Klobuk.
Vesela igra v enem dejanji.
—
Po francoskem E. de Girardina
poslovenil Valentin Mandelc.
V LJUBLJANI.
Natisnola Rozalija Eger.
1869.	m U A
O s o b e :
Gonzales.
Roderik Gonzales.
Timotej, sluga pri Gonzaiesovih.
Vratar.
Urar.
Štefanija, žena Gonzaiesova. Henrijeta, hišna pri Gonzaiesovih.
Godi se v Parizu.
Obednica. — Zadnja vrata v prednjo izbo. — Prednja vrata na desno v sobo Gonzalesovo, druga vrata v sobo Stefanijino. — Na levo v kotu vrata v salon, spredaj okno. — Zadaj dve mizi za postrežbo. — Peč v kotu na desno. — Stoli. — Velika okrogla miza na sredi. — Pred oknom na stolu jerbašoek s šivanjem.
MM MMNM.
Timotej (sam).
(V salonu nekaj pade in silno zaropoče. Nekdo zakriči:) Ah! — (Timotejves prestrašen stopi iz salona.) Nikogar ni — nič niso culi! (Oziraje se.) — Na par trenotkov le —■ (Pade na stol zraven vrat v salon.) Kakšna nesreča! —• Grom iz vedrega neba! — Kaj bo iz mene? —• Ah! kader gospodar — Oh! gospodar! —• (Ustane.) Joj, kader začuje gospodar! — In pa še le bratranec Koderik! On ki vsakkrat, kaderkoli pride — Oh, nesreče! moj Bog, po meni je, izgubljen sem! — Ah! kdo gre? —- (Gre zad, da pogleda.) Gospodičina Henrijeta! — Oh! ona ne sme zvedeti — ali če me le vidi, saj bo
1 *
4
tekoj uganila — že moj obraz bi izdal mojo nesrečo — pred njo bi se ne mogel zatajiti! — Ab! — če že ne morem zakriti vsega, za-krijmO jej VSaj ta Obraz. (Plah se vrne v salon.)
tilt® MI8ML
Henrijeta (pride odzad, z elegantno obleko na ramenu).
Hitro na delo! Ali je prijetna prva obleka pomladanska! Če bo le gotova tale do drevi! Gospa me sicer ne priganja, ali jako ustregla bi jej, ko bi mogla denes v njej na večerjo k materi. Lepo vreme je prišlo tako hitro, da smo bili popolnoma nepripravljeni, zimske obleke so pa tako grde na solncu! Pliš na primer! Pliš, kader gorko solnce sije! To je strašno ! kakor kocasta zver! Fej! — Pa saj je še le deset; če jo dobro zastavim — (Ura bije.) Ah! dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst!! dvanajst! nemogoče! trinajst, štirnajst, petnajst, šestnajst, (smeje se) sedemnajst, osemnajst, devetnajst. Na, to mi je lepa ura, nove sorte — ah! ubogi Timotej, kako si nespreten! —• (Čuje se glasno drdranje, kakor Če se odmata verižica v velikej uri. i Ah! kaj
pa je vendar to? Kaj pa počenja s to uro? Saj je vedno gčrje! (Ustane.)
5
f ilf« Pi®l©l, Timotej. Henrijeta.
Timotej (v salonu). Joj, moj Bog, moj Bog! Vse je proč, vse je proč! (Pride iz salona.)
Henrijeta. Timotej, kaj pa ti je?
Timotej (zamišljen). Nič!
Henrijeta. Pokvaril si uro, jeli?
Timotej. Ne, pokvarila se je sama, ko je padla.
Henrijeta. Ali ti si jo vrgel na tla.
Timotej. Ne, ona je mene vrgla na tla; ona je padla name, Bog mi je priča. Jaz sem le oslabil njen pad.
Henrijeta. Lepe homatije! — Ta krasna ura, ki sojo tolikanj občudovali! —• Ta jeza, ta hrup, ki ga bomo čuli — in pa gospod, ki je tako nagel —
Timotej. Saj ga ni togotnejšega človeka pod soln-cem — da, bil je nekdaj Spanjolec, pa mu je nekaj ostalo še zdaj.
Henrijeta. Bedak, ne on, ampak oče mu je bil Spanjolec; gospod Gonzales se je tu udomačil.
Timotej. Mogoče, ali dosti se pa vendar ni udomačil.
Henrijeta. Ah! grom in drom! Južna kri mu kipi po žilah.
Timotej. Hej! ko zagleda svojo uro pokončano, ali mu bo kipela!
6 _
Henrijeta. Kaj si sklenol sto]^^"fci?
Timotej. Oditi od todle.
Henrijeta. Ali to se da popraviti; slušaj, ura —
Timotej. Nisi li cula, kako bije, ure norčave, čeznatorne, nemogoče! Sedem in dvajset ur! — To se samo meni more zgoditi.
Henrijeta. Si li razbil še kaj druzega, golobe, amorje, deklico?
Timotej. Deklica zlata je čvrsta, njej nij nič. Samo en amor si je noge malo izvil, ali par udarcev s kladivom, pa bo dobro. Da, in pa ona dva goloba, ki sta se kuševala — nu, padši sta se razdelila, pa se ne kušujeta več; ali par udarcev s kladivom, pa se bota zopet kuševala, in Roderik bo mogel zopet občudovati njijne poljubke. — Vse to je malenkost, ali ura, nepokoj, bilo! — Oh, kar molčiva o tem —• z Bogom, gospodičina Henrijeta, ti si tako srečna, da moreš ostati v hiši, ki mi bo vekomaj žal za njo; zapuščam te molče, ali to veš dobro, da si ti bila ono, kar mi je bilo najbolj všeč v vsej službi.
Henrijeta. Pojdi, pojdi, Timotej.
Timotej (sedši zmožen na krajmize). Ah! meni} nesrečneža ! Kaj me je vendar motilo, da sem šel umivat komin v salonu — saj bi si bil mogel misliti — to že vem — prah brisati, to je moja nesreča — kaderkoli ga brišem do čistega, vselej se mi kaj naključi —
7
brisati do čistega, to bo moja smrt ... če brišem le povrhoma, tedaj ne razbijem nikdar nič.
Henrijeta (zase). Saj pa tudi nikdar ne brišeš, ti trapeč. (Glasno.) Ali kako si pa vendar ravnal, da si prevrnil uro, ki je tako velika in pa težka ?
Timotej. Oh to je bilo čisto lahko. Hotel sem umiti steklo, pa sem prijel uro v roke, takole. (Objame Henrijeto.)
Henrijeta (hudo). Nu, Timotej!
Timotej. Oh, draga Henrijeta, moreš li misliti, da bi človek, ki je ravnokar razbil uro, mogel — o ne, ne! Držal sem jo takole, kakor zdajle držim tebe, (objame Henrijeto, pa jo vzdigne od tal) še mislil nisem na nič — kar naenkrat zazvoni — (plah razpne rokž, pa spusti Henrijeto.)
Henrijeta. Ura?
Timotej. Ne, nekdo pri vratih — gotovo človek, ki se je zmotil. — Hitro, da nadomestim uro, ali prignem jo preveč k sebi, naenkrat je iz ravnotežja, ter se prekucne meni na prsi. Bog naj ve, kaj jo je zgrabilo! — Jaz jo hočem udržati, ali tedaj pa sam izgubim rav-novažje, ter se ž njo vred zvrnem na tla — kakšen ropot! — Cul ga bom vse svoje življenje!
Henrijeta. In tačas torej je bila sedemindvajset ur?
Timotej. Ne, pozneje, ko sem jo hotel naravnati! Henrijeta. Moram vendar videti ta kvar. (Stopi
v salon.)
Timotej. Tako dobra služba! -— Brez livreje, brez otrok, brez psov! Vse si imel, hrano, perilo, vino, kavo, brivca. Da, imeti brivca, pa ne livreje, to je spoštovanje vrednosti človeške. — Tega ne bom našel nikjer več, v no-benej službi, dokler bom živ! —• Ah! ti pro-kletaura! Prokleta Venera! Venera je,da, Venerin voz, ki ga vleče par golobov! — Tudi krasna vrtoglava misel, vpregati ptiče! . . . Oh! Venera!
