Št. 1 (719) L. XV. NOVO MESTO, petek. 10. januarja 1964 DOLENJSBJJS* Wiran Jare,# Za mir in boljše odnose med narodi ... Socialistična Jugoslavija se bojuje v prvih vrstah miroljubnega sveta za nove, boljše in pravičnejše odnose med narodi, za mir in miroljubno urejanje spornih problemov, za mednarodno sodelovanje in pomoč drža-1 vam v razvoju, za razorožitev in druge podobne smotre. Preteklo 1963. leto je bilo v nekem smislu prelomnica v izboljšanju mednarodnega ozračja. Moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v vesolju, ozračju in pod vodo ter še nekateri drugi, kakor na primer dogovor o skupnem raziskovanju vesolja, in pripravljenost, da se nadaljujejo razgovori o ne- %zBP dokazujejo, da je zaceiu mvu —„- „ širni ljudmi prevladovati mnenje, da je potrebno urejati mednarodne probleme na mi- : ren način, ne pa s silo in vojno. Vendar to izboljšano stanje v mednarodnih odnosih ne bi smelo demobilizirati sil miru v svetu. Enotnost akcije vseh miroljubnih sil sveta naj bo še krepkejša v boju za načela, sprejeta v beograjski deklaraciji 27 šefov držav in vlad iz leta 1961. Različne manjše in večje probleme, ki so še med posameznimi narodi in državami, kaže podrediti tistemu, kar je dandanes najvažnejše — to sta mir in uresničevanje takih odnosov na svetu, ki bodo olajšali miroljubno urejanje različnih spornih vprašanj, ki že obstajajo ali pa utegnejo nastati med posameznimi državami ...« (IZ NOVOLETNE POSLANICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOVARIŠA JOSIPA BROZA TITA) Za boljše in neposrednejše stike s poslanci Za nami je že polovica leta, .odkar smo volili ljudske poslance republiške in zvezne skupščine. V predvolilni dejavnosti ao bili stiki s predlaganimi kandidati eeflo živahni, pa tudi marsikak zbor voHtfoev so obiskali takrat kandidati za poslance in se prodđbavili prebiva/loam. Na razširjeni seji občanskega odbora SZDL v Novem mestu ao razpravljali 20. decembra tudi o tem, da je odtlej premalo neposrednih stikov med izvoljenimi poslanci in orga nj občanske skupščine ter političnim vodstvom. Poslanci So močno obremenjeni s skupščinskim delom, oglašajo se na občini, kadar pobrebu-jeoo razne podatke, tesnejših Stikov pa le ni. Občinski odbor SZDL je zato sklenil povabit« vse poslance na podo- ben razgovor, kakršne so prirejali v času predvolilne dejavnosti. Tokrat se bodo po. menili o tem, kako ustvariti medsebojno sodelovanja, lat naj bo trajno. Odlikovanje inž. Iva Zobca Popravljamo neljubo tt-?.';,'iako napako v članku »Odlikovani aktivist Rdečega križa« iz naše zadnje številke. Z zlatim odlikovanjem RK je Centralni odbor JRK odlikoval tudi zaslužnega zdravBtiveno-prosvetnega delavca tovariša inž. Iva Zobca, iz Novega mesta. Kot o-3talim tudi njemu iskreno čestitamo za zasluženo primanje, ki ga je dobii za svoje dolgoletno zgledno in požrtvovalno delo! OB DVAJSETLETNICI LEGENDARNEGA POHODA XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO DOKAZ MOČI NAŠE REVOLUCIJE V soboto zvečer so se v Ljubljani začele prve slovesnosti ob proslavi 20-lotnice legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. V mestni galeriji »o odprli razstavo dokumentov in fotografij o Pohodu divizije, zvečer pa Je bila v dvorani Gospodarskega razstavišča svečana akademija, na kateri |6 govoril tov. Boris Kraigher, takratni komisar Klavnega štaba NOV in "O Slovenije. Opisal je vojaški in politični pomen pohoda naše slavne divizije za razvoj revolucije, pri tem pa je posebej poudaril, da je pohod XIV. divizijo znova potrdil resnico, da so revolucionarni Procesi uspešni samo, če VREME OD 10. DO 19. JANUARJA Pričakujemo otoplitev s ""Kostnimi padavinami, v ni-de* In Kneg v medse-"ojni zamenjavi. Dr. V. M. izvirajo iz ljudstva samega. Tovariš Kraigher je ob tej obletnici obudil pomembne misli o specifičnem razvoju revolucije in narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji, o specifičnih političnih razmerah, ki so bile na področju Slovenije. Prav tako je govoril o posebni vlogi revolucije v Sloveniji v okviru narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije v Jugoslaviji. Partizanski •prodor na okupirano področje Štajerske je pokazal svetu in okupatorjem, kakor tudi vsem reakcio-narjem, da moč revolucije in njena udarnost ne padata, temveč da gresta vse bolj v širino. Pohod XIV. divizije je razbil iluzije okupatorja, reakcije in vseh narodnih sovražnikov, vdor divizije na Štajersko pa Je hkrati pomenil odločilno kvalitetno spremembo v celotnem razvoju procesa socialistične revolucije v SIo-voni.fi. Oovornik Je pouda-(Nadaljevanje na 5. str.) Dejavnost ZK moramo nenehno prilagajati novim razmeram Priprave na VIII. kongres ZKJ — Javnost dela v obravnavanju problemov z vsemi člani organizacij — Đelo organizacij ZK tanko izboljšamo samo s skupnimi prizadevanji Sekretar CK ZKJ Aleksandar Ranković je ob koncu posvetovanja, ki ga je centralni komite organiziral s sekretarji okrajnih komitejev, s političnimi funkcionarji iz republiških središč, posameznih občin itd., konec decembra 1963 govoril o nekaterih vprašanjih dela organizacij ZK in o pripravah na VIII. kongres ZKJ. Tovariš Ranković je v začetku poudaril, da bi bilo treba organizirati več takšnih posvetovanj in da bi morala bi bi pogostmejša na vseh ravneh. Razpravo, s katero so začeli na sedanjem posvetovanju, bodo nadaljevali v republikah, okrajih, občinah in tovarniških organizacijah. — Rezultati in izkušnje, ki smo si jih pridobili v zadnjem čašu v boju za reševanje največjih družbenoekonomskih problemov, za neposredno demokracijo, za odstranjevanje'slabosti pri našem delu, so zelo pomembni. Sleherni dan je kaj novega v delu naših organizacij in vodstev. To novo moramo po mnenju A. Rankovica čim hitreje preveriti v praksi in pogumneje prenašati v vse naše organizacije. »Kadar pijemo in govorimo o življenju kolektivov, o delu posameznih organizacij in vodstev v časopisih kot tudi na drugih mestih, včasih enostransko in površno ocenjujemo dosežene rezultate. Naša družba in človeški odnosi, ki jih gradimo,« je v nadaljevanju rekel A. Ranković, »so se preveč zapleteni, da bi lahko o tem pi- sali brez globljega prodiranja v bisbvo problemov. Te probleme je • treba obravnavati zmerom resno, konstruktivno, kadar je potrebno, pa tudti zelo ostro, vendar tako, da učinkujejo mobilizacijsko in vzgojno na tiste, o katerih se piše, pa tudi na delovne ljudi ' nasploh. Ne bom rekel, da v našem časopisju ni zelo do- Starihova mama iz Bušinjc vasi in partizanka Slavka iz štirinajste (Slavka Krenčič iz Ljubljane, Menardova 47) sta se v nedeljo, 5. januarja, prvič po 20 letih spet srečali. Nemalokrat se je Starihova mama spomnila Slavke, celo več: eno izmed vnukinj je v spomin nanjo dala krstiti za Slavko. Čim so bračičevci prišli v Bušinjo vas, je začela povpraševati po Slavki in njuno srečanje je bilo takšno, kot vidite na sliki. — Več o nedeljskem srečanju slavne XIV. divizije z drago Belo krajino in njenimi zlatimi ljudmi berite na 5. strani današnje številke! brin in koristnih člankov, vendar je budi dovolj površnosti, nepreverjenih podatkov o številnih pojavih. Ce-stokrait bi radi nekaterim stvarem dali senzacionalno obliko.« v Ko je A. Ranković govoril o javnosti dela vodstev in organizacij Zveze komunistov, je poudaril, da se pri tem ne moremo omejiti na to, da od časa do časa objavimo sklepe v zveni s posameznimi vprašanji. Javnost dela ■ je predvsem v skupnem pretresanju določenih problemov s celotnim članstvom prej, preden se sprejemajo sklepi. Komunisti se morajo boriti za javnost dela povsod, ker se brez tega ne moremo uspešno boriti proti birokratskim in podobnim pojavom, niti ne moremo izgrajevati novih odnosov med ljudmi. Takšna praksa se v našem delu še ni dovolj uveljavila. Nekatere ljudi iz neupravičenih razlogov ščitimo celo, kadar se kaže, da so počenjali celo vrsto često hudih in protizakonitih stvari. Nekateri ljudje ne bi niti počenjali kakih nepremišljenih reči ali malverzacij, če ne bi čutili za seboj — kot navadno pravimo — močne za-slorabe. Po mnenju A. Rankovića moramo to odpraviti ne glede na to, za koga gre. Kadar ocenjujemo naše delo, moramo gledati na stvari zmeraj v procesu, ker bo-(Nadaljevanje na 4. strani) Moped je že v Brestanici! Pismonošo Jože Topo-lovšek iz Brestanice je od 7. novembra do 31. decembra 1963 pridobil za naš tednik kor 403 nove naročnike in s tem dosegel največji uspeh vseh naših dosedanjih akcij. Kako smo mu Izročili prvo nagrado, berite na 12. in 13. strani današnje Številke! Javna razprava o osnutku statuta in o kmetijstvu v novomeški občini Občinska skupščina Novo mesto je na zadnja lanski soji sprejela sklep o irazpdsu ja». ne razprave o osnutku občinskega statuta. Ker sta tako skupščina kot občinski odbor Socialistične zveze v zadnjih dneh decembra razpravljala tudi o kmetijstvu, so skleni« li hkrati z razpravo o statutu obdelati na zborih volivcev, ki so se začeli v teh dneh, tudi kmetijstvo. Prebivalci bodo seznanjeni z vzroki, posledicami in nameni postopne reorganizacije v kmetijstvu, o kateri je razpravljala občinska skupščina. IZ OČI V OČI Večkrat imam priložnost prisluhniti pomenku o raznih nepravilnostih in nemalokrat se konča tak pogovor z zamahom roke, češ: Pustimo bo, saj se ne izplača! Tako Je bilo tudi zadnjič na vožnji z avtobusom iz Ljubdjane V Novo mesto. Trije možakarji so nekaj časa precej krepko obirali razmere v nekem podjetju, dokler ni eden |zmed njih zaključil pomen-ka z nevzdržno ugotovitvijo: Saj ni. vredno! Pri tem seveda ni mislil, da mlatijo prazno slamo. S tako izjavo je hotel povedati nekaj drugega: da je vsaka kritika bob v steno. Ali je imel prav? V njegovi ugotovitvi je tudi nekaj resnice. Kritika, ki tii izrečena iz oči v oči, zares nič ne zaleže. Naši trije motorji so kritizirali nekatere Vodilne ljudi v podjetju, toda nihče izmed njih je ni Slišal. Nikomur ni bila dana možnost, da pove kaj v svojo obrambo. Ni bila dopuščena možnost, da morda le ni vse cisto tako, kot so giovorili »kritiki«. Vse, kar je bilo izrečeno, je temeljito na zelo trhlih dokazih. Pogovor je bil NAŠ AKTUALNI KOMENTAR poln domnev, baje in morda. Sobesetuiiki so se pogosto sklicevali na take krilatice: fekel je, videla je, slišali so In podobno. S tako »kritiko« res nI vredno tratiti časa. Nekdo mi Je zadnjič rekel: »Nimaš prav. Tudi tedaj, če Je to res mlatenj« prazne sla-fne, ostane še zmeraj ne tako Osamljen pojav, ki dma svoje taroke in Id zasluži našo po EOrnost.« Priznal sem. Res le: to Je pojav, ki mu je tre-pA odkriti vzroke. Zakaj pi- te jo ljudje anonimna pisma? b je v pogojih samoupravljanje delovnih ljudi pojav, ki ima svoje korenine v oportunizmu, v bezanju od odgovornosti, T izmikanju dolžnosti, da bi svoje prepričanje branili ln dokazovali. Ali res lamo to? Nekoč sem po'.imiainal z fUvondmninid pisci. Kmalu nato sem prejel podpisano pis-tno. »Nimaš prav,« ml je pital tovariš N.N., »vzroki so tudi drugje. Zgodi se, da Je T kakem podjetju tako vzdušje, ko je najvarnejša pot anonimne kritike...« Svoje trditve je dokazoval s primeri. Moral sem prizna--t», da so tudi izjemni primeri, ko anoriimnih pisem ne smemo soditi tako strogo, dasta še, če sb v podjetju, kjer se gode nepravilnosti, zavestne sile zelo šibke. V takem primera so anonimna pisma signal, ki nas opozarja, da nekaj ni v redu in da so v podjetju budi sile, ki se bodo pripravljene odkrito bojevati proti napakam, če bomo le znali pravilno usmeriti njihovo aktivnost. Pomagati jim je treba k prepričanju, da bi hitreje opravili z napakami, če bi bili ubrali pot odkritega, pogumnega boja, namesto da so se zatekali k anonimnim pismom, k tej počasni, zamudni in. ne preveč častni poti pravice. Najpogostnejši razlogi ne-okrite, četudi upravičene kritike izvirajte iz nepripravljenosti spoprijeti se s težavami odprtega boja mnenj. V velikih primerih zakrivajo anonimna pisma neaktivnost, nagnjenost k spregledovanju napak »zaradi ljubega miru«. Zakaj v resnici tudi nI tako preprosto govoriti o napakah iz oči v oči, ker tak pogovor terja nekaj poguma in še več odgovornosti. Ni res, da si posamezniki ne upajo govoriti zgolj zato, ker se boje maščevanja! Nemalokrat izvira strah iz spoznanja, da bo treba odkrito in javno kritik.) utemeljevati, dokazovati, za kar pa pogostokrat manjka borbenosti in še večkrat do-_j kazov. Laže je kritizirati za vogali, manj odgovorno je napisati anonimno pismo, ker za njegovo vsebino ne prevzemamo nobene odgovornosti. Takim kritikom Je treba povedati tole: ne bitd enostranski! če zahtevamo od vodilnih ljudi, ki nam govore o predlogu družbenega plana ali o čem drugem, naj bodo prepričljivi, je potrebno, da je taka tudi naša kritika. Boj mnenj mora temeljiti na vzajemni odgovornosti in enakopraivnosti. Ni dovolj reci: »Zanič je njegov predlog, ni prepričljiv ...« Tudi ugotovitev, da je nekaj zanič, mora biti prepričljiva. »Kako pa naj utemeljim svojo kritiko, če ml niso do-stopnd podatki?« me Je nekoč vprašal znanec, ko sva g ovo- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Z novim letom, ki je prišlo nekako dober mesec po Kennedjjevi smrti, ko so odnosi med Vzhodom in Zahodom v nekem smislu otrpnili v pričakovanju in ugibanju, so prišle prve pobude in nove znanilkc napredka. Ze novi predsednik ZDA je dal dovolj spodbudnih izjav, da bo nadaljeval prizadevanja svojega predhodnika, zdaj pa je premier Hruščov poslal predsednikom vlad vseh držav poslanico, v kateri predlaga sklenitev posebnega mednarodnega sporazuma o odpovedi uporabe sile pri reševanju obmejnih sporov. Lahko torej rečemo, da dobra volja obstaja, da se vsi odgovorni voditelji zavedajo nesmiselnosti in nevarnosti zaostrovanja mednarodnega položaja in da so voljni storiti določene korake za utrditev dosedanjih pridobitev. In vendar so te pridobitve, bodimo iskreni, še zelo skromne. Največja je vsekakor lani sklenjena pogodba o delni prepovedi atomskih poskusov, prvi resnični korak, četudi nebogljen, v smeri pomiritve sveta. Prepovedati bi bilo treba še podzemne poskuse. Začeti bi bilo treba v resnici reševati razorožitveno vprašanje. Po možnosti skleniti nenapadalno pogodbo med NATO in Varšavskim paktom. Razširiti trgovino med Vzhodom in Zahodom (»Narodi, ki trgujejo, se ne vojskujejo,« pravijo v Moskvi). Se naprej pospeševati turizem, kulturno sodelovanje, izmenjavo mnenj — možnosti je na tisoče. Zakaj nauk moskovskega sporazuma o prepovedi poskusov je predvsem ta-le: čeprav pomeni šele začetek —in vsi se strinjamo, da pomeni res šele začetek —, je vendarle vzbudil v svetu, razočaranem nad dolgoletnimi jalovimi, maratonskimi prerekanji med velesilami, tolikšno zadovoljstvo, ustvaril tolikšen moralni kapital, da spodbuja državnike in narode k novim in novim Spodbuden začetek korakom za utrditev svetovnega miru. Upajmo, da bo leto 1964 prineslo vsaj toliko kot lansko. Prinesti pa nam bi moralo več. XXX Življenje pa vsak dan, vsak teden prinaša nove in nove dogodke in obiske. Med njimi je tudi obisk kitajskega premiera Ču En Laja v Albaniji. Za zdaj je to edina evropska dežela, ki jo je obiskal visoki gost. Albanijo je tako rekoč obiskal spotoma med popotovanjem po afriških deželah, ki jih skuša pridobiti za azijsko-afriško solidarnost, seveda pod kitajskim pokroviteljstvom. Kljub temu je tudi obisk v Albaniji zanimiv. Neki francoski dopisnik, ki je govoril s čujem v Alžiru, pravi, da je kitajski premier »šarmanten«, in med drugim pripominja, da se zelo varuje, da ne bi ustvaril videza, da daje nasvete svojim gostiteljem, posebno takrat, ko jim daje nasvete. Skratka, Ču je izredno obziren in tenkočuten. Toda ne v Albaniji. V Albaniji se je spremenil v grmečega propagandista, ki bljuje ogenj na »provokacije in satanske naklepe reriegatske Titove klike, ki je posebni odred ameriškega imperializma ...« in tako dalje. Spraševati se, ali Ču resnično verjame temu, kar govori, je jalovo za praktično sklepanje in vzročno povezanost dogajanja. Da je dovolj inteligenten, da ne verjame lastnim besedam, dokazujeta prav njegova obzirnost in »šarmantnost« v Afriki. Tam ni govoril o »renegatski Titovi kliki«, ker so afriške države, ki jih je obiskal, »več let že povezane z Jugoslavijo s številnimi prijateljskimi vezmi«, kakor pravi pariški »Le Monde«. »Zato je bil tam oprezen in je govoril o koeksistenci,« pripominja časopis. »Njegov govor, ki ga je imel v Skadru, nasprotuje vsemu, kar je izjavil v ZAR, Alžiriji in Maroku.« - , Podcenjevali.bi inteligenco Afričanov, če bi mislili, da ti niso opazili tega albanskega intermezza sredi drugih Ču-jevlh serenad o koeksistenci. Dokazali so, da znajo spregledati vse mogoče neokolonialislič.ne ukane in spletke. Pravzaprav so v politiki s svojo bistroumnostjo presenetili že ves svet. Tudi Ču En Laja utegne kljub vsej njegovi obzirnosti in »šarmu« na afriški turneji še doleteti kako presenečenje. rila o kritiki. Res je, težko je zbirati podatke zgolj z namenom kritike. Ne pravimo zastonj, da se prava kritika rodi pri detu. Treba je delati in kritizirati. Le delo je pravo izkodišče za konstruktivno kritiko, ker nudi možnosti in ker vsiljuje tudi potrebo po odkritem razgovoru o napakah. Kritika, ki se rodi v delu, z željo, da bi hitreje napredovali, z namenom, da bi gradili, ne pa rojili, je zmeraj dobrodošla, a ludi če tu pa tam ni ugodno sprejeta, je iz oči v oči skoraj gotovo učinkovita. Sistem samoupravljanja nam nudi pogoje odkritega pogovora iz oči v oči. Upravljati tovarno — to ne pomeni samo glasovati. Samoupravljanje Je tribuna, kjer se odvija boj mnenj, iz katerega se rode najboljše odločitve. Kritika se ne sme začeta šele po sprejeti odločitvi, marveč že prej, ko branimo svoje stališče, ki ni nujno enako drugemu, doMer ne »Klonimo« pod težo argumentov, pred močjo prepričanja, ali pa zmaga naše stališče, če so naši argumenti močnejši KOVINSKO PODJETJE v Ribnici se krepko razvija V Kovinskem podjetju v Ribnici dela 110 delavcev, v začetku 1963 pa jih je bilo le 80. Kolektiv se Je zlasti letos lepo razvil in sodi najbrž med tiste, ki so med prvimi izpolnili plan. Za 148 milijonov dinarjev vrednosti, kolikoT jim je plan nalagal, so naredili že do konca avgusta 1963, do konca leta pa so s proizvodnjo ustvarili za približno 240 milijonov dinarjev ln s tem za okroglo 75 odst. presegli plan. Očitek, da so najbrž slabo planirali. n»-f «™r u*uj zavrnemo in povemo, kako Je prišlo do tega. Med letom so prigospodarili 7 milijonov dinarjev in z njimi kupili nekaj opreme: varilne aparate, stružnico in nekaj drobnega orodja, nato pa so lahko proizvodni postopek izboljšali. Posledica je seveda bila večja storilnost, kar se je pokazalo v znatnem prekoračenju planskih obveznosti. Letos so obdelali približno 700 ton kovin. Izdelujejo kovinsko gradbeno opremo in stroje, največ dvigala za gradbeništvo. Na tržišču Je zelo veliko povpraševanje " njihovih izdelkih, zato nameravajo še vnaprej ostati zV* dosedanji proizvodnji. Ves kolektiv si želi svojo strojno opremo izpopolniti še bolj, ker bodo le tako lahko še naprej povečevali proizvodnjo in zadoščali zahtevam naročnikov. od drugih. Ne smemo dovoliti, da nam vsiljujejo rešitve, a tudd drugih ne smemo prisiljavati, da bi proti svojemu prepričanju sprejemali naša mnenja. J. B. O Topli vetrovi z zahoda so popolnoma sprevrgli vreme v Sovjetski zvezi. Na severu države se Je temperatura naglo dvignila na 1 stopinjo nnd ničlo (Murmansk), v glavnem mestu sončne Armenije daleč na Jugu pa Je bilo 16 stopinj pod nifflo. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED m Pretreseni ob vesti o katastrofalni železni-Iki nesreči v Jajineih blizu Beograda kar vir-jeti nismo mogli, da je to res, da se >» 1»J * Le« moglo zgoditi. Težko je bilo verjeti da Je malorCnost posameznikov terjala smrt 61 Iju-A! med njimi sinov, hčera, očetov in mater. Njihova smrt Jje strašno opozorilo, da včasih pozabimo na splošno varnost ljudi, ne da bi se zavedali, da s tem delamo hud zločin. Tako je bilo tudi v Jajineih, kjer se Je v soboto ob 5.30 zaletel potniški vlak iz Požarevca v pospešeni potniški vlak iz Niša, ki je stal na odprti progi zaradi okvare na pomožni zavori. Kako se je moglo to zgoditi? Medtem ko se je pospešeni vlak iz Niša ustavil na odprti progi, ne da bi odgovorni vlakovodja poskrbel za predpisane svetlobne signale, je vlakovni odpravnik v Jajineih sporočil postaji v Belem Potoku in topčlderski železniški postaji, da je pospešeni železniški potniški vlak iz Niša le zapustil postajo. Kretnlčar ga nI opozoril nu to usodno napako. Ze čez čas se je lokomotiva C vso silo zaletela v zadnje vagone na odprti proti stoječega vlada. Posledice so bile strašne: 61 mrtvih in okrog 300 ranjenih potnikov. Sreča v nesreči, da je v bolnišnici le Se 77 bolnikov ln da se tudi ti počutijo bolje. Štirje železničarji so v preiskovalnem zaporu, ker bodo obtoženi hudega kaznivega dejanja »oper splošno varnost. V to strašno nesrečo, zaradi katere smo pre treseni ln nesrečni, je prodrl tudi svetli Jarek: namreč vest o največji meri solidarnosti ki so Jo pokazali preživeli potniki in prebivalel hllž-njih naselij pri reševanju ponesrečencev. Ranjenim so nudili v najkrajšem času potrebno zdrav- niško pomoč in jih prepeljali v bolnišnico. V najkrajšem času je dalo več kot 200 ljudi svojo kri za ponesrečence. 9 Tovariš Tito je preživel novoletne praznike na Brionih. Novo leto je pričakal v krogu svojih najbližjih sodelavcev in s svojo soprogo v brionskem hotelu »Istra«. Delovnim ljudem Jugoslavije je voščil srečno novo leto. V novoletni poslanici je izrazil prepričanje, da stopamo v leto 1964 z upravičenimi upi v nadaljnji napredek krepitve miru na svetu in sporazumevanje med NESREČA V JAJINCIH narodi. »Narode sta že izmučila,« je rekel tovariš Tito v novoletni poslanici, »hladna vojna in stalno trepetanje za svojo usodo, kar hromi normalno življenje ln razvoj M svetu, onemogoča ustvarjalno pobudo ljudi in poraja negotovost glede prihodnosti.« Novoletna poslanica je govorila tudi „ doseženih rezultatih delovnih prizadevanj v letu 1963. Opozorila Je tudi na številne napake, ki vzbujajo ogorčenje ljudi. Na koncu Je tovariš Tito pozval delovne ljudi Jugoslavije, da poprimejo še k repke je, Se vztrajneje in enolneje v ustvarjanju srečne in velike prihodnosti. 0 Kakor smo že. poročali, je imel sekretar CK / . i Aleksandar Kaiikovlć zaključno besedo na posvetovanju CK ZKJ v Beogradu. Med drugim je opozoril, da imamo v ZK še vse preveč improviziranih sestankov, slabo pripravljenih in s preobširnimi dnevnimi redi. Taki sestanki trajajo dolgo ln Jemljejo ljudem veliko prostega ln delovnega časa. Potrebno bi bilo organizirati specializirana posvetovanja, ki bi zagotavljala konkretnejše obravnavanje problemov. Tovariš Rankovič je opozoril tudi na potrebo idejnega boja na kulturnem področju. »Določeni pojavi na področju kulture,« je dejal »ne pomagajo niti samoupravljanju niti socialistični demokraciji niti individualnemu umetniškemu ustvarjanju«. Na koncu se Je tovariš sekretar dotaknil tudi priprav na VIII. kongres ZKJ, o čemer bo raz. pravljala prva plenarna seja CK ZKJ. Dejal Je, da bo aktivnost ZKJ v tem letu v znamenju priprav na VIII. kongres, ki bo posebnega pomena. 0 Nekdanji borci XIV. divizije so se udeležili v Ljubljani, preden so odšli v Suhor, od koder so pred 20 leti krenili na legendarni pohod na Štajersko, slovesne proslave, na kateri je govoril tedanji polit, komisar glavnega štaba Boris Kraigher, prav tako udeleženec pohoda XIV. divizije. 0 Z novim letom so začele veljati nove cene bencina. Sedaj stane v maloprodaji 76-oktanskl bencin 81 dinarjev, 86-oktaiihki 100 dinarjev in 93 do 96 oktanski bencin 107 dinarjev. Z novim letom so povečali tudi prispevek za ceste, in sicer od 5 na 10 din pri Utru. 0 Pred koncem staregu leta se Je P"'l pred-sedstvom Viktorja Avblja sešel izvršni svet, ki je nn-slovil na delovne ljudi novoletne čestitke. V novoletnem voščilu Izvršnega sveta je med drugim rečeno, da so letošnji gospodarski uspe. hi realna podlaga za napredek v prihodnjem letu, vendar vseeno ne sinemo podcenjevati pomena, težavnosti ln obsega nalog v letu 1964. JtRATKE IZ KAZNIH STRANI 9 Spopadi na Cipru so se polegli po prihodu britanskih vojakov na otok, toda pod pepelom Se vedno ui- u»oosobili za sodobno proizvodnjo. Osrednja naloga vseh kmetijcev v občini postaja v zvezi s tem dokončna izgradnja ob-rutov v Zalogu in v Draškov-cu. V obeh naj steče najsodobnejša kpietijska proizvod- nja. Gre torej za proizvodnjo, ki bo uporabljala najsodob-7iejše postopke. Pri tem je brez pomena dejstvo, katera kmetijska organizacija bo to proizvodnjo uresničevala. Samo pod takšnimi pogoji bosta lahko oba obrata (v Zalogu in v Draškovcu) družbi vrnila sredstva in hkrati s tom prispevala k razvoju ostalega kmetijstva. Govorice o tem, da z reorganizacijo »rešujemo« Zalog in Draškovec, so zlohotne, saj vsak pameten kmečki gospodar ve, da ne more graditi hiše, hleva, ko-zclca in kašče hkrati. Najprej se je treba lotiti enega, to dograditi in šele nato začeti z drugim. Pogodbena proizvodnja iaj dopolnjuje družbeno O vsebini, pomenu in vlogi pogodbene proizvodnje, ki jo vodijo zadruge z zasebnimi kmetovalci, ni kaj razpravljati, še vedno velja ugotovitev, da je pogodbena, pomembno in nujno dopolnilo družbene proizvodnje. S kooperacijo je treba zagotoviti vse tisto, česar ne moremo pridelati na družbenih zemljiščih: krmo, prašičke in teleta za vzrejo itd. To je zelo konkretna naloga, ki že ima popolnoma določeno politično vsebino. Slabostim v kooperaciji niso krive reorganizacije zadrug, ampak dejstvo, da so proizvodni okoliši novih zadrug ustvarjali premalo trdne stike z zasebnimi kmetovalci. Področnim zadružnim si'etom bo treba prepustiti večje pristojnosti, šele nato Vodo lahko zaživeli kot samoupravni organ. Zgolj z obljubami o tem, da bomo pred kmetovalci razgrnili načrte in jim povedali: ta področja pridejo v poštev za podružblja-nje letos, ta prihodnje leto itd., je treba prenehati. Takšne načrte je treba razgrniti in dvome odpraviti! Kmetijske organizacije že imajo izdelane arondacijske načrte za posamezna področja, naj torej o tem takoj in brez odlašanja razpravljajo s prebivalci, za področja, kjer takšnih načrtov še ni, pa naj jih čimprej pripravijo! M. J. ORTNESKA RAZGLEDNICA: »Dom mladine« v Ortneku na Kočevskem bo kmalu postal smučarski dom mladine iz Pule. V krajih okoli Grmade nad Ortnekom (887 metrov nadmorske višine) so izredni tereni za zimski in poletni turizem (V. P.) Kočevju je potreben nov hotel Ob 20-letnici zbora slovenskih odposlancev ni bilo prvič, da so. v Kočevju ugotovili pomanjkanje gostinskih, nočit-venih in drugih turističnih zmogljivosti. Hotel »Pugled« kot edini lokal v tem kraju, ki lahko sprejme večje število občasnih in stalnih gostov, je vsakokrat delal s »polno paro«. Razumljivo je, da je bilo ob večjem navalu gostov, kot jih hotel lahko sprejme, večkrat preveč nervoze in tekanja za stvarmi, ki jih lokal nima, ni pa jih možno dobiti iz drugih krajev. Navzlic vsemu je hotel do lanskega oktobra ustvaril 170 milijonov dinarjev prometa in pred kratkim presegel letni plan za več kot 20 odstotkov. V primerjavi z letom 1962 se je lanski promet izredno povečal, vendar bolj na račun višjih cen, medtem ko se je količinski promet nekoliko zmanjšal. Ker pa Kočevje nima obrata družbene prehrane, je hotel oskrboval tudi okrog 400 rednih abonentov, zaradi česar je ustvaril manj skladov, kot bi jih lahko v Kaj bo s cenami živine? Živinorejski obrati družbenega sektorja, ki ne pridelujejo močne krme, imajo veliko izgubo pri pitanju govedi in prašičev. Močna krmila so draga in prirastek govedi komaj krije izdatek zanje, prirastek prašičev pa niti tega ne. Tako ostanejo nepokriti osebni dohodki, amortizacija in drugi poslovni stroški. Tudi predvideni regres na močna krmila ne bo rešil lega vprašanja. Izhod bo treba iskati prvenstveno v lastni proizvodnji močne krme, v izboljšanju tehnološkega procesa in v ukinitvi dogovorjenih cen za živino. M. S. danih možnostih. Celoten napi edek, ki ga je v zadnjih letih doseglo