DOLENJSKI LIST Št. 18 (789) Leto Xvf NOVO MESTO, četrtek, 6. moja 1965 »Ponosna radost mi zaliva srce...« — Tovariši, krmarji naše ladje po razburkanem valovju — usoda mi je naklonila izredno čast, da se smem v tem zame tako zanosnem trenutku mojega življenja pokloniti v imenu vse osvobojene Slovenije pogumnim možem, v katerih smo gledali ves čas naše železne sužnosfi svoje edine vredne zastopnike. Ali naj vam zatrdim vseh Slovencev vdanost in obljubim njihovo zvestobo? Kdor je moral živeti štiri leta vklenjen v verige, ki nam jih je skoval tujec s pomočjo zločinskega izdajstva lastnih pogubljencev, sleparjev In slepcev, kdor je moral ves ta čas zatajevati pamet, misel in čustvo, besedo, vsak pogled in sleherni gib, se odreči prepokončni hoji ter molčati na sramotno početje klavrnih poniglavcev, ta ve iz krute izkušnje, da se trajno brez svobode ne da živeti, ker je tako življenje hujše od sto smrti. Prebiti se je dalo s trdno vero in z mislijo na trenutek, ki je napočil zdaj... (Iz dobrodošlice, ki jo je 10. maja 1945 izrekel članom prve slovenske vlade v Ljubljani pesnik Oton Župančič) 9 maj drža ni i..... Zvezna .skupščina je pred kratkim sprejela zakon, po katerem je 9. maj — dan zmagovitega konca vojne proti fašistični Nemčiji — postal državn- praznik. Ker pade letos deveti maj na nedeljo, so iz zveznega sekretariata za delo sporočili, da delovne organizacije ne bodo delale tudi v ponedeljek, 10. maja. Iz novomeške občine 134 delegatov Velikega zbora proizvajal-cev, ki bo v soboto, 8. maja, v športni dvorani v ljubljanskem Tivolijii se bo iz novomeške občine udeleaiilo 134 delegatov. V imenu proizvajalcev v tej občini bo na zboru govorila Erika Colarič iz KRKE. Tovarišica Colaričeva bo v Ljubljani spregovorila o izobraževanju mladih v delovnih organizacijah in njihovi rekreaciji. V počastitev osvoboditve Novega mesta V petek, 7. maja, bo ob 9. uri slavnostna seja občin- skega Združenja zveze borcev NOV v Novem mestu, na kateri bodo obudili spomin na 8. maj 1945, ko je bilo Novo mesto osvobojeno, člane odbora ZB, predstavnike občin, ske skupščine in delovnih organizacij bodo ob tej priložnosti pozdravili v sejni dvorani sindikalnega doma tudi pionirji — nosilci Ku-lirčkove pošte, ki bodo jutri nosili kurirsko partizansko torbo skozi novomeško občino proti Beli krajini. — Po seji si bodo udeleženci ogledali Dolenjski muzej, ob 11. uri pa razstavo partizanskega tiska v Studijski knjižnici Mirana Jarca. SZDL predlaga več kot 100 zaslužnih občanov Organizacije Socialistične zveze v novomeški občini so predlagale za odlikovanje več kot 100 družbeno političnih delavcev. O predlogih je 28. aprila razpravljal tudi izvršni odbor ObO SZDL v Novem mestu. »... Glave so dvignjene, jasno sleherno lice, s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na stežaj zatohle odpirajo se temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan ...« je zapisal Oton Župančič pred 20 leti OSVOBODOTEL.IEM V POZDRAV. Prekipevajoče zmagoslavje je objelo vsa srca v radostni domovini: pravični boj, začet z veliko osvobodilno vojno leta 1941, je bil dobojevan. Od prvega dneva ljudske vstaje se je naša sveta vojna razvijala kot enotna, splošno jugoslovanska revolucija, v kateri smo uničili okupatorje in njihove domače pomagače, hkrati pa smo si priborili svobodo, narodno neodvisnost in kot jeklo skovano enotnost bratskih narodov. Uresničene so bile ideje Komuneistične partije Jugoslavije, ki so postale med vojno težnja in stremljenje vseh narodov naše domovine Pod vodstvom velikega sina naših narodov tovariša Tita smo leta 1941 začeli herojsko narodnoosvobodilno vojno, z njo vred pa hkrati tudi socialistično revolucijo. Njune pridobitve nam kažejo varno pot v zanesljivo in srečno bodočnost vseh jugoslovanskih narodov. — Na sliki: tovariš Tito leta 1953 v Slavonskem Brodu; vedno nas je učil in še nam govori: ČLOVEK JE NAŠE NAJDRAGOCENEJŠE BOGASTVO! Ob 20. obletnici osvoboditve pošiljamo tovarišu predsedniku republike prisrčne pozdrave vseh delovnih ljudi naše pokrajine! SLIŠALI SMO, DA NA ISKREM BELCU JAHA... V hiši na Glavnem trgu številka 5 je za zatemnjeni-okni v sobi v prvem nadstropju brlel radijski aparat. 7. maja 1945 ob 23.00. Poslednja oddaja S poslednje Postaje: »Admiral Dbnitz, vrhovni Poveljnik nemške armade, ukazuje, da naj se na vseh frontah ustavijo vse sovražnosti. Zlasti pri umiku ne sme nihče več uničevati prometnih zvez v sovražnih deželah . ..« Po Dilančevi ulici je tipal oranžni žarek jutranjega son- Minilo je dvajset let od sončnega osmega maja, ko je Novo mesto z odprtimi rokami sprejelo osvoboditelje. Z rokami, ki niso mogle skriti ran in razdejanja minulih štirih let, z rokami, ki so šc drhtele od grozot in nasilja ugašajoče vojne, z rokami, polnimi rdečih rož ... ca in se radovedno prikradel na vznemirjeni trg. Pred Ber-gmanovo hišo je stal neroden lojtrski voz, zvrhan vojaških kovčkov in na hitrico povezanih cul. Domobranec pod arkadami je klel in priganjal pomagače, da se je kar kresalo: »Pusti hudiča, kaj neki ti bo to koristilo ...!« Kot v potrdilo se je zelenemu fantku ta trenutek razsul zajeten sveženj aktov po z lesenimi kladami tlakovanem srednjeveškem hodniku. Na enem od vrhnjih papirjev je krčevito čepel »slovenski« orel s polmesecem na trebuhu. Ura še ni bila osem Priganjal je tudi voznik. Zdaj je z okna v prvem nad. s trop j u nekdo vrgel pest pisanih lističev. Otroci poberejo vse, pa smo pobirali tudi belo-modro-rdeče lističe. Med barvami je še vedno čepel krivokljuni orel, na hrbtni strani pa je general Leon Rupnik neusmiljeno pozival vse zavedne Slovence v boj za vero, dom in... Po klancu se je ta trenutek pripeljal na trg oddeOek oboroženih kolesarjev s SS o-znakami na reverjih. Izginili so v oblaku prahu čez most. Drug oddelek je ščitil most z dvema mitraljezoma na spodnjem koncu trga. Mesto je vrvelo kot mravljišče, če kdo pobeza vanj. Pred hišami domobranskih družin so stali vozovi vseh vrst in starosti. Nekateri še kar brez konj, čeprav že zvrhano nametami z najnujnejšim. Drugi so škripaje zapuščali mesto skozi ljubljanska vrata in se zlivali v pisa. (Nadaljevanje na 2. str.) Naša skupna valja bodi: HOČEMO! Pozdravljena jugoslovanska vojska na osvobo. jeni slovenski zemlji! Pridi z oljkovo mladiko miru, ki naj vzcvete v novi dobi za novo delo v poštenosti in pravičnosti, v trudu in znoju, v spoštovanju resnične svobode, ki je v tem, da radi služimo pravičnim zakonom v prid naši skupnosti ... Franc S. Finžgar ZAHVALJENI, REŠITELJI, IN IZ VESELIH SRC POZDRAVLJENI! ... Ob strani velikih treh ste vi, sinovi malega naroda, otrebili naše drevo tujega mrčesa! Ste ga v brezprimernem samo. žrtvovanju zalivali s srčno krvjo, da se bo moglo iznova razrasti in raztegniti veje do širnih obzorij. .. Anton Sovre POZDRAV NAŠIH MATER . .. Naš kralj Matjaž brani pravico šibkejšega pred pohlepom nasilneža; preganja zajedalce, osvobaja pa vse, ki hočejo živeti za napredek od dela lastnih rok ... Pred Teboj, Osvobodilna vojska, ki si kos za kosom naše zemlje trgala iz tujih krempljev, dokler nam je nisi poklonila cele z živim srcem — Ljubljano, pa danes slovenske žene klonemo glave, spominja-joč se vseh neštetih mu-čenic, ki so izk-^avele v Tvojih nepremagljivih vr. stah! Marja Borštnik (Povzeto iz Slovenskega poročevalca št. 1, na dan osvoboditve) Povolilne ugotovitve Občinski odbor SZDL v Novem mestu je prejšnji teden pregledal uspehe in pomanjkljivosti obsežnega predvolilnega in volilnega dela, ki so ga politične organizacije skupaj z organi oblasti izvedle za tokratne volitve poslancev in odbornikov v občinah, republiki in zvezi. Razširjene seje izvršnega odbora ObO SZDL so se udeležili tudi vodje skupin in nekateri predsedniki odborov SZDL s terena. O ugotovitvah in sklepih analize bomo več poročali prihodnjič. Potres v Novem mestu V soboto, 1. maja okoli 16.50, smo začutili v Novem mestu srednje močne potresne sunke. V sobah so se tre-le omare in žvenketali kozarci, preplah pa je trajal k sreči le dve do tri sekunde. od G. do 16. maja Od 10. do 16. maja nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami, zlasti okrog 12. in 14. maja. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. SLIŠALI SMO, DA NA SSKREM BELCU • • • (Nadaljevanje s 1. str.) no kolono proti Mačkovcu in naprej. Otroci smo previdno zavzeli kasarno pri frančiškanski cerkvi. Bila je zapuščena, vendar polna municije, orožja in druge vojaške opreme. V veži so stali tako slabo zloženi zaboji z minami za minorne te, da se je majala cela skladovnica, ko smo do členkov bredli po nabojih, konzervah in ročnih bombah. Za vrati smo našli konzervo s sladkim mlečnim prahom. Nihče ga ni še nikoli videl. Poizkušali smo s koncem jezika; »Sladko.« »Kaj pa če bomo pomrli?« »Ta zelena klobasa (ekra zit) je tudi sladka...« je oh strani svaril Tine, ki si je okrog pasu obes.'il kakšnih osem ročnih bomb. Mleko se nam je lepilo po ustih in puhali smo ga drag drugemu po laseh. SS skupina na kolesih je pridrvela spet nazaj čez trg. Za njimi se je pripeljal tudi odprt vojaški avtomobil. V njem sta sedela dva nemška oficirja. Resna, pogled uper-jen naravnost v armaturno ploščo avtomobila . . . Domobrancev ni balo več videti, vsaj po Glavnem trgu ne. »Die Brucke wird gesprencjt!« Otroci — kot otroci, odrasli Novomeščani pa so 'imeli druge skrbi. Sodnik Stanko švajger in paznik Pavlin sta hiteila k dr. Furlanu in ^advokatu Bučarju: »Most bodo razstrelili, je že vse pripravljeno!« Kaj zdaj? čes cesto, v Kastelčevi hiši, je bila nemška komanda. Za obotavljanje ni bilo časa. Dr. Furlan je odšel h komandantu in čez čas je kurir na motorju s prikolico odnesel k mostu sporočilo, naj z razstelitvijo še malo počakajo- Pri Smolatovi kavarni na trgu so se potem zbrala dr. Ivanetič, advokat Jože Bučar, Stanko švajger, Pavlin, Adolf Grom in neki železničar. »Ekrazit je že na mostu. Ce ga prižgo, bo šel most in vse hiše tod okrog ...« Po številnih bombardiranjih v mestu pravzaprav niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, le most je kljuboval vsem nevihtam. »Kaj čakamo, pojdimo k mostu!« Na vsakem koncu mostu je stal velik zaboj z ekrazitom, dva podoficirja pa sta pripravljala vžigalne vrvice. Hauptman se je nervozno sprehajal okrog njiju in pogledoval na drugo stran k stražarju z nasajenim bajonetom. Ko je prišla delegacija do njega, je zakričal: »Die Brucke wird ge-sprengt!« (Most bo razstre-ljen!) »Die Brucke wird nicht ge-sprengt!« je vztrajala delegacija. Dr. Ivanetič je stopil na vžigalno vrvico in odločno povedal, kaj je prejšnjo noč uikazail admiral Donitz. Hauptman je cincal, podoficirja pa sta že spustila vrvice in eden je rekel: »Gospod ima prav ...« Hauptman je postavil pogoj: »će nam zagotovite miren umik do tretje ure, mostu ne bomo razstrelili. Toda prinesti nam morate papir od partizanov . ..