Poštnina plačana v gotovini.	V	Celju,	dne	25.	julija	1927,	Leto	II.,	štev.	e.
Izhaja enkrat na mesec. Cena pos. številke 2 Din.
Uredništvo ; Fran Logar, Celje, Vrvarska ul. l/II.
Rokopisi le na urednika; isti se ne vračajo. - Dopise podpisati in frankirati.
DRŽAVNI
UPOKOJENEC
Upravništvo : Celje, Vrvarska ulica št. 1/II.
Oglasi po tarifu.
Poštni čekovni račun št. 12.450.
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Odbornike krajevne skupine v Celju opozarjamo tem potom, da se vrši redna odborova seja dne 31. t. m. ob 9. uri zjutraj v klubovi sobi Celjskega doma.
Naše stališče.
»Naš Glas« z dne 20. julija 1927
pdše:
»Naš glas« i »Državni upokojenec«.
To -su imena clvajuh glasila, koji čudnov-ato neiidu istim putern, prem bi bilo u interesu jednog in drugog, da se najdju i ruku uz ruku idu zajedno. »Naš Glas« zahtjeva, da ga se prizna kao glasilo državnih namještenika i njih ovili umirovljenika. »Državni upokojenec« opet šmnuja, da bi »Naš Glas« bio pripravam, istom revnošču zastopati i interese umirovljenika, pa se tioga radii opire ambiciji »Našeg Glasa« udovdjiti. Ti neprijatni 'odnosi medj u tim dvima glasilkma su jako karakteristična pojava, s kojom se ne-smijemo dičiti. Tu pojavu izkorjeniti bila bi dužnost sv-akog dobrotg tovariša. Šilom se tajkvi sporovi, ne dadu i-zgla-difti. Nije nesreča, da postaje ta clva lista, veča je nesreča, da nerade i net-misle zajednički. Ta veča nesreča bi se dala i-zgladi-ti sa nešto dobre volje. Ta dobra volja morala bi da post o ji u torne, da jedan i drugi list ne zataji interese jedne i druge skupine. A to od-viisi samo o surajdnicima jednog i dru-gag glasila. Taikav rad bi pomirljivo djelovao i duhovi bi sie onda skoro osvjedoeili, da bi se u slogi i njihovi materialni interesi bolje sačuvali. Nebi dugo trajala, pa bi ta dva lista našli u zajed n-iekom djelovanju. — Ante Lisic, generalmajor u. m. — Objavili smo to pisemce spoštovanega g, pisca, a ne moremo si kaj, da ne bi k tej misli nekaj pripomnili — »Naš Glas« ni nikdar zahteval, da se ga prizna kot gla,-sito aktivnih in upokojenih državnih nameščencev, kajti naše glasilo je eo ipso glasilo vseh državnih nameščencev, aktivnih ter upokojenih, to pa po Zvezinih pravilih. »Naš Glas« objavlja članke in prav srčno ratd tudi od gospodov upokojencev, samo da jih kaj
dobi. Žal so dopisi iz. teh vrst prave bele vrane. Z »Upokojencem« gremo isto pot — ne zavedamo se interesnih nasprotstev — vprašanje je pa samo, kako bocfimo, kaj govorimo in zopet kako govorimo na tej, za vse skupaj trnjevi poti. Odgovor prepuščamo javnosti. Ne prisvajamo si sioer zaslug, toda dovoljeno nam je dvomiti o zaslugi desidentov, da so se prevedli »kronski« na »dinarske« — že čujemo pomilovalni nasmeh — in da dobe upokojenci iz Slovenije 7,900.000 Din na. račun iz prejšnjih let. Naposled se bode kdo še povspel do smele trditve, da je ta uspeh zasluga ' — političnih strank! Naša Zveza z 9300 člani in njeno glasilo sta jamstvo, da dosežemo ' začrtane cilje. V kvalifikacijo »Upokojenca« se ne spuščamo, dovoljujemo Ši samo opozoriti1 na odgovor naše Zveze, ki je objavljen v št. 7. »Našega Glasa«. V »Upokojenem« je bil Rhodus, ondi je pokazal, kaj zna. Zato pravimo: Pravico do življenja ima samo tisti, ki ga je treba obuditi, če bi tudi že ležal pod kamenom.	Ur.
Tako tedaj, vsak ima pravico povedati svoje mnenje, pa naj rečemo tudi mi, kar nam je na. duši.