Kočevsko, pa zahteva v tem pogledu vidne iz-lx)ljšave, predvsem odkar je Kočevje povezano z ostalim svetom s sodobno cesto. Potrebno bo torej graditi še en hotel z ustreznimi zmogljivostmi, razen tega pa bo moral imeti še slaščičarno, kavarno, bife in nočni bar. O zamisli gradnje objekta in njenem financiranju bo letos na eni izmed sej prav gotovo razpravljala tudi občinska skupščina. Ker pa idejo podpirajo tudi nekateri okrajni in republiški predstavniki, je prav verjetno, da bo zamisel toliko prej uresničena. Vprašanje bo treba urediti čimprej. V letu 1962 je ostalo neplačanih 89 milijonov davkov Občinska skupščina Novo mesto je na seji 25. decembra potrdila letni davčni račun občine za 1962. Iz njega je razvidno, da je ostalo neizterjanih 14 odstotkov ali za 89,313.032 dinarjev davkov In taks, ki m jih bili občani in organizacije dolžni plačati občini. Poteg lega pa jc bilo v letu 1962 opravljenih fie «a okoli 34 milijonov dinarjev odpisov. Najslabše so občani plačevali takse, ki »o bite Izterjane le 81-odst. Mednje Štejejo sodne takse, takse na vprežnu vozila, na hibridno trto, delovno živino, stroje ln pilili,lino. Precejšen del neplačanih davkov gre pripisati sorazmerno pozno sprejetemu odloku o občinski dokla-dl od zemljišč. Uprava za dohodke Ima z Izterjavo davkov in taks mnogo odvečnega dela; kar 1120 rubežev, oprav-Ijcnih v letu 1962 pri občanih, ki so se ustavljali plačilu, pa občanom prav gotovo nI v čast. Ne pozabljajmo, da x denarjem za takse in davke prispevamo za šolo. z« Pot-*a cesto, zdravstveni d»m ln podobne ustanove, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju! ■ Splofau plovba Je aldrnila * ladjedelnico »Uljanik« pogodbo zgraditev petih linijskih ladij PD 81)00 ton nosilnosti. Ladje, ki Ji bo Splošna plovba dobila v le-HW7 in i »ao _ budo poganjali motorji z 9OO0 konjskimi močmi. Dodatni prispevek, toda ne za vse 27. decembra je zasedala skupščina Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Po živahni razpravi so člani skupščine med drugim sprejeli sklep, da se za leto 1964 predpiše stopnja osnovnega prispevka v višini 8 odst. in diferencirani dodatni prispevek od 2.75 odst. do 4 odst. Organizacije, ki v 9 mesecih lanskega leta niso presegle povprečnega stroška na zdravstveno zavarovanje enega aktivnega zavarovanca (brez nadome- stila plače porodnicam in opreme) 18.000 din, dodatnega prispevka ne bodo plačevale. Razen tega so organizacije, ki zaposlujejo manj kot 16 delavcev, oproščene plačevanja dodatnega prispevka. Delovne organizacije, ki imajo zaposlenih več kot 15 delavcev in ki presegajo povprečni strošek, pa morajo dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačati. Tak prispevek je bilo treba predpisati zato, ker se zaradi povprečno niz- kih osebnih dohodkov zbere manj prispevkov na aktivnega zavarovanca kot v SRS, stroški zdravstvenega zavarovanja pa so v komunalni skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto zaradi raztrese-nosti organizacij večji. Povprečni osebni dohodki delavcev so za okoli 10 odst manjši od republiškega povprečja, kar je posledica dražje investicijske izgradnje, ki odteguje od dohodka velike anuitete za odplačevanje investicijskih kreditov. člani skupščine so v razpravi poudarili, da bi bilo prav, če bi republiški Zavod za socialno zavarovanje pomagal pokrivati stroške zdravstvenega zavarovanja, ki so zaradi navedenih razlogov le pre-občutni za organizacije na področju skupnosti Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto. Do kdaj na Vinicah nov transformator? Vasi Vinice in Zapotok pri Sodražici imata slab električni tok. Ob večerih žarnice komaj brlijo. Veliko električne energije porabi tekstilna tovarna v Jurjevici, na tamkajšnji transformator pa so vezane Vinice in Zapotok. Elektro v Kočeivju je zato sklenilo, da bo na Vinicah zgradilo poseben transformator. Železno konstrukcijo za to napravo so pred tedni že pripeljali, tudi jamo so izkopali, vse pa je ostalo na pol poti. Pričakujejo, da bodo zamujeno nadoknadili spomladi. —R Odkup volov je zastal Zadnji predpis o dogovorjenih cenah za živino je v žužemberškl kmetijski zadrugi popolnoma zavrl odkup volov. Od izida predpisa je zadrugi uspelo odkupiti le enega vola, medtem ko jih je v istem času leto dni prej odkupila 158! Ker dogovorjene cene v nekem smislu izcuačujejo vole g kravami, ponujajo živino-rejci predvsem krave, vendar to zadruga s svojim načinom gospodarjenja preprečuje. Odkar so izšli predpisi, so se v Suhi krajini pojavili zasebniki z Blok, ki kupujejo vole ln krave kar v hlevih. Upravičeno se sprašujemo, koliko časa bo še veljal ta res togi predpis o cenah? M. S. Odslej tudi pogodbe-no pitanje telet V žužemberškl zadrugi so v zadnjem času sklenili večje število pogodb za pitanje telet. Predvidevajo, da bb okrog 30 odstotkov kmetovalcev tega področja pitalo teleta od 180 do 200 kg žive teže. Pogodbeno pitanje pride v Suhi krajini še zlasti v poštev, ker kmetovalci zaradi oddaljenosti potrošniških središč ne morejo prodati mleka. Zadruga je pripravljena kmetovalce - pogodbenike oskrbeti s posnemal-niki. Živinorejci bodo na t« način mleko potrošili za pitanje živali, smetano pa predelali v surovo maslo- M. S. Gardisti čestitajo Dolenjski fantje, kd služijo vojaški rok pri Titovi gardi v Beogradu, čestitajo vsem delovnim ljudem iz domačih krajev za novo leto, hkrati pa pošiljajo tople novoletne pozdrave vsem svojcem. Jože Zupanči«, Joite Mavser, Alojz Jarc ln Vinko Grli«. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO imv V leto 1964 stopamo z zavestjo, da se moramo v bodoče še bolj truditi za kvaliteto naših vozil in za povečanje proizvodne storilnosti, če hočemo izdelati 8 avtomobilov na dan, kar smo si postavili za smoter v novem letu. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM 2ELIMO NOVIH USPEHOV, DELOVNIM LJUDEM NAŠIH OBČIN PA MNOGO OSEBNE SREČE IN ZADOVOIJSTVA! &t- l (119) DOLENJSKI LIST 3 PISMA UREDNIŠTVU ■___ ■_ NE ZA DOLARJE NE ZA FUNTE... Tovariš urednik! Sneg je iznenadil tudi prodajalce obutve v Črnomlju. Do letos so še vedno zmogli moške visoke čevlje, letos pa, ko so strokovnjaki napovedovali milo zimo, jih niso dosti nabavili. Zdaj ni visokih čevljev dobiti za noben denar. Trgovci tolažijo svoje odjemalce, da jih dobijo kasneje, proti pomladi, takrat pa ne bo več snega in ne odjemalcev. Pomagamo si z gumijasto pbutvijo, vsak dan pa se jezimo nad črnomaljskimi trgovci, ki niso znali pravočasno nabaviti dovolj timskih čevljev. VINKO MIKETIC, Tribuče 30 p. Črnomelj KAKO PRITI IZ KOČEVJA V 0SILN1C0? Tovariš urednik! To vprašanje si zastavlja potnik, ko hoče pozimi iz Kočevja pripoto-vati v Osilnico. Avtobus,, ki pelje na progi Ljubljana—Kočevje—Osilnica, pride zdaj samo do Broda na Kolpi oziroma 22 km daleč od Osilnice. Z Broda na Kolpi gre cesta najprej proti čabru in Ge-rovemu, torej 13 km po ozemlju SR Hrvatske, ta del ceste v delniški občini pa kasno splužijo ali pa ga sploh ne. Letos npr. j& cesta tako slabo splu-. žena, da avtobus ne gre na ozemlje Hrvatske. In koliko škode nastane vsako zimo zaradi neprevoznosti? Spomnimo se lanske zime, ko avtobus Ves februar ni vozil, šolarji, ki se vozijo z osilni-škega področja v šolo na Faro, so imeli poleg rednih počitnic še mesec dni dodatnih. Tudi trgovci in gostinci, pa tudi potrošniki so občutili posledice. Skladišča so bila prazna, nekaterih artiklov pa sploh niso dobili. In vse zaradi tistih nespluženih 13 km! Pravi val navdušenja je »prožil v Osilnici džip, ki je od časa do časa pripeljal pošto. V starih časih je tu pošta zamudila največ dan, potnik pa je prišel v Osilnico, četudi s sanmi. Spričo vsega tega ni nič čudnega, če človek tu in tam ujame pripombo, da so v Kočevju pozabili na Osilnico in da prihajajo tja le davke pobirat. JOSIP OZURA, Kočevje, Cesta na stadion 1 0 NABIRALNIKU V ŠMARJU PRI SEVNICI Tovariš urednik! V Šmarju, ki je približno pol kilometra oddaljeno od sevniške železn>ii\'ie postaje, imajo na poslopju gostilne »Na križišču« poštni nabiralnik. Nekega dne sem okoli 12.30 vrgel vanj pismo, kasneje pa sem v trgovini izvedel, da pismo tistega dne ne bo šlo naprej. Pismonoša, ki raznaša pošto po Šmarju, pobira pošto iz nabiralnika samo dopoldne. Ce uslužbenec pošte res ne more dvakrat na dan pobirati pisem v Šmarju, ki je industrijsko središče Sevnice, bi lahko vsaj eden izmed pismonošev, ki pelje pošto na večerni vlak ob 19.15, izpraznil tudi nabiralnik v Šmarju in izročil pošto ambulantni pošti v vlaku. Ker je verjetno še več takih, ki so pisma oddali, mi- sleč, da jih bo naslovnik že drugi dan prejel, v resnici pa so ostala v nabiralniku, prosim upravo pošte v Sevnici, če bi lahko to stvar uredila. STANKO SKOCIR Loka pri Zidanem mostu KOMAJ SEM KUPIL MOŠKE ČEVLJE! Tovariš urednik! Pred novoletnimi prazniki sem nekajkrat obiskal novo meške trgovine, da bi si kupil visoke moške čevlje. Preden sem jih dobil, so se mi podplati pošteno obrabili. Zato sem se naposled le vprašal, zakaj je bilo treba odpreti toliko vrat. Tiste dni je moške zimske obutve naglo zmanjkalo. Kamorkoli si se obrnil, so ti rekli, da so čevlje naročili, da pa niso pričakovali tolikšnega zanimanja potrošnikov. Tak odgovor je bil nedvomno precej zmoten. V do koz naj povem, da so se v soboto pred Novim letom v neki prodajalni na Glavnem trgu ljudje s komolci prerinili do pulta, na katerem je bila nova pošiljka. Vendar je prihajala pretežno ženska obutev. Vrsto dni ustreznih moških čevljev (nizkih škornjev) še kasneje ni bilo moči nabaviti. Ne glede na tiste maloštevilne pošiljke, ki so kanile med potrošnike in se razgu-bile kot kaplje v morju, je treba vendarle ugotoviti nepripravljenost trgovine, da bi zadovoljila kupca. To potrošniki občutimo zlasti, kadar se bližajo prazniki. Morda bi le kazalo, da bi trgovci vsaj od časa do časa prisluhnili tudi takim in drugačnim pripombam in nam omogočili, da bi prej prišli do iskanega blaga. JANEZ LIPCA Novo mesto BREZOBZIRNI VOZNIK Tovariš urednik! Ko sem 25. decembra okrog 9.30 pešačil /proti Gotni vasi, me je dohitel tovornjak podjetja »Standard« iz Novega mesta. V tem trenutku-je naproti pripeljal avtobus podjetja »Gorjanci«. Čeprav voznik tovorjaka Košmrl ni imel prednosti, je pri srečanju pritisnil na plin in zdrvel proti meni. Skočil sem s ceste v okrog 80 cm globok sneg. Za to, da sem se mu umaknil, je žugal s pestjo in preklinjal. Prav bi bilo, če bi take voznike prometni organi ostreje kaznovali. N.J. Podružnični odbori SZDL v Sušjem? Svojčas je bila organizacija SZDL Susje med zelo delavnimi in je požela nekaj dobrih uspehov. V zadnjem času pa se odbor poredko sestaja. Očitno Je tudi, da vpliv SZDL v nekaterih vaseh slabi in tudi članarina ni povsod pobrana. Krajevna organizacija Sušje zavzema precejšnje območje, zato bi bilo nemara prav, če bi izvolili podružnične odbore za vsako vas. —R Dejavnost ZK moramo nenehno prilagajati novim razmeram (Nadaljevanje s 1. strani) mo sicer zašli v enostranost. V zvezi s tem vprašanjem se moramo vprašati, ali pri svoji aktivnosti vselej dovolj upoštevamo to, da pravilno uporabljamo avtoriteto Zveze komunistov, ali jo uporabljamo pri tistih vprašanjih, kjer je to nujno upravičeno. Povsod tam, kjer nastajajo umetne tvorbe (v integraciji itd.) pod pritiskom rx>litičnih forumov, se pravzaprav nepotrebno zapravlja avtoriteta Zveze komunistov, kot se zapravlja tudi tam, kjer ni dovolj borbenosti in načelnosti pri delu. A. Ranković je rekel, da je po pismu izvršnega komiteja CK ZKJ in govoru tovariša Tita v Splitu opaziti manj negativnih pojavov, nato pa je nadaljeval: »Izkušnja nam je pokazala, da se negativni pojavi močneje pokažejo, brž ko popusti naša politična budnost in aktivnost. Ti pojavi vsakodnevno izvirajo iz protislovij našega družbenega razvoja, in če zavestne sile ne bodo nenehno aktivne, se lahko v določenih okoljih vnovič pokažejo. To pravim tudi zato, ker se tu in tam dogaja, da ne pretresamo vseh rezultatov, ki smo jih dosegli. V praksi si prizadevamo za nekaj, česar ni zmožen vsakdo, za to, da bi bili odkriti in ostri do vseh pomanjkljivosti v našem družbenem življenju. Hkrati pa moramo govoriti o naših uspehih in jih poudarjati. Le-ti niso majhni. S prizadevanjem naših' delovnih ljudi smo veliko storili. O tem očitno pričajo rezultati iz leta 1963 na vseh področjih.« Nekateri negativni pojavi na področju kulture A. Ranković je nato govoril o izvajanju načel nove ustave in poudaril, da mora imeti vse to tudi določen vpliv na dejo ZK in drugih družbeno-polltičnih organizacij. Novi mehanizem nam še bolj kot poprej omogoča, da se neposredneje izrazi vloga vseh subjektivnih sil na področju družbenega življenja. Izgradnjo in celotno dejav- nost ZK moramo nenehno prilagajati tem novim razmeram. V tem smislu je zelo aktualna razprava o organizacijskih oblikah organizacij ZK. Treba bi bilo po-gurnneje izkoriščati dane in iskati nove organizacijske oblike, ki bi ustrezale sedanji stopnji razvoja sistema samoupravljanja. Vemo, da številni komunisti, ki živijo v organizacijah na terenu kot tudi v ustanovah, z aktivnostjo teh organizacij niso zadovoljni, vendar lahko to spremenimo samo s skupnimi prizadevanju in z iskanjem tistih najboljših oblik aktivnosti in organiziranja, ki ustrezajo našemu demokratskemu mehanizmu, družbenim odnosom pri nas in položaju človeka v sistemu družbenega samoupravljanja. Ena izmed resnih slabosti pri delu vodstev je po besedah A. Rankoviča ta, da se komiteja v določenih področjih premalo in neustrezno ukvarjajo s posameznimi problemi. Dokaj resne slabosti se v zadnjem času še vedno kažejo na kulturnem področju. Nekateri organi družbenega samoupravljanja v kulturi in komunisti gredo čestokrat molče prek idejno škodljivih reči na tem področju, zaradi česar bo treba storiti nekaj drugih ukrepov. Družbeni kulturni delavci bi se morali bolj angažirati, da bi natančneje spoznali, kaj je treba spremeniti, kako je treba združevati pobudo posameznikov in kolektivov z interesi družbe. Določeni pojavi na področju kulture ne pomagajo niti samoupravljanju niti socialistični demokracija niti individualnemu umetniškemu ustvar-janju.t Tem pojavom samim po sebi morda ne bi bilo treba posvečati veliko skrbi, če pa bi se pomnožili, če bi se povezali z drugimi negativnimi manifestacijami, bi lahko bolj škodovali, kot se zdi na prvi pogled. A. Ranković je nato dejal: »Iz našega tiska ste zvedeli, da je sodišče v Sarajevu prepovedalo prikazovanje filma »Mesto« in da je jami tožilec v Novem Sadu sprožil postopek za prepo- ved razpečavanja nekega romana. Vsekakor ti ukrepi niso dobri, čeprav so navsezadnje upravičeni. Vendar pa tudi ne bi prišlo do tega, če bi komunisti v organih družbenega samoupravljanja v teh producentskih in založrriskih podjetjih zavestno in pravočasno opravili svoje delo. Te ukrepe so hoteli nekateri samozvani »bojevniki« za »svobodo usbvarjanja« v delu časopisja in publicistike ceneno, senzacionalistično prikazati v nepravi liuča kot grob napad birokratizma na svobodo umetniškega ustvarjanja.« Pred nami je velikansko delo A. Ranković je na koncu govora dejal, da se bo moral z vsemi temi vprašanji na določen način ukvarjati tudi VIII. kongres Zveze komunistov. O datumu in dnevnem redu kongresa bodo kmalu sklepaM na plenarni seji CK ZKJ. »Pred nami je velikansko delo,« je dejal A. Ranković, »da vsestransko ocenimo pot in pridobljene izkušnje od VII. kongresa dalje, da analiziramo vsa področja našega družbenega razvoja, da bi pravimo spoznali tudi naše prihodnje naloge. Na vso aktivnost, ki se bo razvijala v Zvezi komunistov (mislim na predvolilne konference in drugo), ne bi smeli gledati kot na zadoščenje statutarnim obveznostim. Ta aktivnost bo nedvomno prispevala k razvijanju celotnega idejnega, organizacijskega ln političnega dela. Vse to pa pomeni, da bo v prihodnjem letu dejavnost naše zveze še živahnejša in bogatejša in da bodo že priprave na VIII. kongres prinesle nove spodbude za vse naše družbeno življenje.« Potujoči kino Kočevje obvešča Ze \ dvakrat zapovrstjo se je zgodilo, da nismo prejeli filmov od distributerja »Filmoteka 16« iz Zagreba. Filme so nam vsakokrat poslali iz Zar grcba že v četrtek zjutraj, v Kočevje pa so prispeli šele v ponedeljek. Dokler se to ne uredi, smo prisiljeni prenehati s predstavami. Ko bodo razmere urejene, bomo takoj nadaljevali s potujočim kinom. Delavska univerza Kočevje Posvetovanje o krajevnih skupnostih v Ribnici Konec 1963. leta je bilo v Ribnici posyetovanje o predlogu statuta krajevnih skupnosti. Na posvetu so se pogovorili o nalogah in delu bodočih krajevnih skupnosti, o njihovem območju, načinu fiinanairanja in drugem. V razpravi je prevladalo mnenje, da bi krajevne skupnosti ustanovili v Ribnici, Sodra-žici, Loškem potoku. Dolenji vasi, pri Gregorju in morebiti še na Gori in v Velikih Poljanah. V zadnjih dveh krajih bi jih ustanovili le, če bodo možnosti za to. V živahni razpravi se je izoblikovalo več tehtnih sklepov. Ugotovili so, da je zdaj najpomembneje skrbno izdelati osnutke statutov, nato pa bo Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Tone Slobodnlk, Tone Zbili, Dragica Ančik, Marija Lasič, Branimir Gajskl, Franc Grum, Peter Kastellc, Martin Arh lz Cestnega podjetja Novo mesto; Jote Mlnallć, Alojz Legan, Peter KumelJ, Milan Mirtio, člani kolektiva Novoles, Soteska; Marija Kon-ček, Anica GimpelJ, Ana Gnldovec, člani kolektiva Novoles, Straža; Adolf Mavrovlč, član kolektiva Peknrlia. Novo mesto; Jožefa Mavsar, gospodinja z Velikega Slatnika; Janko Repovž, član kolektiva Gradbeno podjetje Sava, Videm-Krško; Leopold Pauček, posestnik lz Podgore; Jože Benkovlč, član kolektiva Kombinat Straža. Družbeni plan za 2 odst. presežen Po približnih ocenah 90 družbeni plan za 1963. leto v sevniški občini presegli za okoli 2 odstotka. Celotni dohodek občine se je v primerjavi z letom 1962 povečal od januarja do konca septembra za 36 odstotkov, narodni do hodek pa za 43 odstotkov. Vzporedno s povečevanjem dohodka je naraščalo tudi število zaposlenih. V primerjavi z letom 1962 se je njihovo število povečalo za okroglo 20 odstotkov, kar je precej več, kot je predvideval plan. Močno je narasel tudi družbeni brutoprodukt v družbe nem sektorju gospodarstva. Plan za 1963 predvideva pove čanje za 25,8 odstotka, po oceni tričetrtletne realizacije pa bo to povečanje znašalo 37,6 odst. Tako bo planirani celotni dohodek presežen za 7,4 odst., kar je dokajšen uspeh. Kočevje: nova avtobusna linija Pred nekaj dnevi je SAP Ljubljana uvedel na cesti Kočevje—Ljubljana novo avtobusno progo. V dosedanjem voznem redu je bila občutna praznina popoldne od treh do osmih. Novi avtobus odpelje iz Kočevja ob 17.30 In je ob 19. uri v Ljubljani, vrača pa se ob 20,30 in je v Kočevju ob desetih zvečer. treba uskladiti dejavnost med skupnostmi. To bo nujno zlasti takrat, ko bodo pristojni organi dodeljevali sredstva. Slišati je bilo predlog, naj bi v občini ustanovili poseben sklad za potrebe krajevnih skupnosti. —R— Dedek Mraz v Kočevju V Kočevju so skok v novo leto praznovali slovesno kot morda se nebeno leto doslej. Dedek Mraz se Je najavil že precej prej z obilnim snegom, s čimer Je ustregel smučarjem ln otrokom, vsem drugim pa Je napravil precej sitnosti. Letošnje praznovanje novoletne Jelke Je v mestu organizirala mestna stanovanjska skupnost ln pripravila za najmlajše bogat program. 28., 29. in 30. decembra Je bil v dvorani množičnih organizacij novoletni sejem, poleg tega pa so bile tam Številne kultumo-za-bevne prireditve. Vsak dan Je nastopal dedek Mraz, predvajali so filme lz dežele pravljic in pripovedovali pravljice. Nastopili so tudi pionirji Sole Mirka Bračlča ter učenci glasbene Sole iz Kočevja. V ponedeljek so nastopili tudi kočevski lutkarji z igrico Meh za smeh. Dedek Mraz Je tokrat obiskal tudi podjetja ln Sole, dedek Mraz Cestnega podjetja iz Novega mesta pa je z avtomobilom obiskal cestarje. Ribniški dedek Mraz je trikrat potoval skozi Ribnico in se ustavil v gradu, kjer Je spregovoril zbranim otrokom, obiskal pa je tudi Sole v Ribnici, Dolenji vasi ln Sodražici. niso jih pozabili; Občinski odbor Združenja borcev NOV in vo-jaSkih invalidov iz Novega mesta je po že ustaljenem običaju tudi 31. decembra 19G3 obiskal vse bolnike, člane obeh organizacij, ki se zdravijo v novomeški bolnišnici. Predstavniki so razdelili približno 70 daril in svojim članom iz srca zaželeli zdravja in sreče v novem letu ter skorajšnjega okrevanja. Solze v očeh, zahvala in iznenađenje pri bolnikih so pričali, da so veseli pozornosti, ki jim jo izkazuje njihova organizacija, in tega, da se jih je spomnila na ta dan. Vsakomur izmed obdarova-nih je prav gotovo mnogo več kot darilo, ki ga je dobil, pomenila zavest, da v bolezni ni pozabljen. — Na sliki: vojni vdovi Ani 2ura iz Družinske vasi, ki se zdravi na pljučnem oddelku, so se orosile oči, ko je sprejemala darilo, glas pa se ji je pretrgal od ginjenosti, ko je rekla: »Hvala, hvala, saj ni bilo treba ...- DOLENJSKI LIST Št. 1 (719) „Fantje, stopite v hišo!" 20 let ni moglo zamegliti spominov n.a borce XIV. divizije — Obisk na Suhorju, Jugorju, v Dragomlji vasi in Bušinji vasi ob 20. obletnici zgodovinskega pohoda na štajersko se je spremenil v ljudsko slavje, ki bo še dolgo ostalo zapisano v srcih preživelih borcev in prebivalcev Približno 400 preživelih borcev zgodovinskega pohoda XIV. divizije na Štajersko potuje s slavnosti, ki je bila v soboto, 4. januarja, v Ljubljani, v 10 avtobusih proti Beli krajini. Po 20 letih se vračajo v naročje pokrajine, ki je v partizanski govorici pomenila toliko kot bajka o sreči. V Dragomlji vasi, na Suhorju, na Jugorju in v Bušinji vasi jih pričakujejo stotine kmečkih domov. Odprla se bodo vrata kmečkih hiš, odprla srca prebivalcev, ki bodo v spomin na težke, toda slavne dni pred 20 leti sprejeli svoje borce tako, kot so jih sprejemali v dneh revolucije. Fantje v avtobusih vedo, kaj je Bela krajina, še danes so jim živo v spominu njeni odkriti in gostoljubni ljudje. Mnoga izmed njih se od pohoda štirinajste niso več vr-niild sem. Današnje srečanje bo zato toliko večje doživetje. Segav pogovor, tako značilen za partizanske enote, se odvija že vso pot od Ljubljane sem. Beseda, polna vedrega humorja, preskakuje od sedeža k sedežu, od ust do ust, vsakdo kaj pridane in doda. — Ta cesta, poglej jo, kako je gladka! Zaslužili so jo Belokranjci! — meni nekdo o asfaltni cesti čez Gorjance. Ca se razdalja med avtobusi malce poveča, je takoj slišati glasove: — Zveza! Zveze ni! Pazi na zvezo! — Pridušen smeh spremlja takšne opazke. Nekoga od udeležencev boli zob. Vse reke tipajo po žepih, da bi našle kakšno tableto ali prašek, po brezuspešnem iskanju pa je slišati komentar: — Kdo je komandant? Kje je saniteta? Kakšni komandanti pa so to, da še sanitete nimamo s seboj? — In spet zadoni po avtobusu sproščen smeh. Marsikatera pikra je izrečena na račun intendantov, ki se kljub temu v svojih sedežih bohotno šopirijo in govore: — Fantje, v Bell krajini smo vam pripravili takšno menažo kot že dolgo ne! Nič se ne bojte! Včasih so nam sanitejcl ves »šnops« sproti pobrali, danes, po -20 letih, Pa bo tudi kačje sline dovolj! Ko zdrkne avtobus skoz! prvi slavolok z napisom »Dobrodošli, borci slavne XIV. divizije!« zadonijo -vzkliki: — Fantje, tukaj se začenja Bela krajina! — Prebivalci, ki hitijo na slavje v Suhor, mahajo v pozdrav, vzklikajo ln se nasmihajo. Radost zaliva srca, ko se po 20 letih boroi spet vračajo v Belo krajino. Suhor je v zastavah in v mlajih, godba igra partizanske koračnice, streli možnar-jev donijo v zrak,. XIV. divizija pa zapušča avtobuse in se približuje spomeniku. Domača dekleta pripenjajo rdeče nageljne z rožmarinom, gospodinje so se pomešale med fante ia ponujajo vino ter žganje za prvo okrepitev... t Prisrčen pozdrav domačinov Predsednik občine Metlika Franc Vrviščar pozdravlja borce in iz zvočnikov donijo besede: — Srečen in vesel sem, da lahko vas, borce XIV. divizije, po toliko letih pozdravim v naši sredi, tu v Beli krajini. 2elimo sd takšnih srečanj, želimo zato, ker se ob njih spominjamo slavne preteklosti, ker lahko, ko jo primerjamo s sedanjostjo, u-gotovimo, koliko smo naredili. 20 let je dolga doba, po naših domovih pa še živi spomin na vas. Naši ljudje, zlasti pa naše partizanske mamice, se vas ln vaših komandantov neredko spominjajo in govorijo: »To so bili zlati fantje, ko bi le še prišli med nas!« Z ljubeznijo in materinsko skrbjo krasijo grobove padlih. Prepričani smo, da tudi vi niste pozabili Bele krajine in nas, njenih prebivalcev, saj so Mi naše poznanstvo, prijateljstvo in bratstvo skovani v ognju revolucije, med treskanjem granat, v najtežjih dneh, ko je kri borcev za svobodo pojila našo zemljo. Za prisrčni sprejem se je v imenu borcev štirinajste zahvalil njen komandant Jože Kranjšek-Vasja. Poudaril Je, da je pojem Bela krajina pomenil borcem isto kakor dom, da so k njenim ljudem prihajali na počitek in se nato sveži in spočiti spet vračali v boje. — Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da se je štirinajsta pred svojim zgodovinskim pohodom na Štajersko ustavila prav v Beli krajini, — je nadaljeval komandant Vasja. — Takrat smo se zadnjič srečali z vami in se naužili vaše gostoljubnosti, oboje pa se je v naših srcih spremenilo v svetal spomin zlasti v dneh težkih pohodov po štajerski. V imenu borcev štirinajste je komandant Vasja kot skromno zahvalo prebivalcem Bele krajine izročil 600 tisoč dinarjev za gradnjo su-horske šole. Delegacija štirinajsta je nato položila venec pred suhorski spomenik padlim. Stopimo z Bračičevci v Bušinjo vas! Udeleženo! iz šercerjeve brigade so po slavju ostali deloma na Suhorju, nekaj jih je odšlo v Jugorje; Tomšičeva brigada je odšla v Dragomljo vas, Bračičeva v Bušinjo vas. Iz teh krajev so enote XIV. divizije pred 20 leti odšle na pohod. V kmečkih domovih Jugorja, Suhor-ja, Dragomlje vasd in Buši-nje vasi je bil tega dne praznik. V sveže poribanih hišah je dišalo po poticah, po mesu in mnogih drugih dobrotah. V vaseh so iz tal zrasli s praporci okrašeni mlaji, med katerimi so se belili napisi z dobrodošlicami, gospodinje so prihajale pred hišna vrata, dvigale dlan nad oči in gledale v snežno planjavo, če fantje že prihajajo. Mladi rod se je skupaj z gospodarji zbral ob vhodu v vas in pričakoval brigado, ki se po dvajsetih letih vrača v goste ... Stopimo z borci Bračičeve v Bušinjo vas in jih spremijajmo na njihovem obisku. Stopili so iz avtobusov in se pomešali med vaščane. Stiski rok, vzkliki veselja, tu in tam rosa v očeh. Pionir-ček, z veliko triglavko in še večjo petokrako na njej, izreče dobrodošlico. Pionirji zapojo pesem, tisto partizansko, ki je bodrila ln krepila ... Borci pritegnejo, gospodarji zapojo z njimi in nad Bušinjo vasjo zađoni Himna štirinajste. Program je kratek, toda prelep in v srca je segel. Gesla: »Živeli naši borci osvoboditelji! Živela XIV. udarna divizija! žival vrhovni komandant Tito!« ki jih je kot v davnih dneh tudi tokrat zalklical ženski glas ene izmed prisotnih gospodinj, so pripomogla k še boljšemu partizanskemu vzdušju. Vaški odbornik pa že vabi fante, naj se tako kot nekoč razdelijo po hišah. Komandant Gedžo je šel od hiše do hiše Fantje ugibajo, kje je bil štab brigade, kje II. to kje III. bataljon, toda v Bušinji vasi se ne znajdejo več. »Vodovod in elektriko smo dobili po vojni!« razlaga nekdo s ponosom v glasu. Vsa vas povprašuje po komandantu brigade Francu Bobnarju, ki ga vsi poznajo pod imenom Gedžo. Pri Pusičevih se je tako kot nekdaj nastanil štab brigade, Gedžo pa je vzel v »patrolo« tri zastavne spremljevalce in hodi od hiše do hiše to se rokuje. Nikjer ni zadrege, fantje iz XIV. so domači kot nekdaj, kmalu zadonijo glasovi harmonike, slišati je vriske in tudi strefld zadonijo. Pri Starihovih drobi nekdanji bataljonski intendant Tone Knaus takšne, da vsi pokajo od smeha, nekdanji partizanki Ančki in Slavka — zdaj sta obe poročeni — v pogovoru s Stari-hovo mamo obujata spomine, kako sta v »ta mali kuh-ni« prali perilo... Pri zlo- garjevih pripoveduje Bogo Krenftič, brigadni orožar Bračičeve, kako so se tolkli pri Graški gori to. Belih vodah na Štajerskem. Pogovor, skozi katerega sfl prepletajo spomini, se ji prav tako razvil pri Krašev« čevih, pri Tomčevih in po vseh drugih hišah. Ura beži to vse prehitro je prišel čas odhoda. Stiski rok, vabila, vzkliki: »Fantje, pridite! Spomnite se nas. zdaj ko je cesta gladka!