« Nemci partizanske vojske niso hoteli priznati, zdaj pa so bili pripravljeni celo na pogajanja... Delegacija se je odpravila proti Gotni vasi. Na bloku je na tej strani stal domobranec, na drugi pa Rudi Matoh, partizan. Samo nekaj desetin metrov je ločilo dva pojma: tukaj zmešnjava premaganega okupatorja in domačih izdajalcev, na oni strani neustavljiva svoboda. Novo mesto 8. V, 1945 8. maja 1945 so se v Novem mestu Nemci pripravljali na razstrelitev mostu, ki veže mesto s Kandijo. Na most so tedaj šli advokat Jože Bučar, zobozdravnik dr. Tone Furlan, advokat dr. Ivanetič in sodnik Stanko Švajger. Uspelo jim je preprečiti, da ni šel most v zrak in z njim precejšen del mesta. Nato je nemška vojska, ki je kapitulirala, zapustila Novo mesto. Okoli 11. ure dopoldne je zapustil zadnji nemški avtomobil Novo mesto in je odpeljal po Ločenski cesti proti Radečam, kjer je prišlo do spopada med premaganci in partizani. Ta avtomobil je stal na cesti Komandanta Staneta pred Kastelčevo hišo, danes last podjetja Gorjanci. Ob avtomobilu je hodil nemški vojak z brzostrelko v roki. Cesta je bila popolnoma prazna. Vladala sta mir in tišina. Okrog poldne je prijezdil po Vrhovčevi ulici partizan Zemljak na belem konju, ki je imel okrog vratu venec iz zelenja in rož. Po Strel iški ulici je krenil proti jetnišnici. Iz nje so kmalu prišli ujetniki: nekaj deklet, italijanski partizani, Ciril Barborič, pokojni Jule Kobe mlajši in še nekaj meni neznanih oseb. Sprevod vseh teh je šel proti Glavnemu trgu. V Novo mesto so začeli prihajati partizani in življenje v mestu je spet zaživelo. Hiše, čeprav še močno poškodovane od bombardiranja, ki je bilo 11. septembra in 3. oktobra 1943 in ki je nekdaj lepo mesto tako izmaličilo, da je bilo videti kot razpadajoči gobavec, so bile okrašene z zelenjem in na njih so vihrale slovenske in jugoslovanske zastave. Okoli 16. popoldne so se zbrali na Glavnem trgu meščani. Na balkonu občinske hiše so bili govorniki, ki so pozdravljali partizane kot osvoboditelje Novega mesta. Čestitali so jim k uspehu in k zmagi. Eden izmed govornikov je končal svoj govor: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi! Sodnik Jurij Picek ne bo več žagal drv pred hotelom Metropol in profesor Viktor Fab-jan ne bo več nosil v vedrih vodo od Krke v jetnišnico. Naj živi svoboda! Naj živi Titova partizanska vojska!« Tudi množica ljudi je vzklikala partizanom in maršalu Titu. Želela jim je dobrodošlico. Dekleta so obsipavale partizane s cvetjem. Novomeščani so bili veseli in zadovoljni, da se je končala štiriletna vojna. Le kdo bi si tega ne želel? Ko praznujemo 20. obletnico osvoboditve Novega mesta želimo, da bi v njem še nadalje vladal mir, da bi mesto doživelo še večii nanredek in blagostanje. Nikdar več naj se nad Dolenjsko metropolo ne pojavijo strahote vojne! HEDVIKA ŠVAJGER V Nagvjevi hiši je že bila partizanska komanda mesta. Pristala je na hauptmanov pogoj, saj niti trikrat daljši čas ne bi mogel rešiti obkoljenih Nemcev. Delegacija pa je mo. rala jamčiti, da ob vstopu partizanov v mesto ne bo padel noben strel iz puške kakšnega pozabljenega ubežnika... Most je bil rešen. Ko se je delegacija vrnila v mesto, o Nemcih in domobrancih ni bilo nobenega sledu več. Podoficirja sta vrgla ekrazit čez ograjo v Krko ... Španski bezeg in rdeče potonike Minko in Franca Osolnika so z družinami Frfolja, Žic, Vandot in Durini Nemoi že februarja internirali v gimnazijo kot talce, da partizani ne bi bombardirali poslopja, ki ga je zasedlo vojaštvo. V Osolnikovi hiši je stanoval nemški komandant. Osolnik in Frfolja sta večkrat slonela na oknu v drugem nadstropju. Frfolja je rekel: »Od tukaj bova gledala kako bodo bežali, France ...« »Samo, če nas prej ne po-strele?« Tega so se najbolj bali, saj so vedeli, kaj počenjajo fašisti s partizanskimi družinami. Potem je nekdo pritekel povedat: »Partizani so že pri Sv. Roku!« Osolnik pripoveduje: vse, kar je bilo zelenega. O-svoboditelje smo zasuli s cvetjem! Navdušenje je bilo veliko, čeprav so bili sami tuji obrazi .. se spominja tovarišica Minka. Tisto noč so še spali v gimnaziji, skupaj z bosanskimi brigadami, ki so proti večeru prišle v mesto. Drugo jutro pa je tovariš Osolnik, čeprav star že 62 let, pešačil s partizani proti Krono-vemu in jim kazal pot za be-žečim sovražnikom. Kdo je jezdil na belem konju? Nekaj po dvanajsti, osmega maja petinštirideset Je bil trg prazen kot pometen. Vročina je puhtela med hišami in le v stranskih ulicah je še kdo stekel od enih veznih vrat do drugih. Sloneli smo za polknicami. Pri Vindišarjevi hiši v Kandiji so se zbirali ljudje, med njimi so bile tudi rjave uniforme. Tišina. Strahotna tišina. Šestindvajset minut čez eno. Zdajci je na mostu zapeke-talo kopito. Odmevalo je po mestu, po srcih, pod jasno nebo. Videli smo ga, kako je jezdil vzravnan v brezhibni rjavi uniformi, z brzostrelko čez prsa — na belem konju. Jezdil je čez prazni trg. Okoli vratu je imel zavezano rdečo ruto. Pri Bergma-novi hiši je konja obrnil in Novo mesto, 8. maja 1945: prvi pozdrav narodnega odbora prvi došli partizanski četi v osvobojenem mestu (Foto: Rudolf Smola) »Ob osmih zjutraj sem šel po ključ od naše hiše, ker so mi povedali, da je že izpraznjena. Komandant policije Jenko mi je rekel, da ga on nima. Vztrajal sem: jaz sem vam ga dal in ga od vas zahtevam! To je bilo dovolj. Razjezil sem ga in sredi stopnic so me zgrabili ter zaprli v majhno podstrešno sobico z lino na dvorišče. Tako žal nisem videl, kako so bežali, čeprav sem se tako veselil ...« Zena Minka mu je dopoldne prinesla cigarete, po 12. uri pa ga je prišel odklenit lastnik hiše, trgovec Turk, ki je imel rezervni ključ. »Za kosilo sem kuhala makarone in fižol še v gimnaziji. Potem pa smo nabrali na vrtu rož: španskega bezga, potonik, snežnih kep in sploh jezdil spet proti mostu. Danes se ne more nihče točno spomniti, kdo je bil ta jezdec. Saj res ni tako važno: bil je partizan! Odprli smo polknice. Skozi neko okno na desni strani trga je pokukala na dan tro-bojnica. Nekje pod vrhom, v sredi modrega polja, je bila prišiia nerodna rdeča petokraka. Potem so okna oživela. Nekdo Je nekaj kričal. Nekatere zastave so bile tudi brez zvezd. Pri mostu se je jezdec srečal s skupino dvanajstih ali petnajstih partizanov in par-tizank. Vsi so imeli enake uniforme, vsi brzostrelke, rdeče rute in rdeče rože v gumbnicah. Prikorakali so pred rotovž. Ta trenutek je mesto menda čakalo Sešteto let. Ljudje z Partizan na belem konju, ki je prvi prijezdil 8. maja 1945 čez kandijski most v Novo mesto, je še danes v srcu vseh, ld so ga takrat videli, najbolj živ spomin na osvoboditev. Fotografiral ga je tovariš Rudolf Smola iz Novega mesta rožami v rokah m solzami v očeh so se zgrnili okrog partizanov. Mesto je spet oživelo, spet zadihalo. Svoboda, sonce ... sonce! Tovarištvo v spominski knjigi Ko je Ela hitela čez trg, je bil še prazen. »Ničesar nisem videla, ničesar slišala. Samo ena misel mi je drhtela v možganih: domov, domov ...!« Po šestih mesecih samice, po vsem, kar je prestala v zaporu nad Krko, sploh nii mogla verjeti, da še živi. »V arestu zadnje dni ni bilo nobenega reda,« pripoveduje aktivistka, tovarišica Ela Podbevškova. »Posadke so se izmenjavale vsak dan. Veselili smo se konca in hkrati trepetali, kaj bodo naredili z nami. Ob enajsti uri je bil gestapo še v zaporih: Gi-egl se je sprehajal z vsemi odlikovanji na prsih po hodniku. Za njim je hodil njegov pomočnik Pirmanšek. 'Zdaj bi te ustrelila, če bi te imela s čim,' sem si mislila. Ob pol dvanajstih je izginil gestapo, za njim pa še radijska postaja. To je bil konec! Ven si še nismo upali, ker so nas opozorili, naj bomo previdni .. .« Belega konja je srečala na mostu. Potem se dva dni ni premaknila od svojih, dokler ni zdravnik zahteval, da mora zaradi izčrpanosti v bolnišnico. »Belega konja sem srečala na mostu. Na mostu sem sTečala svobodo, tovariše. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Prav je, da ljudje pozabljajo na vojno, ne bi pa smeli pozabiti tovarištva. Vsak se danes peha samo še za denar. Ko sem o-stala sama v zaporu, je Bet-ka, doma od Mokronoga, rekla: ,Veš, samo te pa res ne morem pustiti!' Ostala je pri meni, čeprav bi šla lahko domov...« Nova Jugoslavija v Novem mestu Vse popoldne Je balo mesto preplavljeno z veseljem, petjem in navdušenjem. Opustošeni vrtovi so imeli miting na trgu. Bil je z rožami nastlan. Prvi streli, ki so padli ta dan v mestu, so bili streli veselja. Otroci smo lovili vroče prazne naboje, ki so leteli iz brzostrelke v odprte dlani in jih potem prekladali z roke v roko, dokler se niso ohladili. Ljudje so se objemali in plesali koto. Hercegovske in črnogorske brigade so prinesle v mesto novo Jugoslavijo. Z balkona na rotovžu so se vrstili pozdravni govori-Zvečer je po dolgih mesecih teme na trgu spet zasvetila močna obločnica. Brez policijske ure, brez korakov nadutega stražarja v zeleni u-niforrni — ena sama pesem, ena sama svoboda! »Ko smo se razšli pred Splihalovo kavarno, nam je sekretar Kantor rekel: .Za nas to ni samo veselje, jutri nas čaka veliko delo. Zdaj lahko proslavljajo drugi, mi pa ne bomo imeli časa!' 10. maja se je res formiral izpopolnjeni mestni odbor OF,« pripoveduje tovarišica Mica Ferličeva, ki je bila takrat članica novomeškega rajonskega odbora. »9. maja dopoldne smo bila na pohodu iz Srbskih Mo-ravic že na Lazih pri Uršnih selih. Ničesar nismo vedeli o usodi Novega mesta, kar se nam pripelje nasproti kolesar na okrašenem kolesu. V Novem mestu so partizani, je zakričal. Mi bi kmalu ponoreli od veselja. Pred šmiheJom smo se šele zavedli, kakšni smo. Umili smo se v potoku in se uredili. Vseeno nas v Kandiji najprej niso spoznali, ko pa smo prišli čez most, so nas obkolili in nas potegnili na vse strani. Čeprav je Kantor rekel, da moramo v redu čez mesto, tega nismo mogli. Rože, pozdravljanje, objemanje!« Tako je Novo mesto dočakalo veliki dan. Ni bil naš namen zbrati zgodovinske podatke o osmem maju — bolj nas je zanimalo razpoloženje tega dne. Ljudje so že marsikaj pozabili — veselja ob trenutku, ko se je tema prelomila v dan, pa ne bodo nikoli pozabili! Sonce, pesem, obločnica in rože . . . »Jaz se spomnim samo veselja in rož ...« »Od vesedja sem jokala!« »In zvečer je spet gorela obločnica, spet smo se lahko sprehajali po trgu...