Henrijeta (prišed iz salona). Lepa ti je Venera! Brazgo ima strahovito na licu — pa naj bo. ta nesreča se da popraviti. Zdaj pa se podvizaj, hitro, teci k gospodu Dolarju, hišnemu
urarju.
Timotej. Kam pa misliš, saj ne smem od doma. — Gospod mi mora izročiti svoja poveeja, predno odide. (Klicanje: Timotej.) Ah! gospod! —• je že tu —■ go . . . spod! Henrijeta. Hitro, zapri vrata v salon. (Timotej skoči
zapirat vrata. Henrijeta sede k delu.)
Iltlf® MNSUML
Gonzales. Timotej. Henrijeta (zadaj).
Gonzales (prišedši nejevoljen iz svoje izbe). Timotej, kje pa vendar tičiš, kaj se zopet obotavljaš?
Timotej (zmočen). Ravno sem hotel reči gospo-dičini, da —-da — me kliče gospod.
Gonzales. Namestu da si prišel ? Ti si bedak ; — daj mi druge rokovice; nisi li videl, da so tele zamazane?
Timotej. Zamazane! Morebiti za vas gospod, ali zame ne; meni se zde še jako čiste.
Gonzales (vrže rokovice). Na jih, daj mi druge !
Timotej (zase blizu Gonzalesove izbe). Jezen je — kaj pa da — oh kaj še le bo! (Odide.)
Ptf® PSU®®, Gonzales. Henrijeta (šiva).
Gonzales. Ah, to je obleka od mene; toraj že gotova. Ali se gospe zdi lepa?
Henrijeta. Krasna! Tako nježne boje! — Ta je še bolje izbrana, nego ona lanske spomladi.
Gonzales. Prvo obleko pomladansko izbiram vselej jaz.
10
Henrijeta. Pa tudi prvo obleko zimsko, in pa prvi klobuk, in prve girlande. Gospod je tako ko-keten za gospo.
Gonzales. Saj moram biti mestu nje, ker se sama tako malo peča za toaleto.
Henrijeta. Resnično, gospo malo briga lišp.
Gonzales. Saj ga pa njej tudi ni treba.
Henrijeta. Da, resnično, najmanja cvetka, najma-nji košček mrež, pa je kakor iz škatljice vzeta. Taka je le, če je človek lep.
Gonzales. Lepota Štefanijina, to je prvi kinč. —• Kaj pa vendar zopet dela ? Timotej ! rokovice!
§tsw »lil.
Timotej. Gonzales. Henrijeta.
Timotej. Gospod! Gonzales. Rokovice. Timotej. Ktere rokovice?
Gonzales. Ki sem ti jih rekel prinesti; kako dolgo
bom še čakal ? Timotej. Pripravil sem jih na mizi v gospodovej izbi. — Mislil sem, da pojde gospod ponje.
Gonzales. To si mislil?
Timotej. Saj jih denem vselej tjekaj. — Vsaj ne bom pripravljal rokovic v obednici. (Vrne
ge v izbo.)
1_
GonzaFes. To je klasičen bedak!
Timotej (pride nazaj in izroči rokovice). Tu-le SO, gOspod.
GonzaFes. Prišel bo moj bratranec Roderik Gon-zaies.
Timotej (zase). Bratranec te nesrečne ure; z Bogom Timotej!
Gonzales. Rekel mu boš, da sem odšel.
Timotej (seže mu živo v besedo). Tedaj ne odidete, gospod ?
Gonzales. Nu da ; kaj pa ti je zopet?
Timotej. Gospod mi ni še nikdar naročil, naj rečem, da je odšel, kader ni odšel; zatoraj sem mislil —
Gonzales. Zakaj nisi slušal, nego mi segal v besedo? Rekel mu boš, da sem odšel pred, nego sem bil nakanil oditi, ker moram k mojemu odvetniku, ali ob petih da bom tu. Si li čul? Da vidimo. Kaj sem toraj rekel?
Timotej. Da je gospod moral oditi pred, nego je mogel iti k svojemu odvetniku, ki bo tukajle ob petih.
Gonzales. Ah! to je pa vendar čez mero! Jaz, jaz bom tukaj ob petih.
Timotej. Dobro, gospod!
GonzaFes. To motovilo bi mi bilo prav kratko-časno v službi koga druzega. (Odide na zadnja vrata.)
12
StlhHI MH30R.
Timotej. Henrijeta.
Timotej. Ali si videla? Kolika hudobnost! Karkoli sem mu rekel, vse je razumel narobe.
Henrijeta. Teci hitro k urarju.
Timotej. Eh! mar morem? mar smem? Bratranec bo tale hip tukaj, to pa veš, da komaj stopi čez prag, in že leti gledat uro, to pre-milo, to prokleto uro, cvet umetnosti, kakor jo imenuje, ki jo je stara mati zapustila gospodu, in kar ga tolikanj jezi. Oh, kako je nevošljiv gospodu!
Henrijeta. Pojdi, pojdi, stiskavec je pač, ali zloben nij.
Timotej. Ne, nevošljivec je, vse zavida gospodu, premoženje, ženo —
Henrijeta. Ženo! Njegova je vendar jako lepa, in pa ljubi jo zelo —
Timotej. Ah! če bo hotel v salon!
Henrijeta. Odpravi ga drugam.
Timotej. Da! Mar se kar tako odpravljajo ljudje, ki se tičejo z gospodom? S takimi imam opraviti po celo uro! Zahtevajo smotek, pa se za-vale v naslanjač, da čakajo. Ne, pri njem ne morem upati, da se ga iznebim, zastonj je vse. Edino tole bi mogel storiti: v salonu prevrniti vse, prekucniti pohištvo, pometati na-
13
vskriž metle in omela, pokriti s prtom nro in svečnike, s španskim belilom namazati ogledala in okna — potem pa pometati, oh! pometati kakor burja, da grozni prah oslepi vsa-cega, ki bi hotel prestopiti prag. Edino to morem, ali tudi to ne bo moglo trajati zmeraj! Oh, premila Henrijeta, ko bi ti hotla biti ustrežljiva!
Henrijeta. ^ Nimam Časa, biti ustrežljiva. Timotej. Šla bi ti k urarju. Henrijeta. Ne morem, ubogi fante. Timotej. Oh, predraga Henrijeta, pojdi tje, in moje življenje je tvoje! Ves bom tvoj, zmeraj tvoj, samo tvoj, in ti boš moja, samo moja. Ljubil te bom, stregel ti bom, branil te bom kakor le more človek. Henrijeta. Tebi se meša!
Timotej. Glej me na kolenih pred tabo! (Objame
jej kolena.)
Henrijeta (ustane). To tudi! O predrznosti obupanja! Pusti me!
Vratar (zvunaj). Mar res ni žive duše tu? Timotej. Oh! vratar! Sam Bog mi ga je poslal! Ne prosim te nič več, Henrijeta; za nekoliko soldov bom dosegel od tega-le starca, ki vanj nisem niti zaljubljen, vse kar mi odbijaš ti na moje neumne prošnje! (Gre vratarju naproti. — Henrijeta sede k delu.)
14
®» mmsm.
Vratar. Henrijeta. Timotej.
Vratar. Tu je silen list za gospoda Gonzalesa. Timotej. S pošte ?
Vratar. Ne. — S pošte jih imate tule, in pa
časnike.
Timotej (dene liste in časnike na peč, pa gre malo na desno. Zase). Drži se dobro, to ti je premetena duša! (Glasno.) Ste li jako trudni, gospod Ro-
bineau ? Vratar. Da — za —?
