka pumagal, de na uš mou kašnga freta zavle mestaf; sam mene uš mogu ubugat.«
»Kar t srce puželi, use um rad naredu, sam de pridem spet du sojeh mestaf. Veš, tku douhčes m je pu nh, de se usakeh pet menut zmotem in se pu-šlatam pud nusam, de b s jh navihu, pa primom za Ift. Oh, ta moj roda-lubje!«
»Nč na jamri, prjatu. Če s prjatu iz fabrikantam šiškarske kurje fabrke.
Vrhniške novice.
v Lenarčičeva »Klincgasa« vzbuja med Vrhničani vedno več nevolje in ogorčenja. Pred par dnevi je nek šolski otrok zašel med tiste klince in tako nesrečno padel, da se je pobil do krvi. Sreča je hotela, da je otrok tako padel, da se ni dogodilo še kaj hujšega. Značilno je tudi, da se je nedavno celo Le-narčičev konj plašil nad tistimi količki, najbrže ni še vedel, da je to budalost naredil njegov gospodar. — To je majhen začetek nesreč na tej cesti. Da se bode še kaj hujšega zgodilo, o tem smo prepričani, ako bode mogočni Lenarčič vztrajal pri svoji krasni iznajdbi. Ko bi Lenarčič tako skrbno skrbel za to, da bi plačal Ciril in Metodovi družbi, kar ji je volil umrli Kotnik, kakor skrbi za svoje ceste in pota, ne bil bi mogoče danes pred svetom mož brez časti in narodnega čuta.
v Med tukajšnim liberalnim Izraelom je zašumelo, ko se je zvedelo, kako lepe namene ima Lenarčič s Ciril in Metodovo družbo. Ni ga bilo liberalca, ki bi Lenarčiča ne obsojal in ga preklinjal na dno pekla. Začudili smo se, ko smo to zaznali. Kdo bi pač ne vedel, da s tem liberalci udrihajo sami po sebi. V spominu nam je še, kako so ga liberalci pri zadnjih deželnozborskih volitvah proslavljali kot moža značaj-nika, kot moža, ki mu ga na Vrhniki ni para. In tega moža so si s pomočjo Postojne in Loža izvolili za svojega poslanca. In sedaj? Razblinil se je, ni ga več. Liberalna usta so polna samo o Lenarčiču. Lenarčič pa kljub temu še vedno uživa čast deželnega poslanca, staroste sokola itd. In liberalci, nje-
Kdo sme v Ameriko? Znano je, da ameriški uradniki pri izkrcanju strogo gledajo na to, da je priseljenec popolnoma zdrav; tudi manjše telesne hibe so vzrok, da se izseljenec pošlje nazaj v domovino. V Ameriko ne sme, kdor ima te-le bolezni, oziroma hibe: Otrde-lost raznih členkov, zapnelost žil, sušenje kit, kronično napredujoče bolezni živčnega sestava, kronične bezgavke na vratu, spremembe v členkih ledja, skrajšanje udov in omrtvelost, kila, golša, sušica v hrbtenici, lupus in druge kožne bolezni zlasti kronične, napaka srčnih zaklopnic, vidne krčne žile i. dr. Da mora vsak priseljenec imeti pri dohodu v Ameriko primerno svoto denarja, smo že večkrat pisali. Sploh pa dobe oni, ki nameravajo v Ameriko, vsa potrebna podrobna pojasnila pri Rafaelovi družbi, na katero naj se vsak gotovo obrne, predno se odloči.
Velika nagrada za aeronavte. Iz St. Louisa (Amerika) se poroča: Predsednik tukajšnjega aeronavtskega kluba, Lambert, je naznanil razpis nagrade v znesku 400.000 dolarjev za polet z aero-planom na 650 milj dolgi črti iz lidia-nopolisa v St. Louis-Chicago.
Iz Avstrije se je izselilo meseca maja 2000 oseb preko Trsta, veliko več pa preko Bremena in Hamburga v južno in severno Ameriko.
— Slovenec ponesrečil v amerikan-skem premogovniku. V Superior, Wyo., je bil 17. maja pogreb mladega Slovenca Ivana Tavčarja iz Trzina na Gorenjskem. Ponesrečil se je v Baltic rudniku, ko je bil s tovariši na delu. Nenadoma ga je zadel kotel, v katerem so spuščali cement doli, tako hudo po glavi, da je postal takoj nezavesten ter
—	iz Kamnika. Fretečeno nedeljo je napravil damski odsek društva »Kamnik« svoj majniški izlet v Vele-sovo. Ob krasnem vremenu so dospele Članice k deveti maši v Velesovo, ki jo je daroval preč. g. župnik Brešar. Po maši so si ogledale cerkev in druge zanimivosti starega uršulinskega samostana. Pri kosilu se je razvila prav živahna zabava. Predsednica odseka, gdčna Odlasek, se je zahvalila g. župniku za tako prijazen sprejem in za ves trud, ki ga je imel z oskrbo kosila, g. župnik je pa izrazil svoje veselje nad obiskom svojih rojakinj in jim želel, oaj bi Marija izprosila božji blagoslov na vse delovanje vrlih Kamenčank. Želja vseh pa je bila, na skorajšnje svidenje pri drugem izletu!
—	Vič-Glince. Ko bi ne imeli opravičenega vzroka, bi vam ne sporočali o procesiji sv. Rešnjega Telesa, dasi jo lahko prištevamo med prve v škofiji, bodisi po obilni udeležbi, bodisi po lepoti in pobožnosti, katero smo pri nji opazovali. Omenimo naj, da je pred sv. Rešnjim Telesom korakalo samo s svečami nad 400 otrok. Pobožne matere so spravile na noge, kar »leze in gre«, da tako malim v prvi mladosti vcepijo ljubezen do Prijatelja mladine. Cerkveni pevski zbor je nad vse lepo rešil svojo nalogo, tako da godbe, po kateri so nekateri hrepeneli, kar nič nismo pogrešali. Orli so tvorili s svojim gotovim nastopom ob nebu sv. R. T. častno stražo. Korporativno s svečami so nastopili tudi člani tukajšnjega k. s. kon-suma. Vičani so se trudili, da bi Glin-čane in Rožnodolince, ki so se lansko leto tako obnesli pri procesiji, prekosili v okrašenju evangeljskih postaj. Sploh je tudi letošnja procesija pričala, da se tukajšnja župnija vedno bolj oklepa svojega Zveličarja. Kakor rečeno, vse te vesele in tolažilne prizore pri procesiji bi bili sami zase pridržali, ko bi nas nekaj ne nagibalo širni javnosti poročati o — žrtvi krasne procesije. Gospodična M. E., uslužbenka »Učiteljske tiskarne«, je obenem tudi tukajšnja marljiva cerkvena pevka. Dan prej se je v tiskarni izgovorila, da je na praznik ne bo na delo, ker je vedela, da bodo brez nje lahko izhajali. In res ni šla v tiskarno, ampak se je udeležila procesije. Drugi dan nič hudega sluteč pride v tiskarno. Pa je hudo naletela, ne toliko zato, ker je izostala od dela, ampak ker se je udeležila procesije in ker je še vrh tega pela pri procesiji. Gotovi gospodje so jo nahrulili z uprav liberalnimi izrazi in z opazkami, za katere bi jih lahko posadili na zatožno klop. Razume se, da se gospodična M. ni mogla več premagovati, ampak jim je povedala, kar so zaslužili, zahtevala knjižico in se poslovila od take liberalno »olikane« družbe. Sedaj bo sprejeta v službo, kjer se ji ne bo treba bati, da bi bila kot cerkvena pevka in Marijina hčerka izzivana in nadlegovana od liberalnih »olikancev«. — S prispevki za društveni dom smo za enkrat še precej zadovoljni. Dosedaj so se na našo prošnjo po podpori odzvali večinoma domači somišljeniki, Darovali so večje svote: neimenovan 400 K, rodbina Zaje v Spodnji Šiški 30 kron, konsum k. s. delavcev na Glincah 26 K 52 vin., g. Al. Kocmur, solicitator pri dr. Peganu in g. Fr. Gutnik po 20 K, gospa Fr. Rožnik in gdčna. Fr. Magister po 10 K, g. Andrej Marinko 7 K, g. Marinšek 2 K 80 vin., g. Marija Beguš 2 K, g. Uranič 1 K, razni somišljeniki na Glincah in v Rožni dolini 19 K 44 v. Posebno marljive so pri nabiranju prispevkov članice »Bogomile«, ki so v
tobačni tovarni nabrale 41 K 66 vin. Ker smo po večini navezani na delavstvo, ki res žrtvuje in daruje po svojih močeh za društvene prostore, vendar uvidimo, da sami ne bomo kos velikim stroškom, zato se zaupljivo proseč obračamo še enkrat do vseh naših somišljenikov in kličemo z Gregorčičem: Ime si proslavite, Dom skupni nam gradite!
—	Glasbeno društvo v Ribnici priredi v nedeljo, dne 5. junija svoj prvi koncert.
—	P. n. poverjenikom in članom »Matice Slovenske«. Po § 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide »Letopis« z imenikom ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik. Če plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejmo knjige za prejšnje, in če se Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji.
Iz Borovnice. V nekem listu prerokuje neki liberalni prerok gotov propad našemu telovadnemu odseku ter z veliko radovednostjo vprašuje, bode-ta se li sploh še kedaj rabila drog in bradlja na dvorišču »osamelega doma«. Ta liberalni prerok pa se je prav pošteno urezal v svojem preroškem duhu, kajti vkljub vročim željam gotovih ljudi odsek ne bo še propadel, ampak šel bode naprej za svojimi cilji ter se bomo v kratkem času videli na dvorišču »osamelega doma« pri javni telovadbi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave, zoper katero nekateri ci-rilmetodarji zelo pihajo, ker bo na eni strani slika naših prvih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. — V nedeljo dne 22. t. m. pa smo imeli čast videti »Zirovnikov pevski zbor« iz Št. Vida, kateri je prišel prepevat na veselico Ciril in Metodove podružnice. Temu zboru na čast so izobesili srbsko zastavo rdeče-imodro-belo namesto slovenske belo-modro-rdeče. Končno so naši cirilmetodarji s plesom dolgo v noč reševali naše obmejne brate ter s plesom častili naša sv. apostola. H koncu bodi še povedano, da je bila udeležba domačih ljudi jako pičla, večinoma so bili Ljubljančanje.
Državni zbor.
Dunaj, 3. junija.
Naučno ministrstvo.
Dva dni je proračunskem odseku trajala razprava o proračunu za nauk in bogočastje, včeraj nepretrgoma od 10. ure do 8. zvečer. Posameznih številk ne bodem navajal. Skupna potrebščina tega ministrstva znaša 103,001.572 K, dohodki pa 17,075.440 K, primanjkljaj 85,926.132 K. Govorili so skoraj vsi od-sekovi člani ter utemeljevali razne zahteve glede ljudskih, srednjih in visokih šol. Naučno ministrstvo daje poleg pravosodnega in politične uprave češkim, slovenskim in rusinskim poslancem največ povodov za ostre kritike in pritožbe. O ustanovitvi novih vseučilišč se je pri tej priliki razmer-no malo govorilo, ker to vprašanje pride na vrsto drugi teden, ko pride v razpravo vladna predloga glede italijanske pravne fakultete. Poslanec Marckhl je pač navajal nekaj podatkov iz znane v Kranju tiskane brošure o šolskih razmerah na Kranjskem. S temi podatki je hotel dokazati, da slovenski jezik ni dovolj razvit za vse-učiliška predavanja in da torej niso dani pogoji za slovensko univerzo.
kar h nem stop, pa ga pros, de te u pustu nabrat tam pu trau in pu peske u en piskerček tiste žaube, ke ja putke ukul stresaja in iz tista žauba se usak juter na teše namaz uznotri pu žna-belneh, uzuni pu žnabelneh se namaž pa iz medam, ke ga dubiš en ceu pi-■skrček za dva groša pr Dulence. In me-stafe t uja pugnale vn, kokr kunople, tku de še sam na uš vedu kedaj.«
»A res; a tu pumaga?«
»Kaj na u pumagal! Puglej, kuku >sa kukuš lepu kusmate in pa kašn fe-derpušl zrase petelinom!«
»Tu je pa res! Al kaj u pa pol, če ,tud men namest kucin zrase pud nu-•sam tak fedevpušl, kokr ga nosja petelini uzad?«
»Nč na dene; se uš lohka bi pu-štreku iz takem federpušlnam, kokr iz mestafam. Ja, zdej pa z Bugam; jest momrm j t zdej hitr preke dume, ke vem, de me že čaka spet en ceu kp pism in vabil, de b šou sm pa ke vorn-ga delat.«
»Še en uprašajne, Pepe--«
»Res na utegnem; uš pa enkat dru-kat prašu. Za dons pa praši Purgarja, če mu je peusk društu »Sluvan« že plnču ta pulomlene stole.« in zasuku «m se in fa malmu preke dum; Boltc-.
žar je pa gledu žalastn za mana in iz ruko neki pud nusam iskou. Kumi pa pridem du Spudneh Pulan, že prpele na cipikle za mana en priftrogar in m pumuli en telegram iz Mukrunoga: »Pepe, brš prid u Mukrunog! Daučn kuntrulor Vencajz je tku strašil razburjen in zmešan, de je začeu hodet u štarija namest u soja kanclija in da tam razbija ukul sebe, kokr de b se brenclnem branu, de b ga na upikal Tud upije učas pu štari in glaže, namest de b jh h ustam nosu, jh pa če bertu u glava pumetat; al jh zmeče pa skus vokn na cesta. Brž prid, Pepe, de ga uš razsvetlu in ga u vornga djau, drgač na vem, kua u iz nim; za na-slednka zdejšnmu našmo upravitelne že na u za punucat, če b prou rad ratu Kar prid, Pepe, se uma že tle pumenil naprej!«
»Za božja vola, za kua me že Ide use čja,« sm s mislu, ke sm telegram prebrau. »De b ldem talente talu ukul, kokr utrocm češne, tu vnder na morrn Kulk pejomtarju lohka brez talenta, gvira, u nazadne že tud ta; če pa le res na u mogu, u pa že tud zajn najdu kašn prpumočk
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Pripomnim v pojasnilo, cla se poslanec Marckhl vedno oglasi za besedo med zadnjimi, ko mu slovenski poslanci navadno no morejo več odgovarjati. Včeraj je bil slučajno še oglašen za besedo dr. Ploj, ki je pobijal fraze in stare čenče poslanca Marekhla o slovenskih šolskih razmerah. Primeren odgovor dobi naš prijatelj Marckhl v razpravi o italijanski fakulteti.
Sprejeta je bila v odseku od poročevalca dr. Gorskega predlagana resolucija, ki vladi naroča, naj dela priprave za nove visoke šole. Za to resolucijo so glasovali vsi nenemški poslanci in socialni demokratje. Poslanec Sta-nek je predlagal, naj se podržavi češka Ivomenskega ljudska šola v 10. dunajskem okraju. Ta predlog, v katerem se je glasovalo po imenu, je bil odklonjen s 25 proti 9 glasovom. Z Nemci so glasovali tudi Poljaki in nemški socialni demokratje. Nato predlaga Sta-nek, da vlada v bodočem državnem proračunu za to šolo postavi 100.000 K podpore. Za ta predlog so glasovali tudi Poljaki. Tudi ta predlog je bil odklonjen z 19 proti 19 glasovom, ker je predsednik baron Chiari odločil proti predlogu.
Sprejetih je bilo še dolga vrsta drugih resolucij. Samo glasovanje o teh resolucijah je trajalo skoraj eno uro. Splošno prepričanje pa je, da so resolucije izgubile ves svoj prvotni pomen in namen. Izkušnja namreč uči, da se vlada jako malo zmeni za resolucije. Zgodi se celo, da včasih niti ne dobi resolucij oni referent v ministrstvu, katerega neposredna dolžnost bi bila, da jo uvažuje pri sestavi prihodnjega proračuna. Dalje se navadno dogaja, da v odseku mnogi člani vsled hrupa in vrišča med glasovanjem niti ne vedo, o čem «e glasuje. Tako je sinoči poslanec Wolf, ki dosledno odklanja vsako najmanjšo slovensko zahtevo, nevede glasoval za neko češko šolo. Seveda se je hudo jezil, ko so ga opozorili na zmoto.
V vsaki razpravi v ministrstvu za nauk in bogočastje se pojavlja tudi kulturni boj. »Kulturbombeži« sicer ne nastopajo še s topovi, pač pa z bodali in z revolverji. Tako so tudi v tej razpravi poslanci Malik, Seitz in Choc, sklicuje se na § 14. drž. tem. zakona ropotali, zakaj se morajo šolski otroci Udeleževati verskih vaj. Odgovarjali so jim minister Sttirgkh, Žitnik in baron Morsey.
Posl. Žitnik je izvajal: Slovenski poslanci se že nad 40 let upravičeno pritožujejo v zbornici in v raznih odsekih, da je slovenščina prezirana pastorka ne le v državnih uradih, ampak tudi v šolah. Tudi jaz sem že tukaj dol^e ure opisoval neznosne razmere, osobito glede na ljudsko šolstvo v v obmejnih slovenskih pokrajinah. Vse pritožbe, in terpelacije in demonstracije so kot bob ob steno Naj se vlada imenuje kakorkoli, za vsako velja načelo, da je šola »politicum«, torej vprašanje politične moči in veljave. In ker smo Slovenci, četudi nas v narodnih vprašanjih podpirajo češki tovariši, prešibki nasproti svojim nemškim in italijanskim sosedom, zato tudi nobena vlada nima poguma, da bi predru-gačila poncmčevalni sistem v šoli. Ali ni sramota za, Avstrijo, ki se vendar prišteva med kulturne države, da se strogo kulturna vprašanja presojajo in rešujejo le s političnega stališča Žalostna posledica je, da je v zakonu zajamčena narodna ravnopravnost za naš slovenski narod vsaj le mrtva črka. Na Koroškem n. pr., koder je najmanj tretjina prebivalstva še slovenska, kmalu ne bode več nobene sloven ske ljudske šole. Ali ni nečuveno, da na pripravnici v Celovcu drugi dežel hi jezik ni obvezen učni predmet? Če je torej sploh katera trditev neutemeljena, je gotovo ta, da Slovenci prodirajo na nemško narodno posest.
Šola je torej za Nemce in vlado vprašanje politične moči. To jc trdnja va, ki jo doslej oblegamo brez uspeha Zato so zlata vredne besede, ki jih je pisal o Binkoštih znani nemški pisatelj Peter Rosegger skupščini nemškega »schulvereina« v Gradec. Rosegger pravi: »Mi nočemo ob naših jezikovnih mejah graditi bojnih trdnjav, šola je trdnjava miru. Z namenom naglašam, da izobrazba srca in značaja vodi do one omike, ki nas uči, da sta jezik in zemlja pradedov vsakemu narodu sveta lastnina, na katero noben soseden narod ne sme položiti zlobne roke! Ne drugim na škodo, marveč sebi obrambo. To je bila misel, s katero sem začel nabirati darove za nemško šolsko društvo. Ako tudi sosedni narod: s tem namenom ustanavljajo šole, potem bodo ie bodoči rodovi toliko pametni in blagohotni, da končajo ne srečni narodnostni prepir in naši sredstva, da bodo iudi v jezikovno me šanih deželah mirno prebivali drug po
