dovini. Tako p redvsem Lyotardo- va »politika brez spom ina« in Jencksova razlaga h istoricizm a v postm odern i a rh itek tu r i zavrača­ ta vsako vzpostavljanje red a v preteklosti ozirom a osmišljanje sedanjosti v njej, kar se u jem a s povra tkom v ciklično razum eva­ nje zgodovine. Lyotardova teza, da m ore biti neko delo najprej postm oderno , d a bi lahko bilo po tem m oderno , na p r im e r im pli­ cira m ehan ično vrsten je in ciklič­ no izm enjavanje m odernosti in postm odernosti. V endar se Ra- ulet ne s tr in ja z Lyotardovo a to ­ mizacijo sporazum a, ki posredno izhaja iz ideje o ukinitvi u m a v zgodovini, in z njegovo zamislijo o svobodni igri diskurzivnih žan­ rov, znotraj ka terih bi bil sp o ra ­ zum zveden n a začasne in dvo- smiselne dogovore. K er je k o m ­ pleksne dvosm iselnosti po Lyo- ta rdu treb a pustiti »v igri« znotraj vsakokra tnega jezikovnega reži­ m a in ker velja ed ino le uživati v igri z njimi, vidi Raulet v tem oznanjanje »vesele znanosti«. Za­ vzema se za revitalizacijo u m a v obliki nekega d rugega tipa rac io ­ nalnosti in neke d ruge »praktične filozofije«, s č im er pravzaprav pritr ju je H aberm asu , ki zagovarja p rehod spekulativn ih znanosti iz nev tra lne pozicije k življenjski praksi. Zadnji prispevek v R epubliki je tekst Rade Ivekovič, ki učinkovi­ to izrisuje p o s tm o d ern e filozof­ ske koo rd ina te italijanske m ehke misli, Lyotardove in Axelosove fi­ lozofije te r zadnjih Serresovih in Calvinovih li te rarn ih del. Njen ekspoze o horizontu neutem elju- jočega m išljenja pa bi lahko rabil za k ra tek rezime našega pregleda. »Postmoderni«, če torej parafraz i­ ram o ekspertizo Ivekovičeve, te r ­ jajo ponovno izpraševanje tem e ­ ljev in postavk mišljenja in racio­ nalnosti; zavračajo metafiziko sub jek ta in njegovo legitim iranje z ideologijo, k a r njihovo kritič ­ nost na d ružben i ravni vodi v stran od ponavljan ja velikih zgodb; začenjajo dialog m ed raz­ ličnimi ku ltu rn im i sren jam i in stapljajo m eje m ed teore tsk im i disciplinami; odstopajo od ideje o linearnosti zgodovine in o en o d i­ m enzionaln i vzročnosti, kako r je že Nietzsche v kategorijah vzroka in posledice spoznal zgolj lingvi­ stično fikcijo. K olikor tedaj diskurzivna figu- racija p o s tm o d ern e noče odp re ti t rd n o vkopane fron te zoper d o ­ gm atske apologete racionalnosti, pač p a razpre ti zap rte te leološke sistem atizacije pojm ov in stvari doslejšnje epistem e, je njen ne tako zelo m ajhen dosežek končno tre b a zaslutiti v tem, da z n ie tzschejansko rehabilitac ijo m etafore izbrisuje fiktivno razli­ ko m ed »pojmovnim« in »m etafo­ ričnim« mišljenjem. Vid Snoj POETICS TODAY V / 1984, V I / 1985 Prva številka petega le tn ika tega m e d n aro d n eg a časopisa za teorijo in analizo l i te ra tu re in ko^ m unikacije (prim. P rim erja lna književnost 8/1985 št. 1, 10/1987 št. 2) se začenja z obsežno raz p ra ­ vo B. H rushovskega, ki se u s ta ­ vlja ob vprašan ju o razširjeni m e ­ tafori m odern is tičnega tipa. Av­ to r p rob lem atiko odm ika o b m o ­ čju stilistike ozirom a re to r ike in jo zastavlja znotraj tega, k a r r a ­ zum e pod pojm om integracijska sem antika. M etonim ija je po s ta ­ liščih avtorja nas ledn je razprave H. B red in a z Jakobsonovo defin i­ cijo (kot podobo po p r inc ipu kon- tigvitete) sam o še bolj zam egljena in nerazv idna m etafora, zato jo skuša sam oprede liti v njeni sp e ­ cifiki, p redvsem p a v relaciji do dveh d rugih tem eljn ih tropov, si- n ek d o h e in m etafore. Znano je, da se in terp re tac ije razm erja teh treh tropov razhajajo, da vplivna belgijska g rupa re torikov razgla­ ša sinekdoho za fundam en ta lno podobo te r m etaforo in metoni- mijo za n jena derivata, m ed tem ko so npr. Jakobson in drugi r a ­ zumeli s inekdoho sam o kot tip metonimije, po tretji razlagi pa sta tako m etonim ija kot sinekdo- ha sam o različici m etafore. N. Ru- dick ob poeziji E. D ickinson za­ stavlja vprašan je in tersenzorn ih podob v pesn iškem jeziku ali t.i. sinestezije. D. F reund lieb v Expla- ining Interpretation o d rek a in te r ­ pretaciji kot akadem ski disciplini relevanco, k e r ni podlage za p re ­ sojo, ali je » in terpre tac ija l i te rar ­ nega teksta em p ir ično resn ična ali neresnična, k e r ni neodvisno obstoječih pogojev resnice, ki bi določali resn ičnost ali ne re sn ič ­ nost in te rp re ta t ivn ih sodb« (str. 94), in p led ira za razvoj eksplana- torn ih teorij l i te rarne ko m u n ik a ­ cije kot ku ltu rne institucije, ki raz­ jasnjujejo postopke in konvenci­ je p roduciran ja smisla, p redvsem pa razrešujejo vprašanje, zakaj so določeni teksti znotra j naše ku l­ tu re privilegirani ko t literarni. N aspro tno H. Levin v The Impli- cation o f Explication polem iz ira s trendom zavračanja in te rp re tac i ­ je in trdi, d a to orientacijo pozi­ tivno vzdržuje celo J. Culler s svo­ jimi in terpre tac ijam i teorije, če ­ prav se eksplic itno izreka za »mo­ ratorij in terpretacije« (str. 109). Ob v redno ten ju se zaustavlja naj­ prej M. Siefertova in p ro b lem a ti ­ zira m edijsko reduc iran je kritike na zgodovino socialnega okusa, m edtem ko M. B rinke r polem izi­ ra z Ingardnovim i koncepcijam i adekvatne es te tske naravnanosti in trdi, da je takšen pojem de jan ­ ski agent klasične estetike in da operira v obm očju teorije, ki se je od tega že odm aknila . Med oce­ nam i om enim o le kritični odm ev J. Cullerja na p reg led li te rarne teorije 20. stoletja v knjigi T. Ea- gletona Literary Theory: An Intro- duction ; R. Cardinal ocenjuje Mo­ dem Literary Theory: A Comparati- ve Introduction A. Jeffersonove in D. Robeya; na M. H olquistovo iz­ dajo B ah tina (Dialogic Imagina- tion) opozarja M. Ehre; M. S p en ­ c e r pod naslovom Spacialna for­ ma in postm odernizem zajame tri knjige, izdajo J. R. Sm ittena in A. Daghistany Spatial Form in Nar- rative, P. D. Tobinove Time in the Novel in D. Lodgea The Modes o f M odem Writing, m e d tem ko P. Pugliatti pod naslovom Med filo­ logijo in semiotiko p iše o dveh knjigah C. Segreja (Semiotica, sto- ria e cultura, Semiotica filologica), ki s ta konec sedem dese tih let za­ znamovali več ko t sam o italijan­ ski prostor. Tem atska številka o k o n s tru k ­ ciji resn ičnosti v prozi (1984, 2) se po p ro b lem u navezuje n a prejš ­ nje razprave o iron ičnem d isk u r ­ zu (gl. P rim erja lna književnost 90V1987 št. 2), čeprav je pri večini razpravljalcev vprašan je m anj fi­ lozofsko izostreno. B. H rushovski v polemiki z »redukcionisti« ozi­ ro m a z esencialističnim i o p re d e ­ litvami li