« MARJAN MOŠKON Danes »kMiir- čkova poštna v Novem m^sto Danes ob 17. uri bomo pri osnovni šoli v Novem mestu slovesno pričakali prihod »Kurirčkove pošte«. V lepi spominsk; prired'tvi bodo pioniri-; osnovn'h šol novomeške občine s kurirsko pošto obšli mane partizanske kraje in javke ter prišli v Novo mesto. Tu bodo prenočili in JU* tr: n&daljevaM not proti Beli krajini. K slovesnemu sprejemu pošte vpivrno razen mladine vse preb^valice! DOLENJSKI 1.IST Št. 17 (78S) Vinko Kersnič iz Ribnice: Dvajset let mineva te dni od konca vojne in vse se nam zdi še tako blizu in obenem daleč, tako živo in nepojmljivo, neverjetno, tako resnično in pretresljivo. Mladi rod, ki ni neposredno doživljal vojnih tegob, si komajda predstavlja vojno in vse, kar je v zvezi z njo, težko si predstavlja, kako so ljudje kovali revolucijo, revolucija pa je oblikovala njih. še tako živa beseda ne more naslikati vsega trpljenja, teptanja človeškega dostojanstva, krvi in tuljenja letalskih bomb skozi zadimljeno ozračje nad nedolžno prebivalstvo. In vendar je bilo vse to res ... Vinko Kersnič iz Ribnice Veliko jih je še okrog nas in med nami, ki nam, kljub dvajsetim letom razlike, še prav tako živo slikajo mnoge trenutke iz štiriletne vojne. Prizadsvajo si prenesti borbeno misel na mlajše, da bi znali resnično ceniti pridobitve revolucije, vse tisto, za kar so stotisoči žrtvovali življenja. Tak je tudi Vinko Kersnič iz Ribnice, načelnik oddelka za notranje zadeve Pri občinski skupščini in dolgoletni tajnik obč. odbora ZB. — Se morda lahko spomniš najpomembnejšega dogodka iz svojega partizano-vanja? Ene najpomembnejših bitk tvoje brigade? — Težko je izbrati iz obilice dogodkov, obremenjenih s težo spomina, nekaj, Kar naj bi bilo najpomembnejše, najbolj karakteristično, kar hi se mi najbolj vtisnilo v spomin. V dobrih treh letih partizanovanja sem doživel marsikaj, prehodil dobršen del domovine, pretaval naše gozdove in hribe in se nemalokrat znašel v težkem položaju. Značilno za nas je bilo, da smo vsak trenutek nosili glavo naprodaj, vodila pa nas je ena sama želja: &m prej končati morilsko vojno in se vrniti domov ... V začetku sem bil v Cankarjevi, kasneje politdelegat v Tomšičevi. Med pomembnej- Jelenov žleb - nepozabna zmaga še dogodke prištevam vsekakor srečanje z delegati, ki so se vračali s prvega zasedanja AVNOJ, v Bihaću; na Trebelnem so nam pripovedovali o vtisih in pomenu zasedanja. Bilo je to naše prvo srečanje z novo ljudsko oblastjo in vtisi so bili nepozabni. Pretresljivo je bilo tuda prvo srečanje z osvobojeno Ribnico septembra leta 1943. Najpomembnejša borba moje brigade? Več jih je bilo. Pravzaprav vsaka borba, vsaka »praska« s sovražnikom je bila po svoje pomembna, saj je vsaka pomenila nov, čeprav drobcen korak bliže svobodi. Brez dvoma je ena najpomembnejših zmag partizanskega orožja v naših krajih uničenje Italijanov pri Jelenovem žlebu nad Ribnico spomladi 1943. Spominjam se tudi napada na Pleterje februarja istega le- ta in pa zavzetja utrjenega turjaškega gradu septembra 1943, ko smo uničili ostanke belogardizma. — In kje si dočakal svobo do? — Svoboda! Beseda, ki se je vsa leta prepletala v naših mislih, v naših srcih, beseda, za katero smo prelivali kri, za katero so tisoči so-borcev dali življenje! V najhujših trenutkih, ko smo že skoro obupavali, nam je misel na svobodo vlivala novega poguma, nas pognala s še večjim besom nad sovražnika... V prvih majskih dneh pred dvajsetimi leti sem bil na Gorenjskem pri Zalem logu na Jelovcu, kjer smo prestrezali umikajočo se okupatorjevo vojsko. Ko smo zvedeli za svobodo, smo ponosno prikorakali v škofjo Lo ko, kjer je bil sredi trga prvi miting v svobodi . . . F. GRIVEC lunei Arscllovic iz Kočevja: Bil sem živ mrlič..." 99 Trpeli in borili so se povsod, na mestnih ulicah in v oddaljenih gozdovih, na vasi in na morju, v planinah, po ječah, taboriščih smrti, povsod, na vsakem koraku. Vsaka kapljica krvi, ki je kanila iz katerekoli rane, je orosila rodno zemljo, ki so jo ljubili z neuničljivim žarom, in se stekla v krvav veletok svobode. Borili so se z golimi rokami, z zobmi, s puškami in topovi, z gladom in molkom. Borili se in mrli . .. Z Janezom Andlovicem, knjigovezom v Kočevskem tisku, klepetava med odmorom. Odtrga se od svojega dela in z bolečino zazre v preteklost. V preteklost, ki je zanj mrtva in živa obenem, ki se je nerad spominja. Prehuda je bila, preveč črna in krvava. — Tvoj zadnji dan vojne in prvi dan miru? — 6. maja 1945 je bilo osvobojeno taborišče v Sanbbo-stenu blizu nizozemske meje. Ta dan pomeni zame konec vojnih strahot in začetek življenja, začetek novega življenja . . . Ko so Amerikanci osvobodili taborišče, sem tehtal le še 36 kilogramov; na pol mrtvega so me našli na dvorišču, ko je življenje že odtekalo iz sestradanega telesa. Odpeljali so me v bolnišnico, za nameček sem dobil še tifus in kljub vsemu ostal živ. Dva meseca se je izčrpano telo borilo s smrtjo, dokler ni zmagal uporni duh in volja. Ko sem nekoliko okreval, so me dali v skupno Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! taborišče biizu Bremenna, kjer smo bili večinoma Jugoslovani. Tudi iz Kočevja jih je bilo nekaj . . . V nemških taboriščih sem bi1 dobro leto dni; ujetniki smo demontirali neeksplodirane letalske bombe in na morju morske mine. Nikdar ne bom pozabil stalne živčne napetosti, ko smo vsak trenutek pričakovali, da nas bo razneslo. Bil sem mrtev in iz smrti sem vstal v novo življenje, kakor je iz krvi vstala, se rodila naša domovina. Preteklost je zame mrtva, ni pa pozabljena; globoko v podzavesti živi, kljuje v meni in čeprav teko leta, noče v. po zabo. Vedno bolj je živa in vedno bolj neverjetna. In kljub vsemu je resnična! Resnična in krvava! F. GRIVEC JANEZ ANDLOVIC Konec vojne je zame začetek novega življenja. V nemških taboriščih širom po Evropi se je milijone ljudi vseh narodnosti borilo za življenje in tako nemo obtoževalo fašizem.. . Anton Smole iz Trebnjega: Borbi je sledilo delo »Najprej je bilo treba zagotoviti pridobitve revolucije« nam je dejal tovariš Anton Smole Nosilec partizanske spomenice 1941, sedanji upokojenec ANTON SMOLE iz Trebnjega se večkrat rad spominja let svojega partizanovanja, posebno rad pa pripoveduje o časih, ki so napovedovali osvoboditev. O letu zmage takole pravi: »Dan osvoboditve me je zatekel v Metliki, kjer sem kot instruktor novomeškega okrožja pomagal pri ustanovitvi okrajnega načelstva za narodno zaščito. Na kakšno poseb- Jožko Papež iz Sevnice: Nepozabni deveti maj... Tovariš Jožko Papež iz Sevnice se veliko ukvarja s so cialnimi problemi borcev in pripovedoval je, da je bilo v zadnjih dveh letih zanje mnogo napravljeno. Največ je vredno zdravstveno zavarovanje kmetov borcev, ki jih je dobra polovica od vseh članov v občini. Načrtna skrb za borce je potrebna tudi vnaprej, saj se ti ljudje z leti znajdejo marsikdaj v hudih težavah, ki jim sami ne morejo biti kos. Tudi tov. Papež se je med vojno boril v partizanskih vrstah. Takrat je bil še zelo mlad. Vojna ga je zatekla doma v Boštanju. Delal je na očetovem posestvu in dve leti pred tem končal meščansko šolo. Bil je navdušen član sokolske organizacije in ob podpisu pakta s hitlerjevsko Nemčijo je z drugimi člani sodeloval v demonstrativnem pohodu skozi Šmarje. Jeseni 1941 so okupatorji izselili njegovo družino in z njo vred še precej »politično nezanesljivih ljudi iz Boštanja, Sevnice in Šmarja. Iz Slavonske Požege je tov. Papež pobegnil nazaj v Slovenijo. Prišel je najprej v Krmelj, nato pa v Ribnico in Kočevje. 4. aprila 1942 se je pridružil partizanom v Efenkovi četi. Sodeloval je v mnogih napadih na sovražnika. V četrti ofenzivi je bil pri Prekrižju blizu Karlovca teže ranjen. Zdravil se je najprej v 2umberku in nato v Rogu, kjer so takrat šele gradili bolnico. Po ozdravljenju se je tov, Papež vrnil med borce. Bil je v Tomšičevi brigadi, nato pa vseskozi na TV postajah. Konec vojne je dočakal kot komandant relejnih postaj za Slovenijo. O tem dogodku naj sam spregovori: »Prihod v Ljubljano pomeni zame in za vse tiste, ki so takrat, 9. maja 1945, prikorakali na njene ulice, nepozabno, edinstveno doživetje. Ljudje so nas obsuli s cvetjem in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Ti trenutki so bili tako lepi, tako veseli in tako prisrčni, da so komaj spominjali na resničnost po štiriletnih vojnih strahotah. Spomini na ta veliki dan se po 20 letih osvoboditve spet vračajo. V teh letih je naš kraj veliko pridobil. V Sevnici so zrasla nova podjetja, Lisca, Jutranjka in Mizarska zadruga. Kraj se je med tem polepšal in precej spremenil svojo podobo. Med največje povojne pridobitve pa moram prišteti novo osnovno šolo, v kateri se pripravlja na življenje mlada generacija. no manifestacijo zmage tisti-krat ni bilo časa misliti, važnejša je bila skrb za čuvanje pridobitev revolucije. Pri tem je imela narodna zaščita nalogo, da poišče vse, ki so se, nekaznovani za protiljudsko in protirevolucionarno delo, skrivali pred oblastjo. Bela krajina je bila dokončno osvobojena več tednov prej kot drugi slovenski predeli, zato smo morali pohiteti z ustanovitvijo okrajnega načelstva. Iz Bele krajine sem bil z isto nalogo poslan v Mokronog in kasneje še v Trebnje. Ko sem bil v Trebnjem, so se začele priprave na volitve v ustavodajno skupščino. Postal sem predsednik volilne komisije za trebanjski okraj. Komisija je med drugim odločala, kateri posamezniki dobijo volilno pravico in kateri ne, pač glede na to, kakšen je bi njihov odnos do narodnoosvobodilnega boja in ljudske oblasti. Spominjam se, da so prenekateri uveljavljali volilno pravico z zahtevki pri ljudskem sodišču. Ljudska sodišča so delala že med vojno, predvsem proti koncu v Beli krajini, saj smo imeli med partizani in aktivisti tudi precej pravnikov. Po volitvah smo začeli naglo organizirati upravne organe okraja. Tako sem v pozni jeseni 1945 po stal tajnik tedanjega trebanjskega okraja.« (i.z.) Proizvodnja mešalcev za beton Industrija transportne opreme ITAS iz Kočevja sodi med najpomembnejše proizvajalce gradbene mehanizacije. Razen stabilnih in prevoznih cementnih silosov, ki jih delajo edini v Jugoslaviji, izdelujejo tudi prevozne mešalce za beton. Mešalci, ld jih prikazuje slika, so montirani na tovornjakih TAM 4.500. Za obratovanje mešalca je na avtomobilih še poseben dizel motor domače izdelave. (Foto: Matija Cetinski) Krediti za šole? če bo trebanjska občina dobila kredit, bodo že 1. julija letos začeli graditi temelje za novo šolo na Mirna. Za gradbena dela v prvi etapi bodo potrebovali 240 milijonov dinarjev. Okoli 70 milijonov dinarjev potrebuje občina še za dograditev in ureditev nove šole v Trebnjem, ki jo nameravajo odpreti pred pričet-kom šolskega leta 1965/66. Čestitka za dan zmage Naši fantje, ki služijo vojaški rok v Banjaluki, čestitajo za dan zmage vsem pripadnikom JLA, ob tej priložnosti pa iskreno pozdravljajo svojce: Tone Brezovar, Tine Bernardič, Tone Bratkovič, Janez Gregorčič, Marijan Kic, Janez Sti-ajnar in Lojze Flor-jančič. Osvoboditev domovine pred m Ml (2) Podaljšek »zaščitne bojne črte rajna« Da bi Nemci zavarovali nemoteno umikanje svojih sil z Balkana in iz Italije, so morali v Sloveniji zavarovati glavne komunikacije in povečati kapacitete transporti-ranja, kar je zopet zahtevalo angažiranje večjih sil za zavarovanje teh komunikacij in za njihovo popravljanje. Poleg tega so morali odstraniti ali vsaj zmanjšati občutljivost svojih bokov na severovzhodu proti Madžarski in na jugozapadu proti Italiji, zavirati tempo prodiranja sil NOV in po prihodu na slovensko mejo onemogočiti zavezniško izkrcevanje na področjih Istre in Slovenskega primorja. Nemci so računal:': da jim bo to najbolje uspelo s tem, če zgradijo utrjene položaje v vzhodnem, jugovzhodnem in južnem obmejnem pasu Slovenije, s čimer so začeli že septembra 1944. Ti položaji so predstavljali podaljšek »zaščitne bojne črte rajha« proti jugu in so se raztezali v glavnem v smeri Monošter — Radgona — vzhodno od Ljutomera in naravnost na jug