« In brigada odhiti z avtobusi proti Metliki. — Srečanje XIV. divizije t drago Belo krajino je bilo takšno, kot le more biti prar ardk, kadar se ljudstvo in njegova vojska spet srečata kot nekoč v trdih, najslavnejših letih! Partizanki Anica Gregorič in Slavka Krenčič, obe iz Ljubljane, sta se ob srečanju na Suhorju komaj spoznali. To je razumljivo, saj je minilo že dobrih 18 let, kar sta se razšli in nehali deliti partizanske težave. Razgovor, ki se je razpletel nato pri Starihovih v Bušinji vasi, pa je bil zelo živahen. Komandant Bračičeve brigade Franc Bobnar-Gedžo je obšel vso vas in se pozdravil z vsemi domačini. Na sliki: v roko mu sega Neža Kraševec iz Bušinje vasi, ki je v boju izgubila 4 sinove DOKAZ MOČI IMAŠE REVOLUCIJE (Nadaljevanje s 1. strani) ril, kako odločilno vlogo je imela Komunistična partija Jugoslavije pri organizirani in politično pravilno vodeni borbi naših narodov za svobodo. Z velikimi žrtvami in težkimi izgubami, je nadaljeval tovariš Kraigher,-so enote XIV. divizije dosledno uresničile nalogo, ki so jo dobile od takratnega političnega in vojaškega vodstva slovenskega naroda. Velike žrtve tega legendarnega pohoda nam nalagajo dolžnost, da tudi v bodoče z enako vnemo izvršujemo naloge pri nadaljnjem razvijanju socialistične preobrazbe naše družbe. 20-letnico legendarnega pohoda XIV. divizije pa moramo povezati tudi z reševanjem naših današnjih nalog. Tovariš Kraigher je podčrtal tudi dolžnosti družbe do tistih borcev, ki so za svobodo in uspešno socialistično preobrazbo naše družbe y težkih letih osvobodilni borbe iz dneva v dan izpifc stavljali svoje življenje'. Imamo možnosti, da tem, zaslužnim borcem družba nudi tako življenje, kot sd si ga zaslužili s svojim zvestim delom za razvoj današnje družbe. Prav rejf publika Slovenija je ena tistih, ki je prva ustvarili pogoje, da lahko res d# stojno reši tudi te probleme svojih borcev. N« gre za vprašanje prlvil* gijev za te borce, ampaft za vprašanje dostojnegjj življenja, ki ga naše ljuq> stvo po 20 letih naporne socialistične graditve g* tovo lahko zagotovi teni pionirjem socialističnega^ razvoja skupnosti narodo«* Jugoslavije. Zvestoba 66 revolucije pa hkrati nala? ga nekdanjim borcem dolžnost, da z vso odlot» nostjo pomagajo pri izgradnji današnje družbe. Vlado Mišica-Miha: 1 Zavzetje Ribnice na Pohorju Prvi proletarski udarni bataljon »Toneta Tomšiča«, ki ga je 1. junija 1942 ustanovil GŠS, je bil jedro prve slovenske proletar-ske udarne brigade »Toneta Tomšiča«, ustanovljene 16. julija 1942 v vasi Cesta na Kočevskem. Borbena Ljubljana je proletar-cem pripravila bojno zastavo, ki pa je Lahom prišla v roke, preden so jo tomšičevci videli. Dober mesec po ustanovitvi je brigada spremenila ime v 1. SNOUB »Toneta Tomšiča«, kot se je pozneje uradno imenovala vse do priznanja njenega prvotnega naziva. Ustanovitev prve proletarske brigade je bila velikega pomena za večanje učinkovitosti in udarnosti slovenskih partizanov. V Tomšičevi se je izšolala večina naših najboljših vojaških in političnih kadrov, juriš tomšičevcev pa je postal vzor vseh naših brigad. Topla reber, Jelenov žleb Jeseni 1942. Zumberak, Suha krajina, Krim in Mokre, Čatež, Osredek, Rajhenau, Bo-jancl, Trebnje, Verd ln Mač-kovec — to so kraji največjih zmag Tomšičeve brigade pred kapitulacijo Italije, ko Je pri Ribnici in Kočevju razorožMa skoraj tri divizije Lahov. Nato je v zaletu uničila belogardiste v Velikem Osojniku in Zapotoku, kar je bil prvi pogoj za zavzetje bclogtirdističnc trdnjave na Turjaku. Sledili so boji okrog Rakeka, prvo uničenje štam-pcftivega mostu, boji na Ma-šunu in kljubovanje VI. nemški ofenzivi. Po ofenzivi ja s sodelovanjem ostalih enot XIV. divizije uničila postojanke Grahovo, Velike J.-.išče in delno Kočevje. V času pohoda XIV. divizije je izvedla večino najhujših probojev, kot: na cesti In progi Zagreb—Karlovac, pri Zlataru, uničila je nemško kolono pri Planini, Seno- vo, proboj na Lindek in o-bramba gradu, proboj na Pohorju, boji na Basališču, Gra-ški gori, proboj pri Ravnah in borbe na Štaknah in Belili vodah. Po ofenzivi je uničila postojanke Moravče, Sentjurij, dvakrat Šmartno ob Paki, Letuš, Ribnico, Mariborsko kočo na Pohorju in Vojnik. Med njenimi uspehi so tudi: uničenje avtokolon na cesti Lukovica—Krasna, pri Novi Štifti in pri Kamniku, borbe pri Rakitovcu, Šmihelu, Pohorju, Zavodnjah ter dve najhujši bitki na štajerskem — na Razborju in pri Cernivcu; vzdržala je vso težo nemške ofenzive 194115 na štajerskem, ob kapitulaciji Nemčije pa razorožila od vseh brigad največ sovražnikov ter bojevala zadnjo najhujšo bitko II. svetovne vojne v Evropi 13. in 14. maja 1945. Odličen vojaški kader, taktična in manevrska sposobnost, udarnost in nczlomlji-vost, uničujoč in za sovražnika nevzdržen juriš ter popolno izpolnjevanje borbenih povelj višjih štabov, to je Tomšičevi brigadi prineslo sloves celo pri okupatorju, saj so jo leta 1944 Nemci na štajerskem imenovali »Železna brigada«, še bolj pa jo je -cenilo naše ljudstvo in vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, ki jb je odlikovalo z redom narodne osvoboditve. Skoraj teden dni je Tomšičeva brigada operirala na sektorju Graška gora—Paški' Kozjak, kjer je 16. in 17. avgusta 1944 izvršila dve uspešni akciji. Zlasti pomembna je bila druga, ko je brigada uničila tovorni vlak, pobila 28 Nemcev in ujela 3 Nemce, zaplenila 2 puško-mitraljeza, 26 pušk, 3 pištole in mnogo streliva. 21. avgusta je brigada dobila nalogo, da se ponoči prevrže na področje Ši-klarice na Pohorju. Brigada, ki je tedaj taborila pri Sv. Mohorju nad Sp. Doličem, je to nalogo izvršila v jutranjih urah, ker je do šikla.rice skozi Mislinjsko grapo le okrog štiri ure hoda. V štabu brigade smo sklepali, da nam bo štab divizije poveril napad na nemško postojanko Ribnico na Po_-horju. Ta postojanka nam je bila že dolgo trn v peta, pa tudi brigadni obvešča-valoi so že poprej dobili nalog, da o tej rx>stojanM z bero čim popolnejše podatke. Nfiše predvidevanje se je uresničilo, kajti žd naslednji dan je štab XIV, divizije dal nalog, da mcf-ra Tomšičeva v noći med 22. in 23. avgustom 1944 uničiti nemško postojan* ko Ribnico, šercerjevfl, brigada pa postojanko šentlovrenc na Pohorju. Takoj nam je bilo jasno, da gre za zelo važno nalogo, saj sta ti dve postojanki služili Nemcem kot izhodni točki za razne hajke proti partizanskim enotam in bolnišnicam na Pohorju, hkrati pa kot bočno zavarovanje sovražnikovih komunikacij V dnevno povelje. To povelje zaradi izredne zanimi-prejemu divizijskega je štab brigade izdal svoje dolini Drave. Takoj pO vosti navajam v celoti. (Nadaljevanje sledi) Takole predstavlja brežiški fotograf tov. Baškovič srečno mamico Slavko Pevec iz Zakota in njeno ljubljeno Boženo našim bralcem Takole pa smo mi ujeli na filmski trak Frančiško Dim iz Gomile pri Mirni in njeno 12 ur »staro« hčerkico Lidijo. - Vsem: SREČNO 1964! V Brežicah: Božena, v Novem mestu: Lidija Prvo rojstvo v novem letu Vesela Silvestrova noč. Ljudje so nocoj dobre volje, saj pričakujejo novo leto z najboljšimi upi in željami. Kakšno neki je razpoloženje v brežiški bolnišnici? Malo pred deseto uro vprašam, če se nadejajo kakega novorojenčka v prvih urah novega leta. Ginekolog dr. Anton Glusič odgovori, da je za zdaj vse mirno in ne kaže, da bi še to noč dobili prirastek. Naslednji .dan zvem, da noč vendarle ni bila tako mirna. Babica Marija Ogorevčeva pove, da je bilo zatišja konec ob pol enih. Takrat je prišla v bolnišnico dvajsetletna Slavka Pevec iz Zakota pri Brežicah. Ob pol štirih je že rodila zdravo deklico, težko tri kilograme in 15 dekagramov. Srečno mamico obiščem v bolniški sobi in ji čestitam k veselemu dogodku. Hkrati ji sporočim dobre želje uredništva Dolenjskega lista, kjer so ji pripravili darilo. Tovarišica Pevčeva izjavi, da je že pozabila na vse hudo in da je hčerkici izbrala ime Božena. Mlada mamica je zaposlena na občini v Brežicah kot strojepiska in je bila dan pred novim letom še v službi. Silvestrovo je praznovala v krogu domačih. Kljub pričakovanju je vse prišlo tako iznenada. Ze nekaj ur po polnoči se ji je izpolnila največja novoletna želja, da bi se vse srečno izteklo. — Zaskrbljeni očka Božo Pevec je bil v bolnišnici že pred peto uro zjutraj. Navdušen je sprejel veselo novico o svoji prvorojenki. Mamico male Božene je uprava bolnišnice presenetila z darilom. Izročili so ji garnituro perila za hčerkico, ki je po izjavah babice že sedaj zelo pridna. Te pozornosti je bila tovarišica Pevčeva zelo vesela. Zadovoljna je tudi zato, ker je njena deklica prvojanuarski novorojenček in zaradi tega za celo leto mlajša ... Jožica Teppev Deklica za slovo in za začetek... Silvester 1963 je bil »nerodoviten«, saj se 31. decembra lani v novomeški porodnišnici ni rodil noben otrok. Na novega leta dan pa je že v 35. minuti Frančiška Dim iz Gomile 18 pri Mirni povila krepko deklico Lidijo. Mala Lidija je pri-vekala na svet s pomočjo dežurnega ginekologa dr. Zeljka Šribarja in babice Tončke Kolenc. — Prvi porod je bil po želji! — so poudarile babice. To je potrdila tuđi Dimova, ki je, ogledujoč nosek male Lidije, povedala: — Želela sem si deklico in vesela sem je! — Mala Lidija je njen drugi otrok. Prvič je povila dečka, zato je razumljivo, da si je tokrat želela deklico. Dimova je prišla v porodnišnico že v soboto, 28. decembra 1963, torej dovolj zgodaj. V minulem letu so v novomeški porodnišnici zabeležili 1741 porodov. Rodilo se je 895 dečkov in 872 deklic, skupaj 1767 otrok. Dvojčki so bili rojeni 26-krat. Zadnjega otroka v minulem letu je rodila 30. decembra Rozalija Zupan iz Malenske vasi pri Mirni peči. Tudi ona je povila dekiico. Dežurni ginekolog dr. Zeljko Sribar je povedal, da se leto ni nadaljevalo tako srečno, kot se je začelo. Drugi porod je bil kompliciran, potreben je bil cesarski rez. Predstojnik oddelka dr. Ljubo Kretič, ki je kmalu po polnoči prihitel čestitat srečno novo leto, si je že v prvi uri 1964 zavihal rokave in je s pomočjo ginekologov dr. Zeljka Šribarja in dr. Minke Maležič, babice Tončke Kolenc, instrumentarke Zdenke Kaplan in otroške negovalke Anice Rajšp pomagal drugemu novorojenčku na svet s cesarskim jezom. Ob 13. uri, ko smo se oglasili mi, pa je bilo vse mirno. V kotu na hodniku oddelka je blestela jelka, z okenskih šip pa so šepetali nalepljeni napisi: »Srečno novo leto 1964!« Miloš Jakopec TREBNJE: dvigniti gospodarstvo! i O delu predsednika skupščine v občini* sem pred izvolitvijo prav malo razmišljal; upal sem, da mi tega mesta ne bo treba prevzeti. 2 O težavah v naši občini bi lahko mnogo povedal, saj vsi vemo, da je trebanjska občina gospodarsko na zelo nizki stopnji. Da bi se to izboljšalo, je nujno, da se letos lotimo prvih rekonstrukcij naših podjetij. Reševati bomo morali kadrovske probleme v nekaterih delovnih organizacijah in tudi v sami občinski upravi. Težave imamo tudi v negospodarskih dejavnostih, kar bo prav ta-, ko nujno treba čimprej urediti. V zdravstvu se je stvar že pomaknila z mrtve točke: začeli smo zidati nove zdravstvene prostore. Hudo je v šolstvu zaradi pomanjkanja šolskih prostorov in učiteljev, pa tudi komunalna dejavnost seveda ni brez skrbi! Da pa bomo vse te naloge lahko rešili, bo treba seveda dobiti potrebne investicije. 3 Če ne bi bil predsednik občinske skupščine, bi se verjetno pritožil zaradi slabega dela nekaterih krajevnih odborov. — Naša naloga je, da občanom čimbolj ugodimo in jim zares pomagamo, potem bo tudi manj pritožb. 4 Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker vemo, da smo velikokrat nezadovoljni zaradi prevelikega dela. Dostikrat sem tudi nezadovoljen, če delo ne poteka po začrtani poti." 5 Najbolj sem zadovoljen, če vidim, da se delo naše skupščine lepo razvija in da nam daje vidne plodove. Vesel sem tudi takrat, ko občani pokažejo svoje razumevanje do nalog in problemov občinske uprave. 6 Novo leto sem dočakal v gostišču »Grmada« v Trebnjem med prijatelja. Bilo je lepo, saj se je gostišče zares potrudilo, da nam je bilo gostom kar najlepše. 7 Moja osebna želja je, da bi letos dosegli na vseh področjih čimlepše uspehe. Želim, da bi bili uresničeni proizvodni in investicijski načrti gospodarskih organizacij, da bi dogradili trebanjsko osnovno šolo, da bi dobili avtomatično telefonsko centralo in rešili v občini vprašanje trgovske mreže. IVAN GOLE Presenečenje v podgorski šoli Največji in prav gotovo tudi najlepši praznik za cicibane in pionirje je bil tistega dne, ko jih je obiskal dedek Mraz. V podgorsko šolo se je pripeljal iz Sevnice in prinesel obilo dobrot, katerim se otroci1 .niso mogli načuditi. Dobili so pakete z najnujnejšimi šolskimi potrebščinami in slaščicami. V imenu otrok, staršev in ostalih se lepo zahvaljujemo občinskemu društvu DPM in vsem, ki so podgorskim otrokom pripravili toliko veseljal M.B. SEVNICA: mnogo dobrih želja i Čeprav sem več let delal kot odbornik občinskega ljudskega odbora in sem poznal razne probleme, pred katerimi se nahajamo, in čeprav sem računal, da bo terjala nova funkcija močno angažiranost in obremenjenost pri delu, Je ta še mnogo večja, kot sem mislil poprej. 2 Za najtežji problem, ki zahteva nujno rešitev, smatram poleg razvoja gospodarskih organizacij rekonstrukcijo obsavske ceste, končno zgraditev sevniške osnovne šole, izgradnjo zdravstvenega doma v Sevnici ter pravilno in čim pravičnejšo rajonizacijo ln odmero kmečke dohodnine. - 3 Ce ne bi bil več predsednik, bi se kot občan pritožil zaradi nezadostne preskrbe z vodo, saj nam je poleti v Sevnici močno primanjkuje, posebno še v višje ležečih stanovanjih. Razen tega bi odločno protestiral zaradi preskrbe s kruhom, ki Je v Sevnici skrajno nezadovoljiva. 4 Več je stvari, s katerimi kot predsednik nisem zadovoljen, oz. želim, da bi Jih v korist občanov čimprej uredili. Tako me moti, da je gospodarski razvoj v občini prepočasen in da ne odpiramo dovolj hitro potrebnih novih delovnih mest. Slednje velja predvsem za Sevnico in Krmelj, ki ju smatramo za bodoča občinska centra. Ravno zaradi tega opažam, da ljudje odhajajo s področja naše občine in se zaposlujejo v bolj razvitih krajih. Na drugi strani pa imamo v občini sorazmerno zelo veliko število upokojencev, kar kaže, da mlajši ljudje odhajajo na delo izven našega področja, v zasluženi pokoj pa se vračajo spet v stare domove. Tako stanje seveda vpliva na vedno večje izdatke v zdravstvu in socialnem varstvu; občinski proračun mora vsako leto zagotavljati vedno večja sredstva v te namene. Enaki problemi se nam zadnje čase pojavljajo tudi v kmetijstvu, ko mladi ljudje odhajajo s kmetij v industrijo in druge dejavnosti. Na zemlji ostajajo le ostareli in za delo največkrat nesposobni ljudje. 5 Prosti čas uporabim največkrat za prebiranje ekonomskih pregledov in biltenov, česar v rednem času največkrat ne morem. Zelo pa sem zadovoljen le takrat, ko iz raznih podatkov vidim, da je gibanje gospodarstva v občini in izven nje zadovoljivo, posebno pa še, če temu primerno ' naraščajo tudi osebni prejemki občanov. Kolikor mi preostane še kaj časa, ga uporabim za lastno izobraževanje, večkrat pa rad vzamem v roke tudi dobro leposlovno knjigo. 6 Prihod leta 1964 sem pričakal doma v krogu družine. 7 Da bi se izpolnile vse želje, ki sem jih naštel pod drugo in tretjo točko tega razgovora, pa tudi vse dobre želje naših delovnih organizacij! JOŽE KNEZ NOVO MESTO: kmetijstvo! i Predstavo o delu predsednika v občinski skupščini sem že imel, saj sem bil pred izvolitvijo nekaj časa podpredsednik, vendar sta delo in odgovornost še večja, kot sem si to predstavljal. 2 Najtežji problem? Poleg rešitve nekaterih finančnih problemov za dokončanje začetih investicij in proračunske problematike je to — kmetijstvo. Sedanje stanje terja perspektivnejše in ustreznejše rešitve, ki bi odgovarjale našim razmeram in pogojem. 3. in 4. Trenutno se ne bi pritoževal. Ce pa bi se, bi dejansko najprej potrkal na vrata lastne občine. 5 Uradno: ko vidim, da je kak program dela uresničen, oz, ko se pokažejo že prvi uspehi tega, kar smo hoteli z določenimi ukrepi doseči. — Zasebno: ko najdem nekaj časa za družino in zase. 6 Bil sem v Šmarjeških Toplicah. 7 Da bi letos dosegli čim boljše uspehe pri razvoju občine in sploh v celotnem komunalnem sistemu. Vsem občanom pa. želim v letu i964 mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva! SERGIJ THOR2EVSKIJ Dobili smo še 20 odgovorov Nadaljujemo naš novoletni intervju s predsedniki občinskih skupščin. Te dni so nam tovariši predsedniki OS iz Novega mesta, Sevnice in Trebnjega odgovorili na tale naša vprašanja: Tovariš predsednik, povejte nam, prosimo, kako ste si pred izvolitvijo na to odgovorno mesto predstavljali delo predsednika občinske skupščine. 2. Kaj štejete za najtežji problem vaše občine? 3. Recimo, da zdajle ne bi bili predsednik; ali bi imeli kot občan kakšen vzrok, da bi se (in zaradi česa?) pritožili na občinsko komisijo za prošnje in pritožbe? 4. Toda vi ste predsednik: s čim niste zadovoljni v vaši občini? 5. Poleg neštetih skrbi in težav so v vašem odgovornem delu prav gotovo tudi kdaj pa kdaj urice in dnevi, ko ste zadovoljni. Zaupajte nam, prosimo, kdaj in iz kakšnega vzroka se to dogaja? 6. Kje ste pričakali leto 1964? 7. Ne zamerite zadnjemu vprašanju: vaše osebne želje za prihodnje leto? Zaradi »prikazni« v Kačjih ridah Zbudil se je kasneje kot prejšnja jutra. Navadno Je vstal potem, ko je vlak že peljal proti Ljubljani, vendar dosti čez četrto ni smel podežavati. Do delovnega mesta je imel uro in pol, a je moral že kar dobro stopiti, da Je prišel v tem času. Tisto novembrsko jutro je od doma odrinil šele okrog 5.30. Prejšnji dan je dobil plačo in si privoščil pol litra vina. Ker so bili maligani prehudi, je zaspal in ni več slišal vlaka — budilke. Izračunal je, da bo na delu šele po sedmi uri. Zaradi rahlega dežja je imel na sebi dežni plašč za škornje, kar ga je pri hoji oviralo. Čeprav se je podvizal, ni mogel priti pravočasno v službo. Ker je pričakoval, da ga bo delovodja spet oštel, si Je v opravičilo izmislil zgodbo. V podjetju so mu svetovali, naj gre »zadevo« prijavit na postajo LM. »28. novembra ob 5.15 sem šel v Novo mesto v službo. Med potjo so me v Kačjih ridah napadli neznani moški in mi odnesli 2.900 dinarjev. Govorili so ciganski... Več ne morem povedati, lahko pa pokažem mesto, kjer so me napadli.« Tako izjavo je podpisal K. R., ko so ga zaslišali miličniki. čez čas, ko so preverili okoMščine v Kačjih ridah, je K. R. povedal naslednje in se pod izjavo podpisal: »Ko ste me izpraševali o možnosti, kje bi me napadlo šest Ciganov v Kačjih ridah, nisem govoril resnice, ampak sem si zgodbo izmislil. Nikoli mi ni še nobeden od Cigar nov ali kdorkoli delal sile, zlasti pa mi ni nihče med napadom vzel denarja. Zgodbo sem si izmislil zato, ker me Je delovodja vsakokrat, kadar sem zamudil službo, opozarjal na mojo nevestnost. Ker tokrat nisem našel drugega opravičila, sem si pač izmislil...« Da bi dobila zgodba vsaj za peščico resnične podlage, je K. R. v tej izjavi dodal, da so ga »Cigani včasih res prosili za cigarete«, medtem ko ga je neki sodelavec ob priliki opomnil, da ga bodo Cigani že še napadli, češ da jih on še ne pozna. Samo to in nič drugega je v možganih K. R. v trenutku, ko bi moral v opravičilo zamude povedati resnico, skuhalo zgodbo, s katero je hotel očrniti šest ljudi. Prav gotovo K. R. ni mislil na posledice svoje nepremišljenosti, ko je na postaji Ljudske milice v Novem mestu narekoval svojo zgodbo ln jo podpisal. To najbolj dokazuje dejstvo, da je z enako vestjo podpisal ovadbo in zadnjo izjavo, v kateri je prvotne trditve zanikal. Lažniva prijava je seveda kaznivo dejanje, zaradi česar se bo moral tudi K. R. zagovarjati pred sodnikom. Junak „gorjanske tragedije" še živi! Anton Kump iz Bršlina je preživel »napad«, ki ga sploh ni bilo — Kako bujna (in lažniva!) je včasih vroča fantazija posameznikov, ki radi pritaknejo k nepreverjenim govoricam svoj lonček — Vse mesto je govorilo o »napadu na Gorjancih«, »napadeni« Kump pa ni imel pojma o zadevi! »Si že slišala?« ??? »Dva moža, preoblečena v ženske...« ' »Madonca! Kje, kdaj?« »... sta na Gorjancih napadla Kumpa.« »Daj, povej!« Ta »Daj, povej!« je vžgal radovednost sosedk, ki so naglo staknile glave in z odprtimi očmi poslušale zgodbo. »Uh, hitro moram povedati še Mici, sicer bo zbolela,« se je spomnila ena izmed poslušalk in se naglo odstranila od družbe, kjer se je pravkaf »skuhala« vse pozornosti vredna novica. Vest o »napadu« na Kumpa se je širila hitreje kot ogenj ali povodenj. V kratkem je preplavila Novo mesto. Seveda se je »zgodba« med pripovedovanjem in širjenjem od ust do ust zelo spremenila. Če jo je slišal strasten bralec kriminalnih romanov, že zaradi vabljive vsebine ni ostal zvest varianti, ki jo je slišal, če jo je slišal kdo, ki se boji krvi, je vsa grozodejstva iz zgodbe izpustil in povedal naprej samo bisitveno. Tako je bil Kump zdaj »zverinsko napaden«, zdaj »skoraj« napaden, zdaj ... Ampak »za las je šlo« v vseh primerih! Na primer: »...in ti tega najbrž še nisi slišal!« »O čem govoriš?« »Butec, vsi že govorijo, ti pa...!« ??? Ja, tistega gostilničarja iz Bršlina. Anton Kump se piše.« ??? »Z osebnim avtomobilom se je peljal po gorjanski cesti. Vračal se je iz Bele krajine. In kaj doživi? Iznenada ga ustavita dve ženski in poprosita, če smeta prisesti. Kump Ju je seveda vzel v avto, čez čas pa, ko sta se ženski začeli med seboj pogovarjati, je avtomobil naglo ustavil. In već zakaj? Ugotovil je, da se pod ženskimi oblačili skrivata dva moška.« »Kako je prišel na to, da je ustavil?« »Eh, ne poznaš Kumpa! To ti je modrost in pol! Izmisli! si je, da je motor pokvarjen, če hočejo varno nadaljevati vožnjo, Je rekel, naj ženski izstopita, ker bo le tako mo- gel odpraviti okvaro. Tedaj pa je pritisnil na plin in od-brzel proti Novemu mestu.« »Brez sopotnikov?« »Jasno. Zakaj pa misliš, si je izmislil, da je motor pokvarjen?! »Kaj sta potem počela pri-sednika?« »Kaj neki? Ostala sta na Gorjancih.« »Prav gotovo sta imela slabe namene in hotela ...« »Morilske, morilske namene sta imela!« »Hočeš reči, da ...« »Doma je Kump v avtu našel dve aktovki in v vsaki aktovki po en nož in revolver!« »In Kump? Oh, jaz bi... Saj ne vem, kaj bi bilo z me-nej, če bi bil na njegovem mestu.« 0 Medtem je Anton Kump, 0 bršlinski gostilničar, čil 0 in zdrav mirno stregel 0 strankam. Še na misel mu 0 ni prišlo, da so o njem 0 nekaj kilometrov stran, v 0 Novem mestu, spletli zgod-0 bo, vredno celo Simeno-0 novega peresa (ki je pove-0 ličalo te toliko in toliko 0 Matgretovih in ostalih ju-0 nakov). Brž, ko se je Kump pojavil na novomeških ulicah, so ga začeli znanci ustavljati z vprašanjem: Na cesti je umrla V nedeljo, 29. decembra, je prišla po.Muzejski ulici bivša šivilja Iva Plaper in hotela na Glavni trg. Pred vrati medobčinske zavarovalnice pa se jo nenadoma zgrudila, zadeta od srčne kapi. Prispeli zdravnik je ugotovil takojšnjo smrt. »Ja, Tone, ti? Kaj si še živ?« »Seveda sem, kot me vidite,« je odgovarjal Kump, ki še ni vedel, za kakšnega junaka velja, čez nekaj dni mu je celotno zgodbo pravil neki gost. »Več ljudi me je spraševalo, kako in kaj je bilo, jaz pa sem vsakomur odgovoril, da ni nič res. Ne vem, kdo si je to o meni izmislil. Res sem bil pred dnevi v Beli krajini, nisem pa nikodar peljal, niti me ni nihče ustavil.« Tako j* povedal Kump na postaji Ljudske milice v Novem mestu. Na .srečo so širjenju tt grozljive zgodbe hitro stopili za vrat. Kdo sicer ve, kaj bi se s Kumpom lahko v ljudski domišljiji še zgodilo. Kot kaže, tiskamo pri nas še vse premalo kriminalnih romanov in drugih podobnih zgodb, ker si sicer neka »brihtna« glavica prav gotovo ne bi izposodila mirnega državljana Kumpa za žrtev svo je domišljije! Dedku Mrazu je dvakrat pretil ogenj 28. decembra, ko je dedek Mraz prvič obiskal otroke Novega mesta in ko je na Glavnem trgu na tribuni pred ro tovžem končal govor, se je vračal po stopnicah v svoje kraljestvo. Takrat je z oken občinske stavbe zagorel prekrasen ognjemet. Cel slap žareče luči je zatemnil vso drugo razsvetljavo. Naenkrat pa je zagorela ograja ob stopnišču tribune. Iskre ognjenega slapa so padale na deko racijo iz vate in jo vžgale. Nastalo je veliko razburjenje, prestrašili so se posebno otroci — snežinke na tribuni. Gledalci pa so takoj prihiteli na pomoč in čez ogiraljo pobirali otroke s tribune. Vtem pa Je na kraj požara prihitelo ze tudi nekaj gasilcev, ki so bili slučajni opazovalci, in so gorečo dekoracijo hitro po gasili. Otroci, ki ao to gledali, pa so imeli bistra oči. Neki fantek je povedal takole: »Dedek Mraz nI tako star! Ko je prišel, je od starosti komaj hodil, ko je začelo goreti, je pa kar stekel po stopnicah ...« Novomeško Cestno podjetje je povabilo dedka Mraza, naj obišče vse otroke njiho vih delavcev ln uslužbencev. Dedek Mraz se je povabilu odzval in se je tri dni vozil v zasneženem avtomobilu okoli teh otrok. Na nerazumljiv način pa se je v avtomobilski kabini vžgala dekoracija iz vate in Je popolnoma zgorela. Pri tem je nastalio nekaj škode tudi na avtomobilu, kjer se je pokvaril ves oplesk. •T [NESREČE Grmovšek je zavrl na snegu Na cesti III. reda v Gomili pri Mirni Je prišlo 28. decembra do lažje prometne nesreče med osebnim avtomobilom WOR-W-702, ki ga je vozil Jernej Korelc, ln osebnim avtom NM-30-33, ki ga je vozil Emanuel Grmovšek lz Fonikev. Korelc Je peljal proti Trebnjemu, naproti pa je pripeljal Grmovšek. Pn srečanju Je Grmovšek zavrl, vendar ga je na zasneženi cesti zaneslo ln je trčil v Korelčevo vozilo. Ranjen ni bil nihče, medtem ko so škodo na vozilih ocenili na okrog 30.000 dinarjev. Srnjak skočil pred avto Voznik osebnega avtomobila PE-21513 Lugi Dincalci se je 30. decembra lani peljal po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Nedaleč od odcepa proti Novemu mestu je na cesto nenadoma skočil srnjak, ki ga je Dincalci zbil po tleh. Srnjak Je obležal negiben, na osebnem vozilu pa so ocenili škodo na blizu 100.000 dinarjev. Avto treščil ob mostno ograjo 5. januarja letos je Irila na cesti II. reda v Vinicah pri Ribnid hujša prometna nesreča, v kateri je osebni avtomobil LJ-123-52 z voznikom Ivanom Reberjem zaneslo v betonsko mostno ograjo. Voznik in sopotnica Malči Reber sta bila laže ranjena, na vozilu pa je za okrog 300.000 dinarjev škode. Avto Je bU nesposoben za nadaljnjo vožnjo, zato 60 mu vzeli evidenčno tablico. Traktor in osebni avto trčila J0. decembra popoldne sta se na cesti proti Kočevski Reki zaletela osebni avto LJ-97-01 i voznikom Slavkom Pećnikorr) ln traktor LJ-86-76, ki ga J« vozil Vlado Brunar. Peonik J« S vozil lz Kočevske Reke prod Ribnici, nasproti pa Je pripeljal traktor. Zaradi ozke in poledenele ceste sta trčila. Bru« narja so odpeljali k odvzemu krvi in mu vzeli vozniško dovoljenje. Pečnlk se je pri m* sreči laže ranil. Skupno mat«« lialno škodo so ocenili na okrog 300.000 dinarjev. Poledica v Podbočju I. januarja ob 11.45 je v Podbočju pri Kostanjevici osebni avtomobil LJ-76-37, ki ga je vozil Mihael Barlič, trčil v vozilo NM-13-07, last Riharda Ko-driča. Zaradi poledice je Bar lica na ovinku zaneslo v Kodri-čevo vozilo, ki je prihajalo naproti Gmotno škodo so ooe-nUi na približno 170.000 din. Smrt pod tovornjakom 3. januarja je na cesti iz Kostanjevice proti Zameškemu v Malencah tovornjak, naložen t drvmi, do smrti povozil 67-let-nega Jožeta Miklavćiča iz Malene. Tovornjak po nesreči nI ustavil. Vozil ga je Jože Po-žun, ki je pred nesrečo pomagal Miklavčlču umakniti vprego s sanmi. Domnevajo, da je Mi-klavcič ponesreči padel pod kolesa prikolice. Vendar natančnih vzrokov Se niso ugotovili. Smrt na Silvestrovo Zadnjo smrt so preteklo leto v Kočevju zabeležili 31. decembra nekaj po deseti url dopoldan. Upokojeni rudaf Alojz Sturm iz Rudnika, ki J« bil tudi gasilec, Je nameraval z vlakom ob 10,20 odpotovati proti Ljubljani. Na peronu, ga je, ko Je čakal odhod vlakat zadela kap. i Bilo je jeseni leta 1574, tedaj eno leto po nesrečni kmečki vojski.' Marsikdo že ni mislil na žalostne prigodke prejšnjega leta; marsikatera žena pa je še milo jokala po možu, katerega so ji obesili; nekateri otrok je očeta pogrešal, ki je sramotno smrt storil. Sonce je stalo že čez poldne. Lahka sapica, že precej hladna, pihala je skozi odprto okno lesene ribičeve koče, ki je stala pri Savi nedaleč od Krškega. Ribič, kakih petdeset let star mož, sedel je na nizkem stolcu in je tiščal velik črn lonec med koleni, iz katerega je hitro zajemal z leseno žlico in v usta nosil. Končavši svojo južino, jame zmerjati sina, sedemnajst let starega krepkega mladeniča, zakaj ni ravsljev in drugih mrež za ribji lov ta čas zakrpal, kar je bil on zdoma. Da bi svojo jezico malo ohladil, stopi k oknu, še Yedno godrnjaje. Naenkrat pa obmolkne. Obrne se in pravi: »Alo, fant, brž, ven pojdi, brž!