Najprej ugotovimo, da se nismo mi nikoli zgražali čez »Naš Glas«, češ da tega ni potreba, naj se združi z »Upokojencem«. — To bi bil absurd, a istotako nas boli — če se zaganja »Naš Glas« v listič »Upokojenec«, češ da ga ni treba.
Gospoda moja, vsakdo zna. kje ga čevelj najbolj tišči; in tako je tudi pri nas. —
Ko je izšla nova službena prag-matka, po koji so ostali staroupo-kojenci nagi na cesti, se ni našel nihče, ki bi proti temu protestiral. Pustili so nas, da hiramo v naši bedi. Jaz bi rad znal, kako bi bilo pri duši gospodom okrog »Našega Glasa«, če bi se jih tudi s 35 službenimi leti pustilo na cedilu, kakor nas, s prikrajšanjem oid 1000 Din mesečne pokojnine.
Nerazumljivo je tudi iz drugega vidika, zakaj bi moral prestati list »Upokojenec« v prid »Našega Glasa-«. V Ljubljani izhajata lista »Jutro« in »Slov. Narod*« z istim programom — pa še ni do sedaj nikdar padlo na um
' enemu — naj bi drugi z izdajo prestal. — Zakaj držimo list »Upokaje-nec«, smo v eni- prejšnjih številk tehtno obrazložili-; odveč bi bilo to vnovič ponavljati. — Mi mislimo po sedanjem stanju vzdržavati naš list vse do tja — dokler se ne izenači naših mirovim po novem zakonu. Tako je. — Šele tedaj bode prišlo to vprašanje v pretres, ko bodemo imeli z aktivnimi ene in iste težnje. — Res je!
Kar se pa skupnega dela vobče tiče, bodite g. general Lišič uverjeni, da smo im bodemo ob vsaki dani priliki — če ne tangir-a -naših interesov — vedno na strani naših aktivnih kolegov. — Ge treba gremo za nje v ospredje volilnega boja.
— a:
Politična osamosvojitev.
»Naš Glais« z dne 20. julija 1927
piše:
Naj na izvajanja g. »—k« v 18. številki »Našega Glasa« pripomnim' svojo. O nujnosti enotnega skupnega glasila je pač treba govoriti in zmerom iin zmerom stvar priporočati, toda mnenje, da »je prepozno, da bi mogli misliti na lastno kandidaturo že pri prvih skupščinskih valitvah-, ker bodo že jeseni in do takrat še ne bomo mogli organizirati naših vi-st«, se meni ne zdi pravo.
Ali naj povem primero?
Na strmini čepi drobna kepica snega in pravi: »Ge bi bila vsaj tako velika kakor ovčja glava, pa bi se spustila v plaz. Ge bi še mogla porasti!« Cepi kepica, čepi, premišljuje im ne opazi, da se topi v solncu — im ko zdrkne s kamenom vred v dolino, je ni- več in ni smaga pod njo. —
Pri gibanju množic je bil najprej eden, ta je prisluhnil v njih nastroje-nje in izrekel besedo, ki jo je marsikdo nezavedno čutil. Potem sta bila dva in trije im pet in sto. Da nas danes ni sto, ki smo vsi prepričani o potrebi takojšnjega nastopal? ... »In v prvem naskoku itak ne uspemo!« Da je Hanibal tako mislil, ne bi bil nikdar pred Rimom!
Praktično gledam stvar takale:
Če nastopimo že letos, si nekaj gotovo priborimo, toda važnejše je, da prestane stvar porodne bolečine. Da enkrat začnemo! Da dobi misel življenje! Da okusijo naše vrste sladkost boja za samostojnost. Da se misel popularizira, da bo primoran vsak med nami obračunati sam s seboj, da bo pogledal sam vase in precenil samostojnost vsega bitja! In potem imaano čas za gibanje za ojačeni nastop pri volitvah, ki bodo sledile letošnjim. Kajti ves ta začetek nas čaka samo enkrat, toda zmerom nas čaka, dokler ga nimamo za seboj.
Dvomljivec vprašuje, kaj pa če letos ničesar ne dosežemo? Taiko vprar šuge samo tisti, ki ni nikoli trdo delal za dosego lastnega cilja. Tako vprašuje samo mož brez volje. Tudi če bi mandata ne dosegli, bi vendar dosegli ločitev duhov im začeli, začeli svoj boj za novo in dobro in zdravo lildejo.«
Ta članek priobčujemo v celoti radi neizmerne važnosti, ki jo vsebuje za nas.