Timotej.. Za majhin pot; ali če ste preveč spe-hani —
Vratar. Je li kaj imenitnega? Timotej. Ne, tega tepca urarja mi ni semkaj. Vratar. Ste mar pokvarili kako uro? Timotej. Jaz! jaz nikdar ničesar ne pokvarim — sam ne vem, kako ravnam, ali ne pokvarim nikdar ničesar. Vratar. Brž ko ne ste jako spreten. Timotej. Ne, ni ravno to. Vratar. Nu, kaj tedaj želite od urarja? Timotej (iskaje). Ah, da, da! Iznenaditi hočem nekoga, — nakanil sem dati ženitni dar enemu mojih prijateljev —- ki mu je ravnokar umrla žena —- (zase) kakšno sem pa zopet bleknol! (Glasno.) Podaril bi mu srebrno uro.
15_
Vratar. Kaj pa da, zlate mu pač ne bote dajali.
Timotej. Zakaj ne? Če bi našel zlato za isto ceno, oh, to bi me čisto nič ne motilo.
Vratar. Ali, to bo brž ko ne nemogoče.
Timotej. Nu, kakšna stara, ki že skoraj niti nij več zlata.
Vratar. Ali to je mnogo besed. —
Timotej. Pa res, hotel sem urarja.
Vratar. O njem je bila govorica.
Timotej. Hočete li iti v mojem imenu po gospoda Dolarja? On je moj urar, v Bredinej ulici; neznano mi bote ustregli, zahvalen vam bom vekomaj —- in pa ne samo to, dal vam bom petnajst soldov.
Vratar. Čemu toliko besedovanja —: v Bredino ulico! — petnajst soldov!
Timotej. Petnajst soldov! Da, dvajset soldov.
Vratar. Čemu neki ? Kdo bi skakal s ceno ! Nečem vam biti oderuh. Petnajst soldov, nič več.
Timotej. Naj vam bo. (Zase.) Nočem siliti, moglo bi se mu kaj dozdevati. Velikodušnost je vselej sumljiva; nedolžni ne more biti ravno velikodušen. (Vratar odide. — Timotej malo za njim.) Urar Dolar, na prvem oglu v ulici.
16
limiti mmm.
Timotej. Henrijeta.
Timotej. Oh! Uf! Ali sem se držal! — Nekoliko nade mi je vendar vlezlo v srce. Ta urar mi je kakor mavrica sredi nevihte. Oh, Hen-rijeta, ko bi mi rekel, da ura niti nij pokvarjena skoraj nič! Henrijeta. Ali pa celo, da jej je to še na korist!
(Soba Stefanijina se odpre.)
Timotej. Ah! Gospa! Pa ravno zdajle ! Zmeraj in povsod gospodarji! Oh kako lepo bi bilo brez njih! —Jaz grem premetat po salonu. (Odide v
salon.)
tum psuits,
Štefanija. Henrijeta.
Štefanija (s cukrenico in sklenico). Je-li gospod Od-
"šel?
Henrijeta. Mar ni govoril s gospo? Štefanija. Da, ali pozabila sem mu reči nekaj. Henrijeta. Gospod je šel v sodišče. Če je kaj po-v sebnega, mogel bi steči Timotej — Štefanija. Ne, nij potrebno. (Zase.) Eeči mu nimam čisto nič; hotla sem mu dati samo bon-
17
bonov zobati, in pa stekleničico. Dihati pet ur ta nezdravi zrak, ki uljulja v spanje sodnike same. Ubogi Ferdinand! (Glasno.) Oh! Moja obleka! Saj je že gotova! Jo bom pa drevi oblekla. Henrijeta. Da, ko bi jaz mogla iti po trake; ali če odidem, ne bom imela časa dogotoviti obleke; če pa ne odidem, bo pa obleka brez v trakov.
Štefanija. Ali jaz bi mogla iti ponje. Henrijeta. To bi bilo nar bolje. Gospa bi vedeli v tudi bolje izbrati.
Štefanija. Koliko jih treba vseh skupaj ? Henrijeta. Gospa bi mogli vzeti cel kos, a jaz bi
rezala, kolikor bi bilo treba. Štefanija. Daj mi odrezek robe. Henrijeta. Pa da gospe ne prevari barva. Trakove treba pogledati na svitlem; ta hencani lila, njemu je malo verjeti. Štefanija. Vem, vem, goljufal me je že enkrat. Tekoj grem; obleči se mora danes obleka, ker je gotova.	, .
Henrijeta. In pa to veselje za gospoda, ki jo je v kupil.
Štefanija. Rajsa bi imela višnjevo. Henrijeta. Oh! ko bi gospod to vedel! Štefanija. Ne smeš mu reči, tekel bi kojpo višnje'vo.
Klobuk.	2
18
Henrijeta. Oh prijetnega strahu! Kolike sreče, imeti tako lepo obleke.
Štefanija (zase, smehljaje se). Ki dohajajo od tako dobrega moža. (Glasno.) Henrijeta, prinesi mi hitro klobuk. (Henrijeta vstane.) Ne, ostani, niti trenotka ne smeš izgubiti. (Odide v svojo izbo.)
Henrijeta. To je izgled zakona! Ali preveč sta zvezana, strah me je; čez štiri leta oženjena, pa se še ljubita; to nij po pravici! (Nekdo pozvoni
zvunaj.)
i:i!Mjrn pium.
Timotej. Urar. Henrijeta.
Timotej (plah stopi iz salona). On je! Srce mi bije! (Gre odpirat, Henrijeta gre slušat k vratom Štefanijinim.)
— Urarju:) Ah, vi ste gospod! Hvala vam, ker ko bi bili kdo drug, bilo bi mi jako žal. Urar. Želeli ste ur, jeli? (Dene klobuk na stol, kjer je sedela Henrijeta, ter vzame iz žepa škatljo z
urami.)
Timotej. Nisem. Urar. Tedaj niste vi pravi •—• Timotej. Pač, pač, ali tiho! — (Henrijeti, ki mu nekaj kaže.) Gospa je tu ? Henrijeta. Da. Urar. Ne razumem Vas.
19
Timotej. Saj ni treba, bodite pametni! Zdajle se bo stekla moja sodba; Henrijeta, mSli zame!
(Potegne urarja v salon.)
Henrijeta (gre malo za njima). To sodbo moram vendar slišati. — Oh! gospa! (Stopi nazajk oknu.)
um®«?® MitML
Štefanija (oblečena da odide). Henrijeta.
v
Štefanija.. Ta odrezek je premajhen, ne more se prav soditi celota.
Henrijeta. Poiskala bom veči kos. (Vzame košek,
v ter išče.)
Štefanija. Gospod pride domu še le ob petih, imele bove časa, pomeriti mantilo.
Timotej (v salonu). Oh!
Štefanija. Kaj je to?
Henrijeta (zase, poslušaje). Timotej, ki stoce!
Štefanija. Neko stokanje sem cula. — Nekdo je v salonu.
Henrijeta. Nič nij, nič, gospa, Timotej si poje —
Štefanija. Pa tako žalostno!
Henrijeta. Glas mu je tako napčen —
Štefanija. Ne moreš li ničesar najti? — Menda si kakor Timotej, ki vse izgubi?
Henrijeta (iskajei. Da res, včeraj ga je gospod vprašal za ključ od omare, a on se mu je ta-
2 *
20
ko-le odrezal: Jaz, gospod, sem ga izgubil, ali prav nedolžno, ker ne vem, kam sem ga djal. „ (Najde odrezek.) Ah, tu-le je odrezek! Štefanija. Hvala Bogu! S tem-le bo vendar mogoče izbirati. (Odide skozi zadaja vrata.)
ftiBAim rautR.
Henrijeta. Timotej.
Henrijeta (odpre vrata od salona). Pazi VSaj, gOSpa te je cula stokati. (Vrne se k delu, pa ostane stoječa pri mizici, položivsi popred na veliko mizo klobuk, ki je bil na stolu.)
Timotej (pokaže se sam). Gospa?
Henrijeta. Odšla je. — Nu? Bo-li pomoči?