do Drave — po levem bregu Drave na zapad do Ormoža — po slovenski strani meje s Hrvatsko do izliva Sotle v Savo—Brežice — Novo mesto — Žužemberk — Sv. Gregor — Cerknica — prek Javornika na Postojno in na Nanos. Ta obrambni pas so gradili po sistemu ti- pa okrepljene poljske fortifikacije. V začeLku 1945 so Nemci posvetili posebno pažnjo izgraditvi utrjenih položajev na Dolenjskem in Notranjskem, računajoč, da se bodo na tem odseku lahko s slabšimi četami branili pred frontalnim udarom v smeri proti Ljubljanski kotlini. Bojne sile obeh strani v Sloveniji so v začetku 1945 bile v glavnem iste kot v drugi polovici 1944. Prišlo je sicer nekaj manjših okrepitev nemškim SS policijskim polkom, italijanske fašistične enote (predvsem v obalnem pasu severnega Jadrana) pa so bile okrepljene z novimi silami. Konec 1944 in v začetku 1945 so prihajali v Slove- nijo deli Srbske državne straže in Srbskega prostovoljskega korpusa, v začetku januarja in februarja 1945 pa tudi četniki iz severne Dalmacije in iz zahodne Bosne. Napad na Občine pri Trebnjem S tem, da so postavili postojanko v Velikem Gabru, Občinah, Trebnjem, Ponikvah, pri Sv. Ani, v Mirni peči in na Daljnem vrhu, so Nemci trdno obvladali komunikacije Novo mesto—Grosuplje in tako ustvarili možnost za nadaljnje prodiranje preko Krke proti jugu, v Suho krajino, z namenom, da se združijo s svojimi silami na odseku Ribnice in Kočevja. Zaradi tega je Glavni štab Slovenije odločil, da s silami 7. korpusa napade in obvlada novo postavljena nemško-domobranska oporišča. Napad je bil usmerjen proti Občinam, kjer so se nahajali deli 3. udarnega domobranskega bataljona. Ker zavezniška letala niso izvršila predvidenega bombardiranja, se je po koncu artiljerijske priprave 1. januarja 1945 napad začel ob 16. uri. Po nekoliko napadih so enote 5. brigade uspele obvladati zunanjo linijo obrambe, oporišča pa niso zavzeli. Na položajih vseh brigad so se že prvega dne razvili hudi boji z nemško-domobranski-mi kolonami, ki so na Občinah obkoljeni posadki prihajale na pomoč iz Šentvida, Stične, Trebnjega, Novega mesta in z drugih posadk, kot tudi proti močnejšim sovražnim silam, ki so prodrle v zaledje naših brigad na odseke Reber, Dobrnič in Ajdo- vec. Po tridnevnih bojdh, v katerih so na sovražni strani sodelovale enote 14. SS policijskega polka, SS lovskega bataljona in vseh šestih udarnih domobranskih bataljonov, so bile sile 7. korpusa prisiljene, da z napadom na Občine prenehajo. Te sile so bile 4. do 7. januarja na umiku prisiljene k obrambnim bojem na odsekih Dobrnič in Dobrava in na desnem bregu Krke ter na položajih Hinje in Polom. Boji so se končali 7. januarja, ko so se nemško - domobranske sile umaknile v svoje izhodiščne položaje. Nemci so obdržali kontrolo nad komunikacijo Novo mesto — Grosuplje, medtem ko je bila glavnina 7. korpusa premaknjena v Suho krajino, tako da je bila 15. divizija na levem, 18. pa na desnem bregu Krke. Te dni v Kočevju ■ Prospekt Kočevske natisnjen. Te dni je Kočevski tisk dotiskal prospekt kočevske občine, ki ga Je založilo domače turistično društvo v 15.000 izvodih. Ce je kdo pričakoval od prospekta reprezentativen prikaz Kočevske v sliki in besedi, bo razočaran, vendar pa Je treba priznati, da bo skromni prospekt vendarle dosegel svoj namen. Na dveh prepognjenih straneh je objavljenih 14 fotografij najbolj zanimivih turističnih objektov ter skica kočevske občine. Brez dvoma je prva stran s fotografijo dobrodušnega prebivalca kočevskih gozdov — rjavega medveda — najbolj zanimiva; razen tega so izbrali še naslednje motive: pogled z Mestnega vrha na Kočevje, Kočevje z Rinžo, hotel, dom telesne kulture, spomenik v mestu, kočo v Kostelu, razvaline kostel-skega gradu, kanjon Kolpe, partizansko bolnišnico v Rogu, motiv iz Dola ob Kolpi ipd. Naj bo kakorkoli; prospekt, o katerem je bilo toliko govora in ki so ga pričakovali že nekaj let, je tu. Skromen je sicer, vendar za skromne (turistične) razmere na Kočevskem zaenkrat zadošča. Skoda le, da je pomanjkanje boljšega papirja (iz uvoza?) prizadelo tudi prospekt, zaradi česar so nekateri klišeji proti pričakovanju slabši. ■ Lokacije za novo šolo. — Lokacija za novo šolo v Kočevju je predvidena na zemljišču Vrtnarije nasproti doma telesne kulture. Lokacijo opravičuje naslednje: neposredna bližina doma telesne kulture in športnih igrišč v Gaju, ki jih bodo učenci potrebovali, izoliranost od motornega prometa, primerna razdalja šolskega okoliša, ki ga bo zajela šola, dana je možnost, da se šolski center razvija še na drugo stran Rinže in z mostom poveže v organsko celoto. Kočevski turisti na izletu Turistično društvo Kočevje bo 16. maja priredilo izlet po Dolenjski z avtobusom. Iz Kočevja bodo odšli ob petih ajutraj jn se vrnili ob devetih zvečer, pot pa jih bo vodila preko Žužemberka v Trebnje, šmarješke toplice, Kostanje vico, Pleterje, Novo mesto, Metliko, Črnomelj in nazaj domov. Za člane društva bo stala vožnja 350 din, za nečlane pa 1050 dinarjev. Šport minulega tedna v Kočevju Odbojkarji so nadaljevali tekmovanja v drugi republiški ligi Nastopili so v Šenčurju pri Kranju proti tamkajšnjemu Partizanu. Zmagali so s 3:2. Minuli teden je obiskal VVD Partizan v Kočevju glavni sekretar zveze društev Partizan Slovenije. Z njim je bila tudi zvezna prednjakinja. Pregledala sta priprave oddelka pionirjev, ki bo nastopil za dan mladosti v Beogradu. V Beograd bo šlo 18 pionirjev, dva vodnika in delegat društva. Tam bodo ostali teden dni na skupnih pripravah in vajah za nastop. Med prazniki so bili v Kočevju košarkarji Trešnjevke Iz Zagreba, ki so izkoristili prosti čas za trening tekme z domačim moštvom V Kočevju že tri nedelje nismo videli nobene nogometne tekme, ker je iz ligaškega tekmovanja izpadlo nekaj moštev. Domači klub bi ob taki priložnosti lahko organiziral kakšno prijateljsko tekmo ali vsaj dvoboj domačih postav. A. ARKO ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Začelo sc jc prejšnjo soboto. Skupi na mlajših oficirjev Dominikanske republike je izpeljala državni udar ter vrgla z oblasti vojaško junto s premierom Donaldom Reido Cabralom na čelu. Mladi oficirji so zavzeli osrednjo radijsko postajo in po krajšem boju jim je uspelo zavzeti tudi predsedniško palačo v glavnem mestu te repu blike Santo Domingu. Izjavili so, da bodo poklicali nazaj strmoglavljenega predsednika Boscha in vzpostavili ustavna načela iz leta 1963. Svetovne agencije so še poročale, da se bivši dominikanski predsednik Bosch zavzema za sodelovanje z Združenimi državami Amerike, in to v okviru Organizacije Ameriških držav. Prejšnji ponedeljek je šef vojaške junte pismeno predložil odstop vojaške junte in vse je kazalo, da smo doživeli spet enega izmed številnih državnih udarov v Latinski Ameriki, kjer je delavski razred še šibak pa so zato mlajši oficirji dostikrat edini nosilci naprednih teženj, ki pa jih uveljavljajo pač na tam ustaljeni način, z državnimi udari, ne da bi pri tem sodelovale množice. In vse doslej so igrale pri teh ho-matijah poglavitno vlogo le različne skupine kapitala, največkrat mednarodnega, ki so postavljale vlade v teh zaostalih deželah po načelu močnejšega. Vpraševali smo se le, za čigav račun so tile mladi oficirji uprizorili takle državni udar. Toda zelo kmalu se je izkazalo, da tudi Dominikanska republika ni izjema in da danes delujejo na svetu sile, ki jih še zdaleč ni mogoče zapreti v nacionalne okvire in da se tudi v tej republiki na otočju Veliki Antili v Karib skem morju (vzhodni in srednji del otoka Haiti), ki je komaj štirikrat večja kot Slovenija, ne more nič zgoditi, ne da bi to močno vplivalo na mednarodno dogajanje. Ko je vladalo že splošno prepričanje, da je ta državni udar uspel in da so se uporniki že močno utrdili na oblasti, saj se je upiral le en letalski general, ki ga je bivša junta oklicala za vrhov nega poveljnika oboroženih sil, so se pred glavnim mestom Santom Domin-gom nenadno pojavile ameriške bojne ladje: ena letalonosilka, pa križarke. rušilec, transportne ladje. Po ukazu Intervencija ZDA v Santo Domingu ameriškega predsednika Johnsona so se začele izkrcavati enote ameriške mornariške pehote, sprva en sam bataljon 400 mož, potlej pa še in še tako, da jih je zdaj že okrog 14.000. Ameriške četo so prišle zato, kot je dejal Johnson, da bi »zaščitile ameriške državljane«. Po vedal pa je tudi, da ZDA »ne morejo dovoliti, da bi se še kje utrdili komu nisti na oblasti« in da bodo ameriško čete »varovale svobodo dominikanskega ljudstva«. Tako smo priča nove intervencije Združenih držav v svobodno deželo, čla- nico organizacije združenih narodov. Po svetu se je že dvignil val protesta. Celo v Organizaciji ameriških držav, ki so jo Američani sklicali na izredno zasedanje, je veliko članic odkrito obsodilo najnovejšo ameriško intervencijo kot vmešavanje v notranje zadeve suverene dežele. Splošnim protestom se je pridružila tudi naša vlada, ki je objavila sporočilo, v katerem jc med drugim zapisano, da je »izkrcanje vojnih sil ZDA na ozemlju Dominikanske republike izzvalo globoko zaskrbljenost vlade in narodov SFR Jugoslavije ... Za to oboroženo intervencijo so najbolj odločilni činitelji v ZDA najprej omenjali kot razlog potrebo, da zavarujejo ameriške državljane, potem pa tudi druge razloge. Očitno pa je, da so vse te obrazložitve nesprejemljive ter da je cilj in smisel te akcije uporaba oboroženih sil za vmešavanje vlade ZDA v notranje zadeve neodvisne države. To zaskrbljuje toliko bolj, ker ta korak, po podobnih v drugih delih sveta, kaže, da gre za sistematično uveljavljanje politike sile.