Mi se popolnoma strinjamo s piscem tega članka.
O predstoječih volitvah smo pisali v našem listu z dne 25. junija t. 1. pod naslovom volitve.
Že tedaj smo bili za to, da nastopimo pri volitvah skupno z aktivnimi z lastno listo.
Nič zato, če bi takoj prvikrat ne uspeli, a pri tem bi vsaj doznali sa število naših glasov, ter bi stranke, ki stoje v medsebojni borbi, doznale, da smo tudi mi tu.
V tem članku je razviti.no jasno, da bi šli mi upokojenci z aktivnimi čez drn in strn; trebalo bi le od aktivnih to pravočasno v roke vzeti.
List »Naš Glas« pa ni zavzel do-sedaj definitivnega stališča; priobčil je le par člankov svojih članov, ki so vsega odobravanja vredni — a konkretnega se ni sklenilo do sedaj nič.
čas do volitev je kratek in težko bi se dalo še kaj narediti. Če bi se pa kljub pričakovanju v zadevi od aktivnih kaj ukrenilo, tedaj lahko z vso gotovostjo računajo tudi na naše kroglice. četudi je naša edina parola: »Izenačenje vseh' penzijonistov po novem zakonu«, ki aktivne v toliki meri več ne zanima, vendar gremo rajši ž njimi, kot z vsako drugo stranko, ker četudi jemo mi le kašo, vendar gremo najraje z istimi sotrpini, za koje se tudi pečenka ne pripravlja.
Kaj je z lastno kandidatno listo?
Tako vprašuje posameznik samega sebe, tako vprašujemo drug druge-
ga, našo Zvezo v Ljubljani itd. Iz teh pojavov je jasno razvidno, da se že j zbiramo okrog zastave: »Pomagaj si j sam, in Bog Ti pomaga!« V prvih vr--| stah stoje seveda najbednejši med bed- I nimi, drž. staroupokojenci, njim se j pridružujejo drugi 'upokojenci, invali- j di, zasebni nameščenci. Kaj pa pome- i ni dviganje prahu tamkaj v daljavi? j Že marširajio! Kdo? Železničarji, poštni uslužbenci, učitelji, torej naše najmočnejše organizacije! Izmed ob strani zbirajočega se, prvotno- radovednega občinstva, se oglasi sivolas možakar: »Dragi mi tovariši obrtniki! Glejte maso naših zvestih odjemalcev! Pomagajmo jim in pomagali bomo sebi! Besede vlečejo, zgledi mičejo! Korajža velja, le pogumno v volilni boj!«
Skrajni čas je, da se postavimo na lastne noge in se osamosvojimo tudi politično. Dolgih osem let smo dovolj preskušali, bridko preskušali vse vlade in z ogorčenjem opazovali, kako malo so se brigale pol. stranke za drž. nameščence. Osobito drž. staroupokojenci so vsled tega globoko zabredli v neznosno bedo in stoje tik pred bamkero-tom. Le takojšnja velikopotezna tozadevna državna akcija bi znala rešiti pogina črez glavo v dolgeh zakopane drž. berače v oguljeni gosposki suknji. Otresimo se brez izjeme vsi vseh pol. strank, likvidirajmo vse stajro in življenja nezmožna ustvarimo novo bojno fronto, ustanovimo si lastno parlamentarno zastopstvo.
Pričakovali smo. da nam bo dal »Naš Glas« z dne 20. t. m. že navodila in načrt, kako nastopati pri bodočih volitvah. Pa četudi Ljubljana misli, da še nismo dovolj močni in nas opozarja na nevarnost, ki bi jo doživele naše organizacije, smo še zmiraj za skupen i nastop z v 1. odstavku omenjenimi so- I trpini. Nekateri nas svarijo pred bla- j mažo! Ne bojimo se nobene blamaže. , V večjo blamažo ne bomo zabredli, ka- j kor je današnja, ko se gladni in raz- j capani skrivamo po »vojnih bednih stanovanjih in še le v temi stopimo na cesto. Tovariši, na plan! Naprej tisti, katerim se ni treba bati ne redukcije, ne upokojitve! četudi ne bomo uspeli, bomo vsaj spoznali svojo moč — število glasov — ter pokazali’ borečim se političnim strankam, da niismo brezpomemben volilni činirbelj. Ta naš prvi volilni nastop nas bo v vsakem oziru tako zbližal dn torej ojačil, da bomo pri svojem drugem nastopu sijajno zmagali.