leg druijega m se med seboj podpirali. Taka spravljivost je tudi za nemški narod najboljša obramba.«
Gospodje, ali niso te lepe besede bridka ironija vzpričo bojnih klicev, ki so odmevali tudi na graškem shodu proti Slovencem? Zal, da so danes te spravljive besede le utopija, prazna želja, kakor pristavlja Rosegger v svojem pismu. Neki naš koroški tovariš je takoj v svojem glasilu zavrnil Roseg-gorja, češ, da najpohlevnejši človek no more živeti v miru, ako to ne ugaja hudobnemu sosedu. Gospodje: »Nemo iudex in propria causa.« Zato tudi jaz nočem razsojati, kdo je v tem slučaju pohlevna duša ali ovca, kdo pa hudo« aen sosed ali volk. To vprašanje bi mo-glo rešiti nepristransko razsodišče, ki pa je pri nas v teh razmerah skoraj ne« mogoče. Toliko sem hotel reči o ljud« skem šolstvu.
Glede srednjega šolstva je naša prva zahteva, da se morajo tudi v viSi jih razredih na naših takozvanih slo« venskih gimnazijah vsi predmeti pch učevati slovenski, izvzemši nemški je« zik. Izpremeniti se takoj morata od« loka naučnega ministrstva z dne 25* oktobra 1907, št. 2575, in z dne 1. oktobra 1909, št. 39.330, tako, da se tudi zgodovina, zemljepisje in matematikaj poučujejo slovenski v vseh višjih raz« redih. Govornik nato našteva razlo« ge, ki jih je učiteljski zbor že pred do« brim letom predložil ministrstvu. Ena« ko prošnjo je lani tudi deželni odbori kranjski odposlal naučni upravi. Na« črt za pouk nemščine pa naj bi se pre« naredil, kakor je predlagal učiteljski zbor. Obe te prošnji naj ministrstvo ugodno reši. Nedavno pa je deželni šolski svet sklenil, naj se vsaj matematika že s prihodnjim šolskim letom takoj poučuje slovenski tudi na zadnjih treh razredih. Potrebna Matekova knjiga je že odobrena in jo rabijo v 5. razredu. Toraj ni nobenega pomisleka, da se slovenski matematični pouk vpelje tudi v zadnjih treh razredih.
Nadalje govornik navaja, da se na naših, sedaj še dvojezičnih gimnazijah nastavljajo učne moči, ki niso usposobljene za oba učna jezika. Na slovenskih zavodih vlada ne zistemizuje potreb« nih novih definitivnih mest in si po« maga s suplenti, kar je v kvar vzgoji in pouku, ker se suplentje vedno menja« vajo. Nasprotno je na nemških zavo« dih število suplentov neznatno, kar je razvidno iz statistike. Vlada naj tu« di odredi, da bode vse uradovanje1 (konference, zapisniki, izpričevala) na štirih kranjskih utrakv. gimnazijah slovensko. Ravno tako je potrebno, da se tudi na naših realkah v večji meri poučuje v slovenskem jeziku.
O vseučiliškem vprašanju hočemo govoriti, ko pride na vrsto ustanovitev italijanske fakultete.
Nekateri predgovorniki so sklice« vaje se na § 14. drž. tem. zakona z dne 21. grudna 1867. grajali vlado, zakaj dopušča verske vaje za šolsko mladino. Dotični zadnji odstavek se res glasi, da se nihče ne more siliti k cerkvenim slavnostim in opravilom. Gospodje pa prezirajo dostavek: »Ako dotičnik po zakonu ni pod oblastjo v to poklicanih faktorjev«. Ta dostavek se gotovo ne nanaša samo na vojake ali kaznjence, katere morejo prisiliti k cerkvenim opravilom. Sicer pa šolski zakon iz letai 1869. govori o nravnoverski vzgoji. Ta pa je nemogoča le s poukom v šoli, potrebne so tudi verske vaje, božja služba itd. In če še gospodje dvomijo o tej razlagi § 14., sklicujem se na razsodbe najvišjih inštanc. Tako je najvišji sodni dvor razsodil dne 6. julija 1900, št. 9422, da se more otrok prisiliti k pouku veronauka, četudi se oče brani.
Upravno sodišče je razsodilo 6. ma* ja 1889 ,št. 249, da se mora smatrati kot šolsko zamudo, ako šolar ne pride k šolski maši in sprevodu.
Državno razsodišče je razsodilo 24. aprila 1900, da se ne krši § 14. drž. tem. zakona o verski svobodi, ako se morajo šolski otroci tudi proti volji svojih staršev udeleževati šolskih maš. In upravno sodišče je izreklo 20 junija 1881., da morejo oblastva odločiti, ali se more šolski otrok brez veroizpoveda-nja prisiliti h katoliškim verskim vajam.
Govornik poživlja vlado, naj čim hitrejše prične graditi novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu.
POSLANSKA ZBORNICA.
Kako je Khuen delal volitve.
Poslanska zbornica je v svoji plenarni seji 3. t. m. sprejela predlogo o c. kr. vojnem zboru v prvem branju, nakar sc je izročila brambnemu odseku.
Nato se je sprejelo v drugem in tretjem branju poročilo socialno-poli-tičnega odseka glede prepovedi ženskega nočncKa dela.
krščansko-socialne stranke interpelacijo, zakaj so se c. kr. čete pozvale na Ogrsko, da pomagajo grofu Khuenu delati volitve. Čete so morale postavne volivce odvračevati od izvrševanja vo-livne pravice, kar je protipostavno.
V isti zadevi so vložili interpelacijo Šramek, Korošec, Tresič, Choc in tovariši. Mesti Trnovo in Skalice so huzarji z dvojnim kordonom obdali in niso pustili slovaških volivcev skozi. ,Volivci so morali sedem ur v žgočem solncu izven mesta kampirati. Še jesti in piti niso dobili, ker je vlada vse gostilne zasedla s svojimi korteši. Prišlo bi bilo do groznega krvoprelitja, da ni odstopil v zadnjem trenotku slovaški kandidat, ki je imel zasigurano večino 500 glasov.
Poslanec Sokol graja, da hočejo člani nemškonacionalne zveze in socialni demokratje ruski dumi poslati spomenico, da ne vzame Fincem avtonomije. To je vmešavanje v notranje zadeve tuje države.
Podpredsednik Pernerstorfer se jezi nad poslanci, ki ga interpelirajo zaradi stvari, ki niso njemu nič mari.
ŽENSKE ZA POLITIČNE PRAVICE.
Dne 3. t. m. je bila pri ministrskem predsedniku deputacija žena, da mu predoči važnost in potrebo, da žene dobe večje politične pravice in da se smejo saj udeleževati, delovanja političnih društev. Baron Bienerth je odgovoril, da je zbornica svojčas z veliko večino odklonila žensko volivno pravico za parlament, kar se pa tiče političnih društev, je zakon res pomanjkljiv in se bodo pri reformi društvenega zakona želje ž e n S. v o o š t e v a 1 e.
KHUENOVA ZMAGA.
Ko je cesar v Sarajevu izvedel, da je Khuen sijajno zmagal, je bil silno vesel in mu je pismeno čestital. Dejal je, da ga veseli, da je ogrski narod pokazal, da hoče vztrajati na idejah leta 1867. Cesarju seveda niso povedali, kako je Khuen s huzarji obkolil volivna mesta, da niso smeli Slovaki in Ru-muni na volišče. Za predsednika zbornice so štirje kandidati: Grof Tissa, Dcsider Perczel, Kabos in Markus. O volivni reformi vse molči. Zdi se, da Khuenova zmaga ne pomeni za Ogrsko prav nič drugega kakor upostavi-tev stare liberalne stranke, ki je našemu cesarju, ki živi le v spominih na Deakovo ero, posebno pri srcu. Začetek demokratične dobe pa Khuenova zmaga očividno ne pomeni in zato bo ostalo bistveno vse pri starem, razen tega, da bodo cesarju dovoljeni vojaki, votirane ladje in ohranjena skupna banka, ki je itak Ogrom v korist.
Morilec svoje žene.
Iznrad ljubljanskega porotnega sodišča.
(Konec.)
REJC OBSOJEN NA SMRT. — PO OBSODBI PRIZNAL UMOR.
Z velikansko senzacijo končuje tridnevna razprava Rejc. Napis pove, kaj da se je zgodilo. Predvsem tek razprave včerajšnjega popoldneva.
Porotnikom je bilo stavljeno zgolj eno vprašanje glede na to, če je Rejc zavratno umoril svojo ženo tako, da jo je vrgel v Idrijco. Državnega pravdni-ka namestnik dr. Neuberger govori temperamentno, a strogo stvarno. Obrazloži natančno indicije. Z njimi prepričuje poroto. Govorniških okraskov razen uvoda ne rabi. Zagovorništvo ima zelo težavno stališče, a je kos svoji nalogi in stori vse, da bi opralo Rejca. Zastopstvo javne tožbe odgovarja. Sklicuje se na dejstva, na to, kar je dognala razprava. Odločno izjavlja, da je državno pravdništvo trdno prepričano o tem, da je Rejc vrgel svojo ženo v vodo. Naglaša, da si ljubljansko državno pravdništvo zelo dobro premisli, predno vloži proti komu obtožbo. Slučaje, ki so skoraj čisto dokazani, mnogokrat ne spravi pred pravico, če ni dokaz popolnoma doprinešen. Zagovorništvo je imelo težavno stališče in to timbolj, ker se je Rejc edino zagovarjal s svojim namišljenim alibijem. Predsednik svetnik Vedernjak je podal natančni resume o celi razpravi, ki je bil zelo stvaren, jasen, lahko razumljiv. Porota je natančno sledila izvajanjem državnega pravdništva, zagovor-ništva in predsednika. Prav je, da je trajala razprava tri dni in da ni bila izvedena v dveh dneh, kar bi bilo mo-Roče in se je v Ljubljani že zgodilo, ko so trajale porotne razprave, zaslišanje prič, govori dostikrat pozno v noč in tudi čez polnoči. Pametno je bilo, da se le uredila ljjzprava tako, da ni izmučila porote, ki je pa bila pripravljena, aa bi se bila včeraj pričela popoldanska razprava že ob dveh popoldne. Vi-
delo se je, da so porotniki najpaznejše sledili razpravi in si ustvarili lastno, neodvisno sodbo in se niso prav nič ozirali na gotov del tistega kunštnega ljubljanskega publika, ki posluša kos porotne razprave in ki simpatizuje s še tako velikim lopovom, samo da dobro laže pri razpravi. Kako natančno so sledili porotniki razpravi, kaže, ker so se posvetovali le deset minut. Prvo-mestnik g. Karel Kauschegg naznani, da so porotniki z 10 proti 2 glasovoma potrdili, da je Rejc kriv. Godrnjalo je nekaj ljudi tam v ozadju, ljudje, ki jih navadno vidimo pri porotnih razpravah, a tudi — na zatožni klopi.
Ko Rejcu naznanijo izrek porotnikov, še pravi: »Nedolžen sem, če me tudi obsodijo na smrt. Jaz nisem storil tega.«
Senat se umakne v posvetovalnico. Zagovornik dr. Švigelj govori živahno z obdolžencem. Očividno mu prigovarja, naj vsaj zdaj prizna. Predsednik prečita Rejcu obsodbo, po kateri se obsodi na smrt.
Predsednik: »Ali imate kaj povedati?« — Rejc stoji nem. Dr. Švigelj poprosi za besedo in izjavi, da mu je ves čas razprave Rejc zatrjeval, da je nedolžen. Kot zagovornik ničnostne pritožbe ne more vložiti, ker se ni zgodila nobena ničnost. A ko sem prej govoril z Rejcem, mi je rekel, da želi povedati besedo gospodu predsedniku.
Rejc: »To povem, da sem jo res vrgel v vodo!«
Rejc je prebledel, ko je priznal, tekle so mu solze po obrazu.
Velikanska senzacija. Najbolj dolge obraze napravijo tisti, ki so simpati-zirali z morilcem mučenice Rejčevke. Predsednik: »Prosim, počasi se raz-idite!« Avditorij se nabere pred vhodom in na mostovžu, kjer navadno odvedejo morilca; a odvedejo ga skozi tista vrata, kjer hodi v dvorano sodišče. Le nekateri opazijo, ko izgine paznik z Rejcem in zapre vrata za Rejcem in za seboj. — Brezdvomno bo Rejec zdaj, ko je priznal, tudi izpovedal, kako da je vrgel ubogo svojo ženo, revico, ki jo je pretepal, v vodo. Rejčeva razprava in njen izid je zelo podoben predletni dvednevni razpravi Ravnik. Tudi Ravnik je tajil, a končno priznal šele potem, ko je bil obsojen in na prigovarjanje svojega zagovornika dr. Furlana.
Blamirana svobodna misel v Zagrebu.
Že včeraj smo kratko poročali o srca Jezusovega slavnosti hrvaške mladine v Zagrebu, kakor tudi o »protestu« »svobodne« misli. Danes moramo poročilo nekoliko spopolniti na podlagi došlih nam brzojavk in listov.
Hrvaška mladina je v spomin desetletnice svoje posvetitve srcu Jezusovemu omislila si krasno zastavo, za katero je med sabo nabirala doneske, in sicer z dovoljenjem naučnega sekčnega načelnika dr. Amruša. Isti dr. Amruš je tudi odredil, da bodi 3. junij, ko se bo zastava blagoslovila, splošen šolski praznik. Vsled tega seveda grozen krik v »svobodni« misli. »Pokret« in družba se je ogorčal in hujskal, da se je vse kadilo. Končno je »svobodna« misel sklenila na predvečer slavnosti prirediti protesten shod na vrtu mestnega strelišča. Veliki plakati so klicali na križarsko vojsko proti klerikalnemu zmaju. Toda Zagreb je ob tej priliki pokazal, da ve soditi delovanje svobodne misli in da ni pod njeno copato. Že ob 7. uri zvečer je bil vrt poln občinstva, po večini krščanski socialci in Starčevičanci. Za predsednika je bil izvoljen neki učitelj Trstenjak, ki pa hi hotel dati besede dr. Ogrizoviču in drugim, ki so se priglasili zanjo. Vsled tega je nastalo silno razburjenje med krščansko mislečim občinstvom, ki je viharno klicalo »Abzug brezverci!«, »Dolje Trstenjak!«, potem pa zapelo krščansko himno. Č. gosp. Donkovič je prosil ljudstvo, naj le pusti govoriti Trstenjaka, da se zve, kaj zna in kaj hoče. Donkoviča so somišljeniki navdušeno dvignili na ramena, a Trsten-jaku so neprestano klicali: »Abzug pe-štanski štipendisti!«, »Abzug Khue-novci!« Potem so gromko zapeli »Lie-pa naša . . .« Nastal je silen vihar in po »svobodnih« glavah so padale bun-ke, da je kar odmevalo. Načelnik policije je shod razpustil in policaji na konjih so začeli razganjati prisotne.
Krščansko misleče občinstvo se je nato uredilo v impozanten sprevod in se podalo prepevajoč domoljubne pesmi in kličoč proti brezvercem v sokol-sko dvorano, kjer je kongregaciji učiteljic s skioptikonom predaval o cerkvah in slovesnostih na čast Jezusovemu srcu jezuit Zabeo. Hoteli so tu zborovat v a ker t>ii shod prijavljen
policiji, se je misel opustila. Vendar je občinstvo dalo duška svojim čustvom v klicih in s prepevanjem narodne himne.
Ko je sprevod šel iz »Sokola«, so ga po raznih zasedah čakali Pokretaši, socialisti in drugi »svobodni« misleci — večinoma še mokri za ušesi — ter za hrbtom policije zmerjali in se grozili, da v jutro navale na procesijo. No, ko-rajžo so jim ta večer krščansko misleči Zagrebčani tako temeljito izbili, da se nihče ni upal na dan. Da je »svobodna« misel v Zagrebu v četrtek res neusmiljeno pogorela, priča tudi »Hrvatska Sloboda«, ki je vse preje nego »klerikalna«; piše med drugim: »Ni dvoma, da so se pokretaši s sinočno svojo akcijo grdo blamirali. Socialisti so slutili, da se bo stvar približno tako izvršila in se zato niso hoteli oficiel-no engažirati zanjo. Pokretašom naj bo sinočna blamaža dober nauk, da si ne domišljujejo preveč, kakor bi bili bogve kako močni in bi imeli kdove koga za sabo.« Velja!
Slavnost blagoslovljenja zastave je drugi dan veličastno izpadla. Sprevoda se je udeležilo nad 6000 oseb — kakor poroča »Agramer Tagblatt«. Mladina je imela pripete znake s podobo srca Jezusovega in nosila zastavo. Vsa priredba je bila sijajna manifestacija v čast božjo in srečo hrvaške domovine, ki je zopet pokazala, da se ne pusti vreči s svojega temelja krščanske vere.
ljubljanski občinski svet.
Občinski svet ljubljanski ima redno sejo v torek, dne 7 junija 1910, ob šestih popoldne v mestni dvorani.Za slučaj, da v tej seji ne bi bilo mogoče rešiti vseh točk dnevnega reda, se seja nadaljuje v sredo, dne 8 junija t. 1., ob šestih popoldne. — Dnevni red: Obljuba na noup sprejetega meščana ljubljanskega ^Franca Šebra. Poročila: o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o štirinajstih županovih dopisih: glede osnovitve mestne posredovalnice za razpečevanje mesa, mleka in drugih živinskih produktov; o dopisu deželnega odbora vojvodine kranjske o načrtu zakona glede kanalskih pristojbin; glede nekaterih prememb občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano; glede pogojev, ki jih stavi ja ko-menda nemškega vitežkega reda v zadevi prepustitve rimskega zidu na Iliriji v last mestni občini ter glede par-celačnega načrta zemljišča na Iliriji; o prizivu Vere pl. Valente in dr. Eriha Hoscheta proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je na njujini hiši predpisala naprava držajev za sneg; glede prispevka mestne občine za novo podrobno merjenje in popolnitev načrtov mesta Ljubljane; glede izposlova-nja kredita za nabavo novih geodetič-nih strojev in računskega stroja za mestni stavbni urad; podaljšanja zbiralnih kanalov vzdolž Ljubljanice pod projektovano zatvornico v strugi regu-lovane Ljubljanice; glede oddaje del za železobetonske stropove pri razšir-jevalnih zgradbah pehotne vojašnice; glede zgradbe prizidka pri hotelu »Tivoli« in naprave stranišča ob vrtu hotela; glede oddaje vseh del za zgradbo novega šolskega poslopja na Prulah; glede oddaje raznih del pri zgradbi prizidka k poslopju mestnega dekliškega liceja; glede naknadne odobritve oddaje del za kanal iz mestne klavnice, podiranje poljanskega mostu ter nasi-panje ceste v Hradeckega vasi; glede naprave novih stopnjic v gornjem delu razglednega stolpa na ljubljanskem Gradu; glede naprave železne ograje na zidanem podstavku ob Bleiweisovi cesti v podaljšanje že obstoječe ograje do ceste na državni kolodvor; o prošnji Martina Terpotitza za porazdelitev stavbne parcele št. 138/1 kat. občine št,.-petersko predmestje I. del ob Čopovi ulici na dvoje stavbišč; o prizivu supe-riora jezuitov v Ljubljani proti odloku mestnega magistrata glede stavbne črte za zgradbo nove cerkve sv. Jožefa v Ciril-Metodovi ulici; o prizivu Pongra-tzevih dedičev proti odloku mestnega magistrata glede izdajo vknjiženega reverza radi raznih prezidav v hiši št. 4 na Ambroževem trgu; o dopisu županovem glede premembe določil tržnega reda v zadevi prodaje kruha in slaščič na javnih trgih; o prošnji slovenskega trgovskega društva »Merkur« glede delegovanja praktičnih trgovcev v izpraševalne komisije na trgovskih šolah; o prošnji vodstva dijaških iger I. in II. državne gimnazije za prepustitev večjega igrišča za dijaške igre; o oddaji stavbnih del pri razšir-jevalnih napravah vodovodne zajemal-nice v Ivlečah. — Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Karla Tril-lerja glede ^dostavljanja ekspresnih poštnih DošiljgijLQyi~ K tajni seii se bo