« Američani pa so že leta 1916 okupirali Dominikansko republiko in so takrat ostali tam osem let. Potlej so postavili na oblast zloglasnega Trujilla, ki je gospodoval v deželi vse do leta 1961, ko so ga vrgli. Od takrat se je nato izmenjalo osem režimov, Juan Bosch pa je edini predsednik, ki je bil v tej republiki izvoljen, in še tega so kmalu vrgli. Upor v Dominikanski republiki je z intervencijo ZDA stopil v drugo fazo. Mladi oficirji so odprli vojaška skladišča in oborožili množice. Zdaj se res bije bitka za svobodo. ta Jamarsko društvo v Ribnici deluje že vrsto let in se lahko pohvali z zelo lepimi uspehi, doseženimi v tem času. Med najlepše vsekakor sodi ureditev Francetove jame v Mali gori nedaleč od Ribnice, ki je že postala priljubljena izletniška točka Ribni-čanov. Pred nekaj leti so jamarji zgradili pri jami lepo kočo, jeseni so speljali do koče cesto, za prvomajske praznike pa je ena prvih jamarskih koč v Sloveniji dobila še elektriko. Otvoritev elektriko je bila povezana z uspelim praznovanjem. Naj dodamo šo to, da so jamarji za napeljavo elektrike opravili veliko prostovoljnega dela. £3 Kakor vsi drugi spodobni kraji tudi Ribnica ni brez prekopanih ulic. Vsa glavna ulica je nekajkrat prekopana in za silo zakrpana, tako da motoriziran promet brez težav nadvse elegantno skače preko jarkov. Komunalni možje sicer dokaj redno za-sipljejo jame s peskom, nikogar pa ni, ki bi namestil odstranjene kocke. Pri jarku pred Uafiko so bile kocke s cestišča precej časa na pločniku in namesto da bi jih dali kamor spadajo, so izginile neznano kam. Nič boljša ni slika na prekopanih pločnikih: «nfciat električarji, potem telefonisti in kdo ve kdo še vse prekopu je jo ceste in pločnike. BI Proračun ribniške občine za letošnje leto znaša 455 milijonov dinarjev. V prvem tromes3čj:i so bili dohodki proračuna realizirani 14-odstotno — 62,5 milijona dinarjev, posojilo lz 6-ods'otne re- zerve je 2,4 milijona dinarjev in 30 milijonov dinarjev kratkoročni krediti za začasno financiranje. V tem času je bilo proračunskih izdatkov za skoro 79 milijonov dinarjev ali 17 odstotkov proračuna. Razstava partizanskega tiska V avli Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu so pred 1. majem odprli raz. stavo partizanskega tiska. Izbor obsega pomembnejše liste, brošure in publikacije, ki so jih poveljstva slovenskih partizanskih oddelkov izdajala med leti 1941 in 1945. Obiskovalci lahko vidijo najrazličnejša propagandna sredstva, ki so v pisani besedi spodbujala k uporu proti nasilju. Med drugim so na razstavi posebno zanimive brošurice, ki so jih napisali v dneh pred osvoboditvijo in med vojno tovariši Tito, Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Josip Vidmar, Boris Ziherl, dr. Marijan Brecelj in drugi voditelji NOB. Humanost črnomaljskih krvodajalcev 25., 26. in 27. maja bo na področju črnomaljsk občine potekala krvodajalska akcija, v kateri bi morah aktivisti RK zbrati po planu o odvzemu krvi okoli 1000 . prijav. Posebna strokovna ekipa iz-Loubljane bo odvzemala kri en dan v Semiču, en dan v Črnomlju in en dan na Vini- ci, delala pa bo neprekinjeno od 6. do 16. ure. Občinski odbor RK v Črnomlju se je n. akcijo že začel pripravljati. S predstavniki vseh krajevnih organizacij RK so se pred kratkim pogovorili o vseh pripravah, predvsem pa o takojšnjem zbiranju prijav krvodajalcev Nova cesta na Sadežu Od leta 19G0 dalje je na Sadežu v Črnomlju začelo rasti novo naselje zasebnih hiš, h katerim pa je doslej vodila le zasebna poljska pot, v slabem vremenu neprevozna za vsa vozila. Za peš hojo so med tem s Kolodvorske ceste uredili dve stopnišči, vendar prebivalci novega naselja s tem niso bili zadovoljni in so se zavoljo tega pritoževali na vseh sestankih, pa tudi na sejah občinske skupščine. Pred dnevi pa so na Sadežu začeli graditi novo cestišče glavne ceste, ki bo 4 metre široka, razen te pa bo kasneje urejena še stran-ska pot. Dela je prevzelo Obrtno komunalno podjetje in bo po po godbi z občino zgradilo okoli 250 metrov ceste na odseku, ki je bil doslej najslabši. Dela bodo pred vidoma končana do konca maja. Celoten načrt za ureditev cest na Sadežu je že gotov, vendar bi morali imeti za vsa dela na razpolago okoli 30 milijonov dinarjev. Toliko letos ne bodo mogli spraviti skupaj, zato računajo zaenkrat vgraditi v cesto okoli 7 milijonov dinarjev. Tudi kanalizacije Sadež ne bo še takoj dobil, četudi so načrti že gotovi. Pravijo, da bodo vse to uredili v naslednjih letih. Pozdravi za 9. maj Za dan zmage pošiljajo prisrčne pozdrave in čestitke dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Baru: Anton Debeljak, Alojz Novak, Jože Jazbec in Lado Šiško. & po vaseh, vseh večjih središč in tudi po delovnih kolektivih. Podjetja so v preteklih letih pokazala lepo razumevanje do te humane akcije, zato računajo, da tudi letos ne bo drugače. O krvodajalski akciji so pred kratkim razpravljali tudi na sindikalnem posvetu ter je dogovorili, da bodo vodstva suidikalnih podružnic krvodajalsko akcijo podprla- Do 10. maja morajo zbrati vse prijave za prostovoljni odvzem krvi, krvodajalci pa se lahko prijavijo svoji krajevni organizaciji RK, sindikalni podružnici ali pa na občinskem odboru RK v Črnomlju. Z zbiranjem prijav morajo pohiteti zaradi tega, da bi lahko pravočasno sestavili Aak razpored za oddajo krvi, po katerem bodo krvodajalci lahko kmalu prišli na vrsto in da pri tem ne bodo zamujali preveč časa. Če bodo delovne organizacije svojim članom omogočile oddajo krvi med delovnim časom, ker ves dan strokovna TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED © V imenu delovnih ljudi Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja pozdravljamo sa-moupravljavce iz vse Slovenije, ki se bodo v soboto zbrali v Ljubljani ob dvajseti obletnici osvoboditve in zmage socialistične revolucije, želimo, da bi bil njihov delovni dogovor kar najbolj ploden. Ne smejo spregledati uspehov, ki jih je v dvajsetih letih dosegla Slovenija, združena v skupnosti enakopravnih narodov Jugoslavije, tako na području materialne krepitve kot tudi pri razvijanju svobodne osebnosti. Pogumno je treba pogledati v oči tudi težavam, s katerimi se srečujemo in ki jim bomo kos le z jasno zavestjo, da je treba še bolj sprostiti ustvarjalne sile samoupravljanja. Z vsemi močmi se je treba zavzeti za uresničevanje socialističnega samoupravnega razvoja. Nadaljevati je treba delo, začeto s prebujeno zavestjo ljudstva, ki mu je Komunistična partija Slovenije utrla pot v Osvobodilno fronto in nato prek krvavega boja za nacionalno in socialno osvoboditev ter povojne graditve vse do današnje stopnje razvoja. Prav posebej pozdravljamo predstavnike iz Dolenjske, Bele krajine, Kočevske, Suhe krajine in Spodnjega Posavja, ki bodo na zborovanju v Ljubljani pričevalci velikega napredka nekdaj zaostalih slovenskih pokrajin. Želimo jim, da bi uspešno predstavljali samoupravljavce iz Brežic, Črnomlja, Kočevja, Krškega, Metlike, Novega mesta, Ribnice, Sevnice in Trebnjega ter dali svoj prispevek k plodnemu delu zborovanja samo-upravljavcev. 9 V Ajdovščini je bilo v prvomajskih dneh množično zborovanje ob 20. obletnici osvoboditve Slovenskega primorja in ustanovitve prve slovenske vlade. Na zborovanju je govoril nekdanji podpredsednik prve slovenske vlade in sedanji podpredsednik Skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj. Med drugim je dejal, da hkrati z obletnico osvoboditve Slovenije praznujemo tudi dan, ko se je 220.000 primorskih Slovencev, ki so četrt stoletja živeli pod fašistično strahovlado, dokončno pridružilo svoji matični domovini Sloveniji in se povezalo v bratsko skupnost jugoslovanskih narodov. POZiiM SAMOUPRAVLJAČEM 0 Predsednik republike Josip Broz Tito s spremstvom se je v petek s posebnim letalom vrnil s prijateljskega obiska v Alžiru in ZAR. Ob prihodu na beograjsko letališče, kjer ga je pričakalo več tisoč Beograjčanov, je med drugim dejal, da je imel njegov obisk v Alžiru predvsem delovni značaj in da je toplina, na katero so naleteli pri gostiteljih, presegla vsa pričakovanja. Predsednik je pozitivno ocenil tudi obisk v ZAR, ki jc prav tako pomembno prispeval k nadaljnjemu uspešnemu boju za ohranitev miru. # Ob 20. obletnici osvoboditve Slovenije bodo v Ljubljani podelili nagrade za književnost, likovno, uporabno, dramsko in glasbeno umetnost ter za urbanizem, filmsko in gledališko interpretacijo oziroma režijo. Zborovanje samoupravljavcev bo, kot smo že poročali, v soboto, 8. maja 1965 ob 10. uri v Ljubljani v športni dvorani v Tivoliju. Referat bo podal pred. zvezne skupščine Edvard Kardelj. Zborovalci bodo na delovne ljudi Slovenije naslovili poslanico, v kateri bodo ob pregledu dosedanjega dela in rezultatov ugotavljali tudi probleme in težave ter pozvali vse delovne ljudi Slovenije, da se z vsemi močmi zavzemajo za dosledno uveljavljanje socialističnega samoupravnega razvoja. — Ob 18. uri istega dne bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani slavnostna konferenca odbornikov občinskih skupščin mesta Ljubljane. Prejšnji dan, v petek, bo ob 17. uri na Žalah v Ljubljani žalna slovesnost ob otvoritvi spominskega parka borcev in talcev. @ Te dni so se novi poslanci vključili v življenje in delo skupščine. Namesto Dragice Rome-tove, ki ji je potekel mandat, je bil izvoljen za podpredsednika skupščine Janko Rudolf. Za predsednika izvršnega sveta so izvolili Janka Smoleta, za podpredsednika pa Bena Zupančiča. Novi člani izvršnega sveta so: Drago Flis, Edo Brajnik, Mirko Jamar, Viktor Repič in Mirko žleuder poleg Viktorja Kotnika, Majde Gaspari. Rudija Čačinoviča in Slavka Furlana, ki so bili že doslej člani tega foruma. © S 1. majem so začele veljati nove poštne tarife. Največje spremembe so pri tiskovinah, paketih, telegramih in telefonskih pogovorih, medtem ko so cene pisem in dopisnic ostale nespremenjene. Ta ukrep utemeljujejo s tem, češ da so zadnja leta naraščali stroški, zaradi česar so nazadovali osebni dohodki zaposlenih v PTT podjetjih. ekipa ne more delati, in če jim bodo plačali še zamudo časa, se ni bati slabega odziva. Prav bj bilo, da bi ta predlog vsi kolektivi upoštevali. Zdravstvena komisija pri občinskem odboru RK bo še pred akejo v vseh večjih krajih organizirala zdravstvena predavanja, združena s počastitvijo 7. aprila, svetovnega dneva zdravstva. .KRATKE, I IZ RAZNIH STRANI • Tito se je vrnil. Predsednik Tito se je pretekli petek vrnil v Beograd. Skoraj štirinajst dni je bil na obisku v Alžiriji in nazadnje v Združeni arabski republiki, kamor je šel na željo predsednika Naserja. Oba predsednika sta izmenjala mnenja o najbolj perečih mednarodnih problemih. Iz skupnega sporočila o obisku v Kairu je razvidno, da predsednika soglašata glede vseh poglavitnih problemov. Tito je povabil predsednika Naserja, naj letos poleti z ženo obišče Jugoslavijo, kar je Naser z veseljem sprejel. e Proslave prvega maja po svetu. Po vsem svetu so delavci praznovali svoj praznik mednarodne solidarnosti. V Moskvi tokrat nI bilo vojaške parade, ker bo v nedeljo, na obletnico zmage nad fašizmom. Zato pa je bila velika povorka delavcev. V Pekingu je sodelovalo na proslavi tri milijone ljudi. V Alžiru je govoril na mitingu predsednik Ben Bela, v Kairu je bila ta proslava najlepša in največja v zgodovini Egipta. V Španiji, na Potrugalskem, v Južnem Vietnamu in v Južni Koreji, v Singapuru in Atenah pa so se delavci spopadli s policijo Več ljudi je bilo ranjenih. a Kambodža prekinila diplomatske odnose z ZDA. šef kamboške države princ Norodom Sihanuk je sporočil, da je Kambodža prekinila diplomatske odnose z ZDA. To je storila zato, ker je neki ameriški časopis žaljivo pisal o kam-boški kraljici in ker so južnoviet-namska letala bombardirala neko kamboško vas c Pogovori z bonsko vlado. Veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Lalovič je pripovedoval uredniku Tanjuga, kaj je opravi! v Bonnu, ko se je pogovarjal z zastopniki vlade ZR Nemčije. Junija namreč poteče sedanji sporazum o trgovini. V Bonnu še vedno nočejo ničesar slišati o tem, da bi plačali odškodnino žrtvam nacističnega preganjanja. M V Bolgariji za standard. Predsednik Bolgarske vlade Todor živ-kov je pretekli teden dejal, da bodo v Bolgariji dali prihodnje leto še več za standard, zdaj pa je na prvem mestu še vedno industrializacija dežele. • Delgado ubit. Opozicijskega predsedniškega kandidata na Portugalskem, znanega po uporu na ladji »Santa Maria«, generala Del-gada so našli ubitega ob meji. Domnevajo, da ga je ubila portugalska služba notranje varnosti. iiiifiislis