Mi hočemo svoja dosedanja dela nadaljevati, naši, iz najzanesljivejših zaupnikov sestoječi malobrojni volilni odbori so v vednem stiku in njih člani izvršujejo zelo previdno in neumorno podrobno delo. razčistujoč naš položaj.
Raznih volilnih shodov se bomo udeleževali kot poslušalci in interpelanti. Dragi, po Sloveniji bivajoči sotrpini in zaupniki, korajžno na podrobno delo! Držite se natančno sprejetih navodil. Ko iizide koncem avgusta »Upokojenec«, ki bo prinesel tudi poročila naših zaupnikov, podvojite svoje podrobno delo, to je: od vollilca do volil-ca strogo po navodilu. »Upkojenee« bo tudi takrat poročal, ali smo postavili lastno kandidatno listo, ali in kateri že obstoječi pol. stranki se pridružimo. Tozadevne,, vam že znane znake prinese »Upokojenec« na zadnji strani pod »Volitve«. Potem pa delo potrojite! vsak najmanjši kraj imej zanesljivega moža. Ako se odločimo za kako stranko, pride v poštev tista, ki nam bo res največ nudila in bo zmožna, držati obljubo. Ko napoči dan volitve, smo nad strankami in vse naše kroglice naj polnijo eno in isto skrinjico, jia katere pročelje, ko dobimo zopet kroglice v roke, bomo zapisali naše geslo: »Kdor dela, naj tudii je!«
Dragi sotrpin, ako se le nočeš ločiti od svoje stranke in boš morda glasoval nam in torej tudi sebi v škodo, pa bodi vsaj toliko pogumen in pošten in povej to javno: »Nižje podpisani sem glasoval proti vam in sebi, ker raje gladujem, kakor da bi zapustil svojo stranko. Obenem se odpovem wem ■dobrotam, ki ste jih dosegli brez moje stranke.« — Podpis in polni naslov.
Uredba o prevedbi kronskih upokojencev.
»Jutro« dne 5. julija 1927 piše: Beograd, 4. julija.
Uredba o prevedbi kronskih upokojencev v dinarske, kii jo je ministrski svet sprejel na seji dne 1. julija, se glasi:
Čl. 1. Državni upokojenci, upokojenke, naši državljani, ki so doslej prejemali svoje pokojnine v kronah, jih bodo prejemali v dinarjih po določbah čl. 2 do 6 te uredbe.
Čl. 2. Upokojenci, upokojenke, ki so pred svojo upokojitvijo bili aktivni državni uslužbenci gradjanskega reda ali državnih ustanov bivše Avstro-Ogr-ske kakor tudi oni, ki so bili po polomu Avstro-Ogrske sprejeti v našo državo s kronskimi prejemki na podlagi zakonov, ki so veljali v dotičnih pokrajinah, ki pa pozneje niso bili prevedeni na dinarske prejemke, bodo najpreje formalno prevedeni na dinarske prejemke tako, kakor so bili prevedeni na dinarske prejemke aktivni državni uslužbenci njihovih kategorij po uredbah in zakonih, ki so veljali pred uve-
1 javljen jem zakona o čin Ojnikih in ostalih državnih uslužbencih gradjan-skega reda od 3. julija 1923. leta in. zakona o državnem prometnem osobju od 28. oktobra 1923. leta.
Čl 3, Upokojenci vojnega reda, ki so hidi pred svojo upokojitvijo aktivni uslužbenci vojske in mornarice bivše Avstro-Ogrske kakor tudi oni, ki kot taki niso bili sprejeti v službo naše države z dninarskimi plačami po zakonu o ustrojstvu vojiske kraljevine Srbije do 1904, ki je bil 1. 1919. razširjen na cefo krajevino, bodo najprej formalno prevedeni na dinarsko plaičo po predpisih navedenega zakona o ustrojstvu vojske kraljevine Srbije.
Cl. 4. Po formalno (izvršeni prevedbi teh upokojencev (po 61. 2 in 3 te* uredbe) na dinarske, bo pokojnina nanovo urejena v smislu določb čl. 6 do 7 zakona od 14. marca 1922. leta o prevedbi na dinarsko plačo državnih uslužbencev izven Srbije in črne gore.