te ra tu re (zlasti s k o n ce p ­ cijami o pesniški funkciji jezika) razlaga vprašan je o fikcionalnosti l i te ra tu re kot dvonivojsko s t ru k ­ tu r iran o s t referenc, kot kon s tru i ­ ranje no tran jega referenčnega polja (in te rna l field of reference), ki se modelira na zunan jem refe­ ren č n em polju, in kot odnos re- prezentacije, ki gre od notran jega k zunan jem u re fe ren čn em u po ­ lju, pri če m e r p a po njegovi sodbi ta m odel ne velja le za realistično prozo, am p ak enako za liriko ali m odern i rom an ali folkloro ali n adrea lis tično literaturo. S. Schmidt izhaja iz predpostavke, da im a konstruktivistična kognitivna teorija p om em bne posledice tudi za teorijo jezika, pom ena in kom u­ nikacije te r za teorijo literature, zato daje razpravi o s truk turi realnosti v prozi naslov The Fiction is that Reality Exists in postavi teze: a) d a je v kognitivni dom eni av topoetsk ih sistem ov realnost konstruk t; b) da je v teh sis tem ih tudi pom en konstrukt; c) d a je v l i te rarnem sis tem u m odel realnosti izveden v jezikovnih konstrukcijah , ki jih regulirajo konvencije; d) d a j e to, kar je lite­ ra rn a ali n e lil i te rarna fikcija ali realnost, odvisno od dogovornih kriterijev znotraj s istem ov d ru ž ­ ben ih akcij in ne od realnosti kot take ali um etnosti kot take. V. Ne- m oianu (Societal Models as Substi- tute Reality in Literature) trdi, da je trad ic ionaln i pojem m imesis ali docela izginil ali pa izgubil u p o ­ rab n o s t kot specifičen ep is tem o ­ loški koncept, da pa je ravno v tej luči razum evanje l i te ra tu re po ­ stalo m odel za razum evanje sa ­ m ega razum evanja. A. Zgorzelski, izhajajoč iz m oderne jš ih pogle­ dov na sem io tske sisteme, skuša preseči d iho tom ično razmejitev li te ra tu re na realistično in fan ta ­ s tično in p red laga - glede na m ožne p redpostavke dekod iran ja - sistem ski m odel supragenolo- ških tipov fikcije: m im etična, pa- ram im etična , an tim im etična , fan ­ tastična, nem im e tična in meta- konvenc iona lna li tera tura . Ta si­ s tem ski m odel po Zgorzelskem koren in i tud i v h is to ričnem m a te ­ rialu in im a kot sistem tud i h isto ­ rično veljavo. Razprava G. Z ora ­ na Towards a Theory o f Space in Narative, ki je važen p rispevek k naratologiji, zajem a zam ejen as­ pek t vprašan ja rea lnosti v li te ra ­ turi. Avtor poskuša form ulirati obči m odel s tru k tu r iran ja p ro s to ­ ra v nara tivnem tekstu, pri čem er se zaveda, d a pojem p ro s to ra sploh ni kaj nedvoum nega , in zato d ife renc ira njegov p om en na topografskem , k ro n o top ičnem in teks tua lnem nivoju. Tudi M. Ba- lova v Rhetoric o f Subjectivity raz­ rešuje vprašan je proze, ko, nas la ­ njajoč se n a svoje nara to loške koncepcije in na svojo revizijo A ristotelovega pojm a mimesis, iz­ peljuje tezo, da je treb a vsakršno prezentacijo rea lnosti v prozi vi­ deti v n jenem subjektivnem as­ pektu. Avtorica najprej razp reda o pojm u subjektivnosti v obeh njegovih pom enih , v smislu n as ­ pro tja ob jek tivnem u in v p om enu glagola subiicere (vreči pod), in si v tej zvezi zastavlja vp rašan ja o s truk tu r i realnosti v prozi, o m i­ mesis kot sem iotskem konceptu , o relevanci proze (fikcije) za rea l­ nost te r o vlogi subjektivnosti in nara