Timotej. Oh, rešen sem! Saj nisem skoraj nič razbil: veliko pero, bilo, špiralo in pa dva kolesca! Gospod Dolar pravi, da to in pa nič, pa da bo v štireh dneh ura zopet na svojem mestu. •— Štiri dni, samo toliko nam treba. — V salonu niso nikdar razun v nedeljo. Ah! kamen mi je s srca! Moram te poljubiti v svojej sreči!
Henrijeta (zgotovila je obleko, ter jo drži na roei).
Pa ne! Poljuboval si me preveč v svojej nesreči.
21
Timotej. Da, ali kakor štor, zdaj pa vem in čutim, kaj delam. (Hoče jo poljubiti, ona se izmakne.) Henrijeta. 0 jaz tudi — zato pa grem. Timotej. Kam, ti poredna?
Henrijeta. Po mreže. (Odide z obleko na zadnja vrata.)
toNKMJt® Mil©!.
Timotej. (Potem) Urar.
Timotej. Jaz pa po voz, da odpeljem uro. —• Kolca Venerina, ki jih vleče urar! — Moram se smijati! — Da, zdaj se lahko smejem. — (Nekdo pozvoni.) Ah! Moj Bog, kdo gre? To je urin bratranec! — Kaj mi je početi? Kaj storiti? On ne sme biti zraven, kader jo bomo
Odpeljali. (Urar stopi iz salooa. Uro nosi v rokah; pokrita je s prtom. Zvunaj spet zvoni. ) Tako navadno bratranec ne zvoni. —- Tega zvonjenja ne poznam. Urar. Ko bi odprli vrata? Timotej. Jaz ne morem odpreti. Urar. Hočete li, da odprem jaz? Timotej. Odprite rajši meni lobanjo, nesrečnež! Gonzales (kliče od zvunaj). Timotej, Timotej! Odpri! Grom in strela, odpri!
22
Timotej (uničen). Ah! ah! Vse je šlo rakom žvižgat! Gospod je tu, gospod, ki bi se moral vrniti še le oh petih! —• Kje bom skril tega-le človeka? — če ga on vidi, izgubljeno je vse! — Ah gospod, prosim vas, stopite v to-le izbo, zaprite s zapahom, pa ne odgovorite nikomur, nogo na moj glas!
Urar. Ali v salonu —
Timotej. V salonu nij zapaha.
Urar. Da se toraj zaprem v gospejino izbo?
Timotej. Boji se nevarnosti! Glej ga čudneža! Sram ga je! Kakšen je ta urar! (Potisne urana v Štefanijino izbo.) Zapah! zapah! — Ah! (čujs se, da je zapahnil.)
Gonzales (zvunaj). Timotej!
Timotej (kakor kričeč od daleč). Že grem, gospod, že grem. — Kaj mu porečem? Da, druge pomoči ni. — Rekel bom, da sem bil zgoraj v svojej izbi, da sem se ravno preoblačil. (Sleče ovratnik, suknjo, jopič, in hoče se še dalje slačiti, pa se naenkrat ustavi.) Ne, bilo bi preveč — ne bilo bi verjetno, —• ne razumel bi vendar, čemu sem ga dal čakati. —• Tako-le je bolj naravno —• ta-le obleka priča sama po sebi. —■ Ali malo se moram spehati. Že grem, gospod. (Dirja
okoli mize. — Gonzales nastopi.)
23
Kmmi PMSM.
Gonzales. Timotej.
Gonzales (srdit). Grom in kuga! Mar morajo drugi
namestu tebe odpirati? Kaj si delal? Timotej. Bil sem v svojej izbi, da se preoblečem
—	a ravno sred oblačenja me je prestregel gospod. —- Prosim gospoda lepo za odpuščanje, če sem ga pustil nekoliko čakati. Tu-le so no-vine in pa listi za gospoda. (Gonzales čita liste.
—	Timotej, zase, glede na vrata, skozi ktera je odšel urar.) če le ne kihne! Če ima nahod, izgubljen sem! (siuša in gleda.) Oh! kaj pa zdaj počenja? (Čuje se biti neka ura.) Oh! gOSpejinO UTO navija! Hitro ropota, da gospod ne čuje! (Pre-miče stol.) Oh! vražje glave urarske! Kaj mu je prišlo na um? Teh tepcev ne sme človek samih pustiti pri uri, koj so — (Zagleda urar-jev klobuk.) Ah! kaj je to? Njegov klobuk! Pozabil je klobuk!
Gonzales (prebravši več nevažnih listov, zgane se naenkrat). Kaj je to? List brez podpisa, pa name!
—	Pisava je spačena —■ pa v verzih.
Poslanica zakonskemu,
O lahkoverni mož, ki meniš, da žene Le za soproga imajo srce,
24
Oj hodi z Bogom! Glej le to, Da te prekmal' domu ne bo, Ker golobica tvoja mila Z golobom se je zaklenila; Ko bi odprl prezgodaj golobnjak, Dozdelo bi se ti, da si bedak. (Ko Gonzales čita, oblači se Timotej, ter skuša izmakniti klobuk, tako da bi se ne opazilo, ali ne more do
njega.) 0 šepastih verzov in pa hudobnih ljudi! Neumno je, bedasto —■ ali brati to, je vendarle neprijetno!
Timotej (stopi pred mizo, ter vzemši klobuk ga drži na
hrbtu). Gospod, ne pojdete v svojo izbo? Pospravljeno je,—• enkrat bi še mogel švrkniti z ome-lom, ali danes ne buiii. Gonzales. Koj grem. (Da svoj klobuk Timoteju, grede metno njega. — Timotej z obema klobukoma v rokah se zvija, da se ne opazi oni, ki ga drži na hrbtu.)
Timotej. Pa vsaj ne, da bi ostal tukaj? Gonzales (zase). Moja žena! — Štefanija —- vsaj nima sovražnikov; kdo bi jo mogel ogovarjati? Tako dobra, tako blaga! To je nesramno! Peklensko hudoben je svet! — Oh! moram jo videti, to milo dete ! (Gre odpirat vrata Štefanijine izbe.)
Timotej (zase). Kaj pa dela? —- Moj Bog! (Ves v
strahu pozabi na klobuka, ki ju dene na mizo, ter
naglo pristopi k Gonzalesu.)
Gonzales. Štefanija! — Ne čuje! — Vrata so zapahnena! Gospa se peča s toaleto?
25
Timotej. Da, gospod; pomerja nekaj oblek. Gonzales. Čujem hoditi po sobi. Težki koraki,
jako težki — Timotej (zase). Hodi! Ta tepec hodi! (Glasno.) Brž ko ne Henrijeta, o gotovo! Šla bo vun, pa je obula škornjice —- male škornjice, one usnjate. Gonzales. Štefanija! —• Henrijeta! — Nihče ne odgovarja. (Zagleda klobuk.) Čegav je ta klobuk ? Timotej (hladno). Ne vem, gospod; tu-le je res,
ali kako je prišel noter, nisem videl. Gonzales (zase). Ne! — Počakajmo! — Treba pameti. Prišla bo sama, oblači se. — Štefanija! Timotej (zase). Ah! dobre misli! (Glasno.) če želite gospod, potrkal bom na mala vrata iz koridorja.
(Oddirja na zadnja vrata.)
Gonzales (razmisijen). Da — ali ta klobuk nij brez gospodarja — nekdo je tu. (Sam, glede skozi ključavnico.) Da — ne motim se — mozaik ! Blizu komina je. — Ne morem ga spoznati, ali nekdo je v izbi moje žene. — Ne vidim ga več — Oh! Ta mi ne sme uteči! (Steče k
zadnjim vratom. Na desni se čuje, da se je odpahnil
zapah.) Prepozno je! Timotej (odpre vrata in nastopi). Nij Čudo, če nij nihče odgovoril, ker nij bilo nikogar. Gospa je odšla. —• Henrijeta je pozabila odpahniti. Gonzales. Oh! to bomo videli! (Naglo stopi v izbo.) Timotej (sam). Šel je! Z uro in z mojim klobukom, ki je premajhen za njegovo vražjo bučo. —•
26
Gospod je slišal samo pok! Dobro sem jo iz-cimil! — Ob! skrivne stopnice, izvrstna iznajdba! — Ah, lej klobuk, videl ga je. Ali kaj če klobuk sam! To in pa nič! (Odnese
klobuk v salon.)