Čl. 5. Pokojnine vdov in sirot ravnokar imenovani upokojencev bodo prevedene na dinarske pokojnine nastopno: Predhodno bodo formalno prevedene kronske plače njihovih soprogov oziroma roditeljev na dinarske po predpisih čl. 2 iim 3 te uredbe, nakar bodo njihove pokojnine ponovno urejene v smisfu 'predpisov 3 in 4 odstavka čl. 7 zakona od 14. marca 1922. leta o prevedba na dinarske nrejemke državnih uslužbencev v kraljevini izven Srbije in Črne gone, t. j., uveljaviti se imajo predpisi § 51 in ostali predpisi zakona od 5. avgusta 1914 o oskrbi deželnih nameščencev v kraljevini Hrvatski in Slavoniji. V teh zakonskih predpisih v kronah izraženli zneski oskrbnin se prevedejo na enake zneske v dinarskih edinitcah.
čl. 6. Miloščine, dosmrtne rente, ki so bide poedinim osebam odobrene z dejanji vladarske milosti v kronah kakor vse vrste pokojninskih naklonil (provizij) naj se prevedejoi, ako so še v veljavi, na iste osebe v s vrb o oskrbe v enakem znesku dinarskih edinic. Miloščine, odobrene v okvirju penzijskiih zakonov, se morajo prevesti v dinarske v smislu predpisov čl. 2 in 5 te uredbe.
čl. 7. Pooblašča se minister financ, da v slučaju potrebe izda vsa potrebna pojasnila in tolmačenja za pravilno izvrševanje te uredbe.
Čl. 8. Rešitve o prevedbi na dinarsko pokojnino, oskrbnino, miloščino po bej uredbi bo izdajal pristojni minister ali organ, na katerega bo to pravico prenesel, in jih izročal zainteresiranim strankam za državno glavno kontrolo. Obe stranki imata pravico pritožbe na državni svet v roku dveh mesecev od dne prejema rešitve.
Kakor čujemo je pisal g. poslanec Žebot odboru našega društva v Mariboru, da se bodo glasom izjave g. dr M. Jovanoviča v dinarje prevedeni kronski upokojenci najprvo prevedli na novi uradniški zakon po predpisih čl. 6—7 zakona z dne 14. marca 1922 in šele potem se uredi višina pokojnine.
Korajža velja!
Naš sotrpin penzijoaiist nam piše naslednji članek, kojega v ilustracijo postopanja pri upokdjenju prav radi priobčimo:
Berem večkrat v našem listu, da naše agilno društvo poskuša rešiti zadevo penzijonistav direktno, to je potom prošenj in intervencij pri naših ministrih, predno se odloči, da v tej zadevi apelira na Društvo narodov, da bi tako doseglo vsaj indirektno rešitev, tega za nas penzijoniste tako važnega vprašanja. Jaz sem velik pesimist, posebno pa še od takrat, ko na lastni koži čutim prejeto hvaležnost za inicija-tivno, organizatorično. neumorno in uspešno delo, radi tega imami malo upanja, da bo naše društvo doseglo zaželjeni cilj, če ne bo korajžno in energična. Hvaležnost, ki sem jo prejel, obstojala je v tem. da sem bil brez povoda predčasno peniz&anliran, kar se danes lahko dogodi vsakemu državnemu uslužbencu. Služit sem 25 let brez kazni in sem bil vedno prvovrstna popisan uradnik. Ob prevratu nisem hotel ostati v neprijateljski zemlji in sem se takoj odločil, da greni v Jugoslavijo, ne meneč se za družino.
ki sem jo ostavil, dokler bo mogla za menoj. Jaz kakor moja družina smo bili deležni vseh povojnih neprilik, katerih so bili v prvi vrsti deležni oni slovenski uradniki, ki so prišli iz tujih krajev.
Po sedmih letih službe sem bil kar naenkrat to je preko noči in iz nepoznanih vzrokov predčasno penzi-joniran, akoravno ni bilo pravega namestnika za moj položaj in akoravno je moged ostati na svojem položaju uradnik, ki niti jugaslovenske narodnosti ni bil in ki ni imel otrok.