tivnem subjektu. N jena sk lepna teza povzem a značilna stališča osem dese tih let: »S truk­ tu ra realnosti v prozi n im a fiksi­ rane forme. Oblikuje se skozi vsa­ kok ra tno branje , na robovih su ­ b jektivnega. Kjer so zanesljivosti različnih subjektov p ro b lem atič ­ ne, so pom en i nestabilni. R etori­ ka subjektivnosti p o tem takem ni u sm erjena k stabiln im in p o n o ­ vljivim naturalizacijam , pač pa k navidezno sam orazvidnim , če tud i povsem neu re jen im ali nak ljuč­ nim, za kar im a vsak bralec lastno zanesljivost« (str. 372). Balova razvija ta svoja stališča ob besed i­ lu o S am sonu in Dalili, naslednja razprava N. F. R ubinove p a se vrača k prvi P indarjevi olim pij­ ski odi in p red laga m odel za a n a ­ lizo značajev v sta ri zborski liriki. Na p r im e ru Izpovedi sv. Avguština razpravlja E. Vanče o funkcijah in mejah avtobiografskega diskurza, sk lepna razprava W. M oserja pa se ukvarja z vprašan jem faktično­ sti v ro m an u in ob p r im e ru R. Musila p re tre sa p rob lem zveze m ed m odern is tičn im ro m an o m in njegovim esejizmom; ob tem ugotavlja, da t.i. kriza rom ana , ki jo uprizarja m odern is tičn i tip d i­ skurza, sovpada s sočasnim kriz­ nim stan jem celo tnega sis tem a diskurzov, in postavlja tezo, d a je Musilov ro m an tem atiziral prav to »relacijskost d iskurzivnosti in sveta, opisov in faktičnosti« (str. 427). Na nove knjige opozarja le dvoje ocen: Eagletonova Literary Theory je deležna še enega p re ­ tresa (D. Forgacs); R. Amossy pa ocenjuje delo C. Lafargea La vale- ur litteraire, ki postavlja pod v p ra ­ šaj trad ic ionaln i po jem literature , pa tudi znanstveno veljavnost po ­ etike in legitim nost moči, ki jo ima področje kritike. Na vprašan je realnosti v li tera ­ tu ri se navezujeta tudi preostali dve tem atsk i številki tega letnika s p rob lem om li te rarne reprezen- tacije, ena ob li tera tu ri poznega s rednjega veka in renesanse , d r u ­ ga ob m odern i prozi. Pojem re- prezentacije, ki je prešel v s tro ­ kovno rabo ob novejših prevodih Aristotela kot ekvivalent pojm u mimesis, sodi m ed p rob lem atične ali slabo k ons tru irane literarno- teo re tske te rm ine in ga zlasti tudi zaradi enosm iselnosti prefiksa številni razpravljalci odklanjajo in nadom eščajo z izvornim gr ­ škim pojm om . K er pa pojem m i­ mesis zunaj kon teks ta grške um etnosti in n jene refleksije iz­ gublja ustrezno h is to rično rele- vanco in pravo pojm ovno trans- parenco, se skozi zgodovino misel o um etnosti in še posebej o l i tera ­ tu ri sp o p a d a z zadregam i, o m e ­ njene razprave pa prav nanje ek ­ sem pla rično opozarjajo. V praša ­ nje l i te rarne rep rezen tacije je a k ­ tua lno ob vsaki poetološki praksi, ki p led ira za svojo em ancipator- no, av ten tično h is to rično skušnjo, prav takšna izpostavljena pozicija pa p r ip ad a tako m odern i l i te ra tu ­ ri kot poznosrednjevešk im in r e ­ nesančn im delom. G ostujoča u rednika , S. G. Nichols in N. J. Vickersova, v uvodu poudarja ta , da številka o s redn jem veku in re ­ nesansi (1984, 3) izpričuje kom ­ p lem en ta rnost sodobne teorije in l i te ra tu re obravnavanega časa, zapisati pa je mogoče, d a sooča­ nje s koncepcijam i te o d m a k n je ­ ne li te ra tu re in aktualizacija n je ­ nih teore tsk ih pogledov