obravnavalo: o prošnjah za razpisano
mesto magistratnega konceptn. prakti-kanta; o prošnjah za razpisano mesto magistratnega stavbnega asistenta, oziroma pristava; o neki prošnji za podporo iz vseučiliškega zaklada; o dopisu županovem glede dovolitve stavbnih doklad trem uradnikom mestnega stavbnega urada; o prošnjah za razne koncesije.
CESAR V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Cesar se je 3. t. m. ob 6. zjutraj odpeljal iz Sarajeva. Zvonili so zvonovi, pokali topovi, ljudstvo se je ginljivo poslavljalo od vladarja, ki se je županu zahvalil za lep sprejem. Na poti v Mostar se je cesar ustavil v Konjiči. V, Mostaru, kamor je dospel opoldne, ga jo pričakovala silna množica, častna, kompanija, vsi svetni in duhovni dostojanstveniki. Župan je cesarja nagovoril, nakar je cesar odgovoril. Nato je mohamedanska deklica cesarju po starem slovanskem običaju ponudila na srebrnem krožniku soli in kruha. Hrvaška in srbska deklica sta mu ponudili lepa šopka. Cesar, je posebno prijazno nagovoril škofai Bukonjiča iz reda frančiškanskega in srbskega metropolita Simoniča. Nato se je odpeljal v hotel »Narenta«, kje« so defilirale mimo njega čete. Že ob L uri opoldne so se začele v Hotelu avdi-i jenefc. Cesar je sprejel predvsem škofai Bukonjiča, metropolita Simoniča, mo-< hamedanskega muftija Ridjanoviča, župana Komadino, podžupana Smoli« jana kot voditelja katoliških Herce« govcev, Santiča, predsednika srbska verske občine, Muhamed Karabega, predsednika mohamedanske verske občine, Himlbauerja, predsednika ju* dovske občesti, ter Gjurkoviča, okrajnega glavarja. Ob tri četrt na 2 so bile avdijence končane, nakar se je vršil dvorni obed. Ob četrt na 5. uro se je cesar odpeljal nazaj na Dunaj. Cesar je pri najboljšem zdravju.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Prikazujejo se znamenja, ki napo« vedujejo, da stoji še Kitajska pred velikimi krvavimi dogodki. Ne ve se še, ali se gre za splošno revolucijo ali samo za vstajo malega dela prebivalstva, ker se priprave za usodni udarec Kitajske vrše zelo tajno in spretno. Kakor se poroča iz Pekinga, da so tamkaj prejela vsa poslaništva anonimna pisma. Sumi se, da so bili sestavljeni v krogih revolucijonarne stranke v Šanghaju. V pismih se piše, da se pripravlja velika protidinastična vstaja. Ako bodo inozemci podpirali vstajni-ke, se jim ne bo ničesar zgodilo, v nasprotnem slučaju po bodo poginili v splošni zmedi. Ta pisma so se na skrivnosten način dostavila. Imela so zastarele znamke. Z ozirom na to, ker je do« bil enako pismo konzul v Nankingu. se opaža splošen nemir.
V ALBANIJI VRE DALJE.
Albanski pretendent, princ Ghika, je baje vdrl v Albanijo, da vnovič zaneti vstajo. Vlada je na njegovo glavo razpisala nagrado. V Peč, glavno središče vstaje, je vkorakala brigada generala Šefket-paše.
Književnost.
* Staršem in vzgojiteljem. Nava« jajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. Spisal O. Julij Lintelo. (Slovenski prevod je oskrbela in knjižico izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) 1910. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 44. Cena 25 v., pri naročilih na 10 ali več izvodov po 20 vin. — Jako srečna je bila misel, ki jo je izvršila Marijina družba v ljubljanskem semenišču s tem, da je začela izdajati v slovenskem jeziku P. Linte-love spise o pogostnem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila. Prva je izšla knjižica z naslovom: Staršem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. Če hočemo, da pride pogostno in vsakdanje Sv. obhajilo v navado, je treba poskrbeti, da pristopa mladina pogosto k mizi Gospodovi. »Če hočete videti kdaj celo množico gorečih kristjanov ob božji mizi, zbirajte najprej male angele okrog tabernakelja,« pravi msgr. de la Bouillerie. Prav glede tega, da bi otroci pogosto in vsak dan prejemali sv. obhajilo, je pa še veliko predsodkov. P. Lintelo pa temeljito pobije vse take predsodke, tako da kdor prebere njegovo knjigo in preudari razloge, ne bo prav nič premišljeval in bo gotovo poslušen sv. očetu, ki vabi k pogostnemu sv. obhajilu. Delo katehetov, pridigarjev in spovednikov, ki navajajo zlasti mladino k pogostnemu in vsakdanjemu svetemu obhajilu, bo ostalo le nepopolno, če ne bodo za to zavzeti tudi starši in če starši sami ne bodo
pomagali, da bi mladina večkrat pristopila k mizi Gospodovi. To bo pa dosegla naznanjena knjižica! Zato naj se razširi med ljudstvom; vsi vzgojitelji in starši naj jo dobe v roke! Razširjanje te knjižice je v resnici apostolsko delo. Goreč župnik, ki pozna P. Linte-love spise, je takoj, ko je zvedel, da se pi*ipravlja slovenski prevod knjižice »Staršem in vzgojiteljem!«, naročil 500 izvodov. Naj bi našel mnogo posnemovalcev in kmalu bi bilo ljudstvo dovolj poučeno o pogostnem in vsakdanjem svetem obhajilu. K mizi Gospodovi bi pristopale dan za dnevom množice pobožnih vernikov in želji sv. očeta Pija X. bi bilo ustreženo.
* Haus- und Gebrauchsmittel aller Art, von Jungreich, Leipzig. Jako pripravna knjiga za vsakdanjo praktično porabo. V kratkih stavkih poda nasvete, kako se pri različnih potrebah na domu, nezgodah, zastrupljenjih, poškodbah ravnati, kako likati, prati, madeže odpravljati, zdraviti živali, negovati vrt, pokončavati škodljivce itd. itd. Nasveti so strokovnjaški in precizni; tudi je lahko vsako stvar najti, ker so besede natolčnice na robu zaznamovane. Naroči se v »Katoliški Bukvami« in stane 3 K 60 vin.
Dnevne novice.
!+ »Slovenski Narod« priznal svoje laii o knezoškofu. Današnji »Narod« bo priobčil pod naslovom obrekovalne notice proti knezoškofu f »Zakaj molčite, klerikalna gospoda?« naslednjo izjavo: V številki 42. z dne 22. februarja 1910. je priobčil »Slovenski Narod« med dnevnimi vestmi pod zaglavjem »Zakaj molčite, klerikalna gospoda?« članek, po katerem se je opravičeno čutil žaljenega pre-vzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, kateremu se je med drugim očitalo, da je na nepošten in zločinski način prišel v posest hranilne knjižice in zavarovalne police slaboumne Frančiške Rozman. — Ker smo se uverili sami, da so bile navedbe omenjenega članka popolnoma neosno-vane, jih obžalujemo in lojalno prekli-cujemo. — V Ljubljani, dne 4. maja 1910. — Uredništvo »Slovenskega Naroda«.
+ Za priredbe »Slovenske kršč. socialne zveze« dne 10. julija je veliko zanimanje po vsej domovini. Ta dan bodi sijajna priča zavednosti našega ljudstva! Sodelujte vse slovenske župnije! Prosimo pa tudi slovenske brate in sestre v Ameriki in po drugih krajih izven stare domovine, da združeni z nami proslave 10. julij!
+ Poročila nemško-nacionalnlh listov o nemški zmagi pri obč. volitvah v Selih na Koroškem, hvala Bogu, niso resnična. Naših odbornikov je 7, nasprotnih samo 5.
+ Avstrijski katoliški shod se vrši od 9. do 11. septembra v Inomostu. Vest, da se je preložil na drug kraj, ni resnična.
4- »Danzers Armee Zeitung« objavlja zelo zanimiv članek zoper laško fakulteto v Trstu. Laška fakulteta ni potrebna, ampak z njo se hoče le Lahe nagraditi, ker se drže vlade in nem-škopoljske večine zoper »Slovansko Unijo«. Drugič so Lahi v Avstriji le naroden drobec, posejani s Slovani, v samem Trstu nekompaktni. Tretjič Lahi v regnu, koder najbolj kriče zoper Avstrijo, da nasproti svojim Lahom ni pravična, ne poznajo nobene pravičnosti ne nasproti beneškim Slovencem, ne nasproti francoski manjšini v Sa-voji, koder je laška vlada 20. maja 1909 francoskim občinam prepovedala posluževati se francoščine v uradu, dasi je ta jezik tam doma že stoletja in stoletja. Četrtič laška juridična fakulteta ne bi imela niti 200 slušateljev, ker noben pameten Lah ne bo pošiljal svojega sina na fakulteto, kjer se ne bo ničesar navadil, kakor samo laščine, ki se je pa v Avstriji jako malo rabi. Petič bi Slovane vznejevoljila in na ljubo par iredentovcem bi Nemci zopet vžgali konflikt zoper Slovane, ki so večina v državi. Šestič bi se na fakulteti dijaki Ie pretepali in če bi Slovenci ali Hrvati par laškim dijakom glave nekoliko preluknjali, pa bi se vzdignilo celo blaženo kraljestvo onstran luže, tako da bi celi mednarodni konflikti nastali. Sedmič avstrijski Lahi fakultete ne zaslužijo, ker je njih edini cilj oropati Avstrijo njenega juga in ga priklopiti Italiji. Ko so malteški laški dijaki leta 1902. v Sirakuzah na nekem obisku uprizorili iredentovske demonstracije, je angleški minister lord Chamberlain takoj razgnal malteški občinski svet, uvedel v vseh šolah brez izjeme angleščino in prepodi) iz uradov zadnjo senco laščine. In vendar Italija ni bleknila. Zato ne odnehaj, Avstrija, Lahom! V Istri podpiraj slovanske šole. ne pa laške! Tako
»Armeezeitung«, ki je v visokih krogih precej vplivna.
+ Spomenik dr. Frančišku Lam-pelu. V Črnem vrhu nad Idrijo se bo približno dne 21. avgusta velezasluž-nemu slovenskemu pisatelju dr. Frančišku Lampetu kot ob desetletnici njegove smrti odkril dostojen spomenik. Spored slavnosti, h kateri se že sedaj vabijo njegovi častilci, se objavi o pravem času.
+ Potemkinove vasi v Bosni. Vedno več podrobnosti prinašajo hrvaški listi, kako so bili Hrvatje ob cesarjevem potovanju v Bosno zapostavljeni. Ne samo, da se na kraljevino Hrvaško kot tako ni vzel najmanjši ozir, da se je cesar skozi Hrvaško peljal ponoči in se je ob povratku »hvaležno« odklonil vsak pozdrav v Osjeku, dalje da Hrvati v Bosni niso smeli kralju izraziti svojih želja, da so se pri okrašenju vladnih poslopij in slavolokih izključili hrvaški emblemi itd. Ampak sedaj se je tudi doznalo, da se hrvaški narodni depu-taciji kot taki ni pustilo pred kralja, marveč le pod naslovom: hrvaške katoliške laiške deputacije, dasi je bilo v njej tudi mohamedancev in judov, ki se štejejo k hrvaški narodnosti. Šele v zadnjem hipu se je Burian udal, da so smeli Hrvatje kot taki pred cesarja. To je najnovejša pogača, ki jo je Hrvatom spekel njih »vroči prijatelj« Pittner v družbi z Grasslom. Končno se sedaj tudi doznava, da vlada ni dovolila kmetom pokloniti se kralju! Kdor pozna bosenske razmere, se vsemu temu ne bo čudil, kajti vedeti se je dalo v naprej, da so merodajni činitelji za cesarjev obisk dobro zaplankali svet s — Potemkinovimi vasmi.
-j- Protestantovsko vpitje. Prote-stantje in svobodomiselci grozno vpijejo, ker Sveti Oče v svoji najnovejši en-cikliki imenuje reformatorje može, lco-jih Bog je bil trebuh, in označuje tiste kneze, ki so se Lutra oklenili, za moralne propalice. Sveti Oče s tem povedal golo resnico, ker hujših korum-pirancev, kakor so bili prvi propaga-torji »čistega evangelija«, ne pozna svetovna zgodovina. Luteranstvo je začetek morale pesti in narodne nestrpnosti, katere katoliški srednji vek ni poznal, protestantizem je rodil nemško narodno nasilje in tisto svobodomiselnost, ki se javlja dandanašnji v oboževanju najgrše pregrehe in zatiranju verskih in narodnih manjšin. Hvala Bogu, bi kmalu vzkliknili, da je Sveti Oče, ki je trden in kremenit značaj, s pravo besedo označil luteranstvo in rajši trpi, da se zdaj obrača zoper njega jeza vsega prepotentnega »evangelj-skega« nemštva, kakor da bi ne dal pričevanja resnici! Dočim pa prote-stantje in liberalci vsega sveta zabavljajo, da je papež s svojo okrožnico »ogrozil mir med konfesijami«, delajo sami drugače. V »Alldeutsches Tagbl.« 4. t. m. beremo n. pr., da je ljubljanski protestantovski pastor dr. Hegemann ta mesec »predaval« na severnem Češkem enajstkrat, in sicer o Gru-lichu, Friedlandu, Schlagu, Kratzavu, Libercah, Rochlitzu, Johannesbergu, Lindenavu, Niemesu, Nieder-Einsiedln in Haidi, in sicer vsakokrat o tem: »Kako naj se borimo zoper klerikalizem in pospešujemo odpad od katoliške cerkve?« Več oseb je res pripravil do od pada. To je luteranska morala! Na pa> peža kriče, ko v okrožnici svojim vernikom pove, kako imajo soditi o lute ranstvu, njihovi pastorji pa hujskajo zoper katoličanstvo in ljudi gonijo v odpad, potem pa tožijo, da ni »konfe-sionalnega miru«! Res pravi sinovi Martina Luthra!
-f- Pogreb sestre našega knezoško-fa. Jutri, to je 5. junija, bo ob pol petih popoldne sestra presvetlega knezoško-fa dr. A. B. Jegliča pokopana v Preski
+ V sodnem okraju Višnjagora so se po desetletnem zadržavanju vršile volitve v zdravstveni svet dne 31. ma ja. Izvoljeni so: Anton Perko, mestni žuapn, Višnjagora; Anton Fajdiga, župan v Temenici; Ignacij Špendal, župan na Muljavi; Anton Jaklič, župan v Križkivasi; A. Kristan, poštar pri Sv. Roku; Martin Gorše, svetovalec občine Polica in Anton Kastelic, svetovalec občine Žalna.
+ Poslanec Povše s tovariši je v včerajšnji- seji državnega zbora stavil nujni predlog za državno pomoč posestnikom iz vasi Radohovavas, kjer je požar sedmim gospodarjem uničil vsa poslopja in tudi sadne vrte poškodoval. Z ozirom na veliko škodo so ti posestniki, ki so siromašni, državne podpore nujno potrebni, ker brez te ne bi za mogli zgraditi si svojih domov in potrebnih gospodarskih poslopij.
+ V nemški krščansko • socialni strbnkl zelo hudo poka. Doslej nismo o tem veliko pisali, ker je šlo večinoma za hujskanje od strani nasprotnikov, toda stvar se vleče dalje in danes je očito. cla razmere v krščansko-socialni
stranki v mnogem oziru res niso zdrave. Zdaj je na vrsti vprašanje, zakaj ima nekaj krščansko-socialnih držav-nozborskih poslancev sinekure pri različnih velekapitaliških podjetjih. Eden od njih dobiva na leto nad 90.000 K, ker je upravni svetnik. Predsednik stranke, princ Liechtenstein, izjavlja, da so ta mesta važna za stranko in ne pome-njajo sinekur, toda graško in solno-graško krščansko-socialno glasilo odgovarjata, da ta upravna mesta niso strankarsko važna, drugič pa ni treba, da bi jih ravno državni poslanci zasedli, od katerih imata dva povrh še ministrsko penzijo in zadosti drugega opravka. Vrhtega pa še »Vaterland« zadnji čas hudo graja dunajske krščanske socialce, najhujši očitek pa je ta, da, dočim raste morebiti politična zavest, propada versko prepričanje. Jako značilno znamenje propada je, da so pri volitvah na Tirolskem pred par dnevi šli krščanski socialci zoper konservativnega kandidata v boj s parolo: »Doli s farškim gospodstvom!« Kakor vidimo, se zdaj krščansko-socialni listi sami medseboj prepirajo, pa tudi pri različnih shodih se hudo sprijemajo. Beležimo kot kronisti.
+ Dekliške Marijine družbe vrhniške dekanije pi'irede na Žalostni Gori v Preserski župniji skupen shod dne 13. junija na god sv. Antona Padovan-skega. Družbe pridejo s zastavami. Ob 6. uri bo sv. maša s skupnim sv. obha-ijlom. Ob pol 9. uri slavnostni govor in slovesna sv. maša. Po cerkvenem opravilu bo na prostem v senci košatih lip zborovanje pod vodstvom »Slov. kr-ščansko socialne zveze«. K temu shodu in zborovanju so vljudno povabljeni tudi odseki izobraževalnih društev »Bogomila« in sploh vse cenjeno ženstvo, zbrano v dekanijskih slov. katoliških izobraževalnih društvih.