« . . >>KaJ Pa je?« vpraša fant, ki se mu nikakor ni "*K°'mudilo kakor očetu. Toda oče ni mogel odgo-q-0k' i? Je 26 znnaJ- Daslravno precej len, Vstane sin bolj iz radovednosti ko iz spodobne pokorščine »n gre za očetom. Zunaj se na pragu ustavi in debelo gleda. x e ^e veliko Plav odvezoval, bil je gologlav, kučma je v blatu ležala; kajti ni smel biti pokrit pred visokim gospodom in mladim gospodičem, ki sta stala na bregu. Za njima je hlapec držal tri osedlane konje, ki so bili namenjeni na plavi prepeljati se z gospodarji vred. Najhujša kmečka vojska na Slovenskem Je bila 1. 1573. Glavni vodja z vilami, motlkami ln drugim orodjem oboroženim trumam je bil Ulja, ki se Je dal celo za kmečkega cesarja razznanltl. Večina kmetov Je na borlšču ali drugače konec strnila; nija sam pa je bil z železno, v ognju razbeljeno krono kronan, da Je strahovite smrti umri. Gospod, že precej prileten, ima velikanski meč; mlajšemu, kakih osemnajst let staremu mladeniču, tiči za pasom z zlatom okovan lahek meč, menda bolj zaradi lepšega kakor za brambo. Tudi hlapec je oborožen. ' Kakor zamaknjen ogleduje ribičev sin zdaj vihrajoče pero na mladeničevem lepem klobuku, zdaj dragoceno obleko starega viteza in njegove svetle ostroge, zdaj konje in hlapca in si morda misli: »Kaj, ko bi jaz to ali to imel!« »Kaj pa ti zijaš! Ali ne greš staremu pomagat?« pravi vitez osomo, ko ribičevega sina zagleda. Jezno in potuhnjeno pogleda ta gospoda po strani, vzame vesla in drog, in kakor bi kljuboval, prav počasi stopa proti plavi, katero je bil oče odvezal. Ta hip ga tujec s kratkim bičem tako po bosih nogah udari, da zacvili in vesla ob tla vrže. Zaletel bi se bil v svojega gosposkega nasprotnika, ko se ne bi bil oče oglasil ter mu velel, naj brž da vesla, da jih priveze. Srdito gospoda pogleda in na splav stopi. . Konji so bili vajeni tako prevažati se, zato so rađi stopili s hlapcem in gospodoma na deske in ribič odrine. • Na oni strani dobi od gospoda nekaj denarja za dar in plačilo, tujci zasedejo konje in po vprašanju, ali je pot do Srajbarskega turna lep, odjezdijo. Ribič in sin se s plavjo vrneta. »Oče, zakaj me je ta stari dedec gosposki udaril?« vpraša ribičev sin, ko do srede prideta. Očetu sicer tudi ni bilo po volji, da tuj človek njegovo dete strahuje, vendar njemu tega ni smel povedati; dejal je tedaj: »Zakaj me ne ubogaš!« »On mi ni še kruha dal nikoli,« odgovori sin. »Povem vam, če pride nazaj, da vas ne bo doma, jaz bom v sredi Save plav zvrnil, pa bo videl!« »Za božji čas, sin! Kaj to govoriš! Kaj bi bilo potlej s teboj! Nikoli več ne bi bil zdrav.« »O, ne bi me ujel, ne! Jaz bi splaval in utekel v hribe k Ilijevemu sinu in tistim, ki se skrivajo. Nihče me ne najde, za taka kota vem.« Ribič prebledi. Kateri oče se za sina ne boji? »Fant! Za boga svetega, tega več v misel ne jemlji. Glej, ko bi kdo slišal, kaj čenčaš! Ali ne veš, da se ne sme o Kosomanu in Iliji govoriti! Bog te varuj in mati božja! Kaj bi jaz uevež na starost počel, ko bi te kdo slišal, da to govoriš, in bi se ti kaj hudega primerilo.« »Kajpak!« pravi mladi ter se krepko v drog upre. Komaj dobro uro pozneje naglo prikorači k ribičevi koči mlad, kakih osemindvajset ali trideset let star mož. Postave je srednje, prej majhne ko velike, pa nenavadno širok čez pleča in prsi. Ves zastavni život priča, da je velike telesne moči. Obraz njegov bi bil lep, ko ga ne bi kazile prežive, nekako preostro bliskajoče se oči, če že znemar pustimo gosto razraščeno, rjavo, nerazčesano brado. Nekako hlastno, kakor bi se mu zelo mudilo, pokliče ribiča, potem se pa koj usede v mali čolnič. Malo se mu odgrne plašč, v katerem je zavit, in videti je obleka sicer kmečka, vendar iz boljšega blaga, dasiravno zdaj pomazana. Čemur bi se pa še najprej čudili, to je opasani meč, katerega nekako s plaščem prikriva. (Nadaljevanje sledi) Vzhodnodolenjski odred, iz katerega je bila ustanovljena 15. brigada, je pred kapitulacijo Italije deloval na območju Gorjancev, Bele krajine in dela Kočevske. V začetku avgusta 1943 je štel okoli 150 borcev. Delil se je na dva bataljona in štab odreda, ki se je večinoma zadrževal v vasi Drage. 1. bataljon Odreda se je imenoval »gorjanski« po Gorjancih, kjer se je navadno zadrževal. V njem so bili borci iz okolice Šentjerneja, Kostanjevice, Krškega polja in nekaj Novomeščanov. 2. bataljon je imel največ borcev doma iz Bele krajine in se je tu tudi največ zadrževal, zato se je imenoval »belokranjski«. »Gorjanski« bataljon je vse poletje leta 1943 vznemirjal Italijane, ki so gradili utrjeno linijo od Kostanjevice proti Novemu mestu oziroma od Metlike proti Vahti na Gorjancih. Ta črta bi imela nalogo braniti tako zvano »Ljubljansko provinco« pred vpadi enot NOV iz Hrvatske. Črta je bila močno utr- Žena z bunkerji in žičnimi ovirami, potekala pa je ako, da so vse večje dolinske vasi bile odrezane od Gorjancev. Zato je »gorjanski« bataljon že začenjal gladovati. »Belokranjski« bataljon pa je izvajal prehranjevalne akcije in prav tako vznemirjal Italijane v Metliki in okolici, poleg tega pa je rušil železnico med Semičem in Metliko. Avgusta 1943 je bila utrjena črta že skoraj dograjena. Le med Dolžem in Lokvicami je bil še prost prehod, širok komaj deset kilometrov. Socialna sestava odreda je bila slika ozemlja", kjer ;e deloval. Saj takrat na tem delu Dolenjske ni bilo ndustrije, razen redkih večjih delavnic. Zato so ime- RUDI PUŠENJAK-URAGAN: i i li v odredu večino kmetje, le nekaj študentov iz trgov je bilo zraven, redki delavci pa so bili tujci. Tako je bila v odredu skupina Notranjcev, starih predvojnih komunistov, in skupina Gorenjcev, ki so prišli spomladi 1943 iz Gorenjske, kjer so se odtegnili mobilizaciji v nemško vojsko. Toda oboji so bili maloštevilni in so prišli v odred le zato, ker so bili ca brigade telesno prešibki oziroma bolehni ah starejši. Oborožitev je bila prav tako slaba. Večina borcev je bila oboroženih z dolgimi francoskimi tro-metkami, ki so jih zaplenili vaškim stražam. Vsak bataljon je imel dva puškomitraljeza. Tako je imel npr. 1. bataljon eno »zbrojevko« in enega »šarca«, ki je bil zaplenjen ob neki priliki skupini Nemcev V Kostanjevici v gostilni ob mostu, kamor so zahajali vojaki pit vino. Zaradi številčne šibkosti in slabe oborožitve na eni strani, na drugi pa zaradi velike Koncentracije sovražnika v močno utrjenih postojankah je bila možnost preskrbovanja iz sovražnih Virov zelo majhna. Zato je bila večina borcev zelo slabo oblečena in bosa. Vsaka četa je imela nekaj »četnih« čevljev, ki so jih dobili borci, kadar so šli v patrulje. Na straži pa so stali bosjaki. Stanje se je nekoliko popravilo, ko so začeli zahodni zavezniki spuščati vojaški material na košenicah vrh Gorjancev. Takrat je vsak bataljon dobil še en puškomitraljez tipa »hočkis«, nekaj kratkih italijanskih pušk, čevljev, obleke in minerskega materiala. Konec avgusta 1943 je odred začel na svojem področju mobilizirati. Toda mobilizacija je v okolici Šentjerneja in Kostanjevice zelo slabo uspevala. Večina mobilizirancev je prve dni pobegnila, kolikor se niso že prej poskrili. V Beli krajini je bil uspeh boljši. Bataljoni so postali močnejši in štab odreda Je sklenil ustanoviti tretji bataljon odreda. Ta je bil nekaj dni pred 9. septembr6m res sestavljen in poslan prek železnice Ljubljana—Karlovac. Zadrževal Se je na Doblicah in Tanci gori. Zaradi bližine Semiča Še je začel imenovati tudi »semiški« bataljon. V tem času je odred štel že nad 300 borcev. Belokranjski in semiški bataljon sta takoj izvedela za italijansko kapitulacijo. Gorjanski pa je še 8. Septembra zjutraj imel z Italijani pri Gabrjah precej Oster spopad. Zato se je 9. septembra zjutraj umaknil k žagi na Gorjancih, pričakujoč italijanskih represalij, Zato je dobil povelje za odhod v dolino šele 9. septembra okoli 12. ure. Zasedel je Šentjernej in Kostanjevico ter pomagal drugim enotam pri razoroževa-nju umikajoče se italijanske vojske na Vahti. Iz Kostanjevice se je zaradi nemške intervencije sicer moral že po dveh urah umakniti, toda zajel je precejšen vojni plen. Odslej so bili borci dobro oblečeni ln oboroženi, saj so bila zaplenjena bogata skladišča v Metliki, Črnomlju in drugod. Zadnje tedne pred kapitulacijo so se Italijani pripravljali na večjo orcn-sivo in so zvozili v skladišča velike zaloge hrane in municije, posebno topovske. Odred je izvršil na svojem ozemlju splošno mobilizacijo, zato se je število borcev povečalo na okoli 1500. Ustanovljen je bil še 4. bataljon, imenovan »težki«, ker je bil oborožen z mmometalci kal. 8i mm in težkimi strojnicami. Sredi septembra 1943 se je ves odred zbral v Beli ,J'n': Ce.te hi bataljoni so bili razporejeni največ iii i So in 00 hrvaško-slovenski meji v Žumberku. Med 28. in 30. septembrom so dobili bataljoni obvestilo, da je iz odreda ustanovljena 15. slovenska narodnoosvobodilna brigada. 30. septembra se je pred odhodom na Hrvaško brigada razen nekaterih delov zbrala v Metliki pri gostilni Vranešič, kjer je bil takrat štab odreda. Prečitano je bilo povelje o ustanovitvi brigade in imenovanju poveljstva. Komandant je postal Anton Zgone-Vasja, dotedanji ko-mamlant vzhodnodolenjskega odreda, komisar pa Niko si ih-Boris Nikič. Namestnik komisarja brigadi- j<-poslal Lojze Grabrovec, namestnik komandanta pa »Jcrin«. (Nadaljevanje sledi) PROF. JANKO JARC: Wwl0\Myfflwm mestu i Še dobro leto in nekaj mesecev loči Novo mesto od dne, ko je pred šeststo leti avstrijski vojvoda Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, podpisal na Dunaju ustanovno listino, s katero je bila poklicana v življenje nova mestna naselbina, ki je uradno nosila ime po svojem ustanovitelju, domačini pa so jo nazivali kratko Novo mesto. Našo Dolenjsko so takrat in še dolgo potem imenovali Slovenska marka, ki so jo Habsburžani z ostalimi slovenskimi pokrajinami: Koroško, Gorenjsko, Ljubljansko kotlino in delom Krasa pridobili leta 1335. Rudolf, sin vojvode Albrehta in zet znamenitega češkega kralja in rimskonemškega cesarja Karla IV., je za utrditev habsburške dinastične moči v Slovenski marki malo pred svojo smrtjo ustanovil naše mesto. Njegovo lokacijo, kot bi rekli s sodobnim izrazom, je določil na skalnatem pomolu v okljuku srednjega teka Krke, ki je bil v lasti stiske opatije. To lokacijo mu je brez dvoma svetoval njegov prijatelj in takratni stiski opat Peter, ki je večji del svojega opatovanja prebil na vojvodovem dvoru. Med Stično in Rudolfom je prišlo do menjave zemljišč in kupčija, sklenjena s pogodbo februarja 1365, je bila za obe strani ugodna: Stična je zamenjala skalnat in gozdnat pomol za donosne kmetije, vojvoda pa pridobil od narave dobro zavarovan teren v okljuku reke Krke, ki je zaradi svoje prirodne zaščitenosti predstavljal naravnost idealen teren za izgraditev nove mestne naselbine. Ne polnih dvesto let je Novo mesto kar uspevalo, potem pa so prišla stoletja, ko je počasi hiralo, si kdaj pa kdaj opomoglo, pa spet podlegalo ali katastrofalnim požarom ali epidemijam, zapadalo v obdobja gospodarske nemoči in se končno reševalo le še kot upravno-politično središče vse Dolenjske, kjer je bil od sredine XVIII. stoletja sedež okrožnega urada ali kresije. Ta čas je mesto dobilo tudi svojo gimnazijo, medtem ko je kapitelj in proštijo ter frančiškane imelo že od zadnje tretjine XV. stoletja. Zato je kar prav nekako pred sto leti o takratnem Novem mestu zapisal Janez Trdina: vzemi mu cesarske orle (.= urade) in oltarje (= proštijo in frančiškane z gimnazijo), pa bo ostala od mesta samo še vas. V takem stanju je pred sto leti zatekla Novo mesto njegova petstoletnica. Kako je takrat v Novem mestu bilo, kakšno je bilo mesto in kakšni njegovi prebivalci, kakšne so bile težave, ki so jih trle, in česa so se nadejali, s kakšnimi spori in prek-larijami so si medsebojno grenili dneve, pa se zopet pomirjali v zatišju tridesetih gostilnic, znali pa se tudi skupno razvneti in navdušiti, naj sodobnim prebivalcem Novega mesta na pragu njegove šest-stoletnice pripoveduje to kramljanje. Ko se je pred sto leti odpravljal popotni človek, ki ni imel lastnega konja ne voza in mu tudi do pešačenja ni bilo, iz deželnega glavnega mesta Ljubljane v daljno dolenjsko stran, je storil najbolje, da se je poslužil poštne kočije. Ker takrat na dolenjski poštni progi niso bili še uvedeni posebni poštni in posebni brzd potniški vozovi, je redna poštna zveza poleg poštnih pošiljk lahko prevažala tudi nekaj potnikov. Poštni voz je bil ogromno vozilo, krito s streho in imelo je nekaj sedežev za popotne ljudi. Imenovali so ga »malevagen«. Ta beseda (uradno pisana Mal-lewagen) je francosko-nemška spakedranka in pomeni pravzaprav prtljažni ali paketni voz. Ko se je torej popotnik v Ljubljani vkrcal na to poštno barko, ki sta jo vlekla dva para konj, je šlo vse skupaj ure in ure proti Dolenjski preko Litije in Bogenšperka ali prek višnjanskih klancev po cesarski cesti skozi Trebnje, prek svetoanskih strmin na Mirno peč ln od tam po Kačjih ridah proti Bršlinu. Popotovanje je trajalo že od ranega jutra in poštne postaje ob bogatih furmanskih oštarijah so skrbele, da popotnik in vprežna žival nista od žeje in lakote omagala. Od Bršlina do Glavnega trga Ko je poštna kočija ropotala skozi Bršlin, se potniku pogled seveda ni še prav nič zataknil ne ob železniško postajo ne ob tovarne, da o novih stanovanjskih stavbah to in onstran sedanje proge sploh ne govorimo, še vzpon na Marof, kjer še ni bilo kostanjevega drevoreda, pač pa je na vrhu bil še vedno kraj, kjer so hudodelcu lahko z vrvjo uradno upihnili luč malopridnega življenja, in že je takoj pod »gaugami« imel pod seboj mesto, takrat od podnožja hriba še dokaj odmaknjeno. Oko mu je najprej obstalo na zahodni fasadi mesta, ki so jo oblikovale tri večje stavbne gmote: raztegnjeno poslopje vojašnice nad Krko nasproti Ragovega loga, ob vhodu v mesto (poslopje Kresije) in Ska-bernetova hiša, na najvišjem vrhu mesta pa obširno poslopje prostije s Kapitljem, ki je prav takrat zamenjaval staro baročno pokrivalo stolpa z gotizirano konico, prekrito s skrilastimi kamenitimi ploščicami. Desno od prostije je bilo še dobro vidno staro mestno obzodje ob »Šancah«, ki se je vleklo vse do današnje Faj-digove hiše, takrat kratko imenovane »Turen«. Tudi od tod navzdol vse do ostankov okroglega stolpa ob Krki je bilo takrat mestno obzidje še dobro ohranjeno. Za to kuliso sS je gnetla množina večinoma s skodlami kritih streh, nad katerimi se je v ozadju dvigal le še zvonik frančiškanske cerkve. Ko se je tako popotnik vozil po cesti z Marofa, je minil nekaj gospodarskih poslopij in malo gostilno s kovačijo, ki so ji zaradi nasproti ležečega pokopališča (danes deloma park, deloma cesta med novo pošto in vojaškim poslopjem) rekli pri »Totenbir-tu«. Pred vhodom v mesto je imel ob desni strani kostanjev drevored, ki ga je pod nekdanjim kapucinskim samostanom, takratnim vojaškim skladiščem, dal v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasaditi kre-sijski glavar baron Friderik Rechbach. Ta je bil tudi še kar dober slikar, ki je podobo takratnega Novega mesta ohranil v dveh malih platnih. Na levo od drevoreda ob robu brega nad Krko se je proti Ločni vila stara Celjska cesta (današnja Cesta talcev), ob njej pa so se nizala gospodarska poslopja meščanov-kmeto-valcev, kot so taka gospodarska poslopja, imenovana »mestni podi«, stala tudi desno Od Skaberneto-ve hiše in pod šansami vse do brežin nad Loko. Vhod v mesto sta, kot nekoč Ljubljanska vrata, ožili Skabernetova hiša (tovarna »Krka«) s starodavno gostilno »na Vratih« na desni in stara Kresija (Študijska knjižnica) na levi. Vhod v mesto je bil bolj strm in dokaj ožji kot danes. Takoj za Vrati se je pred popotnikom odprla notranjost mesta z ulicami, ki so se stekale k Vratom, proti mestu pa razpletale v večje število ulic in uličic in se bodisi izlivale na Glavni trg ali pa se strmo vzpenjale proti Kapitlju. Že ko se je »malevagen« bližal mestu, je kočijaž trobil na svoj službeni rog, tembolj pa je ta donel, ko je težka kočija prašila po Ljubljanski ulici na Glavni trg in obstala pred Fichtenovo hišo. Fichten-aui, nekoč slovenski Jelov-ški, so bili že od leta 1798 lastniki pošte in velike hiše na trgu, ki so io kupili iz sklada razpušče-ne stiske opatije, v okolici pa še gospodarji več gradov. Vsakodnevni nrihod poštnega voza v popoldanskih urah je bila takrat glavna zanimivost mesta, ki je noben »firbec« ni zamudil. Svojevrstna mikavnost mestnega središča Po kratki vožnji skozi ozko in vijugasto Ljubljansko cesto se je pred potnikom naenkrat razprostrl široki in prostrani Glavni trg, kakršnega v tistem času ni imelo nobeno naše oodeželsko mesto oa tudi Ljubljana ne. Sredi z ar-> kadami obkroženega go-renjega dela trga je ob njegovi vzhodni strani stala mestna hiša ali ro-tovž z malim stolpičem, ob katerem je latinski napis vsakemu nazntmial. da so ga zidali leta 1720. ko se je bil ves vinski oride-lek spridil. Tradicija je hotela vedeti, da so meščani to skaženo vino uporabili kar namesto vode, ko so si ,postavljnH svoj rotovž. (Nadaljevanje sli-di) Oton Skola: NOVO MESTO 1836 ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OKRAJNE SKUPŠČINE V CELJU GLEDE NA OBSTOJEČE MOŽNOSTI BI STANJE LAHKO BILO BOLJŠE 28. decembra 1963 je bila v Celju zadnja seja okrajne skupščine v letu 1963. Na njej so temeljito obravnavali probleme in naloge prosvete, kulture, telesne vzgoje, zdravstvene službe in varstva ter sprejeli več odlokov. Med njimi odlok o ustanovitvi skupnega sklada za financiranje šolstva 71. stopnje v celjskem okraju in pravila skupnega sklada za pospeševanje kmetijstva v celjskem okraju. O problemih kulture je bilo v preteklem letu že precej razprav, za zaključek leta pa so to vprašanje vključili v dnevni red seje okrajne skupščine z namenom, da bi obravnavano gradivo služilo pri sestavljanju družbenih načrtov okraja in občin. Poudarili so, da se je o kulturi, prosve-tl in telesni vzgoji veliko razpravljalo, vendar pa je največkrat ostalo pri načelnih ugotovitvah. Predvsem se niso nikdar konkretno dogovorili, kako bi omogočili kulturnim ustanovam njihovo delo. Na seji so ugotavljali, da so v občinah preveč podlegali subjektivnim činiteljem, manj pa upoštevali družbene potrebe, čeprav bodo občani le takrat dobri upravljavci družbenega premoženja, če bodo razgledani, tovariški in kulturni. Delo kulturnih ustanov, organizacij in društev Je pogojeno z družbeno zakonitostjo. Zaradi tega je treba te probleme sistematično reševati, dejavnost kulturno-prosvetnih delavcev pa ocenjevati po merilih družbenega razvoja. Poudarili so, da je delo na tem področju treba prav tako vrednotiti kot delo na drugih področjih. Kulturne ustanove celjskega okraja so na visoki strokovni stopnji in njihov pomen presega meje občin in okraja. — Spričo tega ne bi smeli podleči kampanjskemu reševanju posameznih problemov. To velja se posebej za reševanje finančnih vprašanj. Zato bo treba izdelati sistem financiranja kulturnih ustanov. Vsaka izmed njih ima določeno območje in vpliv, zato naj bi okraj financiral tisto kulturno ustanovo, katere dejavnost presega območje matične občine. V razpravi so tudi omenili, da so mnoge razprave o kulturnih problemih spremljali občutki, da so ti problemi nerešljivi in da se kulturna de javnost ne razvija. Toda če je kultura sestavni del celotnega družbeno - političnega razvoja, potem je bil tudi na kulturnem področju dosežen ustrezen napredek. Nasprotja povzroča dejstvo, da so potrebe večje, kot so dejanske možnosti, s tem pa ni rečeno, da občine zapostavljajo kulturno dejavnost. Vendar bo treba v prihodnje priskrbeti najpotrebnejša sredstva za nemoteno delo teh ustanov in odpraviti dosedanje nevzdržno stanje, ko v kulturnih ustanovah ob koncu leta niso vedeli, kako bo s sredstvi v prihodnjem letu. Ob koncu razprave so predlagali, naj svet za prosvebo in kulturo pri okrajni skupščini sestavi ustrezne sklepe na osnovi poročila in razprave ter jih pošlje vsem občinskim skupščinam in odbornikom okrajne skupščine. Zastavili so tudi vprašanje, če je opravičljivo, da ponekod opuščajo osnovne kulturne ustanove na vasi, kot so kinematografi itd. Kar imajo, je treba ohraniti in negovati. Tu bi veeji kraji z močnejšim gospodarstvom lahko uspešno pomagali manjšim krajem. Občinske skupščine so nosilci zdravstvene politike Na področju zdravstvene službe in varstva so v celjskem okraju zaznamovali velik napredek, hkrati pa se pojavljajo razni problemi. Ti nastajajo predvsem zaradi pomanjkanja konkretnejših zdravstvenih ln ekonomskih analiz. Posledica tega je, da se večkrat zdravstvena vprašanja obravnavajo površno. »Tako so tudi občinske skupščine, ki so nosilci zdravstvenega varstva na svojem območju, bile premalo seznanjnee s problemi svoje zdravstvene službe. Vzrok za takšno stanje je iskati tudi v tem, da sd zdravstveni delavci sami premalo skrbeli, da bi dobili strokovnjake z drugih področij za iz- delavo analiz. Vse to povzroča, da je zdravstveno varstvo okrnjeno, saj nI dovolj podatkov o zdravstvenem stanju občanov. Zaradi tega so predlagali, da bi ustanovili medobčinski zavod za zdravstveno varstvo. Veliko pomanjkanje' zdravstvenih delavcev Izmed najbolj perečih problemov 80 na seji omenili pomanjkanje zdravstvenih delavcev in premajhno zmogljivost bolnišnic. Po posameznih občinah je stanje precej različno, v celot! pa Je v celjskem okraju en zdravnik splošne prakse na 4326 prebivalcev. Ce pa upoštevamo še vse zdravnike zdravstvenih zavodov — specialiste in druge — potem Je v tem okraju en zdravnik na povprečno 1450 prebivalcev. Po teh podatkih pride en zdravnik splošne prakse: v občini Sevnica r-, 6916 prebivalcev, v občini Videm-Krško na 5265 prebivalcev ln v občini Brežice na 6292 prebivalcev. V drugih občinah celjskega okraja je stanje nekoliko boljše, razen v Šentjurski, kjer pride en zdravnik splošne prakse na 8.389 prebivalcev. Se bolj pereč Je problem v zobozdravstveni službi. Po podatkih pride le en zobni terapevt na 5915 prebivalcev. Takšno stanje nujno povzroča preobremenjenost zdravstvenih delavcev, poslabšuje kakovost zdravljenja in hkrati povzroča težave v sami notranji organizaciji. Omenili so tudi, da se nagrajevanje v zdravstvu Se ni bistveno spremenilo ln da Se vedno nI taksno, da bi osebni dohodek bil odvisen cd prizadevanja posameznika in celote. V preteklih sedmih letih so za Investicije v zdravstvu porabili blizu 3 milijarde 600 milijonov dinarjev To Je precej velik znesek, vendar so sredstva premajhna za pokrivanje vseh potreb. Zlasti pereče je vprašanje bolniških zmogljivosti specialistične zdravstvene službe. Zaradi tega je svet za zdravstvo ln socialno varstvo okrajne skupščine predlagal, da bi ustanovili skupen sklad za investicije v zdravstvu. Samo v brežiški bolnišnici je število oskrbnih dni v letu 1963 naraslo na 80.000, medtem ko so se zrnoglijvosti od ustanovitve te bolnišnice leta 1918 povečale le za 34 odst. Spričo tega so se občinske skupščine v Posav-ju že dogovorile, da Bodo dogradile bolnišnico s skupnimi sredstvi vseh treh občin. Pri tem bodo gospodarske organizacije prispevale pomemben delež. i Ob zaključku razprave o zdravstveni službi in varstvu niso sprejeli konkretnih sklepov, temveč so predlagali, naj občinske skupščine preučijo zbrano gradivo in pripombe v razpravi. Sele po temeljitih razpravah po občinah bi okrajna skupščina zavzela stališča in sprejela ustrezne sklepe. Perorisba 9-Ietne Jožice Turšič iz 3. r. osnovne šole v Cerkljah ob Krki. Risbi je dala naslov »V gozdu«; njen vzgojitelj je tovariš Mirko Bogovlč To je BARVNI KROG - več o njem pa bomo brali v našem listu prihodnji teden, ko nam bo o njem poročal naš sodelavec akademski slikar prof. Miro Kugler. Poslušalci lokalne oddaje postaje RADIO BREŽICE pa naj prisluhnejo njegovi oddaji 19. januarja, še prej pa naj si gornjo podobo dobro ogledajo, saj bo prav o njej prof. Kugler tokrat predaval! Spremembe v šolstvu sevniške občine V osnutku sedemletnega perspektivnega plana občine Sevnica, ki bo sprejet že letos, je obdelana tudi problematika šolstva. Za občane bo gotovo zanimiv predlog bodoče šolske mreže, ki upošteva stalen upad rojstev v posameznih šolskih okoliših. Izjema so le trije kraji: Sevnica, Boštanj in Telče. Pri sestavljanju tega predloga niso bile odločilne samo finančne možnosti, ampak je bila upoštevana tudi kvaliteta pouka. Popolne osemletke naj bi bile le v Sevnici, Tržišču, Šentjanžu, Boštanju in na Blanci, podružnične šole pa v Krmelju (5 razredov), na Kalu (4 razr.), v Loki (4 razr.), na Velikem Cirniku (4 razr.), v Zabukovju (6 razr.), na Primožu (4 razr.), na Studencu (6 razr.), na Bučki (6 razr.) in na Eazborju (6 razredov). Po tem predlogu bi edina nerazvita' šola ostala na Telčah, od koder prešolanje ni mož- no. Ta šola bo obdržala kombinirani pouk v vseh razredih. Reorganizacija je predvidena na začetku šolskega leta 1964/65, še prej pa bodo povedali svoje občani na zborih volivcev. V novem šolskem letu bo ukinjena osnovna šola v Podgorju zaradi premajhnega števila otrok. Nekaj šol bo treba na novo zgraditi. V Sevnici dokončujejo letos novo osnovno šolo, za katero je pretežni del sredstev že zagotovljen. Zatem bo morala priti najprej na vrsto gradnja šole na Telčah. Lokacija še ni določena. Obstojata dve vart anti. Po prvi naj bi šolo postavili na Telčah, pO drugi pa nekje med Primožem in Telčami. Kdaj bo topliški muzej v noviti prostorih? Partizanski muzej v Dolenjskih Toplicah, lokalna zbirka Dolenjskega muzeja v Novem mestu, prikazuje delovanje partizanstva v kraju in okolici z bogatim izborom dokumentov in predmetov, ki pa jih zaradi premajhnih prostorov še ne more vseh razstaviti. Številni izletniki, ki stalno obiskujejo Rog, Bazo 20 in druge spomenike, ga radi obiščejo. Vedno večje število obiskovalcev v zadnjem času vedno bolj opozarja na potre- bo, da bi povečali muzejska prostore. Zelo prav bi bilo. ko bi na to mislili že pri gradnji nove šole, tako da bj stavbi dodali še prizidek. $ tem bi hkrati rešili še eno pomembno vprašanje, namreč to, da bi bil muzej laže dostopen učencem, ki spozna? vajo delež teh krajev ln ljudi v NOB. Vprašanje novih prostorov za muzej bo treba skoraj rešiti tudi zategadelj, ker je stari prostor name> njen za druge turistične potrebe. D. G. Delavska univerza izobražuje upravljavce Program izobraževanja v delavskem samoupravljanju, ki ga je za zimsko sezono pripravila delavska univerza v Brežicah, predvideva med drugim tudi seminarje za pomožne organe delavskih svetov. V januarju so razpisani seminarji za disciplinske komisije in komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Takšno dopolnilno izobraževanje je spričo vedno zahtevnejših nalog samoupravnih organov nUjno poFrebno. Zaradi neznanja se pogosto dogajajo nepravilnosti pri za poslovanju delavcev, pri odpovedih delovnega razmerja, pri dopustih in disciplinskih ukrepih. Vse to zavira redno delo komisij in marsikatera zadeva