SUTBAMTI Milil.
Gonzales (sam, prisedši odzad).
Nikogar! — Šel je! —^C^na se je zbala, pa se skrila. — O pa ne! Štefanija •— to je ko-varstvo! — To je nemogoče! Ah! ta misel mi je kakor žerjavica. — Ne verjamem sicer —• nič ne verjamem —• pa vendar trpim, kakor da bi verjel! — Ali ta možak, videl sem ga, dobro sem ga videl! Pa saj se tolikovrstno dajo tolmačiti najčudnejše reči; gotovo je tudi to nekaj prav naravnega, celo navadnega. — Ujedam se za prazen nič! Smijal se bom, kader — le tale list mi ne da miru! Brez tega lista, brez tega prokletega lista, bi bil že našel pravi uzrok. —■ A da, saj me je ravno ta list opomnil! Pa prva misel mi je, da je ljub-ček, kakor da bi ne bilo miljona pametnih uzro-kov, da pride možak v žensko izbo! — Je jih — je jih miljon — ali (srdit) ne morem jih
27
najti! — In pa ta klobuk! Pa moja žena, ki je rekla davi, da ne pojde danes ves dan iz hiše! — Zakaj se je premislila? Ne — nikamor ni bila odšla — tu je bila — na moj klic se ni upala tekoj stopiti predme. — In pa kako so me pustili zvoniti pri vratih — dolgo
—	dolgo. Pogovarjali so se •— spomnili so se na male stopnice — jaz pa se nisem spomnil, jaz! — Eh! kdo hi se bil spomnil! In pa to motovilo, porazumelo se je bilo ž njima. Dejala sta mu, naj me pusti čakati. — Da, zdaj se spominjam, ko sem prišel, bral se mu je trepet na obrazu. — On ve vse. Pogledal mu bom v oči, pa bom bral celo resnico na bedastem obrazu! Oh! resnico! kakorkoli je strašna
—	vedeti jo moram. — Timotej!
SiltMJUiŠf 31 Pilili. Timotej. Gonzaies. (Potem) Roderik.
Timotej (prišed iz salona). Gospod so me klicali? GonzaUs. Kdo je prišel v- hišo med tem, ko me
ni bilo doma? Timotej. Nihče.
Gonzalhs. Ali nekdo je bil tu ravnokar? —• Videl sem tu-le klobuk.
Timotej (pristopivši k mizi). Tu-le je, gospod.
Gonzales. Tu je moj.
Timotej. Da, gospod, ta je vaš.
Gonzales. Kje pa je drugi?
Timotej. Gospod, nij ga več.
Gonzales. Kam pa je zginil?
Timotej. Povedal vam bom resnico, gospod, odkritosrčno — ta klobuk, — nisem videl, kdo ga je prinesel; moram pa tudi reči, da nisem videl, kdo ga je odnesel.
Gonzales (zase). Naj govori; bedast je tako, da se bo izdal sam.
Timotej. Ne bom tajil pred gospodom svojega strahu. — Dandanašnji pravijo, je takih klobukov, ki se vračajo sami domu. —• Nisem hotel verjeti, ali —•
Gonzales. Je li morebiti tu moj bratranec Roderik? (Zadaj se pozvoni.)
Timotej. Nij ga, gospod, ali čujem ga ravno.
(Gre odpirat zvunanja vrata.)
Gonzales (zase). Ta človek je ves zmeden, nisem mu mogel uloviti pogleda. Ali bodimo mirni! — Roderik bi triumfoval, ko bi vedel —
Roderik (prišedši s Timotejem). Dober dan, bratranec. Nu, vedno srečen, vedno zaljubljen? Izgled grlic in zakonskih — zmeraj enak —
Gonzales. Zmeraj.
Roderik. Kako si pa to rekel, kakor da se jeziš nase!
29
Gonzales. Ne, nate se jezim, nate, ki ne veruješ v srečo.
Roderik. Prišel sem zajutrkovat s taboj.
Gonzales. Ah! nisem imel volje zajutrkovati.
Roderik. Si mar bolan? Mar nisi lačen?
Gonzales. Pač — zdi se mi, da sem —
Roderik (zase). Nekaj mu je!
Gonzales. Timotej!
Timotej. Gospod?
Gonzales. Prinesi zajutrek. (Timotej odide na zadnja vrata.) Šel sem zgodaj od doma zavoljo te sitne pravde, pa sem pozabil na zajutrek.
Roderik. Si-li mar izgubil pravdo?
Gonzales. Preložili so dan na drugi teden. — Zakaj si mislil to?
Roderik. Ah! zato, ker si danes ravno tak, kakor človek, ki je izgubil kaj. (Timotej prinese zajutrek.)
Gonzales. Boli me — boli me glava, ker umiram od glada; s zajutrkom mi boš rešil življenje.
Roderik. In pa najlepša vseh lepih bo z nama?
Gonzales. Ne, odšla je.
Roderik. Za ves dan? Domu pa bo prišla popoldne ob petih z majhno svilno ruto v papirju, ali pa s kakšnim trakom, ki ga je izbirala pet ur. — To vem jaz dobro, moje žene tudi nij bilo doma, ko sem prišel domu. (Zase.) Ljubosumen je, dalo bo smeha.
30
MtBBMm »MSM.
Gonzales. Roderik. Timotej.
Timotej (pregr^i^ijjijje — zase). Zajutrek pri luči! Iznajdba lenuhov! Ah, ah, kaj pa počenjam; sam Že ne vem, kaj delam! (Nazaj na peč odnese lampo, ki jo je kotel postaviti na mizo.)
Roderik (Gonzalesu). Kaj staviš, da je Štefanija šla kupovat trake in tračičke?
Gonzales. Prava nesreča —
Roderik. Prava nesreča? Tu nij nesreče; ali stavil bi — tvoja ura —
Timotej. Oh! kdo govori o uri? (v svojej zmotnjavi dene redkvice v cukrenico, kosove cukra pa v posodo za redkvico.)
Roderik. Ta krasna Venera! Včeraj sem videl eno pri Montbroju, v istem stilu, ali kolik razloček! (Roderik se napoti proti salonu.)
Timotej (zase — jako zmožen). Zdaj ali pa nikoli! Le čez moje truplo pojde noter. (Zdirja k vratom
salona, in pometa na vso moč, da ubrani vhod.)
Roderik (gleda v salon). Kje pa je ura?
Timotej (na vratih salona). Tam-le doli je. Čistil sem marmelj na kominu, zato sem jo položil tje-le na divan. — Blazine so spredaj, zato jo ne vidite. Jaz jo vidim, ker vem da je tam — da, taka je le — (z omelovim držalom odmete klobuk Roderikov v salon.)
31
Roderik. Kakšna prekucija! Tu nij ravno preveč pripravno veslati med grebeni stolov in foteljev.
Timotej (jako zmočen). Popolnoma nemogoče. Za-jutrek je pripravljen. (Roderiku.) Gospod čakajo. Gospod, redkva bo mrzla. — (v zmotnjavi počne z omelom ometati zajutrek.) Oh! kaj Sem pa ^]pet
rekel?
Roderik (vrne se brez klobuka). Pogledal jo bom pozneje. (Sede na levo k mizi.)
Gonzales (zase, sedsi na desno k mizi). Ona! Vse ženske, ali ona ne! (Vzame redkvic iz cukrenice, ter si jih dene v skledico.)
Roderik. Nu, kaj pa počenjaš? Čajsi boš sladil z redkvico? Mar bi ne bilo bolje s peso?
Gonzales. Tega je zopet ta bedak kriv, ki je vse pomešal.
Roderik. Lepa je ta! Djal je cuker v vodo za redkvico, pa zdaj toči, da je veselje.
Gonzales. Timotej, kaj pa vendar delaš?