+ šaljiv prizor iz svobodomiselnih demonstracij v Zagrebu. Pri demonstracijah hrvaških liberalcev zoper proslavo Srca Jezusovega 2. t. m. v Zagrebu, kjer so združeni katoličani, akademiki in delavci razbili svobodomiselni shod in par teh kričačev pošteno nalomili, se nam od očividca poroča sledeča zanimiva zgodba: Neki svobo-doinislec je tolkel s palico okoli sebe in v prevelikem navdušenju lopnil po nekem dijaku, vseučiliščniku Wolfu. Ta pa se obrne in mu zakriči: »Osel, kaj po meni udarjaš, saj sem tudi jaz od Svobodne Misli!« Izborno! . . .
+ Starost lokomotiv v Avstriji. V proračunskem odseku so se nekateri poslanci pritoževali, da je mnogo železniških strojev že 25 let starih. Kaj bo to! Južna železnica vozi še danes na svojih progah tovorne vlake redno z lokomotivami, ki so stare celih 40 let! Tako n. pr. vozi vsak tovorni vlak na progi Trst-Ljubljana še danes brez izjeme z lokomotivami, ki bodo kmalu stare pol sto leta, pa tudi nekateri poštni vlaki se še poslužujejo teh starih devic.
—	Knezoškofova knjižica »Dekle-tom«, prvi zvezek: »Krščansko življenje«, je izšla in se z današnjim dnem dobi v »Katoliški Bukvami«. Cena 80 vin., 10 izvodov in več po 60 vin. Knjižica obsega zelo važne in koristne po uke za dekleta. v
—	Iz Žabnlce pri Stari Loki. V sredo smo pokopali gosp. kaplana F r. Vilfana, ki je umrl po dolgotrajni bolezni. Pogreba se je udeležilo 23 duhovnikov, šolska mladina, domača Marijina družba z zastavo in pa deputa cija Marijine družbe in izbraževalnega društva z zastavo iz Postojne, ki so pokojniku izkazali zadnjo ljubav. Pokopal je gospoda kaplana župnik Iv. Mul-ler, ob odprtem grobu sta govorila gg. Iv. Baloh in Jer. Podbevšek. Naj Bog potolaži žalostne stariše, katerim je bil odvzet v najlepših letih! Pokojnik pa naj kot prvi duhovnik na žabniškem pokopališču mirno počiva!
—	Mestnim delavcem v Celovcu je sklenil celovški občinski svet zvišati dnevno plačo za 20 h na dan. Za mest ne delavce zgrade tudi posebno poslopje za 38.000 K, v katerem bodo mestni delavci stanovali.
—	Nesrečni nadporočnlk. Iz Celovca poročajo: Nadporočnik Jožef Hreg lich, ki je vsled nesrečne ljubezni po izkusil samoumor z revolverjem in si obstrelil oči, jo popolnoma oslepel in bo 6. t. m. superarbitriran.
—	Od vlaka povožen. V nedeljo zjutraj so našli na progi pri Otočah pri Celovcu ostanke trupla in obleke neznanega moža, ki je prišel pod vlak. Glava in noge so bile odtrgane, pljuča in drob po tleh raztresene. Mož ni prišel pod vlak zjutraj, kakor so poročali nemški listi, ampak ponoči enkrat, ker ga je nekdo opazil mrtvega kmalu po polnoči. Kdo je nesrečnež, se še ni mo glo dognati. Govori se, da je neki Ka rol Kržišnik Iz Oslice na Kranjskem, od druge strani sc poroča, da sumijo
v njem tajnika okrajne bolniške blagajne v Marenbergu.
—	Vinogradniški tečaj, Kmetijska šola na Grmu priredi dne 13. in 14. junija vinogradniški tečaj z naslednjim sporedom: V ponedeljek, dne 13. junija popoldne od 2. do 4. ure: Najvažnejša poletna dela v vinogradu. Trtni škodljivci. V torek 14. junija dopoldne od 9. do 11. ure: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira dobrih gumijevih trakov. Praktično razkazovanje o zelenem cepljenju. Popoldan od 2. do 4. ure: Praktično razkazovanje in vaje v poletnih delih v vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje raznih škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem ia Kranjskega povrne ravnateljstvo stro« ške za pot in sicer le za železnico (oziroma pošto) do Novega mesta in prehrano 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Ob priliki tečaja se bodo razdelili med ude-ležence tudi zeleni cepiči.
—	Samomorilec. Včeraj popoldna so pastirji iz vasi Rožično našli na pašnikih obešenca. Orožniki so dognali, da je samomorilec neki Luka Hribar, rojen v Hruševki št. 4, bivši posestnik na Piršovem, ki se je pred nekaj časom preselil z družino na Štajersko. Vzrok je alkohol; tako govore ljudje.
—	Dopis iz Brezovice v sobotnem »Slovencu« moramo spopolniti v toliko, da so bili ob blagoslovljenju zastave častno in obilno zastopani tudi Orli iz Borovnice s svojim vrlim župnikom.
—	Vožnja vlakov št. 1720 ln 1721 na progi Trblž-Jesenice. Od 1. junija 1910 vozita osebna vlaka št. 1720 in 1721 na progi Trbiž-Jesnice vsak dan. — Vlak št. 1720 bo odhajal iz Jesenic ob 1 uri 5 min. ponoči in prihajal v Trbiž ob 2 uri 5 min. ponoči. — Vlak št. 1721 bo odhajal iz Trbiža ob 4 uri 10 min. zjutraj in prihajal v Jesenice ob 5. uri 8 minut zjutraj.
—	Iz Stare Loke. Letošnje leto je rž velikanska. Na njivi Blažečkove mamice je zrasla visoka celo 2 metra 60 centimetrov. — Za Orla je podarila dobrotna roka 100 kron. Na zdar!
—	Otrok umrl vsled opeklin. Jera Palčič, posestnikova žena iz Vrha, je dne 19. marca t. 1. kuhala v kotlu za svinje. Poleg sebe je imela tri in polletnega sinčka Janezka. Med tem ko je skočila za par trenotkov v bližnjo sobo, je pustila otroka samega pri zakurjenem kotlu. Otroku se je vnela obleka in se je tako opekel, da je vsled tega umrl. Obdolženka pravi, da sta se z možem trudila otroka pri življenju ohraniti in mu polagala na opekline vosek in olje, kar je tudi že drugim pomagalo, a da tu ni imelo zaželjenega uspeha. Za kazen je dobila tri dni zapora.
—	Vol se je ubil. Na Šmarni gori se je pasel neki vol, menda cerkvenikov, pri znamenju. Revež se je predrzno približal strmi pečini, se strmoglavil v globočino ter se pretrgal na tri kose, Meso so prodajali po 1 krono kilogram.
—	Socialno - demokraška občina. Pri občinskih volitvah v Srijemu so zmagali socialni demokrati.
—	Promoviran je bil v Pragi za doktorja prava g. Vekoslav K i s o v e c, diplomiran na žurnalistični visoki šoli v Parizu.
—	40 let je, odkar opravlja c. kr. poštni urad v Podbrezjah gosp. Fran Črnivec, učitelj v pokoju. Le po njegovi zaslugi smo dobili poštni urad, katerega je opravljal 24 let v šolskem po« slopju, sedaj pa v Pavlinovem. Živi 82< letni starček!
—	Premovanje govedi simodolske pasme za ljubljansko okolico in za Notranjsko sploh priredi c. kr. kmetij, družba kranjska s pomočjo državne podpore v četrtek, 16. junija t. 1. dopoludne ob devetih v Podsmreki na posestvu gospoda Ivana Kanca, p. d. Gorjanca, ki leži šest kilometrov od Ljubljane na državni cesti Ljubljana-Vrh-nika. K premovanju bo dopuščena goved simodolske (rumenkasto- in belo-pisane) pasme in goved domače reje, ki izvira od simodolskih bikov. Na tem premovanju se bodo izjemno delila tudi darila za vole čiste in križane simodolske pasme. Darila za vole so določena le za pare. Vole je najbolje pri-gnati vprežene, ki se postavijo ob državni cesti ob Kančevem posestvu, Kančevo posestvo leži deset minut oddaljeno od železniške postaje Brezovica, kjer prihaja in odhaja velika osebnih vlakov južne železnice in železnice Ljubljana-Vrhnika, zato je kraj premovanja tudi zelo priličen tistim, ki se zanimajo za premovanje ali M živinorejo, četudi se ne udeleže s svojo živino premovania.
—	Sladkorne tovarne na Hrvaškem-Ker sc iigu na Hrvaškem postaviti no-
va sladkorna tovarna, sc ražna mcsTa' potezajo zanjo: Belovar, Varaždin, Kri-ževci, Virovitica. Doslej ima sladkorno tovarno Osjek.
—	Predavanje, katero smo včeraj naznanili, da ga priredi katoliško izobraževalno društvo v Zgornji Šiški, se ne vrši v gornji Šiški, temveč v kat. izobraževalnem društvu v Dravljah.
—	Generalu padla pred cesarjem sablja lz rok. Pri vojaški paradi pred cesarjem je zbornemu poveljniku v Sarajevu, pl. Aufenbergu, ko je jahal mimo cesarja na čelu čet, padla sablja iz rok. Umevno, da je to vzbudilo splošno pozornost.
—	Umrl je na Travi župan Lipo-vitz. Izvoljen je bil od nemške večine kot njih pristaš in kot tak tudi vodil občino. Namestnik njegov, Miklitsch, je istega duha. Slovenci smo glede občinske vlade in njenega duha prišli iz dežja pod kap.
—	V Vintgar! Vabilo k veselici, ki jo priredi Godbeni klub v Gorjah s sodelovanjem pevskega moškega in mešanega zbora gorjanskega v prostorih restavracije gosp. Jožefa Zumra v Vint-garju v nedeljo, dne 5. junija 1910. Začetek ob 3. uri popoldne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Godbeni klub v Gorjah.
k Umrl je 1. junija v Sinčivasi na Koroškem bivši postajenačelnik južne železnice gosp. Jožef K 1 o t z, sedaj inšpektor v pokoju.
—	Planinska koča na Begunjščicl je od dne 4. rožnika naprej odprta. Koča je oskrbovana.
O. Llntelova knjižica »Staršem in vzgojiteljem« je dotiskana in se dobi v »Katoliški Bukvami«. Cena 25 vinarjev, 10 izvodov in več po 20 vinarjev. Opozarjamo na posebno priporočilo v današnji številki; obširno poročilo prinese naš list prihodnji teden.
—	Za 130,352.683 K se je pokadilo leta 1909 tobaka v Avstriji.
—	Poletni vozni red, veljaven od 1. junija, prejmo nai-očniki vsakdanjega »Slovenca« sredi prihodnjega tedna, ker se je pojavilo s 1. junijem posebno na progah državne železnice toliko prememb, da nismo mogli pravočasno prirediti voznega reda za današnjo številko. Ker se je revizija izvršila naj-vestneje, upamo, da dobe cenjeni naročniki res najpopolnejši in najzanesljivejši vozni red.
»SLOVENSKI DOM« PRED POROTO.
(Izpred ljublj. porotnega sodišča.)
»Slovenski dom« je objavil iz Loškega potoka neki dopis, v katerem se trdi, da je loškopotoško gospodarsko društvo si za neko posredovanje zaračunalo 58 K 77 h. Društvo zato toži odgovornega urednika g. Pustoslemška zaradi očitanja oderuštva. Društvo zastopa dr. Pegan, obtoženca dr. Kokalj. Pri sestavi porote dr. Pegan ni odklonil nobenega porotnika iz političnih razlogov, marveč le tiste, ki jim je hotel napraviti uslugo. Senatu predseduje dvorni svetnik Pajk, votanta svetni« ka Einspieler in Potrato. Razprava poda sledečo sliko: Posestnik Lavrič je naročil po Kornovem zastopniku Francu Debelaku, ki je tudi poslovodja škofjeloškega gospodarskega društva, delo za pokritje strehe. Lavrič je dobil in plačal račun, ki je znašal 522 K 47 h, pozneje je pa poslala Kornova tvrdka Lavriču še en račun za isto delo, in sicer za 463 K 70 h. Priča Korn pojasni, da je drug račun brez njegove vednosti pomotoma poslala njegova kon-toristinja Žerjav. Pomota je nastala zato, ker je v vsoti 522 K 47 h obseženo poleg materiala tudi delo, med tem ko je materialova vrednost zabeležena v drugi knjigi. Plačilo se je zaznamovalo le v tisti knjigi, kjer je izkazana pla-Gana vsota 522 K 47 h. Priča odločno izpove, da ni imel nikake zveze z »Gospodarskim društvom«, marveč le s 3vojim zastopnikom Debelakom, ki je za svoje posredovanje dobival tudi provizijo. Iz položaja se torej razvidi, da se je hotelo namenoma škodovati gospodarski zadrugi, ki je v celi zadevi popolnoma neprizadeta. — Razpravo je predsednik med zaslišanjem priče Korn prekinil, ker je šel g. Korn po svoje knjige. Ko sta govorila dr. Pegan in dr. Kokalj, je dvorni svetnik
razPravo, ki se nadaljuje )b štirih popoldne.
Ljubljanske novice.
lj Seja »Slovenske kršč.-soc. zveze«
30 v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
lj Seja načelstva »Slovenske straže« bo prihodnji torek točno ob 7. uri cvečcr v posvetovalnici K. T. D.
lj Okrašenje balkonov in oken s cvetlicami je postalo zadnja leta ne-iako moderno in lo z vso pravico, kajti sicer prazne in dolgočasne fasade dobe ličnost in življenje, ki ugaja očesu
in ga poživi. V tem oziru se je tudi v Ljubljani že precej storilo, vendar ne toliko, kakor bi bilo pričakovati, zlasti okrog frančiškanskega mostu so sicer krasne stavbe precej zapuščene in monotone, ker jim manjka zelenja in cvetja, ki jih je dičilo druga leta. Slično je tudi na Bleiweisovi cesti, kjer ne pridejo lepe zgradbe prav do veljave, ker nimajo zelenja. Častne izjeme delajo: Dekliški licej, »Union«, Tratnik, h. št. 3 na Radeckega cesti, mestna hranilnica in še nekatere druge. Skrajni čas bi tedaj bil, da se zamujeno popravi in se balkoni in okna z mičnim cvetjem in zelenjem okrase.
lj V nedeljo 12. junija vsi na vrtno veselico »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« na vrt »Rokodelskega Doma«!
lj Laskavo sodbo o slov. glasbenem društvu »Ljubljana« je priobčil leposlovni list »Dom in Svet« v svoji ravnokar izišli številki. Glasbeni kritik »Dom in Sveta« piše: »Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana» se je iz navadnega pevskega društva po neumornem trudu svojega voditelja g. Antona Svetka razvilo v koncertno društvo, ki je na ustanovni dan »Slovenske Straže« nastopilo imponujoče ne le po svojem pevskem materialu in izbranem programu, ampak tudi po finesi, s katero je prednašalo tež ke k oncertne točke. Nastopilo je izključno le s slovanskimi skladbami, mešanimi in moškimi zbori in samospevi. Moški zbor zasluži predvsem odkrito priznanje. Kličkov: »Ja v sfiach tč videl« in Ger-bičev nežni »Rožmarin« so mu dali priložnost, da je pokazal svojo fino izvež-banost, ki je prišla posebno do veljave v več čustveno prednašanih narodnih pesmih. Mešani zbor, ki šteje 120 grl, je pokazal, da je vkljub svoji mladosti že dobro discipliniran in obljubuje, da se bo ob svoji prirodni svežosti in pridnosti razvil do izborne koncertne višine. Ravnotežje med krepkim, čistim sopranom in med altom se mora še ustvariti. Dvofakov čarobnolepi zbor »Padle so pesmi v dušo mi« je uvedel koncert in takoj ustvaril estetično očiščeno razpoloženje, ki se ni kalilo skozi ves večer. Foersterjeva »Ljubica«, krasna, a težka skladba, ki jo zmore le velik zbor, je tudi ta večer dosegla velik uspeh, le interpretacija bi morala biti diskretnejša. Trije solisti so dali koncertu še uprav intimen značaj. G. Lu-dovik Bajde, liričen, jako mehak tenor s simpatičnim nastopom je zaslužil svoj lavorov venec. Morda ni vedel vsakdo, ki je poslušal milo pesem mla-deničevo, da zasluži ime Bajde po izumih očeta in sina postati svetovno-znano; le naša revščina je kriva, da Bajdetov izum pod t,ujim imenom v širnem svetu tujcu nese bogate dohodke. Naj se nam ne zameri ta disgresija na tem mestu! Gospica Jarmila Gerbičeva, profesorica in operna pevka, je s težko arijo iz Smčtanove »Libuše« in s tremi Chopinovimi samospevi pokazala svojo fino tehniko. Izborna njena šola se vidi ne le iz predavanja, ampak smo jo občudovali tudi na izborni izreki poljščine. Gospica Peršlova ima jako prijeten pastozen alt s krepkimi akcenti, nekaj moškega, kar se je tako dobro podalo v Sattnerjevem »Zaostalem tiču« in posebno v Michlovi »Človeka nikar«, ki zahteva polnozvenečega organa. V teh dveh točkah je Peršlova dosegla popoln uspeh. Ta koncert »Ljubljane« je važen za našo glasbeno zgodovino, ker nam kaže, kako prodira glasbena izobrazba v našem občinstvu. Samo osebna požrtvovalnost j e d o s e g 1 a t a u s p e h, s a m o v e-selje do dela in umetnosti, ki ustvari več negosedaku-piti za mnogo denarja. Umetnost ni vezana na noben sloj in na noben patent. Ona razpenja svoja krila širno po slovenski domovini. Dokaz — »Ljubljana«! X.«
lj Skušnje pevskega zbora »Ljubljane« se prično prihodnji teden ob navadnih dneh in urah v ponedeljkih in četrtkih ob pol 8. uri zvečer za ženski in v sredo in petek ob 8. uri zvečer za moški zbor. Nove gdčne pevke in novi gg. pevci dobrodošli. »Ljubljana« bodi naše osrednje glasbeno društvo, pri katerem vsi požrtvovalno sodelujmo. Dokažimo z obilno udeležbo pri pevskih vajah, da je resno naše stremljenje, glasbeno umetnost v »Ljubljani« povzdigniti vedno višje.
lj Opozarjamo na jutrišnji izlet, katerega priredi »Šentpetcrsko prosvetno društvo« na Rožnik. Zbirališče pred cerkvijo sv. Petra, odkoder jc tudi odhod točno ob 7. uri. Sveta maša bo ob 8. uri. Vabimo vse člane in prijatelje društva k obilni udeležbi.
lj Izlet na Rožnik priredi jutri zjutraj cigaretni oddelek c. kr. tobačne tovarne ter se udeleži ob 9. uri zjutraj svete mašp na Rožniku.
lj Pogreba sestre presv. g. knezoškofa v Preski se udeleži jutri po de-putaciji z zastavo moška Marijina družba v Križankih. Pogreb se vrši ob pol 5. uri popoldne.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, v nedeljo, v osmini praznika presv. Srca Jezusovega, se bo izvajalo pri veliki maši ob desetih sledeče: Missa in hon. Ss. Cordis Jesu, zl. Fr. Kimovec, Gra-duale »Improperium« koralno, pri ofer-toriju »Bone Deus«, zl. Hor&k.
lj Načelstvo krojaške zadruge naznanja tem potom, da se vrši prihodnja preizkušnja za vajence in vajenke, oziroma pomočnike v drugem tednu meseca junija t. 1. Prošnje, kolkov proste, naj se pošiljajo pravočasno na načelstvo zadruge krojačev, krojačic itd. v Ljubljani.
lj Grozna nesreča. K tej včerajšnji vesti pripomnimo, da Ernestina Sku-kova v deželni bolnišnici še ni umrla, imajo pa zdravniki malo upanja, da bi okrevala.
lj škropljenje pasantov. Danes, v soboto, zjutraj ob 7. uri so mestni delavci škropili na Poljanski cesti proti Ambroževem trgu. Takrat pridejo v smeri od Ambroževega trga po Poljanski cesti neka gospa s svojo hčerjo in malo deklico, od katerih zadnji dve sta bile v beli obleki. Škropilec, ko je videl, da se imenovane osebe niso mogle umakniti, posebno z otrokom, ni hotel obrniti cevi na drugo stran, ampak je moral pokazati svojo surovost in škropil kar nemoteno dalje tako, da je otroka in gospodično popolnoma oškropil z blatom. — Mislimo, da se po drugih mestih nikoli ne zgodi taka neotesanost, kakor samo tu v Ljubljani. Zahtevamo, da se take škropilce primerno pouči, naj škrope ceste in ne pa-sante.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja vsem svojim orga-nizaranim članom, da se vrši. II. letošnji veliki društveni sestanek v soboto, dne 4. t. m. točno ob 9. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. Ker je sestanek zelo važnega pomena, opozarjamo in prosimo vse člane sigurne udeležbe. — lj Slovenski igralki na hrvaškem gledališču. Gospa Borštnik - Zvonarje-va je včeraj kot gost igrala na hrvaškem deželnem gledališču v Bernstei-novi igri »Vihar«. V ponedeljek gostuje na hrvaškem gledališču v Zagrebu gospa Danilova.
lj I. slovenski pogrebni zavod Turk ln brata Rojina, čegar oglas priobčuje-mo na drugem mestu današnje številke, si je oskrbel v zadnjem času vse najmodernejše predmete za opremo pogrebov in ga torej lahko toplo priporočamo. Kakor čujemo ustanovi ta zavod v kratkem I. slovensko pogrebno zavarovalnico.
lj Umetniški paviljon R. Jakopiča. Spomladanska razstava se zaključi v nedeljo 5. t. m. ob 6. zvečer. Predvčeraj sta bili kupljeni sliki: »Nocturno« S. Magoliča star. in »Topoli« M. Jame. — Mestno zastopstvo za nakup umetnin je izbralo nekaj slik ter jih bo predlagalo občinskemu svetu v nabavo za mestno galerijo.
POIZKUŠENO ZASTRUPLJENJE S PILULAMI.
T r s t, 2. junija 1910. Tržaški juristi razpravljajo vprašanje, ali je kompetentno za presojo znanega poizkušenega zastrupljenja v zadevi Hamerlitz - Hladnik ljubljanska ali tržaška porota. Sicer je to vprašanje še gotovo prenagljeno, ker ni še zaključena preiskava proti osumljenemu Hladniku, ki se nahaja v ljubljanskem preiskovalnem zaporu, a nekateri tržaški juristi naglašajo, da spada zadeva pred tržaško poroto, ker je pustil pisati Hladnik Piacintiniju tisto znano pismo Hamerlitzovej gospej.
Svojčas ste objavili Hladnikov popravek, v katerem je trdil, da je trgovec z vinom in lesom. Hladnik je bil pa tak trgovec, ki se je prav malo pečal s trgovino. Med tržaškimi trgovci je sploh znano, da se je Hladnik le maio pečal z lesno in vinsko trgovino. Pravijo, da je Hladnik kupil le dvakrat vino, enkrat je pa zaaral en les.
Nedavno se je zvršila v Trstu še ena hišna preiskava, a znano Še ni, za kaj se je šlo, ker tisti, ki so preiskavo izvršili, trdovratno molče. Konfronti-ran je bil nedavno v Trstu tudi Vašim bravcem znani Piacentini z nekim žga-njetočnikom. Govorilo se je, da bo ta žganjetočnik že baje igral veliko vlogo v zadevi, ki se tiče poizkušenega logaškega zastrupljenja. Piacentini pripoveduje, da ga je ljubljanski preiskovalni sodnik dr. pl. Grasselli zaslišal laško. V Trstu se med juristi govori, da da veliko dela v Ljubljani preiskava zapiskov v Trstu zaslišanih prič, ker sc morajo vsi spisi prestaviti. Govori se tudi, da se zdaj vrše jako obširne
grafološke poizvedbe in da Je na raz^ polago že ogromen material. Grafolo. gična izvedenca sta v Ljubljani zdaj dr. Robida in cesarski svetnik Franke, baje bo pa glede na zelo obširen mate< rial pritegnjen še tretji izvedenec.
V Trstu je vzbudila med policijskimi krogi veliko veselost poročilo nekega ljubljanskega dnevnika, ki je nekaj sumničilo gospoda Hamerlitza, ki je v celi stvari tako nedolžen, kako* otrok, kar znajo celo poučeni tržaški krogi.
-- i
Telefonska ln brzojavna poročila.
> STARČEVIČEVA KATOLIŠKA ?
STRANKA PRAVA.
Zagreb, 4. junija. Tu se snuje »Stari čevičeva katoliška stranka prava«, ki naj bi združila vse hrvaške pravaše v eni stranki. V tej stranki se namerah vajo združiti v prvi vrsti pristaši dnevi nika »Hrvatskega Prava« in »Hrvat-stva«.
CESAR OSEBNO OTVORI NOVI OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 4. junija. Khuen-He-i dervary se je izjavil, da bo novi ogrski državni zbor po konstituiranju najprej rešil indemniteto, potem normalno re-krutno predlogo in trgovinske pogodb be, nakar nastopijo poletne počitnice, Tekom prihodnjega tedna bo Khuen-Hedervary cesarju na Dunaju poročal o vsled izida volitev nastalem novem političnem položaju. Dne 18. t. m. prid« cesar v Budimpešto, da s prestolnim govorom 21. t. m. osebno otvori novi ogrski državni zbor.
BURNI PRIZORI V PRORAČUNSKEM ODSEKU AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 4. junija. Danes je proračunski odsek drž. zbora sprejel postavke iustičnega ministrstva. Slovan, ski govorniki so ostro šibali protisloi vanski sistem iustičnega ministra dr, Hochenburgerja. Bilo je mnogo burnih prizorov, v katerih središču je bil iustični minister. Jugoslovani in socialni demokrati so glasovali proti po.} stavkam iustičnega ministrstva.
CESAR NA POTI DOMOV.
Brod na Savi, 4. junija. Cesar se je peljal tod mimo ob 5. uri zjutraj. Cesar je spal celo noč in je bil videti jako čil. Občinstvo mu je navdušeno klicalo. Cesar je izjavljal, da je jako zadovoljen s potovanjem. Pri povratku na Dunaj bo cesar danes na Dunaju slovesna sprejet.	^
Serajevo, 4. junija. Posebna izdaja uradnega lista priobčuje cesarjevo za< hvalo prebivalstvu.
•v.žr-^fe
TRŽAŠKI ŠKOF.	*
Trst, 4. junija. »Piccolo« poroča, da ima največ upanja, da postane škof v Trstu, kanonik Pederzolli. Dr. Faidut-tija vlada baje noče, da ne bi vnel v Tr-> stu še političnosocialnih bojev, dr. Mecchia pa je vsled kampanje Buttigr nonija zoper njega kompromitiran.
LAŠKE PROVOKACIJE PREPOVEDANE.
Trst, 4. junija. Vlada je prepovedala »izleta«, ki so ju napovedale laške barabe iz Pulja in Lošinja na Cres, da tam uprizore škandale ob priliki skupščine hrvaške družbe svetega Cirila in Metoda.	•••
LAŠKA AROGANGA.
Rim, 4. junija. Rimski laški vse-učiliščniki so objavili manifest, v katerem poživljajo vse laške dijake, da uprizore resno in dostojno akcijo solidarnosti z dijaki, ki se bore v Avstriji za univerzo v Trstu. Kdor pozna Lahe in njihove dijake, ta bo pač vedel, kako »dostojne« bodo njihove dostojanstvene akcije. Sicer pa je to prav: Če Lahi fakultete prav gotovo nikoli nočejo do-! biti, naj le prirejajo »dostojanstvene« manifestacije v kraljestvu!
BOLGARSKI CAR NA REKI. V.,
Reka, 4. junija. Bolgarski car Ferdinand je prišel semkaj v posete k nad-vojvodinji Klotildi in ostane tukaj več dni. Semkaj je dospel tudi princ Filip Saško-Koburg-Gotaški.
ODKRITA ANARHISTIČNA ZAROTA NA JAPONSKEM.
Pariz, 4. junija. Tukajšnji listi poročajo, da je japonska vlada odkrila veliko anarhistično zaroto. Anarhisti so stopili kot delavci v državno tovarno smodnika, kjer so napravili bombe, s katerimi so hoteli pognati v zrak ministrskega predsednika in druge ministre.
DELAVCI USTRELILI RAVNATELJA TOVARNE.
Vratislava, 4. junija. Kakor javlja »Bresiauer Morgen-Zeitung« iz Šubli-nica, so včeraj zjutraj ustrelili bivši delavci ravnatelja metalurgično tovarne.
Zahvala.
1606
Ob prerani smrti nikdar zabnega sina, oziroma brata
Franca Vilfana
kapelam
izreka prav prisrčno zahvalo prečastitl duhovSCini zlasti g. Janezu Mflllerju, župniku v D. M. Polju, za vodstvo pri pogrebu in krasen govor v cerkvi, č. g. J. Cegnarju, za slovesno sv. mašo pri pogrebu, domaČemu g. župniku, ki je pokojnika večkrat tolažil s svetimi zakramenti, č. g. kapelanoma Ivanu Balohu in J. PodbevSeku za krasen govor ob odprtem grobu, in vsem č. g. duhovnikom, ki so ga spremili k zadnjemu počitku; vsem izbornim pevcem, za krasno izvajane nagrobnice, izobr. društvu in Marijini družbi v Postojni, ki so se vdeležlli pogreba z venci in zastavo, domači dekliški Marijini družbi, šolski mladini z gospodom učiteljem na čelu, vsem sorodnikom, znancem in njegovim prijateljem, ki so se pogreba vdeležlli v tako obilnem številu in tako naredili pokojniku slav-nostnen zadnji sprevod. Bog naj poplača vsem skupaj!
Žabnfca pri Škof ji Loki, 4. junija 1910.
Žalujoča rodbina Din.
Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič
naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu, da je njegova dobra in skrbna sestra
Marija JegliC
v petek, 3. junija, na praznik presv. Srca Jezusovega, previdena z zakramentom sv. poslednjega olja, po kratkem smrtnem boju v župnišču v Preski mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 5. junija, ob polu petih popoldan v Preski pri Medvodah, kjer se bo truplo na farnem pokopališču izročilo zemeljskemu počitku.
Slovesni rekviem z biljami bo v ponedeljek, dne 6. junija ob pol šestih zjutraj v župni cerkvi v Preski.
Rajna bodi priporočena v pobožno molitev in blagohoten spomin.
V Ljubljani, 4. junija 1910.	9,9l
HOFRICHTER.	,
Akt s Hofricliterjevo obsodbo je Se pri sodnem gospodu. Zato jc upravičeno mnenje, da še ni bilo nobeno odločitve. — Kakor se poroča, jc Hofrich-tcrjeva soproga sporočila vojnemu sodišču, da se bo poslužila dovoljenja, videti in govoriti še enkrat s Ilofricliter-jem. Istočasno je prosila pri pristojnih oblastih za spremembo svojega priimka, kakor tudi otrokovega.
Mesto posebnega naznanila.
Rastlinska odvajalna sredstva n. pr. rabarbara, imajo med drugimi tudi lastnost, da izgube celo pri naraščajočih količinah na vplivu. Temu nasprotno se je vsled mnogoštevilnih poizkusov v največjih bolnicah v Evropi in Ameriki dognalo, da od mnogih zdravnikov hvaljeni razkrajajoči in odvajajoči vpliv Franc Jožef-ove grenčice radi njene redke naravne kakovosti celo pri daljšem uporabljanju vedno isti. Franc Jožef-ova grenčica se napolnjuje samo v popolnoma naravnem stanju brez vsake primesi katerekoli vrste neposredno pri Franc Jožef-ovih vrelcih v Budi in se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.	14
— Ponovno povišanje kapitala Sivnostenske banke. Iz Prage nam brzojavijo: Živnostenska banka poviša ponovno glavnico in emitira zopet 50 tisoč delnic. Pri subskripciji, ki se je vršila sredi aprila t. 1. na 50.000 novih delnic, je dospelo več kot 100.000 oglasov. Da bi se moglo ozirati na to veliko število podpisov, je sklenil upravni svet emitirati še drugih 50.000 novih delnic, katere se pridele delničarjem proti tečaju 242 K in nedelničarjem proti tečaju 248 K. Dovoljenje je banka že dobila od vlade. Po dovršitvi te emisije bo znašala delniška glavnica Ziv-nostenske banke 60 milijonov kron v 300.000 delnicah po 200 kron.
Razglednice pesnika Antona Medveda je založila Katoliška Bukvama in se dobe po 5 vin.
spretnega, pridnega in poštenega sprejme Družba svetega Mohorja v stalno službo.
Ponudbe z zahtevano plačo naj 1621 se pošljejo v Celovec. 5—1
Dobro ohranjena
trgovska mm
se po zelo ugodni ceni proda.
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.
Sprejme se
blagajničarka
1622 v kavarno »flustria«. 2-1
Venci se hvaležno odklanjajo.
iteiirji
trpežne, apnene
fasadne barve
postavno zavarovane
¥ 50 m ifl 24 v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 1166 (3—1)
mail-fagarine barve, S °0diu^
potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, Iuknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL RROHSTEIHER. Dunaj III, HaoptSllTO 120.
tfcST Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
E
Izjava.
Podpisani Jakob Velkavrh, po domače »Vojska«, posestnik v Notranjih goricah št. 17 s tem prekličem obdolžitev, katero sem dne 17. maja 1.1. in tudi pozneje izrekel o Jožetu Sojerju, posestniku v Notranjih Goricah št. 53 glede odvzete, ozir. zamenjane lopate ter se Janezu Sojerju zahvalim, da mi jc odpustil in odstopil od kazenske tožbe.
V Ljubljani, dne 30. maja 1910.
Jakob Velkavrh, s. r.
leteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736 0 mm
Edina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.)
Izvirek: Giesshubi Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališfig pri Karlovih varili Prospekti naslon) in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeatvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	Ii452—49
7800 srajc za dame
od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega Sifona z švicarsko vezenino in ajour in se pošiljajo po povzetju komad po K 1'87, 1590	nadalje
hlače za dame
iz najboljšega šifona, moderna fasona, bogato garnirane, komad K 1*25, kakor
životne oblekce
iz najfinejšega židanega batista, z Valencienne-čipkami v vseh velikostih, komad 85 vin.
Priložnostna prodaja
ENI. ROTHOLZ
Dunaj, VII. Neustiftgasse 77.
Naročila morajo biti najpozneje do srede na Dunaju. Dopisuje se v vseh jezikih.
Priloinostni nakup!
Krasna žepna ura z verižloo K 3-50, 30.000 komadov
kupljenih, zaraditega po511jam 1. krasno 36 ur idočo (ne 12 ur) „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravlr. oklop-jem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idoCc inoza 5K.33 Ne dalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur. Idoča anker-re. prve vrste švic. uro s pozlač. verižico za K 5. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetji)
S. UMI, rapšilialnica švicarskih ur.
KRAKOV št. 50.	766
Neštevilno priznanj in naročil. — Za neugajajoče denar nazaj.
cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 4, junija.
Pšenica za okt. 1910 .....	0 45
Rž za okt. 1910..........
Oves za oktober 1910 .....	6 87
Koruza za jul. 1910	5 50
Koruza za avg. 1910 . ♦ . . ,	6 61
Koruza za okt. 1910.....5 76
Efekti v: —.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
3j 9. zveč. ! 7. zjutr.
732 7
732-1 ! 14-4 730-4 I 18 9
sl. jvzh. sl. svzh. sl. jug
jasno megla oblačno
!. pop. 730-4 I 18 9 sl. jug oblačno Srednja včerajšnja temp. 19 8a, norm. 16'3°,
tli*
i	_—-----naravna
—-—i " alkalična kislina
se kol naravna
V vročeni letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje viau, konjaku ali sidmm sokovom, za to opozarjamo na
E
Domače slovenske tvrdke
Posojilnic«.
ljudska posojilnica Mo!gEratce'ta & " Vzajemno pofef ta.«a?ruMv0b Kon*mn,tre19
Razno tvrdka.
Jager Ton,» Ifeovlna ročnih del, Židovske ul. 5
Kollmann m"!,^88 porce,ana in 8tek,en,ne
Incin KoŠlTIfM*! Pfva Jugoslovanska «JUS1[J IVUdlUCI 1 nica dro2 priporoča
izborne droži (kvas).
tvor-priporoCa svoje
Lekarna Trnkoczy vt0Sb
v Ljubljani, zraven ro-
Mencinger
it. 37. in 42.
T., trgovina t špec. blagom in delikatesaml. Sv. Petra cesta
Obrtno pomožno društvo £Tnitrg
PncMll FtHp. slikar za napise, črke in grbe, rnSMJU PreSernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu«
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače
lihprt A > največja zaloga čevljev domačega iz-IilUCll delka, Prešernove ulice.
Ferle za postelje ln pnb
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno IzvrSujejo.
Domača plina industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 1H.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje
oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne alf svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvah naj se blagovoli priložiti natančen naslov.	1264
direktni na bavnl vir.
Prlma Izjotovljene, zajamčeno s sukancem šivane
cajgaste hlače st. i, n. m,
dolgost v cm 105, cena komadu K 2 35, Enake iz močnega st. i,
dolgost v cm 105, cena komadu K 2-85,

IV,
110, 115,	120, 2-45, 2-55, 2-65.
douchester	Fustija
II, III,	IV,
110, 115,	120,
2-95, 3-20,	3-40,
Dalje najugodneji nakup IIIo/a 40 m ostank. oksforda, flanele itd. K 15'40 III" 40 m »	» cefira » > lep-
ilo 40 m >	» platna » .17-20
I o 40m » platna, kanevasa itd. 18'50
K 1'30 > 0-34 » 0-20 * 2-60 2-30
1 tucat robcev z atlas robom . . 1 komad "Aoocm brisač . . . , 1 » brisač za steklen. . . . 1 » ""/mo cm rjuh I" platno . 1 » » » > » polplatno . 28 m 'It kreos-platno z dodatkom 3 robcev 3 brisače in 3 kuhinjske brisače le K 18"—. Trgovci pri večjih in stalnih naroČilih rabat. Najugodnejša prilika, 2e poskuSnja napravi stalnega odjemalca.
Rrlrlr prva herm- razpošiljalnioa tka-D11LH nln Hermanmeateo, (Češko)
Izborne so
Pekatete, to se priznava a le tedaj ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo dobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin 636	v Ilir. Bistrici. 3_!
Kopališče Medija j
1594
I
na Kranjskem, poštni in brzojavni urad Medija-Izlake. Termalno kopališče, letovišče; isto je vsled svojega izbornega zdravilnega učinka zna- _ menito že več let 1 uro od postaje H južne železnice Zagorje. Z vsem komfortom opremljene sobe, izborna restavracija, nizke cene. Pojasnila dajo lastniki
ji MIC!
Elektroradiograf.,IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED: * od sobote dne 4. do torka dne 7. junija 1910.
1.1 Bombažna industrija. (Originalni posnetek.) - 2.) Liubite se med seboj. (Drama. Umet. proiek v barvah tvrdke Pathe Freres v Parizu. — 3) Sluaa in varuh. (Drama, dolga projekcija.) - 4.) Luka na plesu. (Jako smešno.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in V29. zvečer. - 5.) Piščanfevo življenje. (Originalno, po naravi.) - 6.) Lancelottc in Umre. (Drama) - 7.) Gospoda Neprcniišljenca vračilo. (Komično.) Zadnja predstava se vr.si ob !«pem vremenu na vrtu. — Ob torkih in petkih sodeluje si. Jslov. Filharmonija.	1573
Južni kolodvor^
V nedeljo, dne 5. junija 1910
na vrtu hotela ,Južni kolodvor"
velik koncert
si. Slovenske Filharmonije.
(V slučaju slabega vremena se vrši v prostorih hotela.)
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporoča 1619	R. Seidel, hotelir.
Skladiščnik
srednje starosti, 25-35 let, se sprejme pri tvrdki lu. H. Harfmanna nasl. Hug. Tomažif, zmožen slovenskega in nemškega jezika z lepo pi-savo,"zanesljiv, trezen, pošten in marljiv; prednost imajo oni vojaščine prosti, ki so obiskovali trgovsko šolo in so izvežbani v specerijski stroki. Plača ugodna, pozneje zboljšana po njegovem vedenju in vporabi, hrana in stanovanje ob svojem. Ponudbe s spričevali takoj, vstop najkasneje konec junija.
1603
m m
Zaščitna znamka ,,Sidro"
Linlment. Cnpslcl comp. _
Nadomestek za SldrO'Palii'ExpeIler
[e splošno priznano kot izvrstno bol bla-znjoče in odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; cena 80 v., K 1*40 in K 2-- se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sldro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
m
Dr. Rfcfilorjeva lekarna pri ..zlatom W v Pragi
Elizabetna cesta štev. 5 nova.
® m
Lepa
enonadstropna hiša
z 2 verandama in vrtom
jako primerna za letovišče, krasna lega ob vodi v Zgor. Gameljnih pod Šmarno goro, se z vso opravo ali brez nje
ugodno proda.
Hiša je tudi primerna za vsako obrt. Ima v pritličju opravljene sobe za gostilno in trgovino. Poizve se pri J. Grobelniku v 3-1 Ljubljani, Pred škofijo. 1543
Varstvena znamka 6>f>&f><g>i>%>e$f>4>&&i><g>&£>e&&i>£>&£>#£>$£>g>$g>c>£)£)
Kohlerjeva cementna $ strešna opeka	f
4P
z zarezo in brez zareze
1611 8 1
%
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj:
IVAN JELAGIN, Ljubljana. .
v Zahtevajte cenik!	-	Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa. ^
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Itllloi !3?.
Tvornica umetnega kamenja in marmorja
ZHJEC & H0RI1
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene poetamente, balustrade, ornamente za tagade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6-100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.	' '
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev, .kk 111GosP1ode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za ohnajllne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah In vestibullh - lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delav-
8 nnuP„a?e: ti,ha ho)a' toPel- higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. - Tlakovanje cerkev in vež s cementno-mozalčnlml in hldravliJnlml ploščami v raznih ličnih vzorcih. - Terrazzo tlakov! I
Mesto drugih glaziranlh plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v ko-
» '.» , I *! . za fa?ade Pri hiSah priporočamo izredno lepo in ccno nadomestilo v ceolitu, ki jc trd kot marmor, v raznih barvah.
Projebliranje in izvrševanje mmm stanu: as rSMSSSSA^
- 'drobno ter,..zojlrna
Onnafslia cesta 73.	::
Gospodična
vešča slovenščine in nemščine v branju in pisanju želi vstopiti h kakemu gospodu kot pisateljica. Sprejme tudi drugo primerno službo. Ponudbe na .upravništvo Slovenca' 1599 pod šifro Lepa pisava št. 5. i—t
Lepa prilika! Proda sc iz proste roke 1617
hiša
z lepim sadnim vrtom in njivo; v hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom, pripravna je tudi za gostilno ali za kako drugo obrt. Proda s« z vso prodajalniško opravo. Cena nizka. Oddaljena samo pet minut od kolodvora. Kje pove uprava lista,
1607
Dobro ohranjeno močno 6-1
se kupi. Ponudbe R. Sušnik, Zaloška c. št. 21.
iz boljše rodbine in ki je dovršil vsaj ne* kaj gimnazijskih razredov sprejme se takoj v drogeriji Anton Kanc-a, Ljubljana Ži-1605	dovska ulica št. 1.	4_t
Stanovanje
blizu kolodvora v vili Št. Vid se odda v najem za več let kakemu upokojenemu učitelju pod jako ugodnimi pogoji. Vprašanja so nasloviti pod črko •• R. R. Št. Vid nad Ljubljano, poste-1615 restante.« i—i
Samostojnega
konforisfa
1600
in enega
trgov, pomočnika
sprejme takoj R. Domicelj, Ra-,kek, trgov, z mešanim blagom.
Baron Codellijevo ©skrbništvo
naznanja, da se bo vršila v nedeljo dne 12. junija ob 4. uri popoludne javna dražba oddaje
na 40 oralih travnikov v malih parcelah v Črnih Jelkah na barju. Zli-citirana vsota se vplača takoj pri dražbi. G. Kruleč, oskrbnik.
DEKLE
1598
stara 18 let, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in špecerijske trgovine, želi vstopiti v kako trgovino. Nastop lahko takoj. — Naslov: Terezija Hrastnik, Doljni Podboršt, p. Trebnje Dol.
1441
Koncerti=
slov. filharmonije
vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 I, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	j 3348
Solna kapelj za noge
Chirogrin
Tisočkrat preizkušen pri potenju nog, kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 30 vin., 6 zav. K 1'50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
u drogerfji u Gradcu I./4.
1259 (1)	Dobi se povsod.
loua vila
1478 6-1
v slovenskem delu Koroške, pol ure od želez-nične postaje, 5 minut izven večje vasi tik ceste in gozda z vodovodom, obsegajoča 6 lepih sob, 4 kuhinje 3 shrambe, se za ceno 12.000 kron takoj proda. Nadaljna pojasnila daje Janez Vospernik pošta Podravlje, Koroško.
Naprodaj je v Kranju
z lepo prodajalno in na dobrem prostoru. Več pove Ivan Potušek, 1579 brivec v Kranju. 2-1
Ugodna prilika! — Obrtniki pozor!
Staroznana, obcestna
na prometnem pri- y Uollilla jaznem solnčnem kraju v trgu na Gorenjskem, zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in hlevom se odda v najem eventuelno nekaj proda vsled druzega opravila. Lega obeh poslopij je lepa; ležita tik velike ceste, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot kovača, kleparja, krojača, mizarja, mesarja, voznika, kolarja, sedlarja in enake samostojne obrtnike. Naslov pove iz prijaznosti 1576	uprava »Slovenca«.	4_i
1]1 IH ili
Odi. junija nadalje do 2. julija se odda
v pritličju, obstoječe iz 4 sob in poselske sobe. Dalje eno stanovanje v I. nadstropju za poletno sezijo, obstoječe iz 4 eventuelno 5 sob. Vpraša se pri Jos. Prosencu, Ljubljana, Sodna ulica 1.	1563 3 — 1
Velika saloga iuvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.