pride po nepotrebnem pred sodišče. Člani disciplinskih komisij bodo na seminarju obravnavali disciplinske pravilnike delovnih organizacij, izvajanje disciplinskega postopka, pristojnosti disoiplinskih ar- Zanimiv in koristen pribočnik MK Pri MK je v zbirko »Priroda in ljudje« izšel tudi »Priročnik za pouk naravoslovnih ved«, ki ga je izdal zavod za napredek šolstva SR Slovenije. Že naslov pove, da je knjiga namenjena šolski mladini, predvsem učencem osnovnih šol, ki se v osmih letih obveznega šolanja nauče poglavitnih pbj-mov naravoslovnih ved. ganov ter poglavja o dolžno stih, pravicah in odgovornosti delavcev v posameznih pravilnikih. Člane komisij, ki sklepajo in odpovedujejo delovna razmerja, bodo na seminarju seznanili z načeli kadrovske politike delovnih organizacij, s kriteriji za sprejem, s pomenom sistemizacije delovnih mest, s postop kom za sklepanje in odpove dovanje delovnih razmerij, z vođenjem evidence o gibanju zaposlenih, s pravilniki o delu ipd. ■ Napovedani seininarji so samo ena izmed specifičnih oblik izobraževanja upravljavcev. Delovni kolektivi bi morali prevzeti pobudo za sistematično nadaljevanje tovrstnega izobraževanja, ki naj bi se razvilo v več stopnjah, da bi lahko sproti zadovoljevalo -vedno nove potrebi upravljavcev po znanju. Jlt. MK: „Kolumba vesolja" Mladinska knjiga je te dni spet obogatila svoje zbirke z novimi knjigami, med katerimi zavzema nedvomno osrednje mestto delo »Kolumba vesolja« v zbirki Globus Okrog 220 strani obsežno de. lo sta napisala prva sovjetska kozmonavta in pionirja svetovne kozmonavtike Jurij Gagarin in German Titov,- Že imeni, ki sta po zmagovitem pohodu sovjetskih sputnikov v vesolje našli pot do slehernega kraja na svetu, sta tolikanj privlačni, da bo knjiga kar sama silila s police v roke bralcev, zlasti mladine. Gagarin in Titov sta v reportažnem načinu z značilnim ruskim prizvokom opisala vesolje, ki se jima Je kot prvima Zemljanoma ponudilo, da sta ga videla od blizu. Razumljivo, da ima delo zategadelj neprecenljivo dokumentarno ceno, čeprav sta znala avtorja lepo opisati tu- di ostale strani svojega žlv» ljenja v prisrčnem tonu. Nedvomno je knjiga mikavna že zaradi tematike, ki Jo ob. dakije, zlesCđ pa sej, keK sta to storila neposredna pionirja vsemirsMh podvigov. Ista založba Je v zbirid Kondor v prikupni oblM in okusni notranji opremi ponatisnila »Kmetske slike« Janka Kersnika, ki jih naši slovstveni zgodovinarji uvrščajo med najpomembnejše začetke slovenske moderne proze. Zgodbe, zbrane v tej knjižici, na neposreden način opisujejo najrazličnejše dogodke iz kmečkega življenja, ki je zdaj kruto, zdaj vedro, vseskozi pestro in strogo neprizanesljivo. Ker. snik Je znal kot dober opazovalec v teh proznih zapisih mojstrsko združiti dva poglavitna elementa: pretresljivo epiko ln z idiličnim okoljem obarvano liriko. Roben P||pT JE MOJ POKLIC 4 Zadnji stavek sem prebral z drhtečim veseljem: točka V. mojega poročila je namreč obravnavala pokopavanje trupel. Bilo je očitno, da je reichsfuhrer s svojim genialnim umom na prvi pogled spoznal, s kako nepremostljivimi težavami se otepam, zato me je napotil v Kulmhof, kjer naj bi se Spoznal z izsledki nekega njegovega drugega iskalca podobnih rešitev. V skladu z navodili sem Himmlerjevo pismo aa-Sgal in telefoniral v Kulmhof. Domenil sem se za sestanek takoj naslednji dan. Obisk v »eksperimentalnem centru« Setzler in jaz sva se odpeljala z avtom, šoferja nisem maral vzeti s seboj in avto je vozil Setzler. Jutro je bilo lepo in kmalu sva sklenila, da se ustaviva in odkrijeva platneno streho avtomobila. Užival sem, ko me je med vožnjo v toplem julijskem soncu veter bičal v obraz. Po vseh teh težkih in napornih tednih sem bil kar srečen, da sem lahko vsaj za hip pobegnil iz taborišča in zadihal v čistem zraku, razen tega pa sem bil že skoraj prepričan, da se vendarle približuje konec vsega tega mučnega iskanja. Setzler-ju sem povedal, kaj mi je sporočil reichsfuhrer, in mu razložil namen najinega potovanja. Obraz se mu je razjasnil in pričel je voziti tako hitro, da sem ga takrat, kadar sva vozila skozi mesta, moral krotiti. Za kosilo sva se ustavila v neki večji vasi. In zgodilo se je nekaj precej komičnega: brž ko sva stopila iz avta in ko so poljski kmetje zagledali najino uniformo, so se razbežali na vse strani, oknice na hišah so se začele zapirati. Bila sva samo dva, toda Očitno so ti vaščani že imeli kdaj opravka z SS. Ko sva prispela v eksperimentalni center, me je silno presenetil ogaben smrad, ki se je širil nad vsem tistim področjem: začutila sva ga, še preden sva se približala stražnim stolpom, in bolj ko sva prodirala v taborišče, močnejši je postajal in iznebila se ga nisva niti potem, ko so se za nama zaprla vrata komandnega poslopja. Človek bi rekel, da se je ta smrad vpil v stene, v pohištvo, v obleke. Bil je trpek in žaltav smrad, kakršnega še nikoli na svetu nisem občutil in ki ni imel nič skupnega s postanim duhom po mrhovini ali mrličih. Cez nekaj minut naju je neki esesovce odpeljal v komandantovo pisarno. Okno pisarne je bilo odprto na s teža j. vame je bušil val še hujšega smradu ip me skorajda vrgel nazaj. Stopil sem v pozor in pozdravil. Standartenfiihrer je sedel za pisalno mizo. Malomarno mi je odzdravil-in mi pokazal stol. Predstavil sem se, predstavil sem Setzlerja in sedel. Setzler je sedel na mojo desno, vendar malce bolj nazaj. »Sturmbannfiihrer,« je z vljudnim glasom rekel Kellner, »vesel sem, da vas lahko sprejmem tukaj:« Obrnil je glavo proti oknu in tako nekaj časa ne- gremično sedel. Bil je plavolas, imel je profil, ko i ga izrezal iz kovanca, in monokel. Za standartenfiihrer ja je bil še zelo mlad. »Predvsem,« je nadaljeval in še vedno gledal skoz okno, »vam moram povedati nekaj besed o svojem poslanstvu.« Pogledal me je, vzel z mize zlato cigaretnico, Odprl in mi jo ponudil. Pritisnil je na vžigalnik in plamenček ponesel proti meni. Njegove roke so bile bele in negovane. »Reichsfuhrer,« je spet začel Kellner, s svojim vljudnim glasom, »mi je dal nalogo, da najdem vse množične grobove na Ostraumu. Gre seveda za grobove civilistov.« In za hip je postal. »Ah, oprostite,« je rekel in se obrnil k Setzrerju, »da vam nisem ponudil cigarete.« Znova je odprl svojo zlato cigaretnico, se stegnil cez mizo in jo ponudil Setzler ju. Setzler se je zahvalil in Kellner mu je prižgal cigareto. »Moja naloga je torej,« je nadaljeval Kellner in znova obrnil glavo proti oknu, »najti vse množične grobove v Ostraumu, se pravi ne samo na Poljskem ...« Odsekano je zamahnil z roko. »... in podobno.. „ ampak tudi na ruskem ozemlju, prek katerega je šla naša armada... Saj razumete: Žulje, civili, partizani, specialne akcije ...« In znova je zamahnil z roko. « »... in sploh takšne reči.« i »Vsa trupla naj izginejo!« P^emolknil je in še vedno gledal proti oknu. »Najti moram torej takšne grobove, jih odpreti .. .in poskrbeti, da trupla izginejo.« desnico Je P061"1*1 in malomarno privzdignil »...in poskrbeti — kakor se je izrazil Reichsfuh 3Lr u pla t.ako temeljito izginejo, da pozneje rab« m vetleti' kolUto ,jud* smo Ukvidi In prijazno se je nasmehnil. „«i BScveTda... .kako bi človek rekel... precej težka naloga. Na srečo pa mi je Reichsfuhrer dal iia raz-polago dovolj časa in tako je nastal. « Odsekan zamah z roko. »... tale eksperimentalni center « .ovESSAP*okno in spct se ic prikazal nJc- »Ampak vedite, nič skupnega nima s Treblin-ko... ah s kakšnim drugim zanikrnim taboriščem taksne sorte... Že res, da imam tudi jaz plinske celice, ampak samo zato, da pridem do trupel« Veliko zanimanje za modni sejem Kakor že nekaj let bo tudi letos v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani sejem »Moda 1964«. Trajal bo od 18. do 26. februarja, na njem pa bodo naša tekstilna in konfekcijska podjetja prikazala nekaj pomembnih novosti v vzorcih, krojih in kvaliteti tekstilnih oblačil, ki bodo v modi to leto. Pomembno je dejstvo, da se bodo na letošnjem sejmu vidneje pojavila poslovna združenja iz Slovenije in Hrvatske. Nemajhno pozornost bo na sejmu nedvomno vzbu- dila tudi modna revija, na kateri bodo prikazali okrog 240 modelov. V popoldanskem delu revije se bodo gledalcem predstavili modeli konfekcijske industrije, zvečer pa v glavnem modeli tekstilne industrije, ki izdelujejo metrsko blago. Ljubljanski »Studio za stanovanje in opremo« bo v paviljonu »Jurček« pripravil razstavo sodobnega pohištvenega blaga, kar bo imelo predvsem vzgojni namen. Med drugim bodo obiskovalci Gospodarskega razstavišča v teh dneh lahko obiskali tudi razstavo inozemske literature o sodobni stanovanjski opremi. Modni sejem, kakršnega že nekaj let prirejajo v Ljubljani, ima tudi pomemben komercialni namen. Za podjetja, ki prvič razstavljajo, je Gospodarsko razstavišče tudi prva preizkušnja za tržišče, ker se na sejmu vsa-' ko leto sklene vrsta kupčij skih pogodb med proizvajalci in interesenti iz vseh republik. Na ta način pa proizvajalci prebijajo lokalne meje ozkih potrošnih področij. V NOVOMEŠKEM KANONSKEM VRTCU SO IMELI OBISK Na starega leta dan ob 10 dopoldne so se v veliki učilnici novomeškega kandijskega vrtca zbrali otroci in njihovi starši, kmalu zatem pa je prišel na ob.sk se dedek Mraz. Za vsakega otroka je prinesel darilce in mu ga osebno izročil. Po obdaritvi ,e bil kratek program, ki so ga izvajali malčki, na koncu pa še lutkovna predstava »Dedek in medved*. ^ Zvonko V«(ja*tf. DEČEK DIB V VESOLJI 1. Koledar na pilotovi upravljalni plošči je kazal 4. oktober leta 2030, natanko triinsedemdeset let po tem, ko so ljudje izstrelili v vesolje prvi umetni satelit Šputnik in tako stopili prvi korak po poti, ki vodi k zvezdam. Naša zgodba je zgodba o življenju v bodočnosti, vendar ni plod domišljije. Napisana je na osnovi znanstvenih domnev. Leteči krožnik LT-5 je krenil iz Zagreba čez Atlantik. 2. To je eden manjših letečih krožnikov, v katerem je prostor za pilota in štiri potnike. Pariz je že za njim; sedaj leti plosko nad sivim Atlantskim oceanom. Vzletel je navpično, hiter je in z njim je lahko ravnati. Zato so leteči krožniki že zdavnaj zamenjali počasne helikopterje s propelerji. Največ jih leti na progi med Evropo in Ameriko. Zračni taksiji, kot jun pravijo, letijo zelo visoko in hitro skozi stratosfero. 3. Na srednjih sedežih sedita dva moža, zadnja sedeža sta zasedli ženski. Starejša je bila v Zagrebu pri znancih. Sinoči je krenila iz Nevv Vorka. prebila v družbi prijeten večer in zjutraj je na poti v Ameriko. Ob 9. mora biti na seji društva za zaščito afriških div jih živali, ki so že skoraj izumrle: levov, žiraf, nosorogov. — Mlajša potnica je operna pevka. Zvečer bo nastopila v »Aidi«, sedaj pa sedi s slušalkami ln prek hornifona posluša neki roman. To je mnogo manj utrudljivo kot čitanje. Januarja ali februarja prvi ameriško-sovjet-ski satelit Češkoslovafiki znanstvenik Vladimir Buth je izjavil, da bodo januarja ali februarja prihodnjega leta izstrelili amerdško-sovjetski satelit za zveze »ECHO-2«. Znanstvenik« je to izjavil po vrnitvi iz Moskve, kjer je vodil češkoslovaško delegacijo na kongresu, ki se je ukvarjal z vprašanji umetnih zemeljskih satelitov. Bodo kolo v Pratru res prodali v Ameriko? Dunajski dnevnik »Express« je objavio, da bo avstrijsko glavno mesto, kot vse kaže, izgubilo eno od svojih najbolj slovitih turističnih atrakcij: gigantsko kolo v Pratru. Vse to zato, ker bi ga Američan Hans Mertschnig hotel postavita nad niagarske slapove. V ta namen se je pred kratkim telefonlčno pogovarjal s sedanjim lastnikom kolesa Hansom Petritschern, kateremu je ba.'e ponudil 24 milijonov avstrijskih šilingov. »Ce hočejo tisti onstran luže v resnici odnesti kolo,« je izjavil Petrditsch predstavniku omenjenega časopisa, »se s tem strinjam. Nisem pa ga pripravljen niti demontirati niti poskrbeti za njegov prevoz do Kanade. Ce pridejo sem in mi izročijo deset milijonov šilingov, sprejmem. Pet ;'ih je potrebnih za demontiranje, verjetno nič manj pa za prevoz. Za deset milijonov šilingov sprejmem kupčijo.« (V našem denarju okoli 300 milijonov dinarjev.) Okradert načelnik Scotland Yarda Drzno tatvino so te dni izvedli neznanci v stanovanju GelorgesaHatherila, šefa osrednjega raziskovalnega odseka Scotland Yarda, ki načelu-je 1800 detektivom te slovite londonske policijske ustanove. Tatovi so iz njegovega stanovanja odnesli razne srebrne predmete v skupni vrednosti _enega milijona dinarjev. Rop je bil izvršen prav v času, ko se agenti Scotland Yarda trudijo, da bi odkrili avtorja cele vrste tavin, izvršenih v zadnjem mesecu, katerih plen predstavljajo skoraj izključno srebrni predmeti. Vrednost srebra, ki so ga zbrali tatovi med svojimi podvigi, je okrog 20.000 funtov (42 milijonov dinarjev). Toda verjetno je, da je ta številka Se večja, ker nekateri lastniki tatvin se niso odkrili. Hatheiil ,'e prepričan, da gre za eno samo osebo, in ne skupino gangsterjev, kot me-: ni večina funkcionarjev Scotland Yairda. Vse tatvine srebra so bile izvršene v Sur-reyu, področju južno od Londona. VOJAKE - bralce Dolenjskega lista , prosimo, da takoj na-..| kažejo vsaj polletno naročnino oz. da pošljejo naročnino za čas, dokler bodo v JLAV Ce plačujejo zanje naročnino svojci iz domačih krajev, prosimo, da ti obnovijo naročnino za 1964. Kdor pa ve, da bo 4>ri vojakih do konca leta, naj pošlje sam ali po svojcih celoletno naročnino! — Položnice smo vam poslali v novoletni številki poleg koledarja za 1964. Lepo vas pozdravlja UPRAVA LISTA 25 milijonov dinarjev škode zaradi požara V požaru, ki je pretekli teden izbruhnil v Lučicah blizu Delnic, je- zgorela dvorana brusilnice z desetimi elektromotorji. Gasilci iz Lučic in Delnic so si cele tri ure prizadevali, da bi pogasili požar, škodo, ki jo je utrpelo lesno industrijsko podjetje Delnice, cenijo na 25 milijonov dinarjev. Vzroka požara še niso ugotovili. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! Srečanje s Kočevjem Sneg. Koliko snega! Pa kar nenadoma ga je nasuto. In še prši. Cisto drobne snežinke. In kako goste! Kakor srebrn paj-čolan so. Iz avtomobila, s katerim potujemo po Ribniški dobni, štejemo vasi. Tudi ko ugotovimo, da smo že na Kočevskem, jih štejemo. Kraji, ljudje — kakor da jih poznamo. Saj tu je še Dolenjska in ljudje so Dolenjci. »In to je Kočevje? Ne, ni mogoče!« »Pa je.« »Koliko časa nisi bil tu? O, deset let!? He, bratec, to je čas, ki si ga potreboval, da si iz fante ta postal mož. Tudi s Kočevjem nI drugače.« Vprašanja se vrstijo tako hitro, kakor hiše v mestu, po katerem se 'pe-I jemo. Izstopimo. Moda bomo zdaj kaj več zvedeli?... »Od kod imate toliko novih blokov?« »Gotovo še niste videli novega doma TVI) Parti. zan, da tako sprašujete.« »Boste Kočevju pridali ime Novo, kot so to storili v Velenju?« .»čemu neki? Kočevje je Kočevje, staro, zgodovinsko ... Veste kakšen je njegov simbol?« »Aha, simbol. Ta je ...« »Medved. Zato, ker so naokrog po gozdovih medvedi.« Kaj. je še novega? Ali nemara ne bi bilo bolje vprašati, kaj je starega? »Kočevjfe je s svetom povezano po moderni asfaltni cesti.« »Ta je?« »Če ste prišli od Škofljice, ste po njej potovali.« Res, vse drugačno Je. zdaj mesto ob Rinii kakor takrat pred desetimi loti! Zimska razglednica iz teh dni v Kočevju t31 »Mislim. Vsekakor je z malo zmerom skupaj. Trdijo, da je ljubosumen.« »Kje je po vašem zdajle?« »če so bile danes popoldne dirke, je zelo mogoče, da je šel z njo tja. ženska, ki se kake štiri ali pet mesecev Oblači v najdražje obleke in ki nosi nov kožuh, se ne naveliča dirkališč. Zdajle sta najbrž stopila na kozarček žganja v kako točilnico na Champs-Elvsees. Mala nastopi šele ob pol desetih. V gledališče prihaja malo pred deveto. Torej imata čas, da lahko gresta kam na večerjo, če jih hočete najti...« »Ne zdaj. Ali jo Bronskjr spremlja v gledališče?«, »Skoraj zmerom. Popelje jo v njeno sobico, malo postopa za kulisami, se usede v- točilnico, v veliko dvorano in s kom poklepeta. Po drugem skeču se ji spet pridruži v sobici, in brž ko je pripravljena, jo odpelje. Redkokdaj ne odideta kam na cocktail party.« »Ali živi z njo?« »Najbrž, ljubi moj. Po tem bi bilo treba povprašati rajši hišnico.« »Ste ga zadnje dni videli?« »Njega? Videl sem ga še včeraj.« »Se vam ni zdel bolj nervozen kot po navadi?« »Takile ljudje, veste, so zmerom malo nervozni. Kadar človek hodi po napeti struni..: Saj! če prav razumem, bo struna zdaj zdaj počila. Skoda za mtllo! Seveda pa bo zdaj, ko je opremljena, šlo kar samo od sebe in ima možnosti, da si najde kaj boljšega.« Medtem ko je govoril, je Marchano! ves čas jedel, pil, si s prtičem brisal usta in po domače pozdravljal ljudi, ki so prihajal: ali odhajali. »Ne veste, kako je začel?« ga je vprašal Maigret. »Kolikor vem, je poprej imel posredovalnico za statiste.« »Je od tega že dolgo?.« »Nekaj mesecev. Lahko bi pozvedel.« »Ni potrebno. Rad bi celo, da bi posebno nocoj nikomur niti ne namignili na naš pogovor.« »Pridete v gledališče?« »Ne.« »To mi Je ljubše. Prosil bi vas, da svoje zadevice ne opravite pri- meni.« »Prav nič ne maram tvegati, Marchand. Moja in Colombanijeva fotografija sta prevečkrat izšli v časopisih. Mož je dovolj premeten, kot lahko sodim po tem, kar ste mi povedali, in po tem, kar vem o njem sam, da lahko zavohaj kateregakoli od mojih inšpektorjev.« »Glej, glej, stari, tole stvar pa jemljete resno, se mi zdi?« »Lahko se zgodi kaj hudega.« »Ah!« »In se tudi že je. Veliko.« »V redu! Nič mi ne'pripovedujte. Rajši bom vse to jutri ali pojutrišnjem prebral v časopisu.« Ločili so se četrt ure nat,o. »Da bi le molčal,« je godrnjal Colombanl. »Bo molčal.« »Saj res, Maigret, ali ti je teta prinesla dobre novice?« »Imenitne. Odkrito rečeno — zdaj poznam skoraj vso zgodbo malega Alberta.« »To sem si mislil. Nihče ne zve toliko kot ženske, še posebno tete s podeželja! Ali lahko zvem?« Pred seboj sta imela nekaj časa. Prav dobro se je bilo malo oddahniti pred nočjo, ki je obetala, da bo nemirna, in v zaupnem pogovoru sta hodila po pločnikih. »Poprej si imel prav. Najbrž bi jih vse lahko zasačili v Vincennesu. Razen če Bronskv ne domneva, da smo mu tik za petami.« »Storili bomo, kar bo le mogoče, ali ni res?« Na sodno policijo sta prišla malo pred pol deseta in čakala ju je Važna novica. Tam je bil neki inšpektor, ves razburjen. »Karel Lipschitz je umrl, komisar. Tako rekoč meni pred očmi. stal sem v temini v Ulici de Sevres, kakih sto metrov od bolnišnice, že nekaj časa sem na svoji desni slišal neki šum, nekoga, ki se je v temi očitno neodločno pomikal naprej. Potem so se zaslišali nagli koraki in počil je strel. Bilo je tako blizu, da sein najprej mislil, da je ustrelil name, in avtomatično sem pograbil revolver. Bolj uganil sem kot videl nekp telo, ki je omahnilo, in neki obris, ki se je v teku oddaljeval. Ustrelil sem.« »Si ga ubil?« »Streljal sem v noge in imel sem srečo, da sem z drug? Krogi0 zadel. Tudi človek, ki je bežal, je omahnu« »Kdo?« »F8",' tisti, ki mu pravijo Peter. Ni ga bilo treba prenaša" daleč, ko je bila bolnišnica nasproti.« »Z *w> besedo, Peter je streljal na Karla?« »Da« »Sta bila skupaj?« , »N* Mislim, da ne. Bolj se mi zdi, da je Peter šel za »a"om in ga je ubil.« »K« Pravi?« »F^t? Nič. Stiska zobe in ne odpre ust. Oči se mu vročično bleščijo. Videti je bil ves srečen ali ves ponosen, da prihaja v bolnišnico, in na-hodnikih se Je,EfrVrtP»2 0ziral okr°e sebe.« ''rrnJv MariK ki je tam, kajpa! Je rana huda?« »Krogia mu je obtičala v levem kolenu. Zdajle ga najbrž ravno operirajo.« . »in v žepih?« Na Maigretovl pisalni mizj sta b,la dva ločena kupč*8' K1 so mu jih skrbno pripravili. »Na prvem je vse iz Karlovih žepov. Na drugem iz fantovih.« ^ »Ali je Moers zgoraj?« »Sporočil je, da bo vso noč v laboratoriju.« »Naročite mu, naj pride dol. Nekdo naj stopi v glavni arhiv. Potrebujem kartotečni list in spise nekega Jeana Bronskega. Njegovih prstnih odtisov nimam, ampak bil je dvakrat obsojen in je moral dobiti osemnajst mesecev ječe.« Poslal je tudi nekaj mož v Ulico du Provence nasproti Folies-Bergeres z naročilom, naj se nikakor ne puste opaziti. »Preden odidete, počakajte, da boste videli fotografijo Bronskega. Samo v primeru, če bi skušal stopiti na vlak ali v letalo, ga je treba zgrabiti. Zdi se mi, da se to ne bo zgodilo.« V listnici Karla Lipschitza je bilo dvainštirideset bankovcev za tisoč frankov, izkaznica na njegovo ime in še ena, ki je nosila italijansko ime: Pilipino. Mož ni kadil, ker ni imel pri sepi niti cigaret, niti pipe, niti vžigalnika, pač pa žepno električno svetilko, dva robca, od katerih je bil eden umazan, vstopnico za kino, ki je imela datum tistega dne, žepni nožič in avtomatičen revolver. »Vidiš!« je Maigret opozoril Colombanija. »Domišljali smo si, da smo pomislili na vse.« Pokazal mu je vstopnico za kino. »Njim pa je prišlo na misel tole. To je bolje kot klatiti se po ulicah. Cele ure lahko ostaneš v temi. V kakem kinematografu na bulvarjih, ki ostane odprt vso noč, lahko celo malo zadrerrilješ.« V Petrovih žepih je bilo natanko za osemintri-deset frankov drobiža. V listnici sta bili dve fotografiji, Marijina, majhna fotografija za potni list, ki je morala biti iz prejšnjega leta, ko se je še česala drugače, in slika dveh kmetov, moža in žene, ki sedita na pragu, nekje v srednji Evropi, kolikor se je dalo soditi po slogu hiše. - Francoskega pisatelja Fontenella so vprašali, v čem se bistveno razlikujejo ženske raznih narodov, in odgovoril jim je: »Po svojem vedenju v primeru, če jim postane ljubček nezvest: Fracozinja ubije svojo tekmico, Italijanka ubije ljubčka, Španka ubije tekmeca in ljubčka, Nemka se sama ubije, Angležinja, prekine zaroko, vse — razen Nemke — se pa poroče' z drugim. .* Slavni avtor basni je bil zelo pozabljiv in raztresen. Osem dni po pogrebu svojega prijatelja se Je — kot po navadi pojavil na njegovem domu, točno ob uri kosila. »Toda,« začenja služabnik v zadregi, »gospod Je že osem dni na pokopališču. Ali niste vedeli tega?« »Oh, nisem mislil, da se bo tam tako dolgo zadržal,« se opravičuje La Fontaine. * Kardinal Mazarin je ob neki priliki zaprosil kralja za sprejem, ta pa mu je sporočil, da ga ne more sprejeti, ker ima migreno. Kardinal odide, a se zvečer, spet Javi in je takoj sprejet. / »Kako je z vašo migreno, veličanstvo?«« vpraša Mazarin. »Prešla je,«« reče kralj, kardinal pa se nasmehne. »Da, videl sem jo, ko je odhajala. Imela je lepo modro obleko.« SMEH STOLETIJ Po smrti kardinala Mazarina, lokavega Italijana, ki je vodil državo za časa mladoletnosti Louisa XIV., je prevzel državno krmilo kralj sam. To je razdobje največjega cveta absolutne monarhije v Franciji in obenem tudi začetek njenega propadanja. »Država — to sem jaz,« so bile priljubljene besede kralja, ki so ga prilizovalci imenovali »sončni kralj«. Sezidal je ogromen dvorec v Versaillesu, podpiral nastajajočo industrijo, usposobil armado, širil kolonialne posesti in gojil umetnost, literaturo in znanost Doseženi uspehi so ga v njegovem absolutizmu še bolj utrjevali. Svojim dvorjanom je nekoč rekel: »Kralji imajo oblast od boga. če vam ukažem, da sko-, čite v Seino, morate to brez obotavljanja storiti.« Ob teh besedah se dvigne s svojega sedeža vojvoda de Guise in se napoti k vratom. Kralj ga vpraša: »Kam pa vojvoda?« »Učit se grem plavanja.« * Ko se je kralj odločil, da bo osebno" vodil obleganje trdnjave Mons, je povabil s seboj tudi slavnega pesnika Racina. Temu pa kraljev predlog ni posebno ugajal in je rajši ostal doma. Upal je, da kralj tega ne bo opazil. Toda Louis XIV. je takoj po vrnitvi v Pariz poklical pesnika k sebi in ga nagovoril: »Zakaj niste prišli?« »Veličanstvo,« se je izgovarjal veliki pesnik, »nisem imel obleke za potovanje in-sem jo naročil pri krojaču. Toda čeprav je ta hitel, so mesta, ki ste jih oblegali, padla prej, preden je izgotovil obleko.« Kralj je na te besede samo molčal. Gospod doktor, muči me bolestna želja, da bi zvišal svoj življenjski standardi Obsežen in pester spored zadnje občinske seje 24. decembra je bila v Brežicah seja občinske skupščine, zadnja v minulem letu. Dnevni red je bil obširen, zato bomo o nekaterih važnejših zadevah poročali posebej. ZAČASNO FINANCIRANJE ZA I. TROMESECJE 1964 UREJENO Z ODLOKOM Tako kot vsako leto je tudi tokrat občinska skupščina sprejela odlok o začasnem financiranju potreb občinskih organov, zavodov in skladov v 1. tromesečju 1964. Osnova za planiranje izdat- BREŽIŠKE VESTI kov v prvih treh mesecih novega leta je realizacija izdatkov v lanskem proračunu. Izdatki za naslednje trome-sečje ne smejo presegati 25 odstotkov izdatkov v 1. 1963. Odlok velja od 1. januarja do sprejetja proračuna za leto 1964. REBALANS DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA ZA LETO 1963 Sklad za šolstvo je črpal lani nekaj manj kot 33 odstotkov sredstev iz skupnih proračunskih dohodkov, ki ostanejo občini. Ta delež znaša 144,625.000 dinarjev. Sklad za šolstvo je razen tega ude ležen tudi pri posameznih proračunskih dohodkih in se priliva vanj 20 odstotkov občinske doklade iz kmetijstva in 70 odstotkov občinske doklade od obrti. Zaradi neenakomernega dotoka in predvidenega izpada proračunskih sredstev je občinska skupščina na seji sprejela sklep, da se skladu za šolstvo zviša udeležba iz proračunskih dohodkov na 38 odstotkov, državni upravi pa od dosedanjih 28,78 na 47,2 Odstotka. Ta ukrep je sprožil razpravo o vzrokih za zapozneli dotok kmečke dohodnine. Predsednik skupščine Je pojasnil, Iz brežiške porodnišnice V preteklih dveh tednih so v brežiški porodnišnici rodile: Vera Barkovič lz Brezja — Mihaelo, Marija Mlakar lz Gorenje vasi — Darka, Andreja Stojadlnov iz Bre-Žlo — Mitja, Erna Lukič iz Krške Vasi — Zorana, Anica Vimpolšek lz Arnovega sela — Iztoka, Jožefa Rapljenovič lz Stojanskega vrha — Jožico, Marija Račič iz Viher — Štefanijo, Danica Deržič iz Bukov-ška — Viktorja, Marija Meke lz Selc — Cvetko, Alojzija Povhe lz Osredka — Bojana, Cecilija Tomše lz 2ejnega — Franca, Jožica Šetinc lz Sentlenarta — Romana, Marija Vučonjk lz Globokega — Romana, Ivanka Debeljak lz Skopic — dečka, Dragica Favuna lz Pologa — Slavico, Slavka Pevec iz Zakota — Boženo, Antonija Smukovič iz Bu-kovška — Antona, Ana Poljak iz Vukovega sela — Viktorja, Ana Kadenšek iz Kremena — Marjeto, Monika Gerjevlč lz Raven — Mar-Janco, Magdalena Vranic iz Brežic *- Svetlslava, Pavla CugelJ lz Bre-ttc — Pavlico. Marica Tresek lz Klanjca — Pavleka. . BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ V preteklih dveh tednih so se ponesrečili ln iskali pomoči v bre-tiski bolnišnici: Barlca Martlnko. upokojenka lz Laduča, je padla in »i poškodovala levo nogo; Franc raček, sin posestnika iz Gorenje vasi, se Jo opekel po desni nogi; Jože Novak, sin posestnika lz Sentlenarta, je padel ln si poškodoval desno nogo; Slavko 2itnik, delavec lz Klanjca, se Je usekal s sekiro; Mijo Bunetlč, delavec lz Laduča, jo padel pod vlak In si poškodovul desno roko; Stanko Mata«, delavec lz Drenja Je padel ln si poškodoval glavo; Henrik Molan, vajenec J Libne, si Je pri smučanju poškodoval levo nogo; Martin Rcinlh, sin delovodje iz Novega mesta, si Je pri smučanju zlomil desno nogo; Antonija Požar, socialna pod-plranka iz Brezine, Jo padla In si poškodovala hrbet; Fanlka Srpat, hči posestnika iz Kraja Gomjcisa, je padla ln si zlomila desno nogo Ivan Hotko, delavec iz Malega vrha, Je padel in si poškodoval desno nogo. da je neizterjanih davčnih obveznosti še za 63 milijo-" nov! V tej zvezi so odborniki načeli še vrsto problemov in predlagali, naj davčna služba čimprej prouči zaostanke iz preteklih let in to vprašanje dokončno uredi. Pospešiti bo treba tudi postopek pri lastninskih prenosih. Veliko je primerov, da so kot davčni obvezniki vpisani ljudje, ki so zemljo že pred leti prodali. KOMUNALNA UPRAVA SE BO OSAMOSVOJILA Vso komunalno dejavnost v Brežicah je zadnja leta opravljala komunalna uprava pri občinski skupščini. Ker takšna dejavnost ne sodi več v organizacijski sestav občine, je občinska skupščina sklenila ustanoviti samostojen zavod, ki bo posloval po načelih družbenega uprav- ljanja. Njegova naloga bo vzdrževanje cest IV. reda, vzdrževanje mestnega vodovoda in kanalizacije, opravljanje smetarske službe, vzdrževanje parkov" in ulic, pogrebna služba, izkoriščanje občinskih gramoznic in kamnolomov ter razna manjša uslužnostna dela. Po finančnem načrtu za leto 1964 znašajo stroški poslovanja 16,620.000 dinarjev, investicijski stroški 9 milijonov, letni dohodek pa 15 milijonov dinarjev. * V nadaljevanju seje je občinska skupščina sprejela sklep o ustanovitvi obrtnega podjetja TAPETNIK v Bre žicah, sklep o pripojitvi obrtnega podjetja DOKO iz Do-bove k belokranjski tekstilni industriji BETI in sklep o pripojitvi gradbenega podjetja GRADBENIK iz Brežic h gospodarsko močnejšemu gradbenemu podjetju PIONIR (Novo mesto). Skupščina je pooblastila okrajno skupščino Celje za izdajo odloka o ustanovitvi skupnega sklada za financiranje šolstva II. stopnje v okraju Celje. Iz sredstev sklada se bodo pokrivale tudi investicije. Občina Brežice bo prispevala v ta sklad 28 milijonov dinarjev. Nato je skupščina razpravljala o predlogu za ukinitev vajenske šole raznih strok v Brežicah. Sola ni verificirana in, nima več pogojev za obstoj, zato skupščina predlaga izvršnemu svetu SRS, naj izda ustrezno odločbo o ukinitvi. Sledila je razprava in sklepanje o prevzemu poroštev gospodarskim organizacijam pri najetju posojil. Na dnevnem redu so bile še premoženjskopravne zadeve ter volitve in imenovanja. NOVI STROJI - NOVI OBETI V brežiški Tovarni pohištva so presegli plan za leto 1963 — Izvoz bodo letos povečali kar za 50 odst. Lesna Industrija je za občino Brežice pomembna gospodarska dejavnost, ki se Ji obeta lepa prihodnost. Pogoj za to je povečana proizvodnja ln v brežiški Tovarni pohištva so že lani začeli uresničevati načrt za rekonstrukcijo, ki naj bi bila zaključena v letu 1964. V Tovarni pohištva nestrpno čakajo na vselitev v nove obrate Gradnja se je nekoliko zavlekla, vendar pričakujejo, da se bodo vselili kmalu po Novem letu. Večino strojev so že nabavili, nekaj v inozemstvu, nekaj pa pri domačih podjetjih. Ko bodo končana gradbena oziroma obrtniška dela, bodo novi stroji dobili mesto v sodobno urejeni tovarniški zgradbi. Plan za 1. 