drobiž GOSPODARSKI BAROMETER: SPREMENLJIVO OBLAČNO llilli!i!iliil!l!llll!lll!!!!IIIIIIH!!ll!lllll!:il!!!lll 2G. aprila se je sestal na drugo sejo zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto skupaj s plenumom občinskega sindikalnega sveta Novo mesto. Obravnavali so gibanje gospodarstva v letošnjem prvem tromesečju in v aprilu v občini Novo mesto. Ker je bil predsednik zbora Jurij Le. vičnik zadržan, je sejo vodil predsednik skupščine Sergij Thorževskij. Letni družbeni proizvod v gospodarskih panogah družbenega sektorja smo dosegli z 21,6 odstotka. Pečat temu obdobju dajejo: nezadostna preskrba z reprodukcijskim materialom, zaostajanje izvoza zaradi novih deviznih Predpisov, neskladnost cen, še posebej v aprilu pa zadnji gospodarski ukrepi — zmr-znjenje cen in omejevanje kreditnih ugodnosti. Predstavniki različnih podjetij so posredovali zbranim odbornikom izčrpne podatke ° položaju v podjetjih. Pri GORJANCIH primanjkuje rezervnih delov in rezervnih ^m — niti za en kamion nimajo nadomestnih plaščev; NOVOTEHNA ima težave zarad; razlike med nabavno in prodajno ceno. kar gre v njihovo škodo; ISKRA Žužemberk je skoraj brez obratnih sredstev, NOVOTEKS, ki je skoraj popolnoma odvisen cd uvoza, mora prodajati svoje izdelka na zunanjem trgu po smešno nizkih cenah, da sploh lahko pride do deviz; OPREMALESU primanjkuje lakov, lepil, suhega lesa in kvalitetnih ivernih plošč. Na spošno vse delovne organizacije, še posebej iz industrijske skupine, s precejšnjim strahom pričakujejo prihodnje mesece. Novi gospodarski ukrepi, predvsem zmrznjen je cen, ki bo brez-dvomno ugodno vplivalo na ustalitev tržišča, prinašajo namreč take prehodne težave, ki jih samo solidna podjetja lahko prenesejo. Največ težav bodo prinesle omejitve v kreditiranju za obratna sredstva v trgovini. Podjetja že zmanjšujejo zaloge in naročajo samo najnujnejše predmete, pa še te samo, če zaradi »zmrznjenja« ne bodo imela z njimi izgube. V prvih treh mesecih je tr-govtina dosegla 26,2 odstotka predvidene prodaje v letu 1965, v drugem tromesečju pa bo ta dosežek zanesljivo občutno manjši. Pričakujejo, da bodo imeli novi ukrepi občutne posledice tudi na področju investicij. Občani bomo najbolj prizadeti tam, kjer bo zavrta gradnja objektov za storitvene dejavnosti: pri novi pekarni, mlekarni in klavnici, prj gradnji potrošniških sre- Obvestilo! Cenjeno kupujoče občinstvo obveščamo, da smo z 8. majem t. 1. preselili naši PRODAJALNI TEKSTIL in OBUTEV - KONFEKCIJA -USNJENA GALANTERIJA iz lokalov na Glavnem trgu št. 28 v lokal na Cesti komandanta Staneta št. 11 (Barbori-čeva hiša). Preselitev je začasna zaradi adaptacij obeh lokalov na Glavnem trgu št. 28. Priporočamo se za nakupe v navedenem začasnem lokalu. Trgovsko podjetje na debelo in drobno DOLENJKA Novo mesto dišč v Bršlinu in Koloniji ter pri gradnji drugih trgovskih objektov v mestu. Pri So SR—ISKRA. Žužemberk 3o|SF Igro-—Indu3tri obutve OaPE—ISKRA Šentjernej *" MJ§— Novo teks 8||L-.Novole& 21§lf-- Labod EffiLjBeti Mirna peč IMV §|||— Opreinalea 15B BB-—ISKEA Novo mesto -J2B9~ Kremen 6 S nfBr— Opekarna Zalog investicijah na splošno pa bodo imeli prednost objekti v izgradnji, objekti družben e-na standarda in seveda taki, ki bodo vložena sredstva lahko čimprej in čimuspešneje vračali. Na seji so bili mnenja, da smo z gospodarskim razvojem v prvem tromesečju lahko v glavnem kar zado voljni, kakšne posledice pa bodo imeli novi gospodarski ukrepi, bo mogoče reči šele po temeljiti analizi v prihodnjih mesecih. m. Iz ovinka v jablano S ceste pri Grmu (Metlika—Črnomelj) je 30. aprila zvečer zaneslo osebni avto, ki ga je vozil Drago Petkovič iz Črnomlja. Voznik je v ovinku prehitro vozil, ustavil pa je šele ob jablani. Škodo cenijo na 300.000 dinarjev. Zidanica v ognju 2. maja ob 19.30 je zgorelo ostrešje in okoli 2.000 kg sena na zidanici Janeza Bajuka iz Rado-vlce. škodo cenijo na 500.000 dinarjev. Vzroke za požar še raziskujejo. Brei rednega doteka preraiisii-skih sredstev ne bo šlo V prvotnih Informativnih stališčih o občinskih proračunih je bilo rečeno, da bo republika odstopila vse svoje proračunske dohodke občinam, ki so udeležene na dopolnilnih proračunskih sredstvih. Pred nedavnim izdani zakoniti predpisi pa so občinam prepustili vse republiške proračunske dohodke, razen 2 odst. dela prometnega davka. Ta del prometnega davka so pri sestavljanju proračuna upoštevali in ga razdelili, pa predstavlja v občini Črnomelj okoli 28 milijonov sredstev. Seveda se je zdaj pojavil v proračunu prav tolikšen primanjkljaj. Nadoknadili so ga lahko samo tako, da so koristnikom pritrgali od že odobrenih zneskov. V črnomaljski občini, verjetno pa tudi v ostalih občinah, ki so udeležene na dopolnilnih proračunskih sredstvih, je tak način sestavljanja povzročil nemalo odvečnih težav. Sprašujejo se, zakaj le poslujemo tako in kako to, da ni bilo že v začetku sestavljanja proračunov mogoče povedati s katerimi sredstvi naj občine računajo. Predračunske težave povečuje poleg ostalega tudi dejstvo, da v Črnomlju 5 odst. omejitve ni bilo mogoče uporabiti za šolstvo in so morali zategadelj za vse ostale proračunske izdatke uvesti 10. odstotkov omejitev. Zaradi precejšnjega pomanjkanja sredstev bo treba letos proračunske dohodke sproti 100 odst. uresničevati, ker bodo sicer nastajale velike težave v vseh družbenih službah in v vseh obveznostih občine do občanov. Seja sveta za urban« in komunalne zadeve Na seji sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve so 20. aprila razpravljali v Brežicah o programu razvoja vplivnih območij brežiške komune za naslednjih 30 let. Izoblikovani sta vplivni območji: Brežice in Bizelj- NAJVEČJA NOVA MIZARSKA DELAVNICA, skoraj že kar mala tovarna, je bila °oprta tik pred 1. majem v sklopu obratov pri SGP PIONIR v Novem mestu. Naj povemo danes zaradi pomanjkanja prostora o novem obratu samo tole: čiste Površine novih obratnih prostorov je v novi delavnici, katere vidite na sliki samo polovico, kar 1170 m2! Tako velike delavnice na našem področju zares še nimamo, Proizvodnja pa bo kmalu že polindustrijska, kar bo pocenilo izdelke, predvsem Pa povečalo zmogljivosti SGP PIONIR v Novem mestu. — Več o novem obratu: prihodnji četrtek! sko. Pod prvo spadajo tudi kraji Globoko, Dobova in Velika Dolina, medtem ko drugo obsega bi-zeljsko področje. V naslednjih dveh letih lahko pričakujemo elektrifikacijo železniške proge do Dobove, s tem pa bodo seveda odstranjeni vsi direktni prehodi preko proge. Narejena bosta dva podvoza in trije nadvozi, kar pa verjetno ne bo zadostovalo. Na brežiški postaji je predvidena izgradnja dveh prikritih potniških pero nov In premestitev tovornega skladišča. Govorili so tudi o ureditvi brežiškega vodovoda, za kar obstaja več inačic, člani sveta so bili mnenja, da Je najboljša ona, ki predvideva zajetje v Pišecah, s čimer bi rešili problem v Pišecah, v Globokem, Brežicah, Dobo-vi in celo na Bizeljskem. Izvedba je sicer najdražja, vendar bi izkoristek vodnega padca bil ekonomsko najbolj utemeljen. Kljub gradnji novega šolskega poslopja na Veliki Dolini bo zaradi oddaljenosti ostalo še vedno vprašanje obiska učencev iz neposredne okolice ob slovensko-hr-vatski meji. Leti gredo seveda raje v šolo na Hrvatsko, ker jim jo pač bližja. Bojazen, da bi se ti otroci odtujili — osnovna šola formira nacionalnost človeka —-tudi ni odveč. Zaradi obilice priloženega materiala in nestrokovnosti članov sveta je bila razprava ponekod bolj načelna, vendar je bilo kljub temu čutiti veliko zanimanje za rešitev razvoja v naslednjih letih. OBVESTILO Medobčinske zavarovalnice v Novem mestu Z ozirom na sprejeti zakon o obveznem zavarovanju odgovornosti vseh registriranih motornih vozil (glej Uradni list SFRJ št. 15/65 z dne 5. 4. 1965) obveščamo vse privatne lastnike motornih vozil — zamudnike, da to urede po navedenem razporedu: za območje občinske skupščine NOVO MESTO ter za vasi: Ambrus, Kal, Veliki Ko-rinj, Mali Korinj, Kamni vrh, Brezov dol, Primča vas, Višnje in Bakerc bodo URADNI DNEVI 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 15. maja od 7. do 18. ure v prostorih Medobčinske zavarovalnice NOVO MESTO, Glavni trg 24. za območje občinske skupščine KOČEVJE razen vasi: Trava, Draga, Podpreska, Lazeč, Novi kot in Stari kot: 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 15. maja od 7. do 12. ure ter od 16. do 18. ure v KOČEVJU (Stara pošta), Ljubljanska cesta — v prostorih zavarovalnice. za območje občinske skupščine ČRNOMELJ: 11., 12. in 13. maja od 7. do 18. ure v prostorih občinske skupščine v ČRNOMLJU. za območje občinske skupščine METLIKI: 14. in 15. maja od 7. do 18. ure v prostorih Kmetijske zadruge v METLIKI. za območje občinske skupščine TREBNJE: 12., 13. in 14. maja od 7. do 18. ure v prostorih gostišča »Grmada« v TREBNJEM. Lastnik motornega vozila mora prinesti s seboj prometno dovoljenje in če ima vozilo že zavarovano, tudi zavarovalno polico. Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, da sklenejo zavarovalne pogodbe po tem zakonu, ker predvideva sicer 38. člen tega zakona kazen do 50.000 dinarjev. OBVESTILO VELJA ZA VSA REGISTRIRANA MOTORNA VOZILA, ne glede na to, ali so že zavarovana za avto odgovornost (jamstvo) ali ne. MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA V NOVEM MESTU Iz preteklih sfoSefij Novega mesta 5 Po odhodu Francozov, ki so v deželi uvedli vzoren red, so Novomeščane in Dolenjce ponovno strašile razne razbojniške tolpe. Sele re-volucijsko leto 1848 je zopet vzvalovilo novomeško javno življenje, v katerem so se Pokazali prvi znaki zavestno narodnega življenja: 6. januarja 1848 je bil uprizorjen Linhartov »Matiček se ženi«, Po marčni revoluciji pa se je osnovala narodna straža (večinoma dijaki in mlajši uradniki) in vršile so se razne prireditve tej v korist. Julija je začel izhajati v narodnem in svobodoljubnem duhu urejevani »Sloveniens Biatt« (urednik Franc Po- lak), v decembru pa je bilo proti nemški »Kazini« ustanovljeno »Slovensko društvo« pod predsedstvom dr. Josipa Rozine. Vse to mlado klitje pa je seveda kmalu pomorila slana Bachovega absolutizma. Leta 1850 je Novo mesto dobilo žandarmerijo, istega leta tudi okrožno sodišče pod predsedstvom moža Primičeve Julije J. pl. Scheuchenstuela. Občina je bila po novem zakonu novo organizirana in njen prti župan je postal B. Hochratrer. Narodna zavest se je ponovno vzdrsnrila v šestdesetih l(*ih, ko je po padcu Bacha joaeisilo upanje na Slo- vanom prijaznejši režim v Avstriji. Za narodno prebujo Novega mesta je bila najvažnejša proslava 500-letnice Novega mesta 1865, ko je vsaj za nekaj časa Novomeščane k napredni misli spreobrnil prihod »Južnega Sokola« in je bila obenem takrat ustanovljena tudi »Narodna čitalnica«. Proti nemškutarjem se je vedno bolj krepila narodna stranka in že 1875 je bil dozidan »Narodni dom«, prvi na slovenskih tleh. Novomeška občina je prišla v slovenske roke prvič leta 1871, za trajno pa leta 1882, medtem ko se je društveno življenje pričelo zelo živahno razvijati: iz čital- nice se je 1884 razvilo Dolenjsko