cene
31 52-1
guuelii', trg^se tl turami ter m-priseSeni ssdisijski cenšSec.
. 3.

pustiti nepokrito celo najmajSo rano ker se ista lahko razširi v težko rano.
2e 10 let sc je izltazalo meCilno vlaCno mazilo, tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja la bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. |£3" Bazpošilja se vsak dan. 'TtJl
1 pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-15 sc pošljejo 1 pu-Sice, za K V— pa 10 pusic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime Izdelka, iz-delovatelja, ceno ln varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
8. F SIJEM, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, vogal Neruflove ulice it.203.
Zcloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
k?:
ST2.
xxxKxmxxmm
Sitarska In žimarska zadruga
v Stražišču pri Kranju
priporoča sl. zavodom, občinstvu in gospo-::: dom tapetnikom vsakovrstno :::
V •
V •
Ceniki in vzorci so na razpolago
Zastopstvo za Ljubljano ima g. I. Ccrne
tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi, 947 zarske zadruge v Št. Vidu. tO_t
»oooooppoooooo«
Ponudbeni razpis.
Županstvo na Gori pri Sodražici
razpisuje tem potom zgradbo
nove občinske ceste.
Dolgost približno poldrugi kilometer. Načrti in drugo je na vpogled pri podpisanem županstvu.
Ponudbe pismene ali ustmene naj se predlože najkasneje
do 15. intriga 1.1.
pri podpisanem županstvu.
Županstvo na Gori,
dne 24. maja 1910.	5151
*J
z^aanuni2anaavar2nanaaQnaunanaaaa d Zasebniki, 1 naj ne zamude ugodne prilike za naroCitev "
Irsovci, | Krošnjarji, J
naravnost iz tkalnice.
Posebna ponudba:
10 m lepega sort. cefira za srajce — flanele in ostank.
oksforda.............K 16-—
40m la ostank. oksforda, rumb. tkanine ia
kanafasa in la ostank. modrega blaga . K 17'— flO m la vel. rumburSke tkanine, I a oksforda
angl. cefira, kreas. platna......K 19'—
Vsi dolgi ostanki, izbrani, brez napake. Ako blago ne upaja, ga vzamem nazaj, povrnem poštnino in istotako denar, torej nikak rlziko. Kdor enkrat naroČi, naroČi zopet. Vsakemu zavoju vzorcev priložim vzorce tkanine in bombaževine. Dalje se odda: 1 tucat I a belih robcev z atlas, robom . . K l-30
18/100 Široke brisaCe samo......K —-34
BrisaCc za kozarce, komad......K —-20
Beli namizni prti..........K 1-30
150/200 cm zajamčeno platnene rjuhe brez
Siva, vsaka konkurenca izključena, samo K 2*20 Iz moCnega platna, ista velikost, samo . K 1-98
a
Ol Najboljša in najcenejša nakupovalnlca za kr o O	šnjarje in razprodajalce.
3 Razpošilja se po povzetju, kompl. zavoj 5 kg poštnine fej	prosto v vse kraje.
g Prva tiermanm. razpošiljata tkanin M. Brick g
C	Hermanmžstec št. 1, Češko.	£J
Daaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Sprejme se takoj v trajno delo
□
ki je izurjen pri strojih (Fraismaschine). Obenem se sprejmeta tudi
2 mizarska vajenca
pri R. Rojina, mizarski mojster, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 8. 1674 3-1
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja FRAN JOSIPA I.
prva mednarodna
r
maj—oktober.
Lov ln njega obrat, industrij a in obrt, promet tujcev umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Bazstava konj — rastava kuncev ln pe-rotnine — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar — tevanjekmo 1229 golobov-pismonoš itd. 10-1
Luna park, kinematografi, lovski dlorami Itd.
Razstavna loterija, k S™ .......
JOSIP STUPICA
fermenar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
0ic*tniAtc -V irfirrun-iMo Xatm telijo dvbro. po pvni in
U&rtasl/ivtrpotovali na/ so obrneja
rSimon^z/GrieteiZa
sadnim vrtom, njivami in gozdom. Hiša je popolnoma na novo prenarejena in je krita z opeko. Cena je nizka. — Več se izve pri Martinu Mežnar-ju Slape, p. Dev. Mar. v Polju.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasjesih
1, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Hnfon Schusfer
I© Ljubljana J
® Stritarjeva ulica 7 <|
priporoča