1963 Je bil kljub težavam v drugem polletju nekoliko presežen. Uspeh bi bil se boljši, če delovnega procesa r.e bi ovirala rekonstrukcija, ali bolj točno, preurejanje in rušenje starih obratov. Načrti za leto 1964 mnogo obetajo. Plan naj bi se povečal od dosedanjih 360 milijonov na 600 milijonov dinarjev. Vse to pa je odvisno od pravočasno opravljenih rekonstrukcijskih nalog in za dostne dobave lesa. Večina Izdelkov Tovarne poh.15-tva v Brežicah Je'namenjenih za izvoz. Lani so prodali na tuja tržišča 94 odst. celotne proizvodnje, letos bo Izvoz narastel še za 50 odstotkov. Največ pohištva uvažajo ZDA in Zahodna Nemčija. V tem me- secu pripravljajo pošiljko tudi za Sovjetsko zvezo, s katero so navezali poslovne stike preteklo leto. Svoje Izdelke bo Tovarna pohištva v bodoče prilagodila novemu tehnološkemu postopku. Omejila se bo predvsem na izdelavo ploskovnega pohištva. Nujen bo prehod na večjo serijsko proizvodnjo; naročilom za manj kot sto garnitur enakega tipa zaradi prevelikih stroškov podjetje ne bo moglo ustreči. S povečanjem proizvodnje Je. tesno vezano tudi vprašanje strokovnosti zaposlenih. Da bi delo v novih obratih kar najbolje steklo, prireja podjetje tudi tečaj za mojstre. Program obsega organizacijo dela in vlogo mojstrov v proizvodnji, varnostne ukrepe pri delu, medsebojne odnose, naloge samoupravnih organov, osnove delovne zakonodaje, delitev dohodka in še nekaj drugih tem. Podjetja . zaposluje enega inženirja gozdarske stroke, enega diplomiranega ekonomista ln več tehnikov. Dva strokovnjaka (inženirja ln ekonomista) štipendira na fakulteti, dva pa na srednji tehniški šoli. Več uslužbencev obiskuje večerni oddelek ekonomske srednje šole ln knjigovodski tečaj pri delavski univerzi v Brežicah. V novembru lani so sprejeli na delo 20 mladih nekvalificiranih delavcev za pomožna dela. Letošnje leto jih nameravajo zaposliti 50, predvsem tistih, ki zaradi nedokončane osnovne šole nimajo pogojev za uk. Za novo sprejete tfclavce bodo organizirali uvajalne tečaje. Zaposlovanje strokovnjakov s fakultetno izobrazbo najbolj ovira pomanjkanje stanovanj. Lani Je tovarna kupila dve družinski ln dve samski stanovanji, predvideva pa tudi več nakupov stanovanj v letošnjem letu. Tudi te težave bo treba premngntl. Za čim boljšo prilagoditev željam kupcev v tujini je razvita strokovna služba- podjetju nujno potrebna. V Interesu kolektiva in v interesu komune Je, da bi s kvalitetno proizvodnjo do«c(;ll trajno vključevanje na zunanja tržišča. ■ Jt. Nasvet bi bolj pomagal! Tovariš urednik! V 45. številki Dolenjskega lista 1963 je bil na 10. strani objavljen članek »Ni vse lepo kar se sveti«, ki obravnava estetski prekršek pri urejanju bančnih poslovnih prostorov v Brežicah. Strinjamo se, da nam ni uspelo urediti glavni vhod v banko tako, kot je bilo v zamisli, to pa predvsem zato, ker smo hoteli čim prej in čim ceneje opraviti ustrezna dela. Zato gre v tem primeru le za nekoliko slabšo strokovno izvedbo obloge prejšnjega starega okvira z navadnimi trdimi marmornatimi ploščami. Spričo tega tudi okvir glavnega vhoda ni pravokoten, oziroma je brez oboka. Podjetje, ki je izvajalo preurejevalna dela, ni priporočalo, da bi odstranili obokani kamniti okvir v celoti prav zategadelj, ker je tudi strop obokan. Ce bi odstranili okvir ob glavnem vhodu, bi morali nad njim odpreti še najmanj meter fasadnega zidu. Vse to bi povzročilo, da bi se adaptacijska dela podražila in zavlekla za mesec dni. Spričo vsega, kar smo navedli, menimo, da smo v tej zadevi ravnali po svoji najboljši presoji. Pri tem smo iz starih, mračnih in vlažnih prostorov napravili sodobne prostore za bančno poslovanje, ki bodo nedvomno služili za potrebe mesta in občine za dalj časa. Menimo tudi, da so taki prostori lahko samo v ponos. Na koncu se vprašamo, ali se daje priznanje za to pridobitev res na tak način kot v članku »Ni vse lepo, kar se sveti«... SDK pri Narodni banki, podružnica v Brežicah Fantje pozdravljajo Naši fantje, ki so pri vojakih v Titogradu, želijo vsem domačim, prijateljem in mladini srečno in uspešno leto 1964. Franc Legan lz Dobrniča, Tine Pfcifer iz Sevnice, Janez Šercelj iz Žužemberka. MATIČNI IKAD BREZICE Rojstev izven bolnišnice ni bilo. Poročili so se: Ivan Jamnlk, mizar iz Velikih Malene, ln Antonija Krstnik lz Sentlenarta; Stcvan Ig-njatović, podoficir JLA, ln Majda Sesnovar, uslužbenka, oba lz Brežic; Anton Kost, uslužbenec, ln Olga Maček, uslužbenka, oba lz Sentlenarta; Marijan Godler, delavec, ln Angela Bratanlč, poljedelka, oba lz Bukoška; Vladimir Utek, mizar, ln Milica Kukovlca, servir-ka. oba Iz Zakota; Zdenko Urekar, poljedelec, ln Ana Tomše, poljedelka, oba iz Čateža; Jože Kajs, mizarski mojster lz Brežic, in Ma-riJa-Zlata Surec, uslužbenka z Malega vrha. Smrti Izven bolnišnice ni bilo. Novoletni presenečenji iz Brestanice in Senovega Ko smo na 24. strani naše zadnje številke povabili pismonoše, naj nam 31. decembra 1963 odpošljejo še zadnje naročilnice, ki so jih dobili od novih naročnikov, pač nismo pričakovali presenečenja, ki smo ga doživeli 3. januarja 1964: tisto jutro smo v upravi lista odprli pismo, v katerem nam je pismonoša JOŽE TOPOLOVŠEK iz Brestanice poslal nič manj kot 254 naročilnic novih naročnikov! Hkrati nam je pošta SENOVO poslala 61 naročilnic, druge pošte pa 33 naročilnic; tako smo samo 3. januarja dobili 348 NOVIH NAROČNIKOV! - Ker je pismonoša Topolov-šek do 30. decembra zbral že 149 novih naročnikov, je s skupnim številom novo pridoblje-«nih naročnikov (403) zmagal v dvomesečnem tekmovanju pismonoš našega področja. Na sliki ga vidite, kako iz rok upravnika Dolenjskega lista Julčka Schmidta sprejema nakazilo za nov moped, ki smo mu ga namenili kot prvo nagrado. Kolektivu pošte SENOVO, ki je zbral v istem času 311 novih naročnikov, smo poleg denarnih nagrad poslali še, posebej kolekcijo lepih knjig kot posebno priznanje za zgledno požrtvovalnost v tej akciji. — Predvsem po zaslugi pismonoš ima danes občina Videm-Krško že 3.408 naročnikov Dolenjskega lista! Obisk dedka Mraza Dnlštvo prijateljev mladine v Brežicah sporoča, da so se obiski dedka Mraza vrstili v temle vrstnem redu: V soboto, 28. dec., je obiskal dedek Mraz otroke v bre žiški bolnici in v otroškem vrtcu. V nedeljo je bilo otro ško slavje v gasilskem domu v Sentlenartu za vasi Sent-lenart, Gornji Lenart, Brezino, Crne in Cundrovec. Ob istem času se je dedek Mraz ustavil v gostilni Merslavič v Selah in obdaril obroke ia Sel, nato pa še otroke iz Krške vasi v gasilskem domu v Krški vasi. V ponedeljek je obdaril otroke iz Brežic, Trnja in Zakota, nakar se je za eno leto spot poslovil od njih. Prireditve in obdaritve za novoletno jelko so bile tu se mešanica Ohladi na 25' C, jo čimbolj prelivamo iz posode v posodo, da se upeni, nato Jo vlijemo v sod in dobro zmešamo i vinom, želatino kupimo v lekarnah. Želatina se z nečistočo vina sesede na dno soda. Jožef Skoz Fantje iz zahodne Dolenjske pozdravljajo Slavko Papež iz Ratja, Tona Hribar iz Vel. Lipja, Franc Kuhelj is Križa, Janez Pa. hulje lz Ribnice, Jože Tišler iz Loške doline, Janez Bar« tol iz Loškega potoka, Anton Cizerle iz Dol. Mraševega irj Alojz Enčimer iz Čistega loga, lepo pozdravljajo ob vstopu v novo leto vse bralce našega lista, vse domače in mladino. Belokranjska krosna pojdejo v Holandijo Poleti sem kar dvakrat spremljal inženirja I. Schvveizerja, Nizozemca, ki je vodil zvezni center za vzgojo inštruktorjev tekstilne stroke. S pomočjo ljudskega poslanca in predsednika sveta za turizem Nika Belopavloviča smo si ogledali predvajanje najtežje ročne tkalske tehnike »tkanja na šibe«. Purga pri Adlešičih ima turistično privlačnost za tuje turiste in domače tekstilce. Inž. Schweizer je vestno spremljal ves tehnološki postopek, ki je precej zapleten, in posnel posamezne faze dela tudi na barvni film. Zdaj pripravljamo krosna za Holandijo. Sla bodo v Twents-Gelders Teksilmuseum v mestu Enschcdc, kjer so že žlmarske statve in ozaljski ločen za pletenje jalb, ki so jih nosile v srednjem veku meščanke v srednji Evropi, naše sosede iz Ozlja pa še pred drugo svetovno vojno. Z družino omenjenega inž. Schweizerja smo ponovno obiskali Belo krajino in vse njene zanimivosti. Lep poletni dan, bistra Kolpa s 26 stopinjami in dobra postrežba v novem motelu na Vinici, so opravili svojo propagando. Gostje so bili z vsem zadovoljni, in upamo, da bo naš prijatelj v Holandiji tudi napravil svoje med Nizozemci. Posnetkov v barvah ima na stotine in po večmesečnem delu pri nas je tudi doživel marsikaj lepega, kar mu bo ostalo v trajnem spominu. V eksponatih je pisal nizozemski dnevnik »Oagblat Tubantia«, o tehniki pa strokovna tekstilna revija »Spil en Spocl« (Preslica In vreteno). Tako včasih navidezno neznatne reči vzbujajo pri tujcih veliko zanimanje ln delajo Progando za naš turizem. KUME ^»llllllilfflllMHIIIIIMiiiHiiiM Olajšave za pogorelce v trebanjski občini 0 Na zadnji lanski seji sta t oba zbora skupščine obči. 9 ne Trebnje razpravljala in » sklepala o vrsti važnih « spreminjevalnih oziroma C dopolnilnih odlokov, ki jih e je bilo treba sprejeti zara- • di izravnavanja letne bi-0 lance v gospodarstvu in # drugih panogah v občini. Na seji je bil uvodoma sprejet odlok o spremembi proračuna občine za leto 1963. Ta odlok velja samo za notranjo razporeditev proračunskih izdatkov, ki so bili pri sprejemanju letnega plana samo približno predvideni, medtem ko višine dohod- kov in izdatkov ne spreminja. Skupščina je takoj nato sprejela odlok o začasnem financiranje proračunskih pot-treb občine v prvem četrtletju 1964. Po določbah tega odloka proračunski izdatki v omenjenem času ne smejo presegati 25 odstotkov izdatkov proračuna, kd je veljal v letu 1963. S posebnim odlokom je bila za leto dni podaljšana veljavnost odloka o plačevanju dopolnilnega proračunskega prispevka iz o-sebnih dohodkov delavcev, nakar so odborniki z ustrez-nim odlokom potrdili ustanovitev sklada za financiranje geodetskih in katastrskih del splošnega družbenega pomena, kot je izdelovanje državnih in preglednih katastrskih kart v merilih 1:5000 in 1:10.000, izmeera podružblje-nih zemljišč, komasacijsko delo, reprodukcija geodetskih načrtov itd. Jedro sredstev tega sklada bodo s pogodbami določeni zneski delovnih organizacij in posojila, ki jih bo sMad najemal samostojno. Ker je 1. julija 1963 prenehal veljati zvezni odlok o prometnem davku na rezani lesk oziroma je bil davek ukinjen, je skupščina s svojim odlokom uvedla prometni davek na žagarske storitve, ki jih opravljajo zasebnikom obrtna in industrijska podjetja. Odlok predpisuje Pionirji Iz Sentruperta se zahvaljujejo člani novinarskega krožka na šoli v Sentirupertu smo za novo leto v imenu pionirskega odreda čestitali učiteljem, partizanskim materam in članom delovnih kolektivov. Ponekod so nas obdarovali ali pa nam dali denar, ki smo ga shranili v pionirsko blagajno in ga namenili za majski izlet. Vsem, ki so prispevali v pionirsko blagajno, se lepo zahvaljujemo. LOJZE PODOBNIK predsednik novinarskega krožka »DANA« nabavlja polnilni stroj Podjetje »Dana« na Mirni namerava kupiti stroj za polnjenje steklenic z alkoholnimi in nealkoholnlml pijačami in je v ta namen pri Komunalni banki zaprosilo za 7 milijonov dinarjev posojila. Pri isti de harni ustanovi Je zaprosilo tudi za posojilo v višini 3,5 milijona dinarjev, s katerim namerava povečati restavracijo na Mirni. TREBANJSKE NOVICE za razrez prve kategorije le sa (hlodi iglavcev, nad 25 cm debeli in nad 4 m dolgi) prometni davek v višini 150 odstotkov na vrednost ustrezne usluge ( v trebanjskem primeru je povprečna vrednost usluge za razrez kubika hlodovine 2.600 dinarjev), za razrez hlodovine druge kategorije (hlodi iglavcev nad 20 cm debeline in nad 3 m dolžine) 100 odstotkov, za tretjo kategorijo (ostala hlodovina iglavcev do 3 m dolžine ter hlodi listavcev ne glede na velikost) pa bo treba plačati davek, ki bo lahko dosegel 50 odstotkov vrednosti žagarske usluge. Odlok ne bo ve-Ijal za vse tiste, ki jih bo prizadela elementarna nesreča (požar, povodenj itd.), in tiste, ki bodo dali les v spošno družbeno korist. Skupščina je poverila nalogo oprošča-nja taks in ustreznega davka svetu za družbeni plan in finance. V naslednjih točkah dnevnega reda je bil sprejet sklep zadružnega sveta KZ Trebnje, da s 1. januarjem pripoji k svoji dejavnosti mokrono-ško podjetje »Mesoizdelki«, ki je bilo dalj časa v likvidaciji. Zatem je bila na seji odobrena pogodba, po kateri bo spomeniško dejavnost v trebanjski občini poslej o-pravljal Zavod za spomeniško varstvo iz LJubljane. Občina bo za ustrezno dejavnost v letu 1964 prispevala okrog 628.000 dinarjev. S posebno pogodbo, potrjeno na zadnji lanskoletni seji obeh zborov skupščine občine Trebnje, bo v tej občini inšpekcijska dejavnost zagotovljena tudi v letu 1964. Oprav-ljale jo bodo medobčinske inšpekcijske službe iz Novega mesta. Odborniki so na seji izrazil prepričanje, da bo delo organov medobčinskih inšpekcijskih služb tudi tokrat uspešno. I. Z. Ekspozitura KB tudi v Trebnjem Od 1. Januarja 1964 je izpostava Komunalne banke tudi v Trebnjem. Ustanovljena je bila z namenom, da bi zadovoljevala potrebe trebanjske občine »Kovinsko podjetje« poslej obrat LITOSTROJA Pred kratkim so se končali večdnevni razgovori med predstavniki ljubljanskega podjetja »Litostroj« in »Kovinskega podjetja« v Trebnjem glede združitve obeh gospodarskih organizacij oziroma pripojitve trebanjskega podjetja ljubljanskemu. Za pripojitev se je delovni kolektiv »Kovinskega podjetja« soglasno odločil in je od 1. januarja 1964, ko je bila združitev tudi formalno o-pravljena, postal sestavni del \ofstof lanskega »Litosrroje vega« kolektiva. Združitev Ima več prednosti. »Litostroj« bo v Trebnjem povečal proizvodne prostore za 3500 kv. metrov in podvojil sedanjo proizvodnjo »Kovinskega podjetja«. Ob dokončni izgradnji se bo brutoprodukt trebanjskega obrata približal 1 milijardi. Najvažnejše pa je, da se bo v Trebnjem lahko zaposlila tudi vsa tista moška delovna sila, ki je do zdaj Iskala zaposlitve v drugih občinah, največ seve v »Litostroju«, kamor so se iz trebanjske občine delavci vozili vsak dan z vlakom ali avtobusom. Na združitev gleda optimistično tudi skupščina občine Trebnje, ker bo na ta način občutno ublaženo pereče vprašanje zaposlovanja de lovne sile v tej občini. Izobraževanje odraslih zajema vedno več občanov kočevske občine Hiter razvoj gospodarstva ln družbenih služb v kočevski občini terja vedno več in sposobnejših strokovnih kadrov. Skoro da ni panoge, k j ar ne bi mogli reci: če bi imeli sposoben kader, bi bilo lažje. Razen treh o-enovnih šol, glasbene šole in gimnazije na Kočevskem ni drugih šol, še posebno pa ne Sol, ki bi dajale kader za gospodarstvo. ! Ko so nedavno delali anketo o potrebah strokovnih kadrov v 12 največjih gospodarskih organizacijah v občini, so ugotovili, da potrebujejo 300 ljudi s srednjo stro-Icovno izobrazbo in nad 100 t višjo in visoko šolsko izobrazbo. Toliko kadra prav gotovo še dolgo let ne bi dobili iz rednih sol. Da bi gospodarstvo in javne službe hitreje prišli do sposobnega kadra, se je kočevska delavska univerza odločila, da bo organizirala vse tiste oblike večernih sol za pdrasl«, ki naj bi dale potreben strokovni kader. Tako bo delavska univerza že v tem šolskem letu dala gospodarstvu 27 strojnih tehnikov in 36 tehnikov z ekonomsko srednjo šolo. Letos se je v prve letnike tehnične, ekonomske in administrativne šole vpisalo nad 80 slušateljev. Pri delavski univerzi so se Odločili, da bodo usposabljali tudi kader z višjo izobrazbo. V jeseni se je pričel v Kočevju reden pouk pri višji agronomski šoli iz Maribora iri preteklo soboto so slušatelji že opravili prve lepite. Drugo jesen pa nameravajo pričeti tudi z višjo tehnično šolo, višjo komeroi-alno ln pedagoško akademijo. Med interesenti za višje in Visoke šole je tudi precej takih, ki imajo dovolj delovnih izkušenj, nimajo pa zahtevane srednješolske izobraz- be. Za te bodo v kratkem organizirali seminar, na katerem bodo predelali snov, ki je potrebna za sprejemni iznit na višjih in visokih šolah. V nekaj letih obstoja je delavska univerza usposobila več sto kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev razhčnih strok. Z reformo na področju strokovnega šolstva so odpravljene dosedanje c-blike pridobivanja papirnatih kvalifikacij. Do sedaj je bilo tako, da sta vajenec in delavec skoro v istem času lahko pridobila spričevalo o kvalifikaciji za določen poklic, čeprav se je moral vajenec tri leta učiti, delavec KOČEVSKE NOVICE pa si je to znanje pridobil na krajših tečajih. Sedaj je določen program, ki ga mora vsakdo obvladati za določen poklic in m več važno, kako si to znanje pridobi: kot vajenec ali s priučevanjem za poklic. Da bi se v prihodnje zaposleni lahko poleg rednega dela usposobili za poklice, bosta pri delavski univerzi v Kočevju še letos začeli s poukom drve šoli. Za pridobitev poklicev iz gradbene stroke se je ta teden pričel pouk na oddelku gradbenega centra »Ivana Kavčiča« iz Ljubljane. V kratkem pa bo pričel tudi oddelek za odrasle poklicne šole Litostroja iz Ljubljane. Ta šola bo usposabljala delavce za kovinarske poklice. Za strokovno izobraževanje je pogoj, da ima vsak slušatelj popolno osnovno šolo. Med našimi delavci pa mnogi nimajo osemletike, zato je delavska univerza zanje orga- nizirala večerne osnovne šole. Tako imajo v Kočevju dva oddelka večerne osnovne šole in prav toliko v Kočevski Reki. Veliko se pri tej ustanovi prizadevajo tudi na področju družbenega izobraževanja občanov. Lani so imeli dve šoli za člane ZK in seminarje za upravljavce v delovnih organizacijah. Letos je začela z delom tudi mladinska politična šola, v kratkem pa se bo pričela tudi šola za člane ZK. Dodati je treba, da v delovnih organizacijah ni dovolj zanimanja za družbeno izobraževanje članov. Vzrok za to je tudi v precejšnjem pomanjkanju sredstev, ki jih lahko delovne organizacije dajo za izobraževanje. Hitri razvoj tehnike in kulture zahteva od naših ljudi tudi vedno večje tehnično znanje, poznanje kulturnih stvaritev in splošno razgledanost. Lani je delavska univerza v klubu v Kočevju prirejala predavanja v likovni, glasbeni in dramatski umetnosti. Imeli so tudi filmsko gledališče, ki je imelo predstave vsak petek. Za vas pa imajo organiziran potujoči kino, ki s celovečernimi filmi redno obiskuje 17 večjih krajev v občini. Za te kino predstave izdajajo tudi poseben filmski list, ki ima namen vzgajati filmsko publiko in gledalcem pomagati pri razumevanju filmske umetnosti. Tudi na področju tehnične kulture so storili prve korake. Lani so uspešno izvedli tečaj za kinoopsratarje, prve dni prihodnjega leta pa bodo imeli tečaj za spoznavanje in pravilno uporabo gospodinjskih in drugih strojev ter aparatov. Za zaključek: skozi vse te različne oblike izobraževanja Je šio v sezoni 1962/63 nad 18.000 občanov kočevske občine! -ja ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Proizvodna obrt - dobro. storitvena - slabo! Občinska skupščina v Kočevju je na zadnji seji (28. decembra) obravnavala probleme obrtništva, družbenega in zasebnega. Prišli so do zanimivih ugotovitev in na koncu sprejeli več sklepov, ki naj zagotovijo hitrejši in skladnejši razvoj te za zadovoljevanje potreb občanov pomembne dejavnosti. Pod družbeno obrtjo obravnavajo v kočevski komuni devet obrtnih organizacij (Kovinar, Oprema, Splošno krojaštvo, Čevljarstvo, Pekarija in slaščičarna, Fotolik, Zavod za zaposlovanje invalidov in servisi krajevnih skupnosti v Kočevju in na Rudniku). Investicijske naložbe v obrt v zadnjih letih so bile odločno premajhne, saj so v to panogo vložili le 2,7 odstotka vseh investicij ali okrog 200 milijonov dinarjev. Ta sredstva so porabili v glavnem za koncentracijo manjših obrtnih delavnic v obrtni center Oprema, ki se sedaj ukvarja s steklarstvom, tapetništvom, stavbnim pohištvom in pleskarstvom, za razširitev Kovinarja in za mehanizacijo ostalih uslužnostnih obrti. Celoten dohodek obrti v 1961. letu je bil im milijonov din, lansko leto pa se je že povečal na 986 milijonov ali za 17.6 odst. Podatek je vsekakor razveseljiv, posebno Če upoštevamo negativo 1962. leta v primerjavi z letom 1961. Investicije v preteklih treh letih prihajajo Sele zdaj prav do izraza in rojevajo pričakovane sadove. Se prav posebno se bo to opazilo letos, saj je predviden porast celotnega dohodka obrti kar za 16,7 odst. Toda če govorimo o uspehih in zadovoljivem razvoju proizvodne obrti, predvsem v zadnjih nekaj letih, tega ne moremo trditi o uslužnostni obrti. Občinska skupščina je ugotovila, da povzročajo šcpanje uslužnostne obrti Številne težave, od katerih so najvažnejše: pomanjkanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, pomanjkanje Investicijskih programov, prehajanje iz storitvene na proizvodno dejavnost (uslužnostno obrtno podjetje preraste v širšo proizvodnjo, nihče pa ga ne nadomesti), preslabo angažiranje trgovine (nezadpstna preskrba s proizvodnim materialom) ter prepočasno osvajanje sodobnih tehnoloških procesov v obrti. Servisna služba pri krajevnih skupnostih ni zadostno urejena, predvsem kar zadeva cena ln roke, nimamo pa tudi S« vseh potrebnih servisov. S formiranjem krajevnih skupnosti bo treba tudi v tem pogledu Se marsikaj urediti. V mestu so dobro organizirane obrtne storitve za osebne potrebe (frizer, krojači, čevljarji), medtem ko Je na podeželju tudi to nezadovoljivo. Zelo velike težave, ki pa bodo iz leta v leto večje in občutljivejše, imajo kočevski potrošniki s servisi za tehnične predmete. Samo podatek, ki bo nazorno ilustriral težavni položaj: v občini je okrog 400 televizijskih sprejemnikov, prav toliko električnih Štedilnikov, okrog 200 hladilnikov, 400 bojlerjsv, nad 350 osebnih avtomobilov itd., obrtnikov, ki bi to popravljali, pa ni ali pa jih Je izredno malo. ) ZASEBNO OBRT NUJNO POTREBUJEMO! Iz vsega tega je razvidno, da je nujen razvoj zasebne obrti, kajti le tako bo mogoče zadostiti neštetim potrebam. Predvsem Je nujen razvoj zasebne obrti v predelih, kjer ni pogojev za razvoj družbene proizvodnje, žal pa nam da precej misliti tudi stalno padanje števila zasebnih obrtnikov, čemur je v glavnem vzrok neelastična davčna poliUka v preteklih letih (v zadnjih desetih letih Je npr. odjavilo obrt 88 privatnikov!). Sedaj je v občini registriranih 58 obrtnikov, za kritje najnujnejših potreb pa bi Jih potrebovali vsaj še enkrat toliko. Po razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki obrtnih delovnih organizacij In prikazali problematiko njihove dejavnosti. Je skupščina sprejela več sklepov. Tako bn treba dati v sedemletnem planu obrti več poudarka, investicije pa bodo morale biti intenzivnejše in Izdatnejše kot doslej. Obrtna podjetja naj tudi Izdelajo dolgoročne investicijske programe, da bodo lažje dobila potrebne kredite. Osnova za razširitev storitvene dejavnosti v družbenem sektorju so obstoječa podjetja ln servisi, vendar bo treba raaslrt't in izpopolniti predvsem ohrtn stroke. Skupščina podpira tudi zasebno Iniciativo, ki ji bo treba nuditi vso pomoč. VeŽ skr'li bo treba posvetiti tudi kadrovski vzgoji v obrti, na kar bo treba, opozoriti gospodarsko zbornico, da se bo pri tem bolj angažirala. V obrti je veliko pomanjkanje stanovanj, kar je treba reševati v sodelovanju z občino in stanovanjskim skladom. Skupščina je tudi ugotovila, da so osebni dohodki v uslužnostnih dejavnostih, predvsem v čevljarstvu in kroJaStvu. prenizki, in priporočila kolektivom, naj bo cena njihovim storitvam formirana po načelu, ki ga dopuščata ponudba ln povpraševanje. Oglasno služba Dolenjskega lista vam sporoča Vodstvom vseh delovnih organizacij, skupščin, zavodov in ustanov na področju občin KOČEVJE in RIBNICA sporočamo, da sprejemamo v objavo najrazličnejša OBVESTILA, RAZPISE, RAZGLASE, NATEČAJE, REKLAMNE IN VSE DRUGE OGIASK vsak dan v tednu. Naročila, ki jih dobimo do torka opoldne, Izvršimo še v istem tednu. Prosimo, da naročate oglase, razpise in objave vseh vrat pismeno, pri čemer označite, ali želite Imeti objavo t okviru ali med malimi oglasi (razpisi). Pri uokvirjenih oglasih navedite vedno tudi višino oglasa v centimetrih in njegovo i Iri no (čez koliko kolon naj seže). V nujnih primerih lahko naročite oglas tudi po telefonu. Vsem delovnim organizacijam, zavodom, ustanovam In drugim bomo v kratkem poslali cenik naših oglasov, za naročila pa se priporočamo! UPRAVA DOLENJSKEGA USTA Tako veliki načrti! Ribiška družina iz Kočevja u-pravlja dve reki, Rlnžo ln Kolpo. Medtem ko vprašanje upravljanja dela Kolpe Se ni dokončno rešeno, pa vedno znova živahno razpravljajo o Rlnžl, ki je vsako leto zastrupljena z gnojnico s posestev KGP. Ribiči so se zavzeli za čim httrejšo reSitev tega vprašanja, ker z onesnaženjem Rinže nastaja tudi gospodarska Skoda. Posestvo spušča gnojnico v Rinžo zato, ker je to ceneje, kot če bi jo razvalali s traktorji na polja. O zastrupljanju Rinže (in s tem ribjega zaroda) so precej govorili tudi na zborih volivcev. Načrti kočevskih ribičev za le-toSnje leto so veliki. Za vlaganje mladic v Rinžo in Kolpo bodo porabili 440.000 din. V Rinžo bodo vložili 2000 mladic ščuk, 2000 mladic krapov in 7000 mladic linjev, v Kolpo (od Vrta do Dola) pa 10.000 mladic llpanov. Letos bodo navezali tesnejše stike tudi z občinsko skupščino ter Športnimi in turističnimi organizacijami. Ustanovili bodo mladinske ribiške sekcije, organizirali več tekmovanj, sanitarni Inšpekciji pa bodo predlagali, naj izda podjetjem odločbe, kaj morajo napraviti, da ne bodo več onečišče-vala Rinže. Skupno s podjetji bodo skušali na Rlnži napraviti vsaj Se en Jez. MORDA VAS ZANIMA ... ■ Na območju matičnega urada Kočevje so minulo leto zabeležili 63 rojstev, od tega 30 fantkov, 32 deklic ter ena mrtvorojena deklica. Veliko več otrok s tega področja se Je rodilo v porodnišnicah v Ljubljani in Novem mestu. Po dosedanjih podatkih se Je v porodnišnicah rodilo okrog 200 otrok s tega področja. • Lani je na območju MU Kočevje umrlo 34 moških in 13 žensk, od tega so bile tri smrtne nesreče. ■ V Kočevju ln bližnji okolici se Je leta 1963 poročilo 99 parov, precej pa se jih Je poročilo tudi v Ljubljani In drugod. • Leios je na območju MU Kočevje prva rodila Ljuba Jošić iz Rujhenaua St. 2. 1. Januarja je rodila deklico Zdrav-ko. ■ Največ dela so pred novoletnimi prazniki Imeli poštarji. Pet pismonoš na kočevski pošti Je moralo vsak dan raznositi nad 400U pisem, dopisnic ln tiskovin, iz Kočevja pa Je bilo v teh dneh odposlanih okrog 3000 pošiljk. • V telegrafski službi na kočevski pošti pred.novim letom ni bilo bistvenih sprememb. Vsak dan odpošljejo približno 20 brzojavk, le zadnji dan lanskega leta jih Je bilo nekaj več. • Prvo prometno nesrečo letos so na postaji LM zabeležili 4. Januarja. Med Zagozdccem in Jelenjo vasjo pri Predgrađu sta aaradl poledice in ozko plu-žene ceste trčila avtobus Stari trg—LJubljana, ki ga je vozil Franc Sterbenc, in osebni avto, ki ga Je upravljal Ivan To-moženič. strojni tehnik Iz LJubljane. Na osebnem avtomobilu Je škode za 50.000 din. ■ Prebivalci Kočevja so sil-u--.lrov.ili v vseh kočevskih gostilnah, ples pa je bil v hotelu, kavarni, pri Rogu in v kolodvorski restavraciji. Sllvestr-ska noč Je potekala v glavnem mirno, tako da miličniki niso imeli veliko dela. Posredovali so samo enkrat, in sicer v pretepu v gostilni Lovec. Okrog 23. ure 31. decembra sta se stopla Asip Cerlnovlč in Zvone Rasko. zaposlena v Kemični. Ker sla bila močno vinjena ln bi lahko še naprej ogrožala 1 mir. so Ju do lztreznltve priprli. Takšni so malčki, ki obiskujejo dvooddelčno podružnično šolo v Banji Loki. Vedri, razigrani, pa tudi pridni so, kadar se učijo, kot je povedala učiteljica tov. Piršičeva. 4 razrede 2-oddelčne šole v Banji Loki obiskuje 22 otrok iz 9 vasi. Prebivalci se počasi izseljujejo v svet; v vsaki vasi sta le še po 2 otroka ... Dograditi osnovne obrate in povečati izvoz Tov. Franc OKORELC, predsednik sveta za industrijo, obrt in gradbeništvo občinske skupščine Kočevje, pripoveduje o gospodarstvu v občini — Prva naloga je zgraditi osnovne zmogljivosti v večjih industrijskih podjetjih, hkrati s tem pa bo treba vse napore usmeriti v povečanje prodaje na tujih tržiščih. V kočevski občini pred dvema letoma razen tekstilne tovarne in rudnika ni bilo pomembnejše industrije. Z Itasom in Melaminom smo v občini ustvarili trdne temelje za bodoči razvoj. O resničnosti te trditve zelo zgovorno pričajo naslednji podatki: v letu 106.1 se je proizvodnja v primerjavi z ono v 1962 povečala kar za 28 odst., narodni dohodek celo za 31 odst., število zaposlenih v občini pa j' pri tem naraslo za borih 7 odst. ITAS: POT OD OBRTNE DEI.AV NIČE DO INDUSTRIJE Itas je bil pred dvema letoma majhna obrtna delavnica s približno 250 milijoni dinarjev proizvodnje na leto, V zadnjih dveh Itiid je kolektiv s samofinansira-njem investicij in s preusmeritvi jo proizvodnje povečal vrednost ustvarjenega bruto proizvoda na I milijardo 800 milijonov. S pametno in gospodarno združitvijo je novo podjetje ltas poprejšnjo zelo raznoliko dejavnost kolektivov, ki so se v njem združili, specializiralo v izdelavo avtomobilskih prikolic bi cementnih silosov ln začelo dosegati velike uspe lic. Zaradi izrednega povpraševanja po tovrstnih izdelkih je obrat že premajhen ter ga bo nujno treba povečati. Investicijska posojila Je težko dobiti, veliko laže pa so do segljiva tista, ki so namenjena rekonstrukcijam za izvoz. Itas je še sorazmerno mlado podjetje, ki se še vedno razvija, zunanjega tržišča pa še nima dovolj obdelanega. Brc/, dvoma bi svoje izdelke lahko izvažal, saj je že zdaj pri tujih kupcih čutiti zanimanje zanje. Za leto 1961 bi lahko sklenili pogodbe v vred nosti 5 milijard za prodajo na do- mačem in tujem tržišču, pa so zmogljivosti premajhne. Z 200 milijoni dinarjev naložb bi lahko 19G4. 1. povečali proizvodnjo na več kot 3 milijarde dinarjev. V kolektivu pridno motrijo tuja tržišča in se pripravljajo na izvoz. Vse napore bodo morali usmeriti tja, ml vsi pa upamo, da bodo v 1964 pogoji za najemanje investicijskih posojil ugodnejši kot so bUi leta 1963. OD MKLAMINA SI VELIKO OBETAMO Poizkusna proizvodnja v IVIelaml-nu je stekla te dni. To je najso-dobneje opremljena kemična tovarna, ki že od prvih dni posveča največ pažnje kvaliteti svojih izdel kov. Tudi v Melaminu se pripravljajo na izvoz. Zc zdaj je treba militi nu 2. stopnjo izgradnje, za katero bodo potrebovali okrog 401) milijonov dinarjev. Proizvodnja se bo nato podvojila, še pomembneje pa je to. da bodo strojne zmogljivosti bolje izkoriščene. V lotu 1961 bodo ustvarili približno 1 milijardo 800 milijonov dinarjev, po drugi stopnji izgradnje pa bi proizvod njo lahko povečali na 4 milijarde dinarjev. V tej .smeri si prizadevata tako Največji probiemi so prostori Stanovanjska skupnost se je v Ribnici s svojimi servisi lepo uveljavila. Iz skromnih začetkov je razvila vrsto delavnic, ki nudijo občanom usluge. Največja težava so prav gotovo primerni prostori, ki bi servisom omogočili razvoj in zagotovili delovne pogoje. Mehanični servis se je dolgo boril z začetnimi težavami, končno pa jih je kolektiv le prebrodil. Ta servis šteje zdaj med najboljše, kar jih je pri stanovanjski skupnosti. Potrebovali bi novo delavnico, ker je dosedanja samv zasilna, pa tudi nekaj nove opreme ne bi bilo odveč. Ker vedo, da bodo oboje imeli prej, če bodo potrebna sredstva ustvarili sami, se močno trudijo. V obratu družbene prehrane se hrani 250 ljudi. Dopoldanski topli obrok prejema okoli 200 delavcev, med njimi jih je kar 100 iz Inleso-vega obrata. Zgradba, v kateri je obrat, je stara in dotrajala. Najboljše bi bilo, ko bi v Ribnici zgradili nov obrat družbene prehrane, ki bi bil sodobno opremljen. Ne bi bilo odveč, ko bi se predstavniki delovnih kolektivov o tem pogovorili in začeli s skupno akcijo. To bi bilo vsekakor boljše, pa tudi cenejše, kot pa če bi gra- dil vsak kolektiv zase. V obratu družbene prehrane med letom kljub podražitvi nekaterih artiklov niso povišali cene. Morebitni primanjkljaj bodo morali pokriti ribniški kolektivi. Šivalnica in krpalnica šteje med servise, ki ima veliko naročil. V prihodnje na- UESETO meravajo izdelovati tudi konfekcijo za večja trgovska podjetja, vendar pa bodo usluge občanom še vedno ostale prvenstvena naloga. Cene so nižje kot v podobnih servisih drugod. V otroškem vrtcu, ki živi v okrilju stanovanjske skupnosti, ne gre brez težav. Do-muje v ribniški šoli, kjer ima en sam prostor, čeprav nudi varstvo 40 otrokom in je staršev, ki bi jih dali v oskrbo, še vedno dovolj. Treba bi bilo zagotoviti vsaj še eno sobo, da bi bili manjši otroci ločeni od večjih. Otroški vrtec je pomembna varstvena ustanova, ki razbremenjuje starše, da se laže posvečajo delu, in hkrati vzgaja otroke. Ker je v Ribnici zaposlenih vedno več žena, bo treba vrtec povečati in mu zagotoviti primerne prostore. Poleg naštetega opravljajo v ribniški stanovanjski skupnosti tudi knjigovodske in pisarniške posle za' hišne svete. S tem se ukvarjajo v upravni skupnosti, kjer vodijo pisarniško poslovanje vseh svojih servisov in tovrstne usluge za Komunalo iz Ribnice. Konec 1963. leta so v stanovanjski skupnosti pridno pripravljali osnutek statuta krajevne skupnosti. V letošnjem letu bo namreč stanovanjsko zamenjala krajevna skupnost, ki bo imela obširnejše naloge, pa tudi večje pravice. Na -bližnjem zboru volivcev bodo izvolili člane sveta krajevne skupnosti ter se pomenili o dosedanjem delovanju stanovanjske skupnosti, ki je bilo brez dvoma uspešno. -r Zakaj za pošteno plačilo slabo stanovanje? Hišni svet stanovanjskega stolpiča I v Ribnici se je pri stanovanjski skupnosti pritožil zaradi pomanjkljivosti v novih stanovanja, za katera plačujejo mesečno 8.000 do 8.000 dinarjev. Pritožba med drugim navaja naslednje pomanjkljivosti: V Šestih stanovanjih tega stolpiča, v katerega so se stanovalci vselili šele pred dvema mesecema, nI kopalnih kadi, kopalnice in stanovanja pa so brez termostatov Pločevina pri pomivalni mizi je nameščena le v enem stanovanju. V nekaterih kopalnicah ln kuhinjah puščajo vodovodne cevi, glpvni odtočni kanal pa splob nI dobro urejen. Okna in vrata se marsikje ne zapirajo dobro. Stanovanja so še brez zaves. Tudi pralnega korita stolpič nima. Izvajalec gradbenih del »Gradbenik« iz Ribnice se čuti za pomanjkljivosti le deloma kriv. Trdi, da bi kopalne kadi že namestil, če bi jih mogel dobiti. Mizarska dela je opravila »Oprema« lz Kočevja. Njen zagovor glede slabe- Izdelave oken in vrat nI znan. Stanovalci razumejo, da nekaterih stvari ni mogoče nabaviti v kratkem času, ne morejo pa razumeti, zakaj toliko pomanjkljivosti, ki bi se dale odpraviti. Zato imajo prav, Vo v pritožbi zahtevajo, naj se vprašanje reši v najkrajšem čnsu. •r Podružnica uredništva v Kočevju Vsem naročnikom Dolenjskega lista, vodstvom delovnih organizacij, skupščin, zavodov in ustanov na področju občin KOČEVJE in RIBNICA sporočamo, da posluje od I. januarja 1964 dalje v Kočevju podružnica uredništva Dolenjskega lista. Do. pisništvo za obe občini vodi naš urednik France G r i v e c , dosedanji u-rednik NOVIC, prostore pa ima v stavbi socialnega zavarovanja (telefon: 86-460). Vodstva vseh delovnih in množičnih organizacij, skupščin, društev, zavodov, ustanov in drugih prosimo, da pošiljajo vabila za občne zbore, seje, razprave in drugo gradivo za področje občin Kočevje in Ribnica neposredno tovarišu Grivcu v podružnico uredništva Dolenjskega lista v Kočevju. UREDNIŠTVO NAROČNIKI: pri malih oglasih imate 50 odst. popusta! Naročnikom »Novi c«, ki so od danes naprej naročniki združenega DOLENJSKEGA LISTA, sporočamo, da imajo pri malih oglasih in osmrtnicah 50 odstotkov popusta. Mali oglas lahko naročite pismeno na naslov: Oprava DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto, p. p. 33. Če se vam z objavo ne mudi, boste dobili takoj po vašem naročilu naš predračun, lahko pa tudi sami izračunate, koliko vas stane tak oglas: do 10 besed stane vsak mali oglas 800 din, vsaka nadaljnja beseda pa 100 dinarjev; če želite imeti oglas objavljen pod šifro (da ve za ime samo uprava lista), priložite še 100 din. če dobivate Dolenjski list na svoj domači naslov, lahko polovico tako izračunanega zneska odštejete — kot 50 odst. popust! Ostanek pošljite z denarno nakaznico (ali s čekovno položnico na naš žiro račun: 606-11-608-9, Dolenjski list, Novo mesto) na naš gornji naslov. Na podoben način lahko naročite tudi najrazličnejše čestitke, zahvale, preklice in druge objave. Za naročila malih oglasov, ki imajo v našem listu velik uspeh, se vam priporoča UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Težave v obratu družbene prehrane v IN LESU Razen ostalega tarejo Inles, ki zaposluje kar 1200 ljudi, tudi težave s prehrano delavcev. Precejšen del se jih vozi iz okoliških naselij. Tudi v Mesu vedo, da topli dopoldanski obrak močno poveča delavčevo storilnost, zato se resno ukvarjajo z vprašaajera, kako zagotoviti tak obrek v vseh obratih. Tovrstna družbena prehrana v Inlesu je zasilno urejena v Ribnici in v Loškem potoku, .v Kočevju, v Podpreski in v Sodražici ni urejena, v Dol. vasi pa je urejena. V Kočevju že urejajo kuhinjo, ki bo pripravljala delavcem enolončnice in upajo, da bo v letu 1964 delavcem že na voljo. V Podpreski in v Sodražici pa bo podobne kuhinje treba urediti v prihodnjih letih. 0 čem so govorili mladi Mladi ljudje so 22. decembra v Ribnici razpravljali o problemih, s katerimi se srečuje njihova organizacija. Vse mladinske organizacije so si prizadevale, da bi čimveč mladih prišlo v organe delavskega upravljanja. Deloma so' v tem uspeli, ni pa bilo prav, da so ti ljudje izgubili stik s svojo organizacijo. To prav gotovo delu organizacije ni bilo v korist. Na konferenci so med drugim govorili tudi o izobraževanju mladih delavcev in prišli do sklepa, da bo treba v bodoče več napraviti. Sklenili so, da bodo v podjetju »Inles«, v Kovinskem podjetju, pri »Torbici« in »Suknu« imenovali komisije, ki bodo mlade proizvajalce seznanjale s problematiko ln njihovim delom. Beseda je tekla tudi o drugih problemih: o kadrovski politiki v vodstvu mladinskih organizacij, o novih delovnih metodah in drugem. Za družbeno-zabavno življenje je bilo v preteklem obdobju precej storjenega. Precejšnjo samostojnost pri delu je pokazala komisija za družbeno življenje. Organiziranih je bilo več tekmovanj, ki so se jih udeležili aktivi iz vse občne. Tekmovali so v namiznem tenisu, imeli so mladinske plese, organizirali prijateljsko srečanje z mladinci iz Kranja, udeležili so se srečanja »Mladost nas druži« v Kamniku itd. Premalo pa so bili aktivni pri organizaciji kulturnih prireditev v povezavi s kulturno-pro-svetaimi društvi Letos so bili ustanovljeni trije novi aktivi: v obratu »Hrast« v Dolenji vasi, pri trgovskem podjetju »Jelka« in v obratu »Torbica« v Sodražici. Konferenca je bila plodna in nedvomno bodo smernice, podane v poročilih in raz. pravi, koristno napotilo za delo v bodoče. Mladina je izvolila tudi nov 15-članski komite, za predsednika pa ja bil izvoljen Alojz Cešarek. K. O. ČEBELE SICER PIKAJO... ... so pa tudi vsestransko koristne. Za revmatizem menda ni boljšega zdravila kot je čebelji pik (strup), kakor pravi vneti ribniški čebelar Franjo Levstik. V zapestjih je imel včasih tak revmatizem, da so ga roke bolele, če se je s kom rokoval. Ko je zapestja izpostavil čebeljim pikom, je čutil veliko olajšanje in od tedaj ne ve, kaj je revmatizem. Pa poglejmo še načrte ribniških čebelarjev, katerih duša je Franjo Levstik. V zadnjih mesecih so ustanovili čebelarske družine v Ribnici, Dolenji vasi in Sodražici, v druitvo pa je vključenih 65 čebelarjev. Upajo, da bodo pritegnili k sodelovanju še ostalih 35, ki doslej stoje ob strani. Društvo namerava v Ribnici odpreti trgovino s čebelarskimi potrebščinami in medenimi pridelki. Čebelarji bi med in druge pridelke prodajali prek te trgovine, obenem pa bi veliko ceneje kupovali potrebščine za čebelarje. Za potrebe čebelarskih podjetij bi druitvo izdelovalo čebelarsko orodje, panjske dele, okvire, satnike in drugo. Sredstva, ki bi jih zbrali na ta način (okrog milijon dinarjev letno), bi nalagali v sklad za gradnjo čebelarskega doma v Ribnici. Menijo, da bi bil tak dom v Ribnici potreben, dogradili pa bi ga do leta 1970. Vsi člani-čebe-larji so obljubili vsestransko pomoč, pomagali pa bodo tudi s prostovoljnim delom. Ker je v nekaterih krajih v Ribniški dolini veliko sadnega drevja, bo nujno organizirati čebelarstvo predvsem tu, saj je znano, da je sadna letina, kjer sadje oprašuje-jo čebele, do šestkrat večja kot sicer. ' Tako čebele v ribniški dolini odslej ne bodo več le. pikale in služile za preganjanje revme, ampak bodo po zaslugi vnetih čebelarjev pospeševale sadjarstvo, predvsem pa nanosile več medu. RIBNICI NA DOLENJSKEM ne manjka romantike — to pove tudi zgornji motiv. Naj vas ne zazebe, ko vidite fanta v čolnu, vso deželo pa pokriva debela snežna odeja... (Foto: Drago Mohar, Ribnica) kolektiva Itasa in Melamina kot komuna, vsekakor pa bi bila dokončna izgradnja obeh objektov izreden uspeh, saj bi s sorazmerno majhnimi naložbami dosegli zelo veliko realizacijo. INKOP, TEKSTILANA IN BESEDA O NAŠEM TURIZMU Razen obeh podjetij, ki sem ju omenil doslej, se zelo lepo razvija podjetje Inkop — industrija kovinske opreme. V tem sorazmerno majhnem obrtnem podjetju je kolektiv s specializacijo proizvodnje v zadnjih letih močno povečal realizacijo. Manj zadovoljni smo s Tekslila-no, našo tekstilno tovarno. Ta se je po sodbi gospodarstvenikov v občini doslej prepočasi razvijala ln zato ni mogla obdržati koraka z razvojem. V proizvodnji Tekstila ne se to pozna, zato je že skrajni čas, da bi resno razmislili o rekonstrukciji in se je čimprej lotili. Kolektiv si bo moral, kot smo že večkrat poudarjali, pripraviti pro-Rram dolgoročnega razvoja, ker sicer ne bo kos vedno večjim zahtevam tržlSča. Ker sta čas ln prostor odnjcrle-rm . boli skopo, bi se mimogrede dotaknil osnovnih problemov v našem turizmu, o vsem ostalem — I" mislim na trgovino, obrt in dru-fce nannire — pa kaj vc? itnaj dru- gič. Da se na našem področju, ki je sicer bogato naravnih lepot, turizem doslej ni mogel razviti, je bila glavna ovira cesta. Ker je sodobni turist motoriziran in želi v čim krajšem času videti kar največ, bomo morali svoje načrte podrejati tako imenovanemu prehodnemu turizmu. Poleg tega bomo lahko pomembnejši prostor odredili še lovskemu turizmu. Po modernizaciji ceste se je že v prvih dneh pokazalo, da nam primanjkuje prenočišč za goste, pa tudi ostalih gostinskih zmogljivosti. Razpoložljive gostinske obrate smo v zadnjih letih toliko uredili, da delno ustrezajo sodobni in kulturni postrežbi. V prihodnjih letih bomo morali zgraditi v Kočevju sodoben hotel s primernim številom ležišč. Poleg tega ne smemo pozabljati na povezanost obrti, trgovine in raznih športnih in kulturnih zabavišč s turizmom, zato bomo morali razvijati tudi to. ZDRUŽILI SMO LESNO PREDELOVALNO INDUSTRIJO Upoštevaje skupno surovinsko zaledje in dejstvo, da se mora lesno predelovalna industrija tako v ribniški kot v kočevski občini razvijati no enotnih načrtih, smo približno pred letom dni 7<>t-u5ilf vse tovrstne obrate v ribniško-kočev-ski kotlini v podjetje Inles. To smo storili dobro vedoč, da bo veliko podjetje prej razdrobljeno proizvodnjo laže specializiralo, prilagajalo potrebam izvoza in hkrati zadoščalo domačemu tržišču. Prepričani smo, da se bodo rezultati te združitve kmalu pokazali. V LETU 1963 IZPOLNJENIH 90 •/,-IZVOZNIH NALOG Po planu bi morali iz kočevske občine v letu 1963 izvoziti za okrog 1,570.000 dolarjev izdelkov. Ta naloga je dosežena s približno 90 odst. Itas žal ni izvozil vsega, kar je bilo po planu predvideno, v tem pa so tudi vzroki izpada. Inles in KGP sta svoje izvozne naloge uresničila, Avto Kočevje pa jih je preseglo za približno 6 odst. Izvoz v letu 1963 je za naše področje pomemben zato, ker so se razen kmetijstva, ki je bilo prej naš edini izvoznik, tokrat na tujih tržiščih pojavila tudi naša industrijska podjetja. Veliko naporov v tej smeri bodo morali vložiti v podjetjih Itas ln Inkop, pa tudi od izvoza v Me-Iaminu si veliko obetamo. Poudariti pa moramo tudi to, da bi hil naš izvoz lahko še večji, ko ne bi bilo toliko težav z izvozno-uvoznimi podjetji, ker izvažamo s posredovanjem le-teh. Praksa kaže, da nimalo ne dovoli smisla ne volje za stike z manjšimi kolektivi, ki bi radi svoje izdelke izvažali. Dve, tri o ribniškem gostinstvu Po dograditvi moderne ceste, ki povezuje Kočevje in Ljubljano, ima tudi ribniško gostinstvo nove naloge. Pričakujemo in trdimo, da bo cesta močno vplivala na turizem in gostinstvo v teh krajih. Težo odgovornosti za razvoj gostinstva in tu--rizma v Ribniški dolini nosi gostinsko podjetje v Ribnici. Zdaj zidajo v tem kraju sodoben gostinski lokal. Letošnje investicije v gostinstvo bodo znašale okrog 50 milijonov dinarjev. Samo gostinsko podjetje bo letos povečalo promet za 15 odstotkov, narodni dohodek pa za 19 odstotkov. Predvidevanja niso nedosegljiva ln jih bo možno uresničiti spričo večjega dotoka turistov. Nič manj važno ni vprašanje strežnega osebja, Izbire jedil, pijač itd. Vzgoji gostinskih delavcev bodo v prihodnje posvečali večjo pozornost. Vedo, da nov hotel ne bo nadoknadil vsega, ker bo v njem potreben tudi dober natakar. Pozabiti ne bi smeli tudi domačih specialitet (žganci, kislo mleko itd.), ki bi jih lahko nudili gostom. To bi jim servirali z lesenim priborom in v lončenih posodah, saj je vendar tu domovina suhe robe. Modernizacija v gostinstvu bi morala zajeti tudi zasebne lokale. Turist zahteva red in čistočo, kamor pride, naj bo v družbeni lokal ali zasebno gostimo. Po vaseh so gostilne večinoma privatne in še niso urejene. Izjema je Sodražica, kjer so družbena in zasebna gostišča lepo urejena in oskrbovana in imajo dobro izbiro jedil. Na piimkul pričakujejo v Ribniški dolini veliko turistov. To bo zasluga asfaltirane ceste, ki je že ob otvoritvi privabila precej gostov. Za domačimi bodo prišli tuji, zato bodo potrebna nova prenočišča. Gostinstvu ln turizmu posveča posebno skrb tudi občinska skupščina, saj bosta ti dve panogi v bližnji prihodnosti postali zelo pomembni pri ustvarjanju dohodkov. Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE O KMETIJSTVU Da bo zemlja čimveč dala! Čeprav Je bil dnevni red seje občinske skupščine Novo mesto, ki je bila sklicana 25. decembra lani, precej dolg, so se odborniki pomudili najdlje ob kmetijstvu. Poročilo, ki je bilo predloženo, prav za prav ni postreglo z novimi podatki. Takšni podatki so bili več aH manj predmet razprave že več let, vsekakor pa ves čas, odkar smo začeli o kmetijstvu kot o pomembni panogi, ki žal zaostaja, razpravljati. Skupščina je z malenkostnimi izpremembami sprejela predlagano reorganizacijo v kmetijstvu. Kmetijski zadrugi Novo mesto in Dol. Toplice ter Kmetijsko posestvo Novo mesto se bodo postopoma spojili v eno kmetijsko organizacijo, še naprej pa bo ostala KZ Žužemberk, ker je področje Suhe krajine za družbeno proizvodnjo neprimerno in bo tam moči razvijati zgolj pogodbeno sodelovanje z zasebnimi kmeti. Na seji je tokrat prvič prišla do izraza ugotovitev, da je področje občine Novo mesto s kmetijskimi površinami, primernimi za sodobno obdelavo, močno revno. Približno 3000 hektarov jih je. Povsem umljivo je, da na tako majhni površini pač ne more uspešno gospodariti kar 5 kmetijskih organizacij, kot jih je bilo doslej. Organizacijo kmetijstva je treba podrediti proisjvodnji. 5 kmetijskih organizacij je imelo vsega 1417 hektarov obdelovalnih zemljišč, ki so bila razdeljena med 23 delovišč. Gradili smo vse kmetijske obrate, pa nobenega dogradili. Poleg tega tudi nobeden izmed njih ni imel prespektiv, ker je bil premajhen. V razpravi, v katero so posegli mnogi odborniki in zvezna poslanka inž. Pepca Perov-8ek, se je izoblikovalo stališče, da je treba vse napore v kmetijstvu združiti za dograditev živinorejskega obrata v Draškovou in pitališča v Zalogu. Na teh dveh obratih naj steče najsodobnejša proizvodnja, vsa ostala družbena posest pa naj bo skupaj s pogodbeno proizvodnjo podrejena temu cilju. Naloga je vsaj na prvi pogled videti majhna, če upoštevamo vzroke, M so privedli do zaostajanja kmetijstva v občini, pa bomo zlahka ugotovili, da te naloge ne bomo zmogli preko noči. Zasebna posest je zelo razlkosa-na, stalež živine je majhen, proizvodnja kljub povečani porabi umetnih gnojil in sodobne agrotehnike še vedno ekstenzivna in zelo malo tržna, precejšen problem pa je kmečka delovna sila, kd se je v zadnjem desetletju oddila s kmetov v industrijo. Število nekmečkih lastnikov zemlje se je s tem povečalo, finančni položaj mnogih kmečkih družin pa okrepil. Obrat Draškovec bo razvil najsodobnejšo živinorejsko proizvodnjo, pitališče v Zalogu pa najsodobnejšo rejo be-konov. Vsa ostala kmetijska proizvodnja v občini naj bo podrejena razvoju na teh dveh obratih in naj bo usklajena z rajonizacijo kmetijstva. Pogodbena proizvodnja Spremembe v proračunu za 1963 Na seji 25. decembra 1963 je občinska skupščina Novo mesto sprejela odlok o izprcmembah v proračunu. Odlok našteva rebalanse, ki so bili v zvezi s potrebami opravljeni konec leta. V posameznih razdelkih proračuna je bila potrošnja nižja od predvidene, v drugih spet pa višja. Z omenjenim odlokom je skupščina te razlike izravnala. Na seji-je bit sprejet tudi oulok o začasnem finansiranju v letu 1961, Ker skupščina novega proračuna še ni sprejela, bodo proračunske potrebe finansirall brez njega, vendar najdlje do 31. mar* ca 1964. Do takrat sme biti porabljenih največ 25 odst. sredstev .proračuna za leto 1963. Poleg naštetih dveh odlokov je bil sprejet še odlok o izplačilu 13. plače uslužbencem in delavcem upravnih organov občinske skupščine ter nekaterih zavodov, ki dobivajo sredstva iz občinskega proračuna. NovomešJsa kronika ■ Komisija za varnost prometa pri občinski skupščini Novo mesto Je v izložbi lekarne pripravila raz-Itavlco fotografij v letu 1963 ponesrečenih motornih vozil. S lem j« hotela opozoriti m voenike in pešce, naj bodo v letošnjem letu previdnejši. ■ Med najbolj zanemarjene ceste V mestu spada Seldlova cesta, ki tre mimo industrije perila »Labod« proti zdravstvenemu domu. Na tej cesti ustavljajo veliki tovorni avtomobili, kjer Jih razkladajo aH nakladajo, pri tem pa puščajo vse •meti ln drugo navlako kar na Cesti. Menimo, da bi se dalo s primernim čutom za čistočo tudi to Odpraviti! ■ Z Glavnega trga in največjih ulice v mestu so precej snega odpeljali vtCrko, po drugih, manj prometnih ulicah, pa ga je toliko, da ga ni več kam kidati. Tudi s •treh se je te začel rušiti ln tako so ulice še bolj zamotane. Morda bi se dalo tudi to na kakšen način urediti! ■ Mogočni ledeni kapniki vise a streh* hiše, kjer je poslovalnica »Mode«. Ker Je streha ravna, se voda nabira in kaplja na tla, istočasno p« se spreminja v ledene »veče, dolge več kot meter. Oh količka) toplejšem vremenu curlja z njih voda, da se morajo mimoidoči umikati. Kdor bi rad videl Izložbo od blizu, mora biti pripravljen, da bo Imel moker plašč. Ker se to dogaja vsako leto, bi bilo treba t....... pravočasno očistiti! D Dokaj živahno je bilo na ponedeljkovem živilskem trgu. Kupcev In prodajalcev Je bilo dosti, blaga pa zelo malo. Pri nas je vse pod snegom, od drugod pa tudi ni bilo »uvoza«. Naprodaj je bilo; kislo zelje in repa po 80 din krožnik, solata po 150 din. radič po 60 do 70 din merica. Zeljnate glnve ■o prodajali posamič, veljak- pa so okoli 100 din ena. Jajca so cenili precej visoko, vseh pa niso mogli prodati, ker Jih dobe gospo-cl:i>j« v trgovini za manj kot 40 din, na trgu pa so Jih prodajali po 45 do 48 din. Mleko Je veljalo 60 din, Jabolka 100 do 120 din, orehi 120 din firkelj. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Ivanka Hrovat iz Kettejevega drevoreda 46 — Janjo. — Poročili so se: Stanislav Plaveč, študent z Brega 21, ln Marija Rena. uslužbenka iz Trdinove 3; Anton Globo-kar, Inženir iz Ljubljane, in Marjeta Kunštek, študentka s Ceste komandanta Staneta 6; Anton Der-novšček. študent iz Loke pri Črnomlju, in Marija Matko, študentka z Glavnega trga 27; Alojz Ribič, krojač iz Paderšlčevo 9, ln Martina Jeršin, krojačlca z Glavnega trga 2; Dominik Bratož, ključavničar in Katarina Veselic, frizerka lz Ljubljanske 16; Alojz Kavšček, strojni ključavničar z Malega vrha, in Terezija Bojane, delavka lz Ska-llckega 10; Božo Stojanovič, podoficir JLA, in Branislava Cvetkano-vlč, gospodinja, oba s Purt ižanske 4; Jože Brlgar, delavec iz Me-hovega, ln Marija Medved, bolniška strežnica lz Jerebove 12; Dojčilo Vratonjič, strojni tehnik z Reke, ln Emilija Makovec, uslužbenka Iz Kristanove 5; Mihallo Jovanovlč, podoficir iz Karlovca, ln Ivana Ko-vačič, uslužbenka iz Kolodvorske 2. — Umrla sta: Ludvik Novak, mesar s Coste komandanta Staneta 32, star 40 let, in Ivana Plapcr, šivilja iz Muzejske 13, star« 69 let. — Ponesrečili so ae: Pepca Grandljič, kuharica lz Cankarjeve 20, je na snegu padla in al poškodovala levo nogo; Štefan Je-nič, bolničar iz Kandijske 8, je padel po stopnicah in si poškodoval prsni koš: Martinu Medicu steklarskemu pomočniku Iz Trdinove 39. je zaboj s steklom padel na desno nogo ln mu jo poškodoval. z zasebnimi kmeti bo zagotovila vse potrebne surovine za ta dva obrata in ostalo družbeno posest, torej dovolj krme ter prašičev in telet za vzrejo. Hkrati z razvijanjem sodobne proizvodnje skrbi občina budi za zasebnega kmetovalca. Razilika med standardom zasebnega kmetovalca in idustrijskega delavca se bo vedno bolj večala, zemlja pa bo kmetu vedno bolj skopo odmerjala kruh. Z lastnimi močmi zasebna kmetija ne bo mogla slediti razvoju in iti z njim v korak. Kmetijska organizacija, ki bo v občini usmerjala družbeno proizvodnjo, se bo morala kar naj resneje ukvarjati tudi s kooperacijo. Z načrtno, kvalitetno kooperacijo, ki bo nudila korist kmetovalcu kot družbi, bo morala zagotoviti zasebnemu kmetu na zemljiščih, ki za družbeno proizvodnjo ne pridejo v upoštev, njegov obstoj. Naj mimogrede postrežemo z ugotovitvijo, da že zelo dolgo govorimo o tem, da je pred zasebnimi kmetovalci treba razgrniti načrte o podruž-bljanju in jih natančno seznaniti s tem, kje so meje interesov družbene proizvodnje, pa tega doslej še nismo nikjer storili. Družbeni standard (stanovanja, menze, kanalizacija, vodovod, prostori za razvedrilo in pouk itd.) smo v kmetijstvu zanemarili. Kmetijski delavec je prav teko kot vsak drug proizvajalec član naše družbene skupnosti. S svojim delom prispeva k razvoju gospodarstva in ni sam kriv Stanja, kakršno je v kmetijstvu. Prav gotovo pa se bo njegov odnos do dela izboljšal, če bo boljše nagrajevan in če bo obrat, v katerem dela, svetal in urejen kot tovarna. Prisrčna slovesnost v N0V0TEKSU Kolektiv Novoteksa ob no vem letu ni pozabil bivših članov kolektiva, ki so upokojeni, kakor tudi ne njiho vih najmlajših. 