pevsko društvo, 1887 je bil ustanovljen Dolenjski Sokol in istega leta podružnica CMD, Prostovoljno gasilsko društvo pa je bilo ustanovljeno 1876. Za gospodarski razvoj Dolenjske važna »Mestna hranilnica« je bila od novomeškega občinskega odbora ustanovljena 1892; istega leta so zasadili prvo lopato za dolenjsko železnico, ki je dve leti kasneje zvezala Novo mesto z ostalim svetom. V tem času se je začelo izpremi-njati tudi zunanje lice Novega mesta z novimi zgradbami, število meščanov je počasi rastlo in v času septembrskih dogodkov 1908, ko je tudii Novo mesto protestiralo prota ogabnim nem, čurskim napadom na Slovence v Ptuju in proti umoru Lundra in Adamiča po nemški soldateski v Ljubljani, je tudi dolenjska metropola zmetala še zadnje ostanke nemških napisov v Krko in mesto je tudi na zunaj dobilo slovensko lice. Kakor v Novem mestu so razna narodna društva tudi po ostalih dolenjskih mestih pripomogla k okrepitvi narodne zavesti, gospodarski razvoj pa je bil mnogo bolj počasen. Belokranjska železnica je ustvarila v Črnomlju in Metliki nove možnosti napredka, le Kostanjevica in Višnja gora sta ostali skromni naselji, o katerih mestnem značaju pričajo le stari pergamenti. Po končani prvi svetovni vojni in narodni združitvi v predaprilski Jugoslaviji je Novo mesto polagoma izpre- minjalo svoj izrazito malomeščansko - liberalno-buržuaz-ni, uradniško-trgovski obraz. Kljub odporu nekaterih, ki so preprečili naselitev večje, predvsem tekstilne industrije v Novem mestu, so nekateri domačim* začeli s skromnimi začetki prvih industrijskih podjetij, čeprav delavstvo ni bilo številno, si je vendar že pred vojno ustanovilo društvo »Svobodo«, začelo pa tudi s štrajki za izboljšanje delovnih pogojev, kar je vse mesto in okolico močno razgibalo. Šele nova, socialistična Jugoslavija odpira tudi v tem oziru široke možnosti industrijskega razvoja in šele industrializirano Novo mesto bo kos vsem velikim nalogam, ki jih terjata se-danji in bodoči čas. J. J. SPOMIN NA ZARAŠČENE KURIRSKE POTI Bilo je pred 20 leti, v začetku februarja 1945, ko me je vodstvo centralne tehnike KPS premestilo iz čr-mošnjic v partizansko tehniko Triglav, ki je delovala pod Kočevskim Snežnikom. Ker je do te tehnike, ki je delovala nad kolpsko dolino, vodila dolga pot, so me oddali kar kot nekakšen »zavoj« našim kurirjem, ki so odhajali tja ... Njihova naloga je bila, »oddati« me celega in nepoškodovanega na točki TV-11 A. Pot s kurirji, ki sem jo prehodil, je bila moje prvo temeljitejše srečanje z odgovornim in požrtvovalnim delom partizanskih kurirjev. Peš smo se napotili iz Črmošnjic 5. februarja ob 4. popoldne. Vodila sta me dva kurirja in ko smo se spoznali, nam je naporna pot v pomenku kaj hitro minevala. Kot bi mignil smo prišli iz Črmošnjic do porušene železniške postaje v Semiču. Pod streho je bilo kar prijetno, saj je zunaj bril strupeni veter in padal sneg. Tam sta že čakala naslednja dva kurirja, ki sta prevzela od prvih dveh vso pošto, podpisala dnevnik in »sprejela« tudi mene kot »prilogo« ... Segli smo si v roke in se napotili vsak v svojo smer v burjo in sneg. Nekaj časa smo hodili oh porušeni progi, pri viaduktu pri Otovcu pa smo jo mahnili kar počez v hrib, da ne bi doživeli kakšnega presenečenja, kot sta povedala kurirja. Noč se je že spuščala nad semiško pokrajino, v dalji pod nami pa so mežikale luči iz Črnomlja. Rdeča signalna lučka na nebu je povedala, da je v zraku zavezniško letalo, in po krogih, ki jih je opisovalo, smo lahko ugotovili, da se je kmalu nato spustilo na letališče pri Črnomlju. Mi smo se medtem že skrili v trtju vinogradov in kar precej utrujeni prispeli do nove TV postaje, ki je bila v neki zidanici nad Maverle-nom. Ko smo prispeli tja, sem bil tako utrujen, da s.em takoj legel na klop in zaspal. Toplina sobe, žareča peč in bližina ljudi po samotni poti, so me tako prevzeli, da sem zaspal kot ubit. Kurirji so imeli medtem polne roke dela: razporedili so si pošto, jo prevzeli drug od drugega in po kratkem postanku so me že zbudili, pa najdi naprej. Spet smo utonili v hladni februarski noči, jaz pa sem se spoznal že s tretjo dvojico kurirjev, ki me je prevzela na Maverlenu. Bil sem tako utrujen, da se mi je kar med hojo dremalo, toda moja spremljevalca sta ves čas čebljala in govorila, pa sem nekako laže ubiral korak z njima, še sedaj mi je prijetno pri srcu ob spominu na tiste poti, spokojne hoste, mir in tišino v noči ter kamenje na cesti. Vsak kamenček sem čutil skozi podplate, moja spremljevalca pa sta večkrat prisluhnila v temo in spet smo pospešili korak. Po daljši hoji smo se znašli na novi kurirski postaji, ki je bila v porušeni šoli v Nemški Loki. Kot ubit sem padel na gola tla in zaspal. Kurirji so me pustili počivati kakšne pol ure, medtem so opravili svoje delo in že so me spet vzdramili. Delal se je dan, ko smo se vzpenjali v hribe nekje nad spodnjim tokom Kolpe. Pri neki porušeni cerkvici smo si za hip oddahnili na poti proti Moravi, kjer sem stopil na klepet k znancem, nato pa smo nadaljevali pot proti Kočevski Reki, kjer so me že čakali moji novi tovariši, ki so me odpeljali do baze tehnike Triglav. To svojo pot s partizanskimi kurirji nisem opisal zavoljo sebe, pač pa zato, da bi obudil spomin na pogumne fante, na borce - kurirje, ki so dan in noč opravljali odgovorno kurirsko nalogo, se prebijali skozi dež, skozi sneg, skozi zamete in skozi sovražnikove zasede. Nikdar niso imeli časa za počitek, za spanec. Ko sem z njimi hodil samo poldrugi dan, sem bil tako utrujen, da sem mislil, da me bo konec ... čeprav je bila kurirska pot nemalokrat zvijugana, ker je bilo treba obiti mnoge zasede, je pošta vedno prišla na cilj in k naslovniku. Tudi če je bil prejemnik premeščen v drugo bojno enoto, so ga vedno našli. Opisal bom zanimiv primer, ki kaže točnost dostave partizanske pošte. Tovariš Palček, ki je bil pred menoj v tehniki Triglav korektor, je bil, ko sem prišel jaz, premeščen v tiskarno Glavnega štaba NOV in POS v Zadar. Zanimalo ga je, kako živimo v »starem kraju« in tudi povedati je želel kako teče življenje v sončni Dalmaciji. Napisal mi je pismo in kot naslov označil točko TV-11 A — to je bila kurirska postaja naše tehnike. Medtem, ko je pismo romalo k nam, smo se umaknili v Staro lipo v Beli krajini, ker je grozila nevarnost četni-ških in ustaških napadov. Lahko si mislite, kako sem se začudil, ko me je v Stari lipi poklical kurir in mi izročil pismo tovariša Palčka, ki je bilo naslovljeno na TV-11 A. Pismo je iz Zadra do mene potovalo točno dva dni in pol in me, čeprav sem »naslov« medtem spremenil, našlo. Takrat sem dejal sam pri sebi: »Kapo z glave pred takšnimi kurirji in takšno partizansko pošto!« Ko slavijo letos partizanski kurirji svoj praznik v Občicah v Topniški dolini, v neposredni bližini nekdanje centralne partizanske pošte, jim želim prijetno praznovanje in se jim hkrati zahvaljujem za veliko delo, ki so ga opravili v narodnoosvobodilnem boju. MARJAN TRATAR-UČO Božidar Jakac: PARTIZAN NA STRAŽI — Obiščite razstavo partizanske grafike našega rojaka B. Jakca v Dolenjski galeriji, ki je podaljšana do 10. maja 1965! Izreden prvomajski obisk Turistični in gostinska objekti na našem področju so za letošnje prvomajske praznike doživeli res izreden o-bisk. Med gosti so povsod prevladovali Zagrebčani, pa tudi tujcev je bilo precej. V zunanjih športnh bazenih v Šmarjeških, Čateških in Dolenjskih Toplicah so se tokrat najpogumnejši plavalci že »hladili« v vodi. Iz Bele krajine so nam tako iz hotela BELA KRAJINA v Metliki kot iz hotela LAHINJA v Črnomlju sporočili, da so deželo onstran Gorjancev tokrat kar preplavili motorizirani turisti. Tja je prišlo več tisoč vozil z gosti. V hotelu BELA KRAJINA, na VESELICI in na VINOMERU so naredili za poldrugi milijon prometa in postregli blizu 5000 gostom, v hotelu LAHINJA in ostalih gostiščih pa so naredili za 1 milijon prometa in postregli 2000 gostom. Hotel GRAD OTOČEC je v prazničnih dneh obiskalo po 2000 gostov na dan. Med njimi je bilo okoli 40 odst. tujcev, parkirišča so bila vseskozi zasedena z vozili, prometa pa so naredili za 3 milijone in pol. Nočitev je bilo več kot 300. Tudi v Čateških Toplicah je bilo zelo ^•■Teh^7eč Pa Je fril0 tam jjS bcanov. V Šmarjeških ^3 so iztržili 2 mili j o- D5^Us°č din, obiskalo jih g°siov> v športnem JrJJ so našteli 317 kopal- «mka Planinskega društva !'oh- 0 Rudija Jereba na let-n'i rt?em zboru, ki je bil pred SeriaEV?- Planinsko društvo je 13rmrnJilri delom opravilo pre-cWap°trebne in hvalevredne p:nanj ' da se Je ^ povečalo 3£2:e za vse lepote našega gf^8a sveta- ■lr7ryega občnega zbora, ki ^,dp£ dvema letoma, je dru tavi0 na Področju Gorjanca,. do Folorna' Roga-Ko!? gričevja, Hmeljnika, Tr- fter t ■ nJega vrna- Tolste§a !>Ui n ^lubna, skratka, na ce-lo- Iz Področju novomeške obči-i11 nnPredseanikovega poročila 1*.t^,,Vz,arnemo nekaj zanimivih P- v- teta 1959 je bilo v dru- Markiranih je bilo nekaj poti v okolici Novega mesta in pot od Vahte — Trdinov vrh — Gospodična — Greben Pendirjevke — Kobile, do Spilerjeve špice. Ta odsrk z uspehom vodi Miloš Kobe. V načrtu je izdaja vodiča po dolenjski poti, ki ga bodo lahko naročili vsi, ki bi radi prepešačili to pot. Društvo nima toliko sredstev, da bi moglo stalno imeti odprto planinsko kočo »Vinka Paderšiča«. Koča je odprta le nekaj mesecev, postrežba pa je res odlična. O njej se pohvalno izražajo ne le gostje iz Jugoslavije, temveč tudi iz drugih delov sveta. Gorjance so namreč obiskali ljubitelji planin iz Irana, Afrike, Azije, Amerike in mnogih evropskih držav ter se vpisali v knjigo spominov če bodo fi1 Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih je 9r maja dalje spet odprt in redno oskrbovan. Izletniki vabljeni! 9 211 članov, od tega 50 nua-3 1964 pa sta bila v društvu y2 člana, med katerimi je bilo jpuadih članov. Z izleti, ki jih „tuštvo prirejalo, so pritegnili $0 novih članov, ki so se na-Stt '/.a lepote Dolenjske in dru-ikrajev, saj so priredili izlete jj^ek, na Mangart, na Kamni Janine in Rog. ■sebno uspešna je bila planin-<5 akcija »Triglav 64«. Izlet je Oziralo novomeško PD, ude-i;? Se ea je 39 članov izletnega pT^Ja občin Sisak, Banjaluka, lu. Karlovac in Novo mesto, jahača so v zahvalo poslali le- Wi. Pionirska sekcija je prireji lzlete na Mirno goro, na ». na Gorjanee in na Lubnik j,fsK0£ji Loki. Sekcijo je vodil m Lojze Zupančič. Po slovenski ^nski transverzali hodi 10 čla-^,lega društva, medtem ko so gaocl že obšli zasavsko pla-pT0 Pot, karlovško transverzalo tf^rnoborsko krožno pot. Kmalu «znamovana tudi dolenjska povečali sedanje prostore, bo postojanka lahko sprejela še več gostov. Ta načrt bo pomagala uresničiti Tovarna zdravil KRKA v Novem mestu. K sodelovanju so povabili tudi jamarje, ki jih je zastopal Lojze Medle. Bil je mnenja, da se bodo dosedanji stiki še poglobili. Za zasluge, ki jih Ima dolgoletni planinec Lojze Ivanetič, so ga na tem zboru izvolili za častnega člana PD Novo mesto, predsednik društva pa mu je poklonil v znak priznanja knjigo s posvetilom PD. Lojze Ivanetič se je v kratkih besedah zahvalil za to prijetno presenečenje in povedal" ne kaj zanimivih doživljajev iz svojega življenja Na koncu so izvolili 19-članski upravni odbor. Predsednik bo še naprej Rudi Jereb, ki že nekaj let z uspehom vodi PD. Planinskemu društvu želimo Še veliko usnehov pri delu, s katerim se je vključilo v krog proslav ob GOO-let-nici Novega mesta. Milko Itaaik dejavnosti v počastitev d?iewa mladosti Družbeno politične organizacije v Novem mestu so imenovale od-!