■ novosti konfekcije
za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in [g vsakovrstne q | EO preproge. D J
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago. bo Nizke cene. m
©I
'[fle A
\JžLr

Pozor! Pozor!
Najboljši in najce~ nejši dobavni vir za
nove
1355 1

hrastove sode
vseh vrst in velikosti je prva hrvaška tovarna za sode v Novski, katera ima svoje lastne hrastove gozde. Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko, Koroško in Štajersko pri tvrdki
M. Rosoer & Co.
v Ljubljani poleg pivovarne Union, prej Kosler.
Ceniki na razpolago!
E. W orm-Kolar
Ljubljana, Mestni trg št. 9
Zalega le Plima RolCS
od K 120'— višje in potrebščin
iiuto Pneu Michelin. Mehan. delavnica za popravila in ponikljevalnica. Najnižje cene, točna, solidna postrežba.
Gumijevo blago : povošč. barhent, kopalne čepice, cevi za pretakanje vina, piva in vode, 1610 vse sveže, brezhibna kakovost. 3—i
Na prodaj sta takoj prostovoljno
= dve hiši =
na mnogoobljudenem kraju.	857 3-1
Kje, se izve v upravništvu tega lista.
Ceniki s koledarjem za- B HSlffVnD I stonj in poštnine prosti. ■ rU4UH>
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„(JNION"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudno
uranu in trgovcu v LJubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bieln in Genovi.
700 SSSiani, prstani, broljanti. (i)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
3077 1
1. KOREHCflN
Ljubljana. Stari trg 5
trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na drobno in na debelo
kakor: srajce, spodnje hlače, nogavice, maje, otročje obleke Itd. Itd.
If
znanost ln umetnost.
*	Muzikalije »Glasbene Matice« v Ljubljani za društveno leto 1909/10 so pravkar izšle. Te dni se začno razpošiljati in jih dobe člani za 4 K društve-nine, nečlani pa po 6 K. XXXVII. zvezek Matičnih zborovskih partitur je izšel pod naslovom: 20 moških in mešanih zborov, uredil Matej Hubad, ter obsega sledeče skladbe: A. Moški zbori: 1. Jakob Aljaž: Na dan! — 2. Emil Adamič: Scherzando. — 3. Oskar Dev: Hrepenenje. — 4. Oskar Dev: Tihi veter od morja. — 5. Stanko Premrl: Na dan! — 6. Ludovik Iludovernik: Zvezde«. — 7. Zorko Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. — 8. Ivan Muhvič: Mir. —
9.	Vjekoslav Ružič-Rosenberg: San. —
10.	Vilko Novak: Gorski kraj. — 11. Vilko Novak: Sanak spava. — 12. Hra-broslav Volarič: Izgubljeni cvet. — 13. Ferdo Juvanec: Rožmarin. — 14. Ferdo Juvanec: Pastir. •— B. Meš&ni zbori: 15. Franc Kimovec: Izgubljeni cvet. — [16. Emil Adamič: Zapuščena. — 17. Hrabroslav Volarič: Ljudmila. — 18. A. Vilar: V mraku. — 19. Dr. Anton Schwab: Dobro jutro. Pevski valček. — 20. Ferdo Juvanec: Na goro.
— Slovenskim geologom. Ravno-kar je izdal c. kr. geološki državni zavod na Dunaju IX. zvezek velikega svojega dela, ki bo obsegalo docela izgo-tovljeno vso tostransko polovico monarhije. Tudi v tem zvezku se nahaja zopet list specialne mape (1 : 75.000), ki se nanaša v pretežnem delu svojega obsega na Kranjsko, oziroma sosednje popolnoma slovensko ozemlje; gre tu za list Škofja Loka-Idrija. Kakor znano, je izdal isti zavod doslej že celo vrsto geoloških specialnih map, ki se tičejo naše ožje, slovenske domovine in sicer liste: Ajdovščina-Postojna, Železna Kaplja-Kokra, Mozirje ob Savinji, Pragrsko-Slov. Bistrica, Ptuj-Vinica, Rogatec-Kozje in Celje-Radeče. V kratkem izide dalje list Ljubljana. —V IX. zvezku je tudi najnovejše kartografsko delo dunajskega našega rojaka g. dr. K. Hinterlechnerja, kot plod večletnega, trudapolnega dela med brati Cehi. Da se odlikuje prav slovenska zemlja po premnogih, naravnih lepotah, je absolutno brez dvoma; ravno tako gotovo je pa tudi, da opazuješ vsako krajino z docela drugačnim užitkom, ako ti ni njeno gorovje samo mrtva masa, ako ga vidiš nasprotno kot nekaj po-stalega. Nič pa ne pospešuje tega bolj nego dobro izdelana geološka mapa. Sicer pa služijo te tudi razrešitvi celo vrste praktičnih vprašanj, ako se ne oziramo na strogo znanstvene momente. Vsak list in njega tiskana razlaga je na prodaj tudi sam zase, ter se dobiva v »Katoliški Knjigarni«, kjer je razstavljen sedaj list Škofja Loka-Idrija. Cene so za razne liste nekoliko različne, ter se menjavajo med 2 K 50 vin. ter 7 K 50 vin. za posamezen list in razlago.
*	Die Alpenilora. (130 Abbildun-gen in Farbenkunstdruck auf 24 Ta-feln.) Nach der Natur gemalt von Baron Fritz Hauser. Mit Einleitung von begleitendem Text von C. J. Oehninger, Graz 1908. — Knjiga bo jako dragocena za vsakega ljubitelja narave, posebno pa za alpiniste. Popisuje alpsko floro po njenih posameznih predstaviteljih, razdeljeno po vrstah. Popisi so lepi in precizni, navedeni so tudi kraji, kjer rasto rože, ozira se seveda tudi na Kranjsko, tudi čas, ko cveto, je naveden. Silno lepe so pa barvne slike po naravi. Naroči se v »Katoliški Bnkvar-ni«, stane 5 K.
V Ameriko in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s Cunard Line =
H 544 52	Bližnji odhod:
Iz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia, 7. junija, Pannonia, 21* junija, Ultonia, 5. julija 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 18. junija 1910, Mauretania, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
1561 3-1
za 1. Juli), obstoječe iz 5 sob, kuhinje in pritiklin po možnosti tudi kopalnico. Ponudbe na naslov: „Hrvat" poste restanto Ljubljana.
DelniSka glavnica:
50 milijonov kron
Bezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
nna imam ime
Bančni prostori:
Via S.HIC010 30
v TRSTU
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Nuova 29
■lonas
izvršuje vse bančne posle obrestuje vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize ln valute. Daje pred-, ujme na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne ln carinske kredite. Dajo promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih in napred ujočih Industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)

priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. jVCodroce, žitnnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
1539 1
Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurence,
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje
specijalist JtflJL* *8Va!*/!?sf»	in umetni
v tej stroki 1113KS I fflSraf steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
M
Usnarni promet do 31. flec.liosTj čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-88
| Stanje vlog one 31. marca 1910 j čez 21 milijonov kron
®l i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo
naan
in pri hudem kašlju sploh je po zdravn. predpisih za otroke in odrasle preizkušeno kot dragoceno in učinkujoče sredstvo
Thymomel Scillae.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej pošil|atvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-Siljatvi 7 K. tU steklenic proti naprej noSiijatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRftGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-lII., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor na Ime sredstva, Izdetova-teija In varstveno znamko,
Več dobro izvežbanih

i carjev
za ključarska dela in nekaj pomožnih delavcev sprejme v trajno delo in proti dobri Plači	1609 03-1)
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
za vsako delavnico l
OO
M
rf*.
I
XJ «1 "S.
•O O
M C X)
o •o S>
H
<"X

'ta
o
o"

Dobe se v vseh naših prodaja!nah v Ljubljani same 4 Sy. petra cesta 4
SIMGEE Co.
akc. družba za šivalne stro«e.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ======== 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ====^r====
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Bclec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matt|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske ln obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor ŠUbar, župnik na Rudniku.	1
sprejme takoj s hrano in stanovanjem Josip Pollak, trgovina špecerije Sv. Petra cesta 9.	1580 3-1
Avstrijske špecijalitete I.vr. sosvet, znani
Maršnerjevi šumeči limonadni m
Pristni samo s to varstveno znamk®
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. — Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Bouchčes b ta Beine. — Peppermlnt-Lozeu-Cies. Vse vrste Čokolade za mleko in za kuhanje iz. borne kakovosti priporoča: Prva 4eškn akcijska družba tovarn, za uricni. siadkor in čokoladne Izdelke Kral. Vinogradi, p. A. IHARSNEik. (jlavn zaloga na Dunaju. Josip Katz VI. Theobaldgasse g.
Prvi slon
Prireja ponj* 01
nsRS ponrebni zavod v Liubliani. Prešernova ul. 44.
najpriprosteiše do nalelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovi-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon š!. 29?. cvetlice. Hainlžje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
51 52 1
Tiirk in brata Rojina.
i
m m ©
n
& & <m® ©
i
r
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi i/s do 1/4 litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče
......................... zdravilno sredstva
pri slabi prebavi, kroničnem kalenju čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidah, debelosti, nevralgiji in pri ženskih boleznih. 1392 13-1
• Glavna
zaloga za Kranjsko: »
: A. Sarabon, Ljubljana. I
9
i®

Razprodala Karel Recknagel,
tvrdke
1513
Mestni trg št. 24
Radi opustitve trgovine se prodajo vsi predmeti za nakupno ceno ali tudi pod njo in sicer: potrebščine za krojače, trakove, čipke, volnene in svilene baržune, svileno blago, modrci, rokavice iz sukanca, svile in usnja, predpasnike, krila, tkanine, žoke, nogovice, perilo
za gospode, dame in otroke, kravate, čepice, robce itd.^*"*^^
Mestni trg 24.
v
Proizvajanje
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovasi!® tirezalkoholn. osvežujočih pijač
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične tahoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. — Ponudbe pod šifro „SpiritUDSen 1465 83857" na anonšno ekspedlcijo m. Dukss Hachf., iSunai L/l. 10-1
Slaščičarna F. KIRBISCH
LJubljana, Kongresni trg št. 8
priporoča izvrstni, osah dan sveži
kavo.
Pred škofijo
naznanja, da prodaja
Pred škofijo
«V 01
Sukna za moške obleke nad 1000 vzorcev v vseh kakovostih, blago za ženske obleke iz volne, batista, kretona. — Bele in črne svile. Preproge, zavese, posteljne garniture, odeje. Sifoni in platno. Namizno perilo. Rute.
Nihče naj ne zamudi redke prilike, lepo in dobro blago resnično ccno kupiti!
Krojačem večje partije sukna in podlog posebno ugodno. =
Znamka F. L. P
2048 1
Motorje
mline in stiskalnice
<• grozdje In sadi«.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
d"™/.0 železnino ::
dobavlja po najnižjih	.
cenah slovenska vele- JotUpiCžl
trgovina z želcznlno » £jnblj«m, Jrtartje ^^	3«rtzije c«sta" Sit*. I.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
BREMENU NEW-Y9RK::
s cesarskimi brzoparniki u Kronprinzessia C&cilia z Kaiser Wilholm n, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: z helm der Grofle. = -Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. =
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za pa/nike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Edvard Tavžar-iu, v i«mvwsuii iuc* & js.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju".
Odhod lz Ljubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Hriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

Znamka F. L. P.
Z H ČCVljC
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Julija Iti,
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 6.
192 52 Ceniki Sranko.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Unbilana.Mestnitroit.il
priporoča največjo zalogo kram!
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
610 52-1
Najstarejša domača slovenska tovarna peci.
Ustanovljena leta 1888.
Najcenejše
dežnike soinčnike
Jcmačep Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Ljubljani
Pred M St. 19. stari trg st. 4. Prešernova ulica št 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
Klobuke, cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja slek. železnice.
Marijin trg štev. L
Največja zaloga najfinejših
===== barv ==
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za Stadije, akvarelne trde in tekoče, tampera barve t tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alnmialcm v Ustih. Štampilljske barva. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno in N papir. Palete, škatlje za štndlje. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. s
Najnovejši ™
slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne snhe, komične == prstene in rudninske barve. =====
s Priznano najboljše in najlzdatnejSe u
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje ===== ln hišne posestnike itd., priporoča =====
Hdolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Draežev, lakov ln steklarskega klela.
Prodaja najboljšega mizarskega =====
lima
po najnižji oenl,
karbolineja
samo boljše vrste,
gipsa =
alabastra ln stukatnrnega za podo-365	barje ln zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevale cenike.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
ALOJZIJ VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon it 9
priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpn-prostejših prstenih peči razliCnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peCi lastnega in domaČega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnlšča znaten popust.	1222
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženltne opreme ▼ najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
1842	Ustanovljeno leta
1842
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika abirka dr. SdiSnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Tovarna in prodaja oljnatih barv. lirneža in laka
um ebekl, ummm
Prodajalna In k»mptoir: MIKLOŠIČEVII CESTA ŠTEV. 6
Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulicc štev. 41
3143 52-1
Fotografski umetni zavod =
Berfhold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-« grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
£ — Vsa dela se Izvršujejo točno tndl v največji množini. —

Najcenejša vožnja v Ameriko.
5 11 5 S S S B S S S S S B >1 >1 11
s	
s	
	
s	
	
	
S	
	
£	
S	
£5	
&	
53L	
s	H
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
:: LJubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
IS
S
RS' f
rs' f
rs'
j
£3
s
IS
s
s
rs
S
rs.
SS
rs
S
g SS B OO S B S S iS Ll il a s S S
Več vrst sodov ima naprodaj H. BEPlC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Gospodarsko društvo
Beinra. pošta Pazln, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
171 n « svojih udov.'Cena je nizka. Vino v 11141 je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 i)
Prvo huisii mm u umno stomtn in sum Hogusia Ugašala, Ljubljana
M
Dnnafsfta cesta št. o poleg »Figouca
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzctje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
»
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
4552 8—1
33

farna loncenm m in razi
. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago

llCHJDIEtfl
Edino pristen Balzam
iz lekar. pri angelju
d. IliieiT!i v Pregradi
pri Rogaški Slatini
H.THIERRV-ja BALZAM
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko REDOVHICH.
UCinkujoC pri želodčnih težkočah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kašliu, pljuCnih
boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd.	^ '
Cisti zunanje rane, olaj5uje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali l velika posebna
steklenica K 5-—.	'
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CEV1TIFOLIJSKO HflHZILO
zanesljivo učinkujoče pri priSCih ranah, ranitvah, vnetju 5e tako starem vseh vrst. i lončku K 3-60. NaroČila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
mm vožnja v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerp v New-York in čez v"
je proga
j)
(t
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odtiod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tiSlerju» 188 (52—1)
i
Vedno in v vsaki množini ]e dobiti:
Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje = trpežnost skozi pet let in opeko za zid ==
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, dalje stanbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
1. Knez-u v Ljubljani.
TanSSSKTST