30. decembra so bili vabljeni v dvorano tovarne vsi Novateksovi upoko jenci, kjer jim je kolektiv ob okrašeni Jelki pripravil lepo presenečenje. Upokojencem so se zahvalili za trud v kratkem nagovoru: v imenu u-pravnega odbora obratovodja Tone Hudokldn, v imenu uprave sekretar Jože Udovč, v imenu sindikata predsednik Justin Kranjčič. Po slovesnostih je bila upokojencem prirejena zakuska, med dobrim razpoloženjem pa so jim razdelili novoletna darila. Za pozornost kolektiva se je v imenu upokojencev zahvalil France Kolenc in poudaril, da je malo kolektivov, ki bi tako lepo skrbeli za vse tisite, ki so del svojega življenja pustili v tovarni aH. podjetju. Novoteks je lahko za zgled vsem ostalim. MORDA VAS PA LE ZANIMA... — da je bilo na novomeškem matičnem uradu skle njenih v letu 1963 297 porok; da imajo vpisanih 1751 rojstev in da je na področju mesta lani umrlo 189 oseb; - da je lani v novomeški transfuzijski postaji 1590 ljudi oddalo kri, prijavilo pa se je za krvodajalce 19(16 oseb obojega spola; — da so v novomeški bolnici v preteklem letu opravili 5.992 operacij, od tega v septični operacijski sobi in ambulanti 4B95 in v aseptični operaojjski sobi 1.0911. Od vseh operiranii.i je umrlo 47 pacientov, torej manj kot en odstotek. POVSOD: VESELO NOVOLETNO PRAZNOVANJE CICIBANOV Novoletni prazniki so v vseh večjih krajih in naseljih pomenili za cicibane in pionirje še posebno doživetje, saj jih je skoro povsod obiskal dedek Mraz s svodim spremstvom, v mnogih šolah so pripravili proslave s kulturnim sporedom, ponekod pa so še posebej društva prijateljev mladine organizirala otroški praznik in prihod dedka Mraza. — DVOLR: v nedeljo. 29. decembra; so se predšolski otroci z Dvora in iz okolice zbrali v dvorani to prisostvovali kulturnemu sporedu, zatem pa jih je obiskal dedek Mraz in jim razdelil darila. Krajevna organizacija DPM j« organizirala prireditev in prispevala nekaj denarja, precej sredstev pa so zbrali prebivalci eami. - DOLENJSKE TOPLICE: Malčkom je DPM pripravilo obisk dedka Mraza s številnim spremstvom. V lepo okrašeni dvorani prosvetnega doma so se zbrali številni otroci in prisostvovali kulturnemu sporedu, dokler niso palčki pripeljali na oder dedka Mraza, ki je nato razdelil darove. V nedeljo pred novim letom pa so razredne skupnosti organizirale praznovanja novoletne jelke v šoli. Otroci so se lepo zabavali in jim bo praznik ostal v lepem spominu. — Na sliki: topliški dedek med malčki in palčki. .. Ugodna ocena letnih konferenc 00 ZK Občinski komite Zveze komunistov v Novem j mestu je na zadnji lanski seji obravnaval letne konference osnovnih organizacij ZK. Izredno dobra udeležba in večje število spodbudnih razprav so zgovoren dokaz, da sov komunisti spremljali vsa dogajanja in v skladu s partijskimi dokumenti zavzemali svoja stališča. Zanimiv je podatek, kd pove, da je bila od marca 1962 do lanskega obtobra največkrat obravnavana proizvodna problematika. Takoj za tem je sprejemanje v članstvo ZK, izboljšanje dela v delovnih kolektivih, izpolnjevanje plana, problemi mladine, sistem delitve, nagrajevanje itd. Po teh podatkih so bile osnovne organizacije ZK najbolj aktivne pri reše\,anju proizvodnih problemov, izboljševanju organizacije dela, reševanju proizvodnih problemov, obravnavi sistema delitve dela in nagrajevanju. Se pravi, da so obravnavale vsa tista naj- važnejša vprašanja, kd v prvi vrati vplivajo na razvoj te ali one delovne organizacije. Vaške in terenske organizacije so obravnavale druga vprašanja, važna predvsem za njihovo nadaljnje delo. Od vseh važnejših vprašanj bi tu omenili zlasti nekatera. Zdi se, da so na prvem mestu investicije v gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Pri tem se zahteva vedno bolj načrtno programiranje, kakor tudi dobri plani kadrovskih potreb. Letne konference so temu vprašanju posvetile veliko pozornost, vendar še premajhno, če upo- števamo, do bo treba vprašanje konkretno reševati. Nekateri podatki tudi povedo, da se na šolah izobražuje večje število kadrov, ki pa se, kot vemo, ne zaposlijo na našem področju. S pravilno programsko in štipendijsko politiko bi bilo treba doseči, da bi kadre iz no/omeške občina pritegnili nazaj v to občino. Integracija je bila lani stvar obširnih obravnav. Bržčas bi bile obravnave velikokrat ugodno rešene, če bi pri uveljavljanju integracijskih načel nastopali s podrobnimi in razumljivimi ekonomskimi analizami. Samo te naj bi bile merilo za upravičenost skupnega poslovanja gospodarskih organizacij. Statuti delovnih organizacij na letnih konferencah osnovnih organizacij ZK niso bili dosledno obravnavani, čeprav bi jim glede na njihovo pomembnost kazalo v naslednjem obdobju posvetiti večjo pozornost. Priprave na prehod na 42-urni delovni tednik pa so bile spričo obilice drugih nalog v ozadju. Na podlagi temeljitih analiz pa bo treba v prihodnje tudi tu vprašanje pogumneje reševati. Na sploSno so konference pokazale, da je bilo delo komunistov usmerjeno v reševanje najbolj aktualnih druž-beno-ekonomsfcih in političnih vprašanj. V dejavnosti je prišlo tudi do nekaterih pomanjkljivosti, vendar so te bolj prehodnega značaja in na rast idejne enotnosti ZK, ki ima svoja izhodišča v programu ZKJ, ne morejo vplivati. Premalo stanovanj za kmetijske delavce Manj akumulativne delovne organizacije ne morejo stanovanjskih potreb zadovoljivo reševati. Vzrok za to je previsoko predpisana udeležba pri najetju posojila in obdavčitev sklada skupne porabe. Individualna gradnja stanovanj še ni urejena, zato so med drugimi močno prizadeti tudi kmetijski delavci. Ze pri sedanjem razwju kmetijskih obratov je resen problem zaostajanje stano- Občinskl prometni davek od žagarskih uslug Zvezni izvršni svet je s 1. julijem 1963 ukinil zvezni prometni davek za žagarske proizvode. Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi danih pooblastil na seji 25. decembra sprejela odlok o občinskem prometnem davku od žagarskih uslug. Ta odlok prične veljati po objavi v uradnem vestniku okraja Ljubljana. Zasebniki bodo plačevali od hlodovine, ki Jo dajo v žaganje na področnih žagah, po tem odloku prometni davek, ki je odvisen od zaračunane storitve. Pri lesu iglavcev znaša občinski prometni davek 100 odstotkov zaračunane žagarske storitve, pri hrastovem lesu 70 odstotkov in pri lesu ostalih listavcev 50 odstotkov zaračunane storitve. vanjske izgradnje za gradnjo proizvodnih objektov, ta problem pa so bo še povečal z nadaljnjim razvojem kmetijskih obratov. To vprašanje bi morati začeti reševati že zdaj, zato bi bilo prav, da bi občine za leto 1964 predpisale izjemne pogoje za najetje posojila iz občinskega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj na kmetijskih obratih. Razen tega bi bilo nujno del sredstev sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo oprostiti družbenih dajatev. M. S. »Z novim letom smo pričeli v Šentjerneju tudi z novo, boljšo pottreibo - prepričajte se!« je povedal našomu dopisniku tovariš l)o/> Miijzelj (Folo: H. Rožnik) V Črmošnjieah: množična smučarska prireditev Priprave na V. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev, ki bo 25. in 26. ja nuarja v Črmošnjieah na Dolenjskem, so iz dneva v dan živahnejše. Velikega smučarskega srečanja se bodo udeležili tudi nekateri vrhunski smučarski asi, med njimi Janez Pol-da, Janko Štefe in Tinček Mulej. Pripravljalni odbor domneva- da se bo tekmovanja udeležil^ okoli 120 tekmovalcev. Ker štejejo najboljši gorenjski smučarji v gozdarsko in lesnopredelovalno stroko in ker so mnogi med njimi poleg tega še lovci, je res računati na kvaliteten izbor tekmovalcev. Šolska mladina iz našega področja, ki si kvalitetnih smučarskih prireditev na Gorenjskem zaradi oddaljenosti doslej ni mogla v večjem številu ogledati, bo imela tokrat izredno priložnost. V črnomaljski občini, ki bo v Črmošnjieah sprejela tolikšno število tekmovalcev, že pripravljajo čim množičnejši obisk- šolske mladine. Občinski svet za telesno vzgojo, Občinska zveza za telesno kulturo in športni delavci 'bodo skupaj s prosvetarji-šport-niki skušali omogočiti ogled tekmovanja v veleslalomu, ki bo v nedeljo. 26. januarja, kar največjemu številu šolskih otrok. Da bi zagotovili obisk šolske mladine na tej edinstveni prireditvi, razmišljajo tudi v novomeški občini, prav gotovo pa bodo temu zgledu sledili tudi v ostalih občinah. Vse kaže, da se bo republiško smučarsko tekmovanje v Črmošnjieah razvilo v množično smučarsko manifestacijo našega področja. Občinska skupščina v Črnomlju je zagotovila sredstva za postavitev smučarske vlečnice, ki bo smučarjem olajšala naporno vzpenjanje v breg na 400 metrih, kjer je strmina največja. »Kovinar« iz Novega mesta izdeluje v sodelovanju s podjetjem »Žičnica« iz Ljubljane vlečnico, ki jo bodb, če se bo le dalo. postavili še pred tekmovanjem. Gradnjo vlečnice sta zavrla sneg in mraz, ki sta prišla malo prezgodaj, čeprav so si obojega vsi smučarji želeli. V črnomaljski občini že razpravljajo o tem, kako razvijati bodoči zim-sko-športni center v Črmošnjieah, ki bo začel nastajati v prihodnjih letih. Pred prireditelji je kopica resnih nalog, saj bo treba zagotoviti dobro počutje vsem tekmovalcem, zbrati zadostno število strokovnjakov, ki bodo vodili tekmovanje s tehničns plati, urediti promet in parkirne prostore, zagotoviti prehrano za gledale 3 in še vrsto drugih stvari. Zaradi popularnosti smučarskega športa je pričakovati večji obisk ljubiteljev smučanja iz vse republike. Pokal občinske skupščine kegljačem VSEH DEVET Pretekli teden je bilo zaključeno kegljaško tekmovanje v okviru slavnosti občinskega praznika. Tokrat sta se pomerili ekipi Pionirja in Vseh devet. Ker sta imeli v prvi tekmi obe ekipi enak rezultat, Je komisija določila ponovno tekmo. Ekipa Pionirja tekmovanja ni resno vzela, saj je komaj 6 standardnih igralcev nastopilo na drugem srečanju in tako izgubilo srečanje za 15 kegljev. 2e 15 let gre pokal iz rok v roke. Doslej ga je dvakrat osvo- jil Železničar, štirikrat Pionh». klub Vseh devet pa ga je zdaj prejel že petič. Ce bodo Pionirjev! kegljači tudi tudi v republiški ligi tako neresno jemali tekme, bodo prav gotovo izpadli iz lige. .Tudi zadnje gostovanje v Kranju in na Jesenicah ni uspelo in ne moremo biti zadovoljni z rezultati. Najboljši povpreček' (Romih 822) še ni zagotovilo za obstoj v ligi, ker ved kot polovica kegljačev ni dosegla niti povprečka- 800 kegljev. RR Novoletna voščila naših fantov Zadnje dni smo prejeli od naših fantov, ki so pri vojakih v raznih krajih naše domovine, veliko pisem, v katerih nam sporočajo pozdrave in novoletne čestitke za vse domače in prijatelje. Vseh ne moremo posamič objaviti, navajamo pa njihova imena ln kraj, kjer služijo vojaški rok. Niš: Lojze Zupančič, Franc Vrbovec, Jože Gošek. TREBINJE: Prane Lipar, Peter Pečjak, Jernej Turk, Ivan šporar, Jože Žagar. POŽAREVAC: Miro Lon-gar, Jože Nahtigal, Slavko Grmšek. ZAGREB: Pavle črnič, Jože Cvirkovič, Alojz Jakofčič, Peter Prijanovič, Branko Vranešič, Jože Vardijan, Ciril Kum, Janez Jakše, Alojz Mavsar, Franc Jarkovič, Janko Rozman. PETRINJE: Jože Petric, Jože Šutej, Ignac Turk, Lojze Mihelčič, Niko Grdun, Albert Stravs, Alojz Pacek, Pavel Mavsar, Jože Pirnar, Alojz Baje, Jože Voglar. SABAC: Tone Franko, Štefan 2ur, Stane Bašelj, Franc Strašek, Franc Lindič in Jože Kus. OHRID: Anton Homan, Peter škraba, Zvonimir Šnja-vič in Mile Janjdč. DJORCE PETROV: Janez Kočevar, Ivan Zičkar, Franc škrbe, Karel Prime, Štefan Kastelic in Jemej Potokar. BEOGRAD: Ivan Kunstek, Matija Senica, Andrej Pire, Rudi Pevec. VRANJE: Janez Cvelbar in Jože Kočevar. OSIJEK: Tone Cizel, Peter Brcar, Stanko Nadu, Ivan Fabiani, Ivan Ogrinc, Stanko Tram te in Janez Lovšin. BANJA LOKA: klubski prostor je zelo obiskan Da Je njihov klubski prostor zlasti zdaj, v zimskih dneh, dobro obiskan, so povedali prebivalci Banje Loke, ki so bili v trgovini po nakupih. Uredili so ga letos s prostovoljnim delom, prostor zanj pa je dala na razpolago prejšnja kmetijska zadruga. V klubski sobi deluje tudi knjižnica, po- tiskani besedi pa okoliški prebivalci zelo radi posegajo. Večerni televizijski program ob sredah, sobotah in nedeljah obiskujejo zlasti žene in mladina. Potu- joči kino iz Kočevja obišče Banjo Loko vsakih 14 dni, delavska uroverza iz Kočevja pa priredi večkrat kakšno predavanje. Za čiščenje prostora in kurjenje so se prebivalci dogovorili posebej: klub je skupna last, zato ga s prostovoljnim delom sproti očistijo in prispevajo drva za lnirijavo. šolarji iz domače 2-oddelčne podružnične sole priredijo za vsak večji praznik program s petjem, recitacijami dn krajšo igrico. Mladinci, spodbudno naprej! Te dni so mladinski aktivi v novomeški občini izvolili kandidate, ki se bodo 19. januarja v Novem mestu udeležili občinske konference ZMS. Glede na pestro dejavnost in razvejanost problematike -jpsta na konferenci obravnavani dve najbolj pereci vprašanji: izobraževanje in kadrovanje mladih občanov. O delu mladine med dvema konferencama bodo kandidati zvedeli iz poročila, ki jim ga je občinski komite ZMS v Novem mestu že razposlal. Poročilo govori o želo razgibani'dejavnosti, ki je plod prizadevanja pretežnega dela mladih v občini. Poglejmo, kateri vidni uspehi so bili doseženi v tem času! Za prvo polovico preteklega leta velja spodbudna ugotovitev, da si je mladina novomeške občine krepko prizadevala v predvolilnih akcijah. Razen tega je sodelovala pri vrsti prireditev in si nabirala izkušenj. Poživljeno idejno-vzgojno delo se je tudi v tem času nadaljevalo v vseh znanih in ustaljenih oblikah. Med drugim je MPS v Novem mestu končalo 32 absolventov, šole za življenje, ki jih je bilo lani 7, pa je obiskovalo povprečno 175 mladincev. V rednih izobraževalnih ustanovah Dedek Mraz je obiskal posebno šolo 28. decembra je v dopoldanskih urah dedek Mraz obiskal Posebno šolo v šmihelu. V okrašeni učilnici so se zbrali vsi učenci m z veseljem sprejeli dedka Mraza, ki je vsakemu posebej izročil darilo, razen tega pa razdelil razredom še nekaj kolektivnih daril. Tovarišice iz kandijskega vrtca so zatem z lutkovno predstavo »Dedek in medved« zaključile novoletno slavnost za telesno ali duševno prizadete otroke, ki obiskujejo to šolo. Mamice in drugi domači so malčke že čakali in jih po končani prireditvi odpeljali domov čez novoletne praznike. • % Vsem, ki so organizirali in pripravili to prireditev, ni bilo ial truda, ko so videli srečne in zadovoljne obraze otrok, ki so sicer prikrajšani za marsikatero otroško veselje. (osnovnih šolah) so bile mladinske ure. Zelo živahni se bili lani klubi OZN, katerih ima Novo mesto že 5. Smotrno in organizirano dejavnost pa pomenijo tudi seminarji o statutih delovnih organizacij, delo v marksističnih krožkih, udeležba na predavanjih itd. Na okrajnem tekmovanju za izboljšanje učnega uspeha v srednjih šolah so novomeški učite-ljiščniki zasedli drugo mesto. Mladinci učiteljišča so v ta namen ustanovili vrsto predmetnih krožkov in si pomagali pri učenju. Podobno tekmujejo nekateri aktivi novomeških podjetij v okrajnem tekmovanju za povečanje delovne storilnosti. To tekmovanje je bilo razpisano lani, letos pa nameravajo razpisati še tekmova-_ nje med osnovnimi šolami oz. osemletkami. Predragocen delež daje mladina vsako leto z udeležbo v MDB. Lani se je zvezne akcije na avtomobilski cesti udeležilo iz novomeške občine 110 brigadirjev, lokalnih akcij v novomeški občini pa okrog 60 srednješolcev. Mladinci so opravili veliko "število prostovoljnih delovnih ur pri urejanju športnih in komunalnih objektov v vseh večjih občinskih središčih. Kakor zna mladina delati, tako zna poiskati možnost za razvedrilo, zabavo itd. Za to skrbi komisija za društveno dejavnost pri občinskem komiteju ZMS. Ta komisija je lam organizirala voč pri. reditev pod naslovom »Iniciativa 63«. -Sicer se mladinci zbirajo v klubih. Mladinske klube imajo že Novo mesto, Žužemberk, Šentjernej in Birčna vas. Navzlic vsemu Je bil na sploS-no dosežen razveseljiv napredek. Prav to spodbuja mladino, da išči na^ vprašanja svoje odgovore in rešitve za vse tiste probleme, ki se pojavljajo dan za dnem v taki in drugačni obliki. -is Najlepše čestitke Alojz Novak, Drago Kra-ševec, Jože KragI, Alojz Novak II in Jože Jarc, ki služijo vojaški rok v Karlovcu, pošiljajo sorodnikom in prt • jateljem lepe pozdrave in čestitke ob vstopu v leto 19641 t Fanta z brežiške komune Pavel Pečnik iz Križ in F rano Smrekar iz Kapel, vojaka V Djakovem, želita v letu 1964 sreče, zadovoljstva ln zdravja svojim staršem, ostalim domačim in prebivalcem brežiške občine. Srečno v 19641 Franc Požek, ki Je pri vojakih v Zagrebu, prek našega lista pošilja pozdrave ln če* stitke vsem domačim ter sosedom lz Krvavčjega vrha in sorodnikom, kakor tudi prijateljem m znancem! / Topli pozdravi in iskrene želje Za novo leto želijo vsem svojcem, znancem in prijateljem iz domačih krajev vse najlepše in še mnogo uspehov naši fantje, ki služijo vojaški rok. Cačak: Janez Pavlišač; Priština: Martin Lindič; Beograd: Jože Barič in Jože Ze-ležnjak; Zadar: Franci Pavko-vič; Vinkovci: Jože Gabrijel; Smederevo: Martin Kašič; Beograd: Jože Malešič, Stane Senica; Veliki Gaj: Jože Pavlin; Tuzla: Ivan Plantan; Franc Fink, Vlado Koncilija ln Ciril Selak; Derventa: Jože Kocjan, Bine Zeleznik in Leon Zibert; Karlovac: Polde Brulc in Jože Novljan; Skopje: Tone Mlakar ln Franc Je-ralič; Sarajevo: Toni Grilc; Kičevo: Jože Bak&č, Jože Mlakar in Rudi Kuhar; Su> botica: Drago Prime, Drago Bobnar, Anton Ciglar, Jože Vrščaj, Tone Dolinar; Banjaluka; Jože Godec, VaVBT Franc, Anton Slak in Jože Golob. Prava športna palača v Kočevju! V predlanskem septembru je Kočevje dobilo pomembno zgradbo: novi dom TVD Partizana, ki sta ga projektirala ljubljanska strokovnjaka inž. Božič in inž. Maček, gradilo pa kočevsko gradbeno podjetje »Zidar«. Dom Je prava športna palača! Sestavljen je iz zveznega trakta, upravnega trakta in telovadnice, v katerih lahko vadijo 14 športov razen nogometa. Prostori so naj-aodobneje opremljeni In Je v njih Pravi ulitek telovaditi aH trenira- Rojaki iz Zagreba vas pozdravljajo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem želijo roja- iz Zagreba srečno, uspe-bov polno in zadovoljno leto l9°4: Julij Klepec z Reziko, Antonija Pilek, Matilda Bro-j|ariS z Jožetom; Anton, Ivan- in Rezika Palčič z možem; Marija, Stevo in Alojz Količki; Matija SuštarSič, Watija Cajnar, Marija Muc; Alojzija in Marija Jurejevčič, Anton Ncmanič z ženo, Amalija in Marija Pezdirc z mo-'ema in Ana Ncmanič. Fantje iz Niša Belokranjski fantje, ki so prl vojakih v Nišu, pozdravile! Vse s0™4*11*1«5, pnijate-sJr •« znance. Vsem želijo u Lu° novo leto *n mnogo uspehov pri deiu. Anton Ro. j * « Črnomlja, Karlo Ivanu. ?*e iz Deskove vasđ, Franc *,ajnik dz Hrasta. Domačim dekletom n • in fantom "ornacirn fantom « deWe" svojcem in vsem znan-posiijata novoletne po-lenn J0jaka ***nc Pcrše in SkSju mt* U Petrcvca Prf ti. V neposredni bližini prostorov za redno vadbo so klubi za sestanke, garderobe ln kopalnice s hladno in toplo vodo. Dom Ima centralno kurjavo ln Je med najbolj urejenimi v Sloveniji. V drugem nadstropju so pripravljeni prostori za delavsko univerzo ln ljudsko knjižnico. Dom Ima poleg tega štiri stanovanja za profesorje telesne vzgoje, ki poučujejo na kočevskih šolah, v popoldanskem času pa so trenerji v športnih sekcijah. Najštevilnejša je sekcija namlznotenišklh igralcev, ki ima že nad 160 članov. Veliko Je zlasti pionirjev ln mladincev. Vadbe so po določenem dnevnem razporedu. — Izdelal ga Je upravni odbor doma, Imenovan po skupščini občine. Posebno dobri pogoji, ki Jih dom nudi, pa pri- vabljajo v Kočevje tudi vrhunske jugoslovanske športnike, kjer se lahko načrtno pripravljajo za tekmovanja. Nedavno je dom Imel v gosteh eno takih skupin, za 18. januarja pa Je napovedan obisk Jugoslovanske moške in ženske na-mlznoteniške reprezentance pod vodstvom veterana namiznega tenisa in trenerja Villma Harango-za. Reprezentanci bosta v Kočevju vadili do 2. februarja. Za prostore se zanimajo tudi nekateri ljubljanski športni klubi ln nogometaši I. zvezne lige. Med polletnimi počitnicami bodo kočevska športna društva v domu priredila tečaje za vodenje šolskih športnih društev, i Dom še nI dokončno izkoriščen. Z novim načinom dela ln ob ved no večjem zanimanju za njegove prostore pa bo letos tudi to urejeno. Kočevje se bo prav po zaslugi tega doma razvilo v močno športno središče, kakršnih Imamo pri nas zelo malo. Dana Je možnost, da v takih pogojih posežejo po višjih mestih v Jugoslovanskem športu tudi kočevski športniki. Novi dom TVD Partizan v Kočevju je pravcata palaca, v katero se ob večerih k športnemu razvedrilu zatekajo odrasli in mladež. Štefan Cimer, dijak kočevske g.mnazije, in Tone Adamič, profesor na osnovn. sob, sta se globoko zatopila v šahovsko igro. RADIO LJUBLJANA RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 10. JANUARJA: . 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Iz domače baletne glasbe. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 13.30 Igrajo domači ln tuji virtuozi. 14.35 Domači napevi za prijetno popoldne. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Popoldne pri skladatelju Ro-bertu Schumannu. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Zabavna glasba bolgarskega radia. SOBOTA, 11. JANUARJA: 8 05 Vedre melodije za konec tedna. 9.25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem. 10.35 Johan-nes Brahms: Ljubezenske pesmi — valčki. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Noši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.40 Naši amaterji pojo. :6.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 18.05 Glasbene razglednice. 20.00 »Dlxl in balalajka«. NEDELJA, 12. JANUARJA: 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Kumcr: »Zlata vrtnica«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.000 Se pomnite, tovariši .. . Janez Tratnik in Alojz VlndiSDunda: V počrnelem snegu. 11.50 Solistična zabavna glasba. 12.05 Naši poslušalci čestitalo ln pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 15.05 Naš glasbeni avtomat. 16.00 Humoreska tega tedna — V. Komarecki: Dojenček sedme umetnosti. 17.15 Radijska, igra — Marjan Marine: Lavina. 18.04 Koncertni drobiž za nedeljski večer. 19.05 Glasbene razglednice. 20,00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 13. JANUARJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta sopranistka Hllda Hblzl in basist Danilo Merlak. 10.15 Kitara, violončelo in klarinet. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Karel Pintar: Poljedelski proizvodni uspehi ln načrti na Barju. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. Vsak dan za vas. 17.05 Iz opernega albuma. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. TOREK, 14. JANUARJA: 8.05 Vedri zvoki. 9.25 Dvajset minut z velikimi zabavnimi orkestri. 10.15 Solisti zabavne glasbe. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Tone Zore: Živinoreja v Bolgariji. 13.30 Iz baletov »Coppe-lia« in »Labodje Jezero«. 14.35 Slovenske narodne pesmi v rnzUč-nih priredbah Cirila Pregla. 15 30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20. Radijska igra — Štefan Kallšnik: Neukra-denl avto. SREDA, 15. JANUARJA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Glasba ob delu. 10.45 človek In zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — inž. Paoul Jenčič: Racionalizirano obiranje v plantažnih nasadih. 13.30 Okrogle z Dunaja. 14.35 Zabavne melodije lz Sovjetske zveze. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.38 Iz fonoteke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.08 Glasbene razglednice. 20.00 Zvočni mozaik. ČETRTEK, 16. JANUARJA: 8.05 S koncertnih in opernih odrov. 9.25 Slovenski pevci, orkestri ln ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pihalna godba Ljudske milice. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.IS KN — dr. Vasilija DermelJ: Perspektive pridelovanja zdravilnih rastlin v Sloveniji. 13.30. Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 18.00 Vsak dan za vs. 17.05 Plesni ansambli .. . 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln na> pevov. PETEK, 17. JANUARJA: 8.35 Slovenske narodne "ln umetne pesmi v priredbi Josipa Pavčiča. 9.25 Iz Skandinavije do Vardarja. 10.15 Prizor lz 2. dejanja Verdijeve »Travlate«. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — dr. Jože Fcčej: Piatnje mlade govedi.. . 12.25 Domače pesmi ln na-pcvl. 13.30 Iz satrejše ln novejše hrvatske glasbe. 14.35 Glasba za dobro razpoloženje. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. ' 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri skladatelju Maurlceu Ravelu. 18.45 Iz naših kolektivov. 19,05 Glasbee razglednice. 20.00 Popevke iz Varšave. V TEM TEDNU VAS ZANIMA [Tedenski koledar Sobota, 11. januarja? Gregor Nedelja, 12. januarja: Tatjana Ponedeljek, 13. januarja: Veronika Torek, 14. januarja: Srečko Sreda, 15. januarja: Pavel Četrtek, 16. januarja: Tomislav Petek, 17. januarja: Anton , ČESTITKI Ivanu Golešu za opravljeno diplomo na pravni fakulteti čestita — Jožica. Na pravni fakulteti je diplomiral Janko Goleš iz Novega mesta. — Čestitajo domači. ZAHVAL* Ob težkem udarcu, ki nas je zadel ob izgubi našega dragega mota, očeta in starega očeta ANTONA SLADICA smo prejeli toliko izrazov globokega sočustvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu -posebej. Prejmite vsi našp iskreno zahvalo! Prav tako je zahvaljujemo za številne vence in za žalc-štinke; tovarišu Potočarju in to-/ Varišu Mrazu za globoko občutene besede slovesa ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. t Posebno zahvalo naj 'izrečemo dr. Rakovcu, dr. Hočevarju in ostalim zdravnikom, ki so ga vrsto let zdravili in mu podaljševali bivanje v družinskem krogu. Najlepša Hvala tudi tovarišu Jazbinšku za nesebično pomoč. I Žalujoči: žena Pepca, hčerka Miiui t • družino. Iskreno je zahvaljujemo občinskemu odboru ZZB Novo mesto za pbisk in novoletna darila, ki sp nam jih prinesli v oddelek za rehabilitacijo v novomeški bolnišnici tO. decembra 1963. 'Prijetno nam je bilo, ko smo videli, da družba skrbi za bolne nekdanjo boroe. Se enkrat iskrena livala. — Ivan Sneler, Anton Rozman, Alojzij Rozman in Ana Gole, PRODAM obnovljeno hišo z gospodarskim poslopjem ln sadnim vrtom. Salka vas 44, Kočevje. PRODAM malo rabljeno kuhinjsko pohištvo, polkavč in moško ko- lo. Naslov v oglasnem oddelku. (9/64). PRODAM vinograd v Slatenski gori z zidanico in vodnjakom Po-izve se pri Brodar, Ragovo 4, Novo mesto. PRODAM 2 postelji, 2 nočni omarici in 1 vložek. Kettejev drevored 36, Novo mesto. TOČENI PRODAM ali posodim dolg klavir. Klemenčič, Nad mlini 19, Novo mesto. PRODAM novo spalnico (orehov furnir) po zelo ugodni ceni. Stane Rozman, Dol. Globodol 12, Mirna peč. SOBO v Ljubljani zamenjam za sobo v Novem mestu. Ponudbe pošljite na upravo lista. (G 61 > SAMSKIM OSEBAM oddam sobo v Bršlinu 39, Novo mesto. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k družini z enim otrokom, veščo gospodinjskih del. ali uslužbenko, ki je v dopoldanskih urah prost