ni kaj d o ­ cela novega, če se sp om nim o sam o sem iotskih navezav. Med du ca to m razprav velja opozoriti na osredn jo (Problems o f »Repre- sentation« in the Sixteenth Centu- ry), v kateri se C. G. Dubois do tak ­ ne pa radoksnosti rep rezen tiran ja v li te ra tu ri z o bču tkom za filozof­ ski in teore tsk i aspek t vprašanja, m ed tem ko preostali spisi p re tež ­ no prekrivajo izolirane vidike reprezentacijske p rob lem atike in na konk re tn ih besedilih (zlasti ob Danteju, S hakespearu , farsi o jezičnem doh ta rju in renesančn i noveli) podčrtu je jo tezo, ki jo je p red desetletji izpostavil E. R. Curtius, da se evropski duh in em ancipac ija njegove subjektiv ­ nosti in tenzivno kažeta ne šele v renesansi ali celo šele v novem veku, am pak že v srednjeveških delih. Tem o o reprezentaciji v prozi, zlasti ob m o d ern i literaturi, je ob ravnaval tud i m ed n a ro d n i sim ­ pozij o naratologiji 1982 v Izraelu; del teh razprav, p re težno franco ­ skih avtorjev (R. D ebray G enette, R. Amossy, N. Schor, R. le Hue- nen, P. Perron, A. G oldschlager, L. F rappier-M azur, F. Gaillard) po ­ vzem a zadnja številka petega let­ n ika (1984, 4), razpravi H. H. VVeinberga (Centers o f Consciu- ousness Reconsidered) in M. S te rn b e rg a (Spatiotemporal Art and the Other H. James) pa sta bili nap isan i posebej za to številko. Zlasti ob slednji bi se bilo v redno kaj več pom uditi, p a ne zato, d e r obsega če tr tino ce lo tne številke, tem več ker reak tualiz ira štiri d e ­ se tle tja s ta ro tezo J. F ranka o spa- cialni kompoziciji kot specifiki m odern izm a, ki pa se je Stern- berg loteva seveda kritično in z lastnim i izpeljavami. Ocene, ki so v tem atsk i številki o s redn jem veku in renesansi izostale, so tu številne in ponovno o sred o to če ­ ne na naratologijo. D. Knightova recenzira J. Cullerjev duhovni p o r tre t B a rth esa v M odem Ma- sters, P. C arra rd piše o te o re t ­ skem delu L. D allenbacha, M. Ba- lova o D. Carroll The Subject in Ouestion: The Language o f Theory and the Strategies o f Fiction in o K. S ilverm an The Subject o f Semio- tics, G. P rince o G. Genettovi knji­ gi N ouveau discours du recit, D. K nightova ocenjuje še S. Rim- m on-K enanove Narrative Fiction: Contemporary Poetics, D. Polan in D. R ancour-Laferriere podp isu je ­ ta vsak svojo oceno A. Zholkov- skega Themes and Texts: Toward a Poetics o f Expressiveness, A. H. Halsall piše o S. R. Suleim an Au- thoritarian Fictions: The Ideologi- cal N ovel as a Literary Genre, D. Polan recenzira še M. Angenota La Parole pamphletaire: typologie des discours m odem es, N. Wing opozarja na Semiologie des messa- ges sociaux, ka te re a v to r je A. Hel- bo, E. W right pa na ak tualn i p re ­ vod G. Deleuza Nietzsche and Phi- losophy. Šesti le tnik se je z dvojno, leto in pol nastajajočo »feministično« številko (1985, 1-2) v u redn iš tvu harvardske sem io tično o r ien t ira ­ ne rom anistke S. R. S u leim an in ­ te rd isc ip linarno usm eril v p o ­ vsem občo zgodovinsko- an tropo loško p roblem atiko , ki ji je l i te ra tu ra bolj okvir in izhodiš­ če a rg u m en tiran ja kot pa cilj razi­ skave. K er se fem inistična raz p ra ­ vljanja običajno obrem enju je jo s političnim i implikacijami, je bil izhodiščni koncept u rejanja šte ­ vilke (podobno