Timotej (pri mizi). Ne zamerite gospod! — Menda sem se zmotil — malo razmišljen —
Roderik. Natoči mi, Žejen Sem. (Gonzales, držečaj-nik v roči, toči Roderiku v čašo čaj). Eh! To Se kadi, — kaj pa delaš?
Gonzales. Razumel sem, da želiš čašo čaja.
Roderik. Naj bo. Pil bom čaj. (Vzame eno skle-dico;Timotej toči vanjo vino.) Na, ta je Še lepša, zdaj mi je v skledico natočil vina. (Zase.) Ali
32
kakšen vrag ju je vendar obsedel? To je zaju-trek norca, kteremu streže bedak. (Timoteju.) Hodi z Bogom! Timotej (zase. na desno). Kaj boljega si nisem niti
želel; vsakakor čuden zajutrek! (Odide zadaj.) Roderik. Pustiva vse skup! Bolje bo!
MmBAJ8?® Miti.
Gonzales. Roderik.
Roderik. Nu ubogi prijatelj, jaz pač nisem oni, ki me boš prevaril; — ti trpiš — nesrečen si — povej mi, kaj in kako, jaz te bom ozdravil. Miorebiti ljubosumen? Draga ženica dela ovinke, hem? Eb nu, to nij nesreča, to se ne more imenovati nesreča.
Gonzales. Zame bi bilo to najstrašneje na svetu.
Roderik (dobre volje). Ali treba vendar enkrat, da se na to pripraviš, da se privadiš. — Lej, ta reč ti je kakor smrt; ne da se jej uiti, še celo pripraviti se treba nanjo. Nič druzega, nego da si rečeš vsako jutro: To me ne briga, to me ne briga čisto nič; ko pride pravi dan, rekel boš ravno tako hladno: To me ne briga čisto nič.
Gonzales. Tega ne bom rekel nikdar.
33,
Eoderik. Le počasi, govoriva jasno. Je li mali baron, ki te grize?
Gonzales. Baron? —• Ne vem, kaj meniš!
Eoderik. Oni lepi mladenič iz Jokejskega kluba, ki je zaljubljen v tvojo ženo, ki postopa pov-sodi za njo.
Gonzales. Kaj? da se kdo upa —
Eoderik. Počasi! Le ne prenaglo! — Saj nisem rekel, da_ ga spodbuja ona.
Gonzales. Že sama misel!
Eoderik. Ah, ali si čuden! Ti misliš, da si vzel eno najlepših žend v Parizu samo .zase, pa da je ne bo smela niti pogledati živa duša. Ah! Kakšno tirjanje! Monopol s ženo! Kaj pa da! S kakšno pravico neki, he? Kdo pa si, da hočeš imeti tako strašen privilegij?
Gonzales. Kdo? Grom in tresk, njen mož!
Eoderik. Nu, zdaj si jo povedal! Njen mož! To ti je prava reč! Mar nisem jaz mož svoje žene? Pa so li moje tirjatve tolike? Izbral si jo za ženo zavoljo njene lepote: tri sto rogov, zdaj moraš pač dopustiti, da jo svet občuduje!
Gonzales. Tega ne branim, da jo občudujejo, ali proti temu sem; da jo občudujejo nesramno. Pa saj mi nij težko. Štefanija nij koketna.
Eoderik. Toliko gdrje! Koketne žensk« so naj-manje v nevarnosti; koketnost je novec, novec ljubezni; tedaj, kader ženske nimajo novca —•
Klobuk.	3
34
Gonzales. In razun tega, me je ljubila ter me še ljubi —
Roderik. Da. In da resnico povem, temu sem se vedno čudil.
Gonzales. Zakaj neki ?
Roderik. Ravno zato-, kakor si rekel ravnokar, ker si njen mož.
Gonzales. Jaz jo ljubim, neizrečeno ljubim, čeravno je moja žena.
Roderik. O, to ti je noč pa dan! Ženska, čeravno omožena, je še vedno ženska, možak pa oženjen nij več možak, ampak strašno odurna prikazen.
Gonzales. Ali —•
Roderik. Govori karkoli hočeš, moja je resnična. Kakorkoli so žene nježne, lične, elegantne, ravno tako so možje okorni in grdi.
Gonzales. Ne vsi — govori zase.
Roderik. Jaz —• sem prav grd; morebiti ne ravno takšen-le, ali v negližeji sem gotovo grd. Oh, moja žena trdi pravo: v ponočni kapi sem pravo strašilo! Nadalje smo neskrbno oblečeni, nemarno počesani, in pa strašno umazani; vraga, saj vem, da nam nij na mislih nobena onih lepih in elegantnih skrbi naših tovaršic. Ves dan si one pero svoje lepe.prste v dišečih vodicah, da kar cveto; mi pa si moremo dosti dolgo drgniti debele roke, umazane so zmeraj.
35
Gonzales. Ah!
Roderih. Moje so umazane, glej, pa sem jih vsaj krtačil davi; eh, poglej jih sam, umazane so. Ti pa hočeš, ti zver, da te občuduje ktera, s takimi-le parklji; pojdi nu!
Gonzales. Naj ti bo, naj bo tvoja prava: Mož je bitje zoprno, pusto, dolgočasno, mrzko; tvoje misli sem; in pa ti posebno, ti si vse to bolj, nego kdor si bodi na svetu. Si li zadovoljni
Roderih (smeje se). Zadovoljen.
Gonzales. Ali jaz, Roderik, jaz jej nisem mož —■ nikdar jej nisem bil takšen mož, bil sem jej kakor ljubček, strasten ljubček. — Nikdar me nij videla umazanega, niti bolnega niti zanemarjenega, z eno besedo, ne kot moža. In ker jej štiri leta nisem bil nikdar, niti en dan kakor mož, zatoraj imam, mislim, pravico tirjati, da ne ravna z manoj kakor z možem. Razu-meš-li ?
Roderih (ustane). Razumem —• in še celo veseli me, kar mi tu praviš.
Gonzales. Zakaj ?
Roderih. Zato ker sem se včasih kesal, da sem bil tako zarobljen, tako malo nježen proti svo-jej ženi; —- zdaj pa sem sprevidel, če je človek sladek in goreč, da se mu dogodi to isto, natanko to isto, in to me hladi, to me tolaži popolnoma, da, še mileje mi je moje stanje, nego
3*
i.	_36_
tvoje, veš li — jaz vsaj nisem bil njen bedak —
Gonzales (ustane tudi). Ali saj jaz nisem bedak, kakor nisi niti ti; tvoja žena je zgolj poštenje, čemu bi nek sumil nanjo?
Roderik. Na, ta je lepa! Zdaj prodaja slepoto na moj račun! Zdaj ti pa porečem jaz: Govori zase! Grom in strela!
Gonzales. Če te ravno tako veseli, pa veruj, da te slepari tvoja žena, ali nikar siliti mene, da posnemam jaz tvojo krepostno filozofijo.
Roderik. Kakor hočeš! — Vem. prvi trenotki so strašni, ali privadil se boš, in videl boš kmalu, da stanje takega bedaka nij brez prijetnosti in brez dobička. Te predrage, nezveste dušice! Kako postanejo ljubeznjive in postrežne, kakor hitro so vas razžalile! Vsaki dan skušajo z novo skrbnostjo popraviti skrivno krivico, ki vam jo delajo, kakor da človek vidi njihovo kesanje, njihovo skrivnostno in pa ljubeznjivo pokoro! —■ Kako to gledajo na vaše želje, na vaše navade, na vaše muhe! — Kako hitro se spomnijo vseh jedi, ki vam posebno diše! — Si li opazil to? Boš že videl pozneje. Kakor hitro postanejo izdajalke, poboljša se kosilo, popravi se postrežba — ker to je lahko opaziti: izvrstno se kosi le pri možu, ki mu žena daje — odškodnino.