>or štirinajstih za šlafele in teden mladosti. Izdelali so program prireditev in mladinskih manifestacij v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Letos se bo v Novem mestu steklo šestero občinskih ter po ena medobčinska, kolesarska in krožna štafeta. Lokalne štafete bodo organizirali predvsem delovni kolektivi in ZB. 12. maja ob 14.50 bodo Novomeščani sprejeli republiško štafeto, ki bo pripotovala iz Kostanjevice, odnesii pa ju bodo proti Metliki. Mladinci novo- meške občine bodo letos nosili tudi štafeto bratstva in enotnosti, ki jo bodo predsta\niki štirih do lenjskih občin sprejeli na Vinici 25. maja, predali pa zagrebški mladini 28. maja v Bregani. Za teden mladosti se pripravljajo domala vsi šolski in delavski aktivi ZMS, pa tudi aktivi na podeželju. Pripravili bodo več samostojnih prireditev in sodelovali pri večjih občinskih manifestacijah. Tako bodo do dneva mladosti najrazličnejše športne in kulturne prireditve, med drugim tekmovanje za pokal IMV in večer partizanski-lirike, šole bodo 25. maja sprejemale pionirje v Zvezo mladine. Dan mladosti bodo v novomeški občini praznovali 30. maja. Dopoldne tega dne bo v Novem mestu parada mladosti, popoldne pa medobčinski nastop na stadionu bratstva in enotnosti. Zvečer bo zabavnoglasbena prireditev s plesom, kjer bodo podelili priznanja posameznikom in najboljšim aktivom. Domala v vseh mladinskih manifestacijah v Novem mestu bodo sodelovali tudš pripadniki JLA iz tukajšnje garaizije, s katerimi jc na primer mladina NOVO-TKKSA navezala prijateljske stike in napovedala živahno sodelovanje. S kajakom po Evropi Stara ljubitelja potovanj, brata Maks in Janko Toplišek, bosta letos potovala po rekah Madžarske, Cehoslovaškc, Avstrije. ZR Nemčije, Ueneluxa, Francije in Italije. Prvikrat sta Brežičana potovala s kolesi po Jugoslaviji, lani pa sta skupaj z Andrejem Molanom poloj vala s splavom po Savi in Donavi in po vodah Bolgarije do Črnega morja. Takrat so z avtostopom obšli tudi Turčijo. Letos bosta brata odšla na potovanje v začetku junija. Tri mesece bosta največ s kajakom prepotovala okoli 5.000 km. En del poti bosta obšla z avtostopom. Poudariti velja, da bosta potnika imela zložljiv kajak. Potovanje bosta mlada turista zabeležila s foto in kino kamerami, razen tega pa bosta za nekatere redakcije prispevala svoje vtise in fotografije. (S). V TREBNJEM ŠTIRI ŠTAFETE V Trebnjem so naredili načrt o poti štafete mladosti. Tu se bodo stekle štafete s Trebelnega, iz Dobrniča, Čateža in Velikega Gabra. Občinsko štafeto bodo iz Trebnjega ponesli v Novo mesto, kjer se bo pridružila republiški štafeti mladosti. 27. in 28. maja bo v Trebnjem prenočila štafeta bratstva in enotnosti, ki jo bodo prinesli iz Karlovca, letošnjega organizatorja zleta. štafeto bodo v Mirni peči izročili novomeškim nosilcem, ti pa jo bodo ponesli do Bregane. NOVI ZABAVNI MESEČNIK mm umom lahko kupite pri vseh prodajalcih časopisov Ne jezite se. če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA PO?40 ★ VIHARNA POMLAD ★ 69. — Rudija je bil udaril v glavo kamnit drobec, da je izgubil zavest. Toda kmalu se je spet ovedel. Okrog njega je bila popolna tema, ki so jo eksplozije min za trenutke spreminjale v svetel dan. Brzostrelko, ki je ležala ob njem, si je obesil čez ramo, pobral Nemčevo torbico in pištolo ter se spet začel plaziti naprej. Dvoboj med nemškimi in partizanskimi mitraljezi je še divjal 70. — še deset, še pet metrov. — In Rudi je upehan pod dolgem padel v zaklon poleg komandirja, ki je mislil, da je fant vstal od mrtvili, saj ga je imel že za padlega. V torbici, ki jo je prinesel Rudi, so bili dragoceni dokumenti: načrti celotne nemške ofenzive, vsi premiki nemških čet, lepo vrisani v zemljevide, podatki o razvrstitvi, številčni moči in o oborožitvi sovražnikovih enot. 71. — Ponoči se je Rudi vrnil k Smonkarjevim. Bojišče se je umirilo, le posamezni streli in kratki rafali so vznemirjali tilio noč nad smrekovimi gozdovi okrog Črnilca. Rudi je, čeprav zmučen in zbit, naglo tekel p° strmi poti navzdol. Od razburjenja mu je utripalo srce in žarel obraz. Danes je pokazal, da se zna boriti i'1 da je toliko pogumen, da bi lahko postal pravi Par' tizan! jjJrUža Ponedeljek so Nemci napadli še silneje. Toda ii^ilj j? s° čez noč uredili vrste, se odpočili in si f^ložaje. Nemški napadi so se razbili v parti-t^Šigg °snju ali Pa se zrušili v srditih protinapadih ji3rjbatjVcev i" Bračičevcev. Ko se je sonce začelo ff'^kovy večer, so Nemci popustili in se umaknili. P^Pa-grada. 10 00 Glasbeni program — vmes reportaže s teka »Ob žici okupirane Ljubljane«. 11.00 Rezervirano za prenos svečane seje skupščine iz Beograda. 13.30 Čestitke za dan zmage 14.00 V svetu opernih melodij. 15.05 Melcdi-je v godalih 16.00-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Svobodi nasproti . . (Izbor domače glasbe). 22.10 V plesnem ritmu. PpNEDELJEK, 10. MAJA: 8.00 Mladinska radijska igra Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi. 9.05 Za vsakogar ic'.cij iz opernega sveta. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Lepe melodije iz solistične in orkestralne glasbe. 17.05 Humoreska tega tedna — James Thurber; Basni za današnje dni. 17.20 Za prijetno popoldne. 18.08 Iz cikla Moja domovina Be-dricha Smetane. 20.00 Izbrali smo za vas. 20.20 Marina Mdivanl, pia- nistka iz Moskve 22.10 Od pop2v ke do popevke. TOREK. 11. MAJA: 8.05 Veseli planšarji in ansambel Pavla Kosca. 9.25 Zaključni prizor I. dej opere Pikova dama Čajkovskega. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveri — Inž. Marta Gosar: Izkušnje in problemi pri vzgoji črnega ribeza na Kozjanskem. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet rni nut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli !z studia 14. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Majhen recital baritonista Marcela Ostašev-skega, pri klavirju Zdenka Lukec. 20.20 Radijska igra. 21.20 Serenad ni večer 22.10 Ljubiteljem popevk. SREDA. 12. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic m zgodb Gustav Strniša: Lenč in oblaček. 9.25 Domače pesmi in napevi. 10.45 človek in zdravje. 1100 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — dr Jože Maček: Siva pegavost češenj in visenj 12.30 Iz malo znanih Verdijevih oper. 14.35 Kaj in kake pojo mliidi pevci pri nas in po svetu 15.30 Slovenske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi v priredbi Rada Simonitija. 18.15 Iz fonot^ko Radia Koper 18.45 Naš razgovor 20.00 Poje zbor BraJSa'-Rašan iz Pule pod vodstvom Mladena Markova. 20.20 Tako pojo in igrajo v Budimpešti. 22 10 Popevke se VTstijo. ČETRTEK, 13 MAJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Glasbeni vedež. 10.15 Glasbeni sejem. Trije lažje ranjeni Na cesti pri Mačkovcu se je 3. maja zvečer Srečko Pivec iz Ljub Ijane z osebnim avtomobilom zaletel v osebno vozilo, ki ga je pred njim vozil Branko Pavlin iz Ljub ljane. Pivec, Pavlin in Pivcev sopotnik so bili lužje ranjeni. Škodo so ocenili nn 800.000 dinarjev. Zadnja postaja ob drevesu V Čatežu pri Veliki Loki je na preglednem ovinku zapeljal s ceste in se zaletel v drevo rožnik osebnega avtomobila Franc Florjunčic iz Ljubljano. V nesreči, ki se je pripetila 30. aprila zvečer, sta bib lažje ranjena voznik in sopotn'V Anton Kovačič. Prekucljaj nad Semičem S ceste nad Semičem je 30. aprila zvečer zapeljal in se prevrnil Milan Plut, ki je prehitro vozil. Popravilo osebnega avtomobila bo veljalo okoli 150.000 dinarjev. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Krr.e tijski nasveti — Inž. Janez Saksi-da: O sortnem poskusu s sojo v Rogozi. 12.30 Preludij k Favnove-mu popoldnevu. 14.05 Slovenski operni pevci v ritmičnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra delavska godba Svoboda Center Trbovlje, dirigent Anton Hudarin. 15.40 Literarni sprehod Antonije Isakovič: Žlica. 18.15 Odskočna deska 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer umetniške besede Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. 22.10 Popevke se vrstijo. RADIO BREŽICE ČETRTEK, (i. aurila: 18.00 Soi-ska oddaja, 18,25 Obvestila, 19,311 Izbrali ste sami — glasbena od daja. NEDELJA, 9. maja: 10,30 fo ročila iz naše komune — Naš prispevek: Zakaj odmira prosvetna' dejavnost na podeželju? — Mnenja drugih — Naš komentar pred začetkom turistične sezone 'I — Za naše kmetovalce — inž Lipej: Melioracijski ukrepi na podnčju KGP Vrbina — Magnetofonski zapisek: Obisk v podjetju — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 12.05 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 11. maja: 21,00 Starši sprašujejo — Literarni utrinki: Ciril Zlobec — Od torka do torka v brežiškem kinu — špor'ni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvetje: ranjaka, Bmarnlce, gloga-belega trna, bele deteljice; rdeče deteljice, bezga, črnega trna Listje: bršljina, šmarnice, lapuha, gozdne jagode. Rastline: njivske maćehe, navadne ramšsle, grenke ramšele, dišeče perle, vodne kreše. Korenine: gozdnega korena, repinca, trobentice, medvedovih tac, velikega divjega janeža, malega divjega janeža, sladkih koreninic, beladone, rumenega regra ta, srčne moči, gabeza Lubje: krhlike, češminovih korenin, češminovih palic, brogo-vite, breze — od mladih vej. Vršičke: gloga-belega trna, brinja. G o m o 1 j e : kukavic. Odkupujemo tudi suhe mavrnhe. Odkupne cene smo zvišali! Odkupujemo še razna druga zdravilna zelišča. Vsa pojasnila in cene dobite v vaši kmetijski zadrugi ali v poslovalnici » D R O (i A « Novo mesto, Slakova nI. 8. Solidno in hitro očisti oblačila KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO Germova -ilica 5 UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA v Novem mestu v a h i k sodelovanju - HONORARNEGA KNJIGOVODJO oz. KNJIG0V0DKINJ0 Fismene ponudbe z navedbo kvalifikacij pošljite na gornji naslov. Samostojno delo, honorar po dogo voru. POSTRANSKI ZASLUŽEK nudimo UPOKOJENCEM IN UPOKOJENKAM. TRGOVSKIM USLUŽBENCEM, TRAFIKANTOM IN DRUGIM po vsej Sloveniji. Prijavite se pismeno na »ED-6«, poštni predal 401 LJUBLJANA DOLENJSKI UST LASTNIKI (N IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnik i glavna tO odgovorni urednik), Rla Bačer, France Gnvec, Miloš Jakopec, Marjan Moškc-n, Jožica Teppe.v in Ivan Zoran IZHAJA vsa-K četrr.ek — Posamezna številka 30 din — Let na naročnina 120C lm, pohotna GOO din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din — Tekoči račun pri podružnici NB V Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 -• Telefon 21 227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje DELO v Ljubljani Si K M O