velja tudi za raz­ prave, sočasno objavljene v Bo- u n dary 2) prav nevtralizacija vsakršnih političnih implikacij ali in tenc in zgolj eksem plifikacija fem inističnih tem v sem io tskem okviru. Ta okvir Su leim anova opravičuje s sklicevanjem na podm eno, da vse vedenje o p re te ­ klosti in sedanjosti obsta ja za nas kot oblika teksta ozirom a kot označevalna praksa, torej vedno kot nekaj posredovanega in o d p r ­ tega in terpretaciji . Sem iotika je po tej razlagi ustrezno podjetje, ki om ogoči sis tem atično razprav lja ­ nje in analizo fem inistične te m a ­ tike; pričujoči spisi naj bi s tem, ko opozarjajo n a soodvisnost in večplastnost sim boličnih siste­ mov in njihovo funkcion iran je v zgodovini kulture , širili tudi o b ­ stoječe m ožnosti in cilje semiolo- gije. Gotovost u redn ice o re levantnosti sem iotike pa spod ­ naša sicer že uvodni spis o ženski kot sem iotskem objektu, ki p re ­ tresa tezo Levija-Straussa o žen­ ski in jeziku kot p red m etih m e ­ njave: avtorica C. Brooke-Rose se v izpeljavi ob p r im erih jezikovnih dvoum nosti, kot jih navaja U. Eco, vprašuje, ali sem iotika ven ­ darle tud i ni rea k c io n a rn a disci­ plina in ali niso sem iotiki zgolj nezavedno nostalgični, ko iščejo globinske, izvorne, v b istvu pa fa- lokratične e lem en ta rn e s tru k tu re pom enjanja. Za celo to je značilno, d a spisi konvergirajo okrog o m e ­ jenega števila p roblem ov, zajetih kot tem eljn ih faktorjev (ženske) eksitence (eros, sm rt, m a te r in ­ stvo, razlika m /f, itd.). Pod naslo ­ vom Žensko telo v zahodni kulturi razpravljajo o feministični p ro ­ b lem atik i ug ledna im ena, ki so običajno v naši zavesti povezana sam o z ožjo li terarno-teoretično sfero: ob že om enjetjih še M. Ba- lova, J. Kristeva, N. Vickersova, N. H ustonova, N. Schorova, pa tudi T hom as G. Pavel in Charles Bern- heim er. Razdelek o novih knjigah je tud i v tej obsežni dvojni števil­ ki izostal, le sedem su m arn ih za­ beležk opozarja na dela, kom ple ­ m e n ta rn a obravnavan i tematiki. Poetika poezije je sk u p n a tem a nas ledn je številke (1985, 3) in za­ je m a vprašan ja pesn ištva od b i­ blije do sodobnosti. Ponatis leta 1939 objavljenega n ed o k o n č an e ­ ga spisa English Poetry in Greek N icholasa Bahtina, v štiridesetih letih p rofesorja grščine in lingvi­ stike v B irm ingham u v Angliji, b ra ta bolj slavnega M ihaila B ahti­ na, odraža širino in tesno in te lek ­ tua lno zvezanost s t.i. bahtinov- skim krogom in ga je kot poskus p r im erja lne študije o pesniški idiom atiki (zlasti ob p r im erih iz Eliotovie Puste dežele) m ogoče ra ­ zum eti kot zgodnji prispevek k teoriji prevajanja. M. Pagnini z univerze v F irencah, ki sodi m ed zgodnejše italijanske s tru k tu ra l i ­ ste in semiologe, razpravlja o pes ­ niku Cum m ingsu in trdi, da bi bilo tre b a ob vplivih simbolizma, Poundove poezije in lingvistične­ ga eksper im en tiran ja G. S teinove upoštevati tudi razm erje njegove poezije do futurizma. J. P. Gee, specialist za teo re tsko lingvistiko, ugotavlja v stilni analizi W. C. VVilliamsa, da je tu sekvencional- nost jezika rab ljena kot nediskur- zivno sredstvo in da se skozi tak ­ šno jezikovno rab o kot v slikar­ stvu uveljavlja u m e tn o s t prikazo ­ vanja, ne pa izrekanja ali p r ipove ­ dovanja, tj. takšna jezikovna raba, ki podčrtu je sebe kot sredstvo. A. L. Johnson ob Eliotovi poeziji ugotavlja tekstno fragm entira- nost in parad igm atsko in tegrite to kot specifiko m odern is tičnega iz­ raza. R. Tsur svoj teore tsk i okvir, v ka terem opredelju je »kom bina­ cijske po tencia le m etričnih , s in ­ taktičnih in tem atsk ih e lem en ­ tov« (str. 417) in se pri tem pose ­ bej zaustavi ob pojm ih kontrast, am bigviteta in double-edgedness, preverjanja na Miltonu, Popu in Tennysonu, pa tudi n a rom an ti­ kih Blaku, W ordsw orthu in Co- leridgeu. Obsežni deba ti iz se ­ dem dese tih let, ki jo je o vp raša ­ nju o s truk tu ra ln i m etod i sprožil izid Jakobsonove in Jonesove m o ­ nografije o verzu p ri S hakespea ­ ru, se priključuje spis L. J. Brinto- nove o ikonični vlogi aspek ta v 129. Shakespearovem sonetu . Ob vprašanju p red m e tn e pesm i kot pogoste form e po ro m an tičn e po ­ ezije odp ira S. S andbank p ro ­ blem referencialnosti v poeziji, dialogizira z Jakobsonovo k o n ­ cepcijo o vlogi pesn iške jezikovne funkcije in se tako priključuje m očni fronti, ki spodnaša Jakob ­ sonovo slavo. Zadnja m ed razp ra ­ vami o s tru k tu ra ln o geom etr ij­ skih vzorcih v biblični poeziji - a v to r je J. Bazak - se tud i ne izog­ ne Jakobsonovem u im enu, o p o ­ zarja pa, da je v psa lm ih p o u d a r ­ jen tud i vizualni aspek t in da so to dejansko figurativne pesmi. Med razprave sta uvrščena tudi dva kritična p reg leda uglednih avtorjev, U. Eca Sem iotics and the Philosphy o f Language (T. E. Le- vvis) in R. Posnerja Rational Dis- course and Poetic Communication: M ethods o f Linguistic, Literary, and Philosophical Analysis (J. Pier). Med ocenam i je osrednji tematiki številke kom plem entarna le R. D. A braham sova predstavitev knjige J. O p landa o aspektih č rn ­ ske južnoafriške tradicije, p re ­ ostale recenzije pa opozarjajo na knjige iz obče m etodologije lite­ ra rn e vede in iz naratologije. O delu dekons trukc ion is ta E. W. Sa­ ida The World, the Text and the Critic piše D. Polan, psihoanalitič ­ ni orientaciji l i terarne vede na ­ k lonjena E. VVrightova o Y. Ga­ briela Freud and Society in D. An- zieu The Group and the Uncon- scious, o R. C ham bersa Story and Situation (naslov zavestno asocii- ra n a znano C hatm anovo delo Story and Discourse) piše H. Por- te r Abbott, G. P rincea Narratolo- gy, ki je izšla v ugledni M outono- vi izdaji Jan u a linguarum , ocen ju ­ je J. Pier, o A. I. Pascala Proust et son narrataire p iše G. van Slyke in o J. P. R iquelm ea Teller and Tale in Joyce’s Fiction A. Roche. Zadnja številka šestega letnika (1985, 4) ponovno izpostavlja na- ra to loško p rob lem atiko (kar kaže, da narato logija kljub števil­ nim ocenam , d a je zašla v slepo ulico, osta ja o s redn ja tem a stroke tudi sredi osem dese tih let), poleg tega p a n ek a te ra obča vprašan ja teksta (redundanca , koherenca, h ie rarh ičnost, in tertekstualnost, in teligibilnost, b ra lčeva p ro d u k ­ cija p om enov i. p.). R. H. Brovvn skozi vprašan je o naraciji, l i te ra r ­ ni teoriji in jazu v sodobn i družbi op redelju je e m an c ip a to rn o funk ­ cijo um e tn o s ti m ed drug im i d ruž ­ ben im i dejavniki; R. Rogers raz­ rešu je p ro b lem re d u n d a n ce v am bigv ite tnem tekstu; M. Zavar- zadeh po lem iz ira s sod o b n o k riti­ ško p rakso in (po njegovi sodbi) h e rm enev tično mistifikacijo, ki stoji n a predpostavki, d a je pos tm oderna proza »onkraj koda vsakršne verjetnosti«, »kot to ta l­ na ned iskurz ivna svoboda« (str. 607), nalogo so dobne naratologije pa vidi v raziskavi nač inov tek ­ s tne inteligibilnosti in bralčeve p rodukcije pom ena. Stališče, da je kategorija časa specifična za je ­ zik in za verba lne um etnosti , p ro ­ b lem atiz ira D. M ansell in s svojim spisom opozarja n a afektivistični p r is top k vp rašan jem vede o lite­ ra turi. D. F okkem a p re tre sa re le ­ van tnost po jm a kod v li terarn i vedi in zagovarja stališče, da ta koncep t (s svojimi izpeljankam i kot zvrstni kod, sociokod i. p.) om ogoča razlago številnih asp ek ­ tov v li terarn i evoluciji in hk rati vzpodbuja povezave li terarne vede z drugim i disciplinam i, kot sta lingvistika ali psihologija. K ra ­ tek spis T. S ebeoka p re tre sa po ­ jem in tertek s tu a ln o s t in sugerira, da bi ga sam upo rab il tud i n am e­ sto nedo ločnega po jm a vpliv. P ri­ spevek k žanrsk im raziskavam A. Lefevera opozarja n a p ro b lem si­ stem skosti skozi zgodovino li te ra ­ ture, v en d a r dodaja, da ga sam ra ­ zum e v luči h is toričnega relativiz­ ma. K onstrukcija tekstne hierar- h ičnosti in n jena evalvacijska funkcija, p redvsem v nara tivnem tekstu, je p re d m e t Y. Shenovega spisa. R. G iora spregovori o p ro ­ b lem u teks tne koherence , zadnjo razpravo, o m oda ln i s tru k tu r i n a ­ rativnih svetov, pa je prispevala M. L. Ryan. Obsežnejši s ta oceni F. Lentricchie Criticism and Soci­ al Change (D. G orm an sooča to delo s p rav tako levo o r ien tirano Literarno teorijo T. Eagletona iz istega leta) in dveh angleških p re ­ vodov Bahtinovih del (Problems o f Dostoevsky's Poetics in Bakhtin School Papers, slednjega v red a k ­ ciji A. Shukm anove), ob ka te rem izpostavlja K. H irshkop vprašan je d ružbenega in subjektivnega. Ak­ tu a lnost takšn ih vprašanj kaže na prem ike, ki jih doživlja li te ra rna veda sred i osem dese tih let, n a to stanje p a opozarja tud i izbor del, ki so deležna kritične pozornosti revij. Ocenjevalci so jo v tej števil­ ki nam enili nas lednjim novostim: T. Docherty Reading (Absent) Cha- racter: Towards a Theory o f Charac- terization (E. van Alphen), B. S h a r ra t t The Literary Labyrinth: Contemporary Critical Discourses (T. Eagleton), isto delo skupaj z Reading Relations: Structures of Literary Production istega avtorja p redstav i D. Forgacs, zbornik D. T annen Coherence in Spoken and Written D iscourse(i.H. McDowel 1), E. R. Rivers Q uixodc Scriptures (L. Schvvartz Lerner), D. Madox Sem iotics o f Deceit (D. Hult) in J. Rose The Case o f Peter Pan or the lm possibility o f Childrens Litera­ ture (A. Jefferson). Jola Škulj POJASNILO UREDNIŠTVA V prejšnji številki P rim erja lne književnosti (10/1987, št. 2, str. 69-70) je bila objavljena ocena Milene Blažič Rečnik književnih termi­ na. B esedilo je bilo v redakcijskem postopku zna tno skrajšano, p ri če ­ m e r so bile izločene ali korig irane s tvarne napake. Avtorica zadnje ko ­ r ig irane verzije svojega p rispevka ni dobila n a vpogled in je zato ni mogla odobriti. U redništvo objavlja to pojasnilo n a njeno zahtevo.