37
Gonzales (strastno). Roderik, to je čez mero! Roderik. Leto in dan že je pri meni kuhinja izvrstna — in pa kako je v redu vse, cela hiša! Nij ga madeža nikjer, nij ga praška. (Pogleda en stol.) Lej postavim, pri meni bi ne našel vrvice odparane, kakor je ta-le tu. Veš li kaj, skoraj se mi dozdeva, da je tvoja žena še nedolžna, Ko bi bila kriva, kako hitro bi bila to popravila. Prijatelj, glej le na to, kar sem ti rekel, in videl boš, kako daleč je baron s svojim vspehom. Gonzales (jezen). Pa zopet ta neslane! — Jaz ga
niti ne poznam. Roderik. Pozna pa on tebe; ko si stopil v svojo
ložo včeraj, zapustil je on svojo. Gonzales (nemiren). Kaj? To je dni kratki belola-
sec, ki je bil sinoč v gledišču nam nasproti? Roderik. Ah! Tedaj siga opazil? — Pravo tako! Počenjaš se priučati, počenjaš razumeti svoj posel — zdaj je jasneje! Gonzales (zase). Ta človek, ki sem ga videl, bil je
podoben — Oh, da! — Roderik. Lep je, ponaša se prijetno, in pa ves je po šegi, — to je ženskam posebno všeč — Gonzales. Roderik, ti me ubijaš — Roderik. Kaj češ! — Jaz sem filozof — Gonzales (razkačen). Pa ne, ne filozof, rabelj si —
Boderik. Eh, glej! Je mar resnica? Jaz sem se le šalil — si li mar res izvedel kaj ?
Gonzales. Nič! Ali poberi se od tod!
Boderik. Prijatelj — žal mi je.
Gonzales (groze se). Oh! prosim te, nikar me mi-lovati!
Boderik. Dobro, umiri se, jaz grem. (Zase.)Pojdimo, da pozvemo, kaj je s tem baronom. — Ubogi bratranec, to je vendar čudno: kader ga vidim srečnega, nij mi po volji; če ga pa vidim nesrečnega, peče me pa še bolj. — O vi moralisti, razjasnite mi to!
Gonzales (zase). Da, bil nam je ravno nasproti —
Boderik. Kam pa sem djal klobuk? (Stopi v salon.)
Gonzales (sam). Nje nij domu — kje je le? — Ah, ta baron! Ubil ga bom! — Pa da mu ne vem imena!
Boderik (vrativši se). Z Bogom, preljubi, pa brez zamere! — Nu, kakšen je pa ta klobuk? (Klobuk premajhen mu komaj obstoji na glavi.)
Gonzales (zase). Klobuk! — Nekdo je skrit v salonu! — Oh!
Boderik (zove). Timotej! Moj klobuk!
39
imunt® ¡ms®t,
Timotej. Gonzales. Roderik.
Timotej (prišed odzad). Oh ! Gospod! (Ustavi Roderika, ki hoče stopiti v salon. Gonzales pazi nanj.)
Roderik (zadaj, ogledovaje se). Ta-le klobuk mu zadaje nemir.
Timotej (prišed zopet, dade Roderiku klobuk). Tll-le je klobuk, gospod.
Roderik. Oh, ta baron! Našel ga bodem! (Odide.)
itiiMUMisiui nnsml
Gonzales. Timotej.
Gonzales (srdit skoči v salon).
Timotej (zgrabi klobuk, ter ga vrže na postrežno mizo zadaj na desnej; gleda za Gonzalesom). Prokleti klobuk! — Yse kote stika po salonu — zdajle je pri kominu — vidi da nij ure — išče jo! — Po meni je!
Gonzales (vrativši se). Nij ga, njega nij! — Ali ona! — Kje je ona?
Timotej. Oh! Sape mi zmanjkuje — opazil bo, da mi sape 7zmanjkuje —
40
Gonzales (zgrabi Timoteja za goltanec, ter ga privleče naprej). Nesrečnež! Tebi je znano! Kje je ona?
Timotej. Oh! Gospod, imejte potrpljenje!
Gonzales. Jaz, pa potrpljenje, ti hudoba! Misliš li, da mi je mogoče odpustiti? Vedel te bom kaznovati, čakaj le! — Ali pred moram vedeti, kje je ona?
Timotej. Oh, vi nečete odpustiti! — Joj, kolika nesreča! Kako modro sem jo vdel, kako varno sem ravnal, pa se je vendarle seznalo!
Gonzales (drže ga ae vedno). Ah! Tedaj priznavaš, ti malopridnež!
Timotej. Se ve da, gospod, saj moram, ker veste —
Gonzales. Govori, povej mi vse — kje je ona? —
Timotej. Gospod — ona je — moj Bog — kamor jo je —
Gonzales (divjaje ga stresa). Kje je?
Timotej (kleče). Pri — pri njena.
Gonzales. Pri njem! Reci še enkrat, če si upaš!
Timotej. Ne upam si —
Gonzales (zvrne se na stok. Pri njem!
Timotej. Da, gospod, eno uro že, odkar ste vi prišli domu. Ali rekel je, da bo le tri dni pri njem.
Gonzales (ne čuvši). Pri njem!
Timotej. Obljubil mi je z^ gotovo, tri dni, iii ne dalje. Če nečete gospod, da je pri njem, ta-le
41
mah tečem ponjo, predno bi — saj ne čuje nič. Kader je v jezi, tedaj je vse zastonj, ne vidi in ne sliši! (Ustane.)
Gonzales (ves potrt, zase). Tedaj je res, tedaj je res! Oh, le predobro vidim, česar nisem verjel — izgubljena je moja čast, izgubljeno življenje, izgubljena sreča. Oh! To je strašno, in ljubil sem jo tolikanj!
Timotej. Ah, gospa! (Popravlja nekaj na mizi.)
Gonzales (ustane naglo, in stopi na desno). Tukaj je!
®mM®m«fi msmu
Štefanija (prGedši odzad). Timotej. Gonzales.
v
Štefanija (z lističem v roki). Ni li Henrijete tu? Gonzales (zase). Vrnila se je! še upa, da me bo
prekanila. Oh! Kader jo pogledam —-Timotej (dela znamenja Stefanii). Henrijeta je V SVO-v jej izbi, — oh, gospa — Stefanjja. Kaj pa je?
Timotej (tiho štefanii). Razkačen je; gospa, nikar ga dražiti.
Štefanija. Razkačen? Ali je nespameten! (Gonza-
lesu.) Nu, kaj pa tvoja pravda? Gonzales (premagovaje se). Preložili so dan na drugi
teden. — Vi ste bili od doma? Pa ste bili dey jali, da ne pojdete nikamor — Štefanija. Vi? čemu neki vi? Saj sem sama. Gonzales. Smešno! (Zase.) Njen glas me umiruje proti mojej volji — tako čista! — Oh, nij „ mogoče!
Štefanija. Da, nij me bila volja iti nikamor-, ali Henrijeta me je prosila,, da grem po traki.
(Odmota papir, in pokaže trakove.)
Gonzales (zase). Ah! Pravo je rekel Boderik. (Glasno, kakor da postaja mi rneji.) Prav lepi so — izbirala „ si jih pa tudi tri ure.
Štefanija. Oh, to nij bilo edino! Bila sem pri sestričini, zavoljo obleke, ki si mi jo ti poklonil.
Gonzales. Obleči jo moraš tekoj.
Štefanija. Da, že grem, da jo oblečem. (Sladko.)
Ti se srdiš, ker sem se predolgo mudila? Gonzales. Oh! Predolgo se nisi mudila — Štefanija. Ti ne misliš, kar govoriš; jeziš se name, ali nij me strah, podvizala se bom drugič, in Odpustil mi b0Š. (Poljubi ga.) Gonzales (zase). Koliko modrosti! Štefanija. Kaj pa mu je? — Povedal mi bo Timotej. (Timoteju, gredoč v svojo izbo.) Timotej, pojdi mi odpirat okna! (Timotejgre za njo; Gonzales priskoči, zgrabi Timoteja, ko hoče ravno stopiti čez prag, ter ga pahne, da odleti na stran.)
43
TOnQv&m?i raissa.
Timotej. Gonzales.
Gonzales. Ne, ti capin, ne pojdeš za njo! — Tu, velim, ostani! — (Zase.) Govoril jej je nekaj na tihem. Oh, vse vre po meni! Da ima tega tepca za pomagača! — Da kuje izdajstvo s takim motovilom! More-li se ponižati še bolj?? Oh, kar pogledati ga ne morem tega zabitega pomagača!
Timotej. Gospod, klicali so me gospa.
Gonzales. Ti nisi več pri meni v službi. Poberi se mi ta-le mah iz hiše Niti trenotka ne trpim, da ostaneš tu. (Vrže'mu mošnjo.) Na, plačaj se, pa se poberi!
Timotej (moško). Ničesar nočem, gospod. Naj vam bo to odškodovanje za kvar — ki sem ga vam napravil.
Gonzales (/grabi stol). Potepuh!
Timotej. Ubite me, veselilo me bo — ali predno bi jaz —
Gonzales (za njim). Molči, ali —
Timotej (skoči za mizo). Pa ne, ravno ne bom molčal, nočem, pa nočem molčati — vi mi nimate pravice zapovedovati — spodili ste me od hiše, dali ste mi mojo svobodo — čemu ste me podili ? — Zdaj sem sam svoj gospodar, pa
44
bom povedal vse. — Službo sem izgubil, moja nesreča je popolna, kaj se mi še more zgoditi? Bolj me ne morete poditi skozi vrata, nego ste me že zapodili. Da, ne bojim^ se vas čisto nič. — Pa da se oziram na kaj ? Čemu neki ? Oziral sem se dovolj, Bog mi je priča. (Prime klobuk s postrežne mize.) Ta-ie klobuk, ta-le pro-kleti klobuk sem vam skrival, da vas ne obide kakšen sum. — Nate ga, tu-le je le, tu-le, da ga vidite, in to vam pravim na ves glas, da mu ga ponesem nazaj, ker je njegov. Ko sem ga pustil na ona vrata, dal sem mu svoj klobuk.
Gonzales (zgrabivši ga za vrat). Zdaj te imam! He, čegav je klobuk?
Timotej. Mar vam nisem rekel — njegov —
Gonzales. Čegav njegov? —Baronov?
Timotej. Kakšnega barona? — Kaj pa bledete? Tu nij nikakoršnega barona.
Gonzales (popustivši ga). Nego?
Timotej. Baron! — Mar zahajajo baroni les? Mar baroni popravljajo ure?
Gonzales. Moja ura je popačena?
Timotej. Ah! Mar niste vedeli?
Gonzales (dozdeva se mu). Da, da, ti si jJo popačil.
Timotej. Grom! Kdo drug neki?
Gonzales. In ta človek, ki si ga skril tako modro, bil je urar?
45
Timotej. Gospod Dolar, ki jo je odnesel saboj. Saj sem vam rekel, da je pri njem.
Gonzales (udari se po glavi). O jaz bedak!
Timotej (na desnej). Vi mi nimate več pravice reči: bedak.
Gonzales (na levej). Kako majhna reč, pa more skaliti najčistejšo srečo! Kako sem le mogel verjeti? Oh, to je čez vso mero, biti tako bedast — ah!
Timotej. Bedast! Vi mi nimate več pravice reči: bedast. Jaz nisem več vaš, ne služim vas več, midva sva bot! — Vi ste mi dolžni sto frankov, toliko se bo plačalo za popravek — zatorej sva bot — vi niste nič dolžni meni, jaz pa nisem nič dolžan vam. — Moj naklon — z Bogom! (Pokrije urarjev klobuk, ki mu je prevelik pa mu pade na nos.)
Gonzales (pridrži ga za roko). Ostani, ljubi moj, nočem, da me zapustiš..
Timotej. Jaz pa hočem iti.
Gonzales. Nočem, da odideš tako-le.
Timotej. Ne ne, svojo svobodo hočem — pustite me, vi ste prenagli — dovolj imam že vaše togote.
Gonzales. Ce ostaneš, dam ti dvakrat toliko plače.
Timotej (odkrije se in vrže klobuk pod mizo). Kaj vam je prišlo v glavo ? Zato, ker sem vam razbil uro?
46
Gonzales (smeje se). Oh! In kako si me razveselil !
Timotej. Jaz pa sem vam skrival to srečo! (Zase.) Naj bo, kakor hoče, vrag naj me vzame, če o vsem le količkaj razumem; — čudne muhe ima gospodar — kdo hi mu ustregel v službi!
Štefanija. Henrijeta. (Potem) Roderik. Timotej.
Gonzales.
Štefanija (prised iz svoje izbe). Tu sem, nisem se
dolgo mudila. Je li lepa obleka? Gonzales (nježno). Krasna! Ah, nikdar se mi nisi zdela lepša.
Roderik (prišed odzad). Timotej, _ poglej poglej, kaj hoče vratar; pravi, da se je zmotil — dal ti je list, ki je bil za gospoda v gornjem ^nadstropji. (Timotej gre zad. — Roderik pozdravi Štefanijo.)
Gonzales (zase, bere napis anonimnega lista). Gospod
Gorgolet, vinski trgovec. — List nij zame! Sreča, da sem ga dobil jaz. Tu gori je morebiti resnica. (Glasno Timol^t^eu, ki se vrne.) Odpe-čatil sem ga — ali brez vrednosti je — neko
naznanilo.
Roderik (tiho). Baron je odpotoval, bodi brez strahu.
47
Gonzales (jako vesel, prime Štefanijo za roke). Eh! Saj sem tudi bil brez strahu. Baztogotil sem se bil na tega-le tepca, ki je pokvaril uro. Roderik. Ura je pokvarjena! Ta nesreča! Ah!
(Skoči proti Timoteju.)
Timotej. Gospod, mrtva še nij vaša ura, tu-le je zdravnik, ki jej ve pomoči.
KVNUOTMSIVII MISM.
Urar. Prejšnji.
Ur ar (zadaj za mizo). Ne zamerite, gospod, pustil sem tu-le svoj klobuk.
Timotej. Gospod, jaz sem ga spravil. (Da mu klobuk z mize.)
Roderik (zase, glede Gonzalfcsa). JaSni Se lili!
Gonzales. Ah, gospod, vi in vaši pajdaši imate neko neukretno navado — na mojo vero, ne puščajte nikdar več klobuka v prednjej izbi.
Urar. Zakaj ne ?
Gonzales. Ker — ker bi vam ga mogel kdo odnesti.
Roderik (zase). Pravo je rekel. Groza me stresa, če pomislim, da je skoraj ubil barona — zato, ker je našel v hiši klobuk, ki ga je pozabil urar!
(Zagrinjalo se zagrne.)
. -.isa	fm^ité*" ffétff-'
m It «íüf; «IIA ;:- S'-VX-4 it.! ¡íuü Ii,
. O'i i! !'■::, r.íoq v ,, .;.,:¡.,.¡	. i:,;".
<
•ú .in:; r, ¡ ' i:.., 'H /;.\h,¡; ,!'.. •	.'•
•i iUO-j 9V f| i.-i ,:>i •
f	.n«. 11" t. H ,
.i¡íw|9jV'H .UlU
. Ístó^í ¡>i$f; ÍHTU.Í
;>; < . .U.-,',.(íi -í;.:; .....\sfj_ ,¡ ...
...
: "• ... *
•	i M>¡:]-¡ íc'.,, ÍU jí . pO«■ ■ ..	.;, .
:	' • ■ CiJ ,;[) ..... V,•!,.?', . : ,....:
¡^¿fà'iïg játííbi.'í ;..'■ '!;f»i. 1
". ai: ¡¡ rüA	f
3í) íü!;v M ; ;Í	-j
V í' , • ' ' ' . . i f¿ .ahí muí)	.wi	¿Vv.-V< l
.Oííix --- mvmA l¡#.-.j,í;'!nÍBj óÍ, .Ulí.í^ílü i.j :'s:>
¡j<í¡$x(iq • , li	. isi^ß a¡, IM,:
-