0 priliki penzijoniranja se je postopalo z menoj, kakor se gotovo ne sme postopati s človekom, ki ima čisto vest, čiste roke, in ki je služil in delal le v prid države, ki bo takih ljudi vedno potrebovala, če bo hotela urediti svojo administracijo. Plača mi je bila ustavljena, predno sem dobil dotični dekret, a na penzijo sem čakal več kt*.-kor pol leta. Službe nilsem mogel takoj Šobiti, ker se v današnjih razmerah bolj skrbi, da se pri nas -tujec masti, kakor pa da bi domačin imel skorje kruha. Predno se reducira uradnike, zakaj se ne odstrani tuje delavne site, kakor to delajo druge.države. Sicer pa, zakaj je bilo potrebno, da se me penzi-janira, ko minister moje stroke vedno stoka, da iima premalo strokovnjakov, a na drugi strani se ti nenzijonirajo samo iz vzroka, ker so ti samo strokovnjaki in uradniki, .pa se radi tega premalo morejo brigati za politiko.
O priliki mojega penzijoniranja se je grešilo proti kraljevemu ukazu in proti zakonu. Tozadevna pritožba na
l Zdravilišče
a I i d a
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrla, Donaf. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona : maj — september.
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
PPBšsrnoua ul. 1Q n Celju Prešernova ul 10
v poslopju starega okrožnega sodišča ;v-rlr —
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim!	zadrugi	kot	člani.	Svoji	k	svojim!
Cene konkurenčne.
državni svet žal še danes — po več kakor dveh letih — ni rešena.
Po mojem mnenju je prvi zakon na svetu ta\ da se s človekom človeško ravna in da se mu prizna njegova prava, in da tako postopajo z njim tuldi oni, ki imajo v vprašanju penzij odločevati, ker le tako bo mogoče, da bomo vsi penziijoniisti v doglednem času izenačeni, in da bomo tako deležni dobrot novega uradniškega zakona, ki so itak skromne. Pri današnjih razmerah moremo imeti zelo malo upanja, da gladkim potom dosežemo clj naših upravičenih želja. Toliko pa stojii, da je potrebno, da se že enkrat odločimo in da tokrat energično prašimo upoštevanja naših pravic s strani naših merodajnih mest, in če na ta način v gotovem roku nič ne dosežemo, potem pa prosimo pomoči pri Društvu narodov, ker le korajža nekaj velja in samo korajža nam prinese uspeh, katerega uspeha so že deležni vsi penzijoniisti vseh drugih držav, v katerih ni 4 kategorij penzijonistov kakor pri n As. ampak samo ena kategorija.
Razno.
Društvo državnih upokojencev v Sarajevu priporoča, da se ustanovi društvo »Prečanski savez drž. upokojencev«. — Ideja ni slaba. O tem v prihodnji številki našega lilsta..
♦
■ Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.533.
j Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 275 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 1100 milijonov kron
„Pogrebmna.“
(Dalj*.)
2. Podporni član društva ie vsak, ki društvo gmotno podpira.
3. častni član društva postane tisti, ki si je za društvo pridobil posebnih zaslug. Imenuje ga občni zbor, obvesti pil načelstvo z dekretom.
§ 7. Kdor hoče prilstopiti kot redni člani., mora to javiti; društvenemu načelstvu ter obenem plačati pristopnino in članarino za tekoče polletje. O sprejemu odloča načelstvo.
V slučaju odklonitve ni potreba navesti vzrokov. Proti odklonitvi, ni' pritožbe.
Pri sprejemu elanov se ne ozira tm versko in politično pripadnost.
§ 8. Članstvo preneha;;
1. S smrtjo ali prostovoljnim izstopom. 2. Z izključitvijo. Prostovoljni izstop je javiti načelstvu društva odnosno predsedniku krajevne skupine.
§ 9. Načelstvo izključi iz društva člane, ki s svojim vedenjem škodujejo ogledu društva ali delujejo proti društvenim koristim. O izključitvi jih obvesti pismeno. Izključeni ima pravico pritožbe na razsodišče, katero mora vložiti v teku 14 dhi na načelstvo.
_________________(Dalje.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hraniiničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
>
■
■
■
B
■
■
■
■
■
■
P*. V***
CELJE, Razlagova ulica. 7.
Telefon 67.	Ustanovljena	1906.	Podružnica
Lastni kamnolomi. KT^| w Trbo»li»H.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz‘marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
Illlllllllll
Telefon 67.
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahte- vajte načrte in proračune.-------------
Ugodni plačilni pogoji!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta. 18X0.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in
porcelan«
sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju