Bavčarjev imperij Bo slovenski narod izumrl? Doživite več, kličite ceneje! Tudi v druga mobilna omrežja - za 22 SIT/min! Vsi klici v omrežju Si.mobil - Vodafone samo 5 SIT/min! Klici v omrežji Mobitel in Debitel za 22 SIT/min z Opcijo m Znižajte si mesečno naročnino do 30 % s Partner bonuso Nova doživetja z Vodafone live! telefoni! O Vodafone live! Sharp GX20 20.000 SIT m tipka za direkten dostop Vodafone live! vgrajen digitalni fotoaparat (VGA ¿80x640] vgrajena video kamera visoko resolucijski ekran s 65k barvami infrardeči vmesnik polifonična zvonjenja Q vodafone live! Motorola V525 15.000 SIT tipka za direkten dostop Vodafone live! vgrajen digitalni fotoaparat (VGA 480x640] Bluetooth, USB modem odjemalec elektronske pošte sinhronizacija s PC-jem diktafon brskalnik XHTML deluje na 5 kontinentih Sony Ericsson T610 25.000 SIT i SEBÜH • vgrajen digitalni fotoaparat • Bluetooth • infrardeči vmesnik • deluje na 5 kontinentih • polifonična zvonjenja Siemens MC60 9.000 SIT U^yyliüFiFl i M il m 1 ®J vgrajen digitalni fotoaparat barvni zaslon deluje na 5 kontinentih polifonična zvonjenja Nova tarifa 5 SIT/min velja za vse nove naročnike paketov Smart I, Smarl II in Smarl III, velja 24 ur na dan, za vse klice v omrežju Si.mobil - Vodafone. Brezplačne MMS-e lahko do 31. 8. 2004 pošiljajo kupci telefonov Sharp GX20 in Motorola V525 tudi iz tujine, če gostujejo v omrežjih operaterjev, s katerimi ima Si.mobil - Vodafone sklenjeno pogodbo o GPRS gostovanju. Brezplačnih je 200 MMS-ov mesečno. Cene telefonov veljajo do 31. 8. 2004 oz. do prodaje zalog za nove naročnike paketov Smart II in III, če bo naročniško razmerje trajalo še najmanj 24 mesecev od dneva nakupa telefona. Sharp GX20 je na voljo le z angleškim menijem. Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. Si.mobil si pridržuje pravico do spremembe cen. Dodatne informacije o cenah in ponudbi, tudi za naročnike drugih paketov, so na voljo na www.simobil.si ali brezplačni številki 080 40 40 40. Si.mobil d. d., Šmartinska cesta 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si Ujemi svet mobil Q vodafone tretja stran W' jb: H I Partijski obračun V ponedeljek je slovenski parlament v poznih večernih urah z glasovi vladajoče koalicije in nekaterih satelitskih strank odstavil zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Proti razrešitvi so glasovali poslanci Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Razrešitev ministra Rupla je bila glede na dosedanjo prakso zelo nenavadna. Predsednik vlade Anton Rop zamenjave ministra nI predlagal zato, ker bi ta slabo delal, ampak zaradi domnevno "zmanjšanega zaupanja" In zaradi potrebe, da se "zagotovi enotnost delovanja vlade". Predstavniki vladajoče koalicije so Ruplu večinoma priznavali, da je dobro opravljal delo, saj je Slovenija v letošnjem letu postala polnopravna članica Nata in Evropske unije. Skratka, ni šlo za razrešitev ministra zaradi njegovega slabega dela, ampak zaradi pomanjkanja strankarske poslušnosti, za znotrajstrankarski obračun torej, ki pa se je prenesel v državni zbor. Praktično je bil to partijski obračun, kakršnim smo bili priče v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot je priznal v svoji obrazložitvi v parlamentu predsednik vlade Rop, je že pred tem večkrat razmišljal o Ruplovi razrešitvi, zanjo pa se je odločil "šele po vse bolj aktivnem notranjepolitičnem angažmaju ministra Rupla v zadnjih mesecih". V tem je verjetno zrno resnice, nedvomno pa se je Rop z Ruplom ukvarjal že vse od prevzema Drnovškove vlade. Takrat se Ruplu kljub željam številnih prišepeto-valcev preprosto ni mogel odpovedati, saj je bil sam na mednarodnem parketu popoln novinec, poleg tega pa bi bil to kaj čuden signal tujini, saj so Slovenijo čakali še zadnji naporni koraki do vstopa v EU in Nato. Razpoka med Ropom in Ruplom je začela nastajati ob vprašanju Nata. Medtem ko se je slednji odločno zavzemal za vstop Slovenije v Nato, je imel Rop tako kot večina v LDS do Severnoatlantskega zavezništva precej zadržano stališče, saj ga je imel za orodje ameriške "imperialistične politike". Rupel se je pri Natu in z njim povezanemu referendumu ujel s koalicijo Slovenija (in Janezom Janšo), ki je brezpogojno podpirala vstop Slovenije v Nato In je s pomočjo predsednika republike Janeza Drnovška dosegla, da sta bila referenduma o Natu in EU zavezujoča. In uspešna. Kasneje je sledila znamenita vilniuška deklaracija, h kateri je Slovenija morala pristopiti, če je želela ameriško soglasje za vstop v Nato. Za zagrizene slovenske "levičarje" in nasprotnike sedanje ameriške administracije je bilo to nekaj najhujšega, kar je storil Rupel, pa čeprav s tihim soglasjem premierja Ropa in predsednika države Drnovška. Odnosi med Ropom in Ruplom so se tako postopoma slabšali tudi zaradi politike liberalne demokracije, ki je pod Ropom postajala vse manj zmerna in čedalje bolj "levičarska". LDS se je začela približevati retoriki, kakršno je imela v času ZSMS in slovenskega osamosvajanja, ko je le-tega zavirala. Namesto da bi v soglasju z opozicijo uredila problematiko tako imenovanih izbrisanih, se je postavila na stališče, ki je kazalo, kot da bi bilo s slovensko osamosvojitvijo nekaj narobe. Kot da bi mlada slovenska država prizadejala številne krivice priseljencem, čeprav je bila pri dodeljevanju državljanstev na moč širokogrudna. In Rupel se s takimi stališči svoje stranke ni strinjal. Zato je pisal predsednik stranke Ropu pisma, v katerih ga je opozarjal na nesprejemljiva in skrajna stališča, ki jih zastopa stranka. Rop se je na to seveda odzval v svojem značilnem slogu. Letos zgodaj spomladi je nahrulil Rupla in mu zapovedal, naj mu ne piše več. No, Rupel je še pisal, vendar poslancem državnega zbora In jim je svetoval, naj ne podprejo Ropovega predloga imenovanja Zdenke Cerar za pravosodno ministrico. Po volitvah v evropski parlament je kot eden vodilnih članov LDS odkrito priznal, da je bila stranka poražena, pri čemer je bil kritičen do njene politične usmeritve. Seveda je nastal ogenj v strehi. Sledil je Zbor za republiko, na katerega je bil povabljen tudi predsednik vlade Anton Rop. In namesto da bi se Rop na kratko udeležil zbora, pozdravil razmišljanja o slovenski prihodnosti in s tem pokazal svojo širino in strpnost do drugače mislečih, tudi svojih političnih nasprotnikov (tako kot Pahor), je Ruplu prepovedal udeležbo na zboru. V LDS tako poteka proces, ki se bo verjetno za stranko in njenega predsednika slabo končal. Namesto da bi stranka gradila na zmernosti in strpnosti do drugače mislečih kot v času Drnovška, je zapadla vojaški disciplini in strankarski čistosti. Kdor je vsaj malo kritičen, se mu lahko hitro zgodi, da dobi "brco". Poleg tega stranka vodi katastrofalno kadrovsko politiko. Pred volitvami želi s svojimi kadri zapolniti še vsa razpoložljiva mesta v državni upravi, hkrati pa postavlja za zunanjega ministra človeka, ki mu slovenska osamosvojitev ni bila blizu, za generalnega državnega tožilca pa človeka, ki je v zadnjih letih prejšnjega režima zavzeto dušil komaj nastajajočo svobodo tiska. Kot da bi želeli kolo zgodovine zvrteti nazaj... Metod Berlec V primeru Rupla ni šlo za razrešitev ministra zaradi njegovega slabega dela, ampak zaradi pomanjkanja strankarske poslušnosti, za znotrajstrankarski obračun torej, ki se je prenesel v državni zbor. Praktično je šlo za partijski obračun. Demokracija • Četrtek. 8. julija 2004 ■■/ J : - A«?™,M, „ J ^ I T. uii§j - uuM MijMlr jj|il&^te|)iBjjDl Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija* p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: datum rojstva: pošiljati začnite dne: datum; ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: Q da □ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □upokojenec □invalid □brezposeln □študent ali t Gena: 550 SIT 0 Demokracija • 28/2004 tujina Pred časom je tako izgubila zunanjega in notranjega ministra. Prejšnji teden je zaradi aktualnih koalicijskih sporov glede gospodarske politike svoj odhod napovedal še Giulio Tremon-ti, katerega ministrstvo pokriva celotno področje gospodarstva in financ. Podobno kot pred tem v primeru odstopa zunanjega ministra naj bi njegovo delo začasno prevzel kar premier Berlusconi. Kljub vsemu koalicija za zdaj ostaja, ostajajo pa tudi glavni problemi, s katerimi se srečuje. Proračunski primanjkljaj Podobno kot seje pred njo zgodilo Nemčiji in Franciji, zdaj tudi Italiji grozi, da bo prekoračila najvišji dovoljeni proračunski primanjkljaj za države v evroobmočju - 3 odstotke bruto družbenega proizvoda S predvidenega 3,2 odstotka proračunskega primanjkljaja lahko Italija, če česa ne stori, dobi prvo uradno opozorilo iz Bruslja. Temu lahko kasneje sledi denarna kazen-se- alicijskihpartneijevmed seboj še zdaleč niso skladne. Silvio Berlusconi je volivcem obljubil znižanje davkov, kar bo težko združiti z zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja. Zahtevni koalicijski partnerji Poleg tega zniževanju davkov nasprotuje Nacionalno zavezništvo, druga največja stranka v vladi, pod vodstvom Gianfranca Finija. Ta stranka, ki se poskuša sčasoma otresti neofašistične dediščine in se približati politični sredini, dobiva velik del svoje podpore z revnejšega italijanskega juga. Finija razumljivo skrbi, da bi znižanje davkov koristilo predvsem bogatemu severu, dodamo pa bi prikrajšalo njegovo revnejšo volilno bazo. Drugi Berlusconijev zaveznik Severna liga pa ima spet drugačne načrte, saj zavrača prerazporejanje sredstev s severa na jug, hkrati pa od ko- ja, kije sicer član Berlusconijeve stranke Naprej, Italija, je prav Fini, ki zahteva zase več besede pri vodenju gospodarske politike. Za zdaj se je Berlusconi odločil, da žrtvuje svojega ministra in poskuša tako rešiti koalicijo. Umik katere od strank iz koalicije, s katerim Berlusconijeva glavna koalicijska partnerja, v zadnjem času predvsem Fini, izmenično grozita, bi namreč prav lahko pomenil padec vlade in predčasne volitve. Na teh pa se Berlusconijeva stranka in vladajoča koalicija na splošno verjetno ne bi posebno dobro odrezala. Berlusconijeva osebna poraza Tako kažejo izidi zadnjih evropskih in lokalnih volitev. Na obojih je svoj položaj izboljšala opozicijska leva sredina, v kateri igra osrednjo vlogo koalicija Oljka. Na evropskih volitvah je Berlusconijeva Naprej, Italija Italijanski parlament: bo Berlusconlju uspelo ohraniti parlamentarno večino do konca mandata? leta 1962 začel svoj poslovni vzpon z ustanovitvijo gradbenega podjetja Eli-nord. Tam je začel graditi tudi svoj medijski imperij in od tam seveda pri-haja Berlusconijev slavni nogometni klub. Po geslu njegovih navijačev "Forza Italia!" je Berlusconi poimenoval svojo stranko. Tudi splošen izid lokalnih volitev za Berlusconija ni razveseljiv. Če so pred tem vvečinipokrajin vladale stranke njegove koalicije, jih bo zdaj 14odskup-no 22 v rokah levosredinske opozicije. K porazu so nekaj pripomogli koalicijski partnerji, saj je na primer Severna liga pred volitvami večkrat javno kritizirala Berlusconija. Po mnenju komentatorjev je nekaj pripomogel tudi sam Berlusconi, ker se je v tistih medijih, ki jih nadzoruje, tako intenzivno pojavljal, da so se ga volivci že naveličali. Zdi se torej, da se Berlusconijeva doba v Italiji vsaj za zdaj postopoma izteka. Vendar ne zaradi kakšnih posebnih prednosti leve sredine, ki je razdrobljena in -vsaj dokler se Prodi ne vrne iz Bruslja- brez primernega voditelja, ampak predvsem zaradi napak vladajočih strank. Tako se ponavlja zgodba, kije za Italijane zelo značilna: znova bodo podprli opozicijo, vendar ne zato, ker bi jih ta prepričala, ampak ker jih je (tudi ta) oblast razočarala. Gjyle Vishaj Berlusconijeva vlada je na oblasti že tri leta, kar je za italijanske razmere rekordno. Kljub temu pa je veliko vprašanje, ali ji bo uspelo to, kar je za Italijo že praktično nemogoče: ostati na oblasti ves mandat in se izogniti padcu ali predčasnim volitvam. . Nesoglasja v koaliciji, težave s proračunom in volilni porazi za vladajočo koalicijo niso spodbudna znamenja. Vlada premieija Silvia Berlusconija je v svojem mandatu iskala zamenjave za več svojih ključnih ministrov. ke okrepil tudi s svojim imenom, čeprav seveda ni imel namena, da bi v resnici postal evropski poslanec. In pri tem je bil hudo poražen. Lilli Gruber, nekdanja priljubljena TV-voditeljica in dopisnica, Rdeča Lilli, kot ji pravijo zaradi rdečih las pa tudi političnega prepričanja, je dobila kot nestrankarska kandidatka na konkurenčni listi Oljke več kot dvakrat toliko glasov kot Berlusconi. Oseben poraz se je premieru zgodil tudi na lokalnih volitvah - z zmago opozicije v njegovem Milanu. Prav tam je Berlusconi Berlusconijeve težave veda pod pogojem, da nebo tudi Italiji uspela enaka politična kupčija kot pred tem Franciji in Nemčiji, kar bi še dodamo omajalo kredibil-nost evroobmočja in njegovih pravil. Za zdaj se je italijanski vladajoči koaliciji uspelo dogovoriti o znižanju porabe za 5,5 milijard evrov, vendar to še ne bo dovolj. Poleg tega želje ko- Giulio Tremonti, italijanski finančni in gospodarski mi- Gianfranco Fini, voditelj Nacionalnega zavezniš-nister, odstopa, da bi pomiril Berlusconijeve partnerje, tva, zahteva več vpliva na gospodarsko politiko. alicijskih partnerjev zahteva ukrepe, ki bi Italijo iz centralizirane preobli-kovalivfederalnoorganizirano državo. Berlusconi in še posebno Fini pa nad tem nista posebno navdušena. Glavni kritik ministra Tremonti- sicer ostala največja posamična stranka, vendar je glede na prejšnje evropske volitve izgubila štiri odstotke. Vendar je bil za Berlusconija še bolj ponižujoč osebni poraz v Rimu. Tam je Berlusconi evropsko listo svoje stran- Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 3> tujina Slovesnost ob sprejemu novih članic v Dublinu maja letos: najopaznejša, ne pa tudi najtežja naloga irskega predsedstva Polletja, ko je Evropski zvezi predsedovala Irska, si ne bomo zapomnili le po zgodovinski širitvi z desetimi novimi članicami, ampak tudi po izjemnih sposobnostih irskega predsedstva pri iskanju soglasja med pogosto močno razdeljenimi članicami. Zdaj so si te soglasne v ugotovitvi, da se je irski premier Bertie Ahern v zadnjega pol leta resnično izkazal. Kako voditi Evropo? V nasprotju s prvotnim vtisom največja naloga irskega predsedovanja, katerega polletni mandat se je končal s 30. junijem, ni bila širitev. Proces širitve se je namreč pripravljal že v mesecih in letih pred tem in tudi zapletena pogajanja pred sklenitvijo pristopnih pogodb so bila že zdavnaj končana. Ko je šlo za dejansko širitev, je Irski ostal predvsem protokol ob slavnostnem sprejemu deseterice novih članic. To je izpeljala brezhibno, vendar pa še zdaleč ni šlo za najtežji del naloge. Problem irskega premieija, ko je ta ob novem letu od Italije prevzel vodenje EZ, niso bile nove članice, ampak stare in nove delitve med starimi članicami. V lanskem letu je EZ razdelil odnos do iraške vojne. Slabo je kazalo tudi glede ustavne pogodbe, kjer so znova prišle do izraza stare delitve: med britansko idejo ohlapne zveze in francos-ko-nemškim federalizmom, med velikimi in malimi članicami, med različnimi nacionalnimi interesi. Lanskega decembra je kompromis propadel - nazadnje predvsem zaradi občutka srednje velikih držav, kot sta Španija in Poljska, da bodo z novo opredelitvijo odločanja s t. i. dvojno večino prikrajšane. Prednosti pred Italijani Vsaj ko je šlo za iskanje soglasja ob najtežjih vprašanjih, se italijansko predsedstvo pod vodstvom premierja Ber-lusconija ni ravno izkazalo. To niti ni nenavadno, saj Berlusconi že sam po sebi velja za kontroverznega voditelja. Seveda sploh ni nujno, da je bil za vse kriv le sam Berlusconi. V določeni meri so bili krivi tudi predsodki drugih do Berlusconija in Italijanov. Krivo je bilo tudi dejstvo, da je evropsko izvršilno oblast vodil prav Berlusconijev glavni domači nasprotnik Romano Prodi, kar je pomenilo, da je Italija svoje notranjepolitične spore prenesla v evropski prostor — kot da v tem prostoru ne bi bilo že dovolj drugih sporov. Italijansko predsedovanje se je tako slabo začelo s tragikomičnim italijansko-nemškim sporom in italijanskim turističnim ministrom, kije odganjal nemške turiste in dejansko uspešno odvrnil kanclerja Schrodeija od dopusta v Italiji, in se podobno slabo končalo: s polomom pogajanj o evropski ustavi. Irski premier Bertie Ahern se je stvari lotil drugače. Imel je tudi nekaj vnaprejšnjih prednosti, ki jih je znal dobro izkoristiti. Irska v večino sporov lanskega leta, ki jih je v veliki meri zaznamoval Irak, ni bila neposredno vpletena, zato se tudi nikomur ni zamerila. Kot prednost se je izkazala tudi irska majhnost. Velike evropske države v njej tako niso videle nevarnega tekmeca, ki bi lahko ogrožal njihove interese, majhne pa so jo imele za naravno zaveznico. Tudi izkušenj s težkimi pogajanji je imel premier Ahern v svoji karieri precej. Pred vstopom v visoko politiko je bil sindikalni pogajalec. Leta 1998 je sodeloval pri mirovnem sporazumu za Severno Irsko. Glede delitev, povezanih s politiko do Iraka, je Ahern pripomogel k vsaj delni pomiritvi med sprtimi članicami EZ kot tudi k otoplitvi evropskih odnosov z ZDA. V zvezi s formalno izročitvijo Demokracija • 28/2004 tujina oblasti s strani zasedbenih sil Iračanom je bilo doseženo nujno potrebno evropsko in čezatlantsko soglasje. Ustavni dogovor Toda dolgoročno najpomembnejši dosežek "irskega" polletja je vsekakor dogovor o evropski ustavi, seveda pod pogojem, dajo bodo vse članice ratificirale. Ahern se je problema lotil zelo potrpežljivo. V prvi polovici drugi kandidati so se izkazali za neprimerne ali pa - kot npr. luksemburški premier Juncker, predvsem zaradi obetavne domače kariere - niso bili pripravljeni sprejeti bruseljske službe. Soglasje o Barrosu Namesto tega je Ahern ponudil kompromis iz države, ki je bila prej, ne le v geografskem smislu, bolj na evropskem obrobju. Portugalski premi- IT ■ pov za uravnoteženje portugalskega državnega proračuna. Ko so ankete kazale, da si tri četrtine Portugalcev želi umik svojih policistov iz Iraka, se je Barroso odločil, da bodo tam ostali. Ker se bo moral na svojem novem položaju soočati z mnogimi pritiski, mu utegne njegova trma še prav priti. Res je, da lahko evropsko ustavo še vedno zrušijo volivci na nacionalnih referendumih, Barrosovo ime- žavljani, ki so ji z nizko udeležbo na zadnjih evropskih volitvah izrekli določeno nezaupnico. Ena najtežjih odločitev pa bo prišla v decembru, ko se bo treba izreči o morebitnem začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, ki za EZ dejansko predstavlja večji in predvsem zahtevnejši zalogaj kot pa vsa nova deseterica članic skupaj. Nizozemska je vključitvi Turčije načeloma naklonjena, vendar bo po Jan Peter Balkenende, nizozemski premier in novi predsedujoči EZ. osebno ne nasprotuje vključevanju Turčije v EZ. vendar bo letos decembra sledil priporočilom evropske komisije. svojega predsedovanja evropskemu svetu ni ponujal nobenih rešitev, ampak je samo skrbno poslušal stališča predstavnikov držav članic EZ. Šele nato je začel ponujati lastne kompromisne predloge, vendar je bil pri tem dovolj previden, da si ni ustvaijal nasprotnikov. Obiskal je vse države članice, tako da se je z vsakim dobil na terenu, ki je bil zanj domač. In do sredine junija je dosegel kompromis. Tudi po sprejetju ustave ni mogel dopustiti, da bi še en ključni problem ostal nerešen: izbira novega predsednika evropske komisije. Francosko-nemški predlog za Guya Verhofštad-ta, belgijskega liberalnega premieija, ni imel niti zadostne podpore niti legitimnosti, ki bi omogočila njegovo izglasovanje v evropskem parlamentu. Tudi RADIO UNIV0X 1 Kontroverznost Silvia Berlus-conija. italijanskega premierja. je pripomogla k neuspehom italijanskega predsedovanja. Durao Borroso. portugalski premier. je kot kandidat za novega pred sednika evropske komisije dobil soglasno podporo evropskih vlad. Bertie Ahern, irski premier, se je v pol leta predsedovanja EZ izkazal kot odličen pogajalec. Evropski voditelji so v veliki meri po zaslugi Irske dosegli kompromis o ustavni pogodbi. intervju Bil je med ustanovitelji Nove revije in Slovenske demokratične zveze (SDZ). V prvi demokratično izvoljeni vladi - Demosovi - je bil zunanji minister, kjer je veliko truda vložil v mednarodno priznanje Slovenije. Po razkolu v SDZ je ustanovil Demokrate Slovenije, ki so podprli Drnovška in s tem povzročili padec Demosove vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle. Po volitvah jeseni 1992 so se Demokrati Slovenije znašli v opoziciji. V začetku leta 1994 so se liberalni demokrati, ekozeleni, socialisti in demokrati združili v Liberalno demokracijo Slovenije pod vodstvom Janeza Drnovška. V naslednjih letih je bil Rupel župan Ljubljane in veleposlanik v VVashingtonu. Od leta 2000 je -razen v času Bajukove vlade - slovenski zunanji minister. Odkar je LDS prevzel Anton Rop, je kritičen do nove usmeritve stranke, ki je po njegovem prepričanju preveč levičarska. Gospod minister (pogovor z Dimitrijem Ruplom je bil narejen v petek dopoldne, op. ur.), začela bova z mednarodno oziroma evropsko politiko. Ste zadovoljni s sprejeto ustavno pogodbo? Se vam zdi, da je to korak v pravo smer za Evropsko unijo? No, ustavna pogodba je približno takšna, kakršno smo izdelali v konvenciji. Kakšnih večjih premikov od takrat ni bilo. Glede evropske komisije bi bil morda bolj kot s sedanjo zadovoljen z rešitvijo, kot jo je predlagala konvencija. Po sklepu medvladne konference naj bi se evropska komisija po letu 2014 skrčila tako, da bosta v nekem mandatu komisarje imeli dve tretjini držav, ena tretjina pa bo "počivala", vendar bo treba o tem še enkrat odločati v svetu. Kot veste, smo si v Sloveniji in v "skupini enako mislečih držav" prizadevali, da bi imela vsaka država stalno po enega komisarja. Konvencija je predlagala komisijo, ki bi bila razdeljena v dve kategoriji komisarjev. Res bi bili nekateri občasno brez glasovalne pravice. Toda to bi bilo morda bolje kot ostati čisto brez, čeprav samo za enega od treh mandatov. Rešitev iz konvencije se mi je zdela boljša, ker je za posamezno za komisarje. V principu je tako. Kakšne resor-je bodo zasedle posamezne države oziroma posamezniki, pa je seveda drugo vprašanje. Za to se bo treba še boriti in videli bomo, kako bo. Kako pa ste zadovoljni z glasovanjem oziroma odločanjem s kvalificirano večino? Mislim, da je rezultat dober, da je celo boljši kot tisti, ki smo ga imeli zapisanega v konvenciji. Je pa še cela vrsta nekih detajlov, za katere se bo šele sčasoma pokazalo, kako so pomembni. Tega zdaj še ni mogoče presoditi. Tisto, kar je bistveno, je, da smo prišli do evropske ustave, da evropska ustava obstaja. Imamo možnost, da se odnosi znotraj Evropske unije petindvajsetih članic uredijo na transparenten in enostaven način, kaj pa bo prinesel čas, tu mislim predvsem referendume in ratifikacije evropske ustave v posameznih državah, bomo še videli. Obstaja nevarnost, da bo v kakšni državi na referendumu ali pri ratifikaciji ustava padla. Potem bomo v velikih težavah in se bojim, da bomo spet tam, kjer smo bili pred sprejetjem ustave. Vendar ne bi rad vnaprej sejal nekih strahov. Bomo videli, kaj bo. Gotovo pa je še nekaj korakov, da pridemo do konca. Za nekatere je Barroso sporen zaradi sodelovanja vt. i. Bushevikoaliciji voljnih. Za vas verjetno to ni problematično, saj ste zagovornik dobrih odnosov z ZDA. Se vam zdi, da lahko to izboljša odnose Evropske unije z ZDA? Sedaj ste zadeli na neko vprašanje, kije zelo pomembno in temeljno. Predsednik komisije seveda ne odloča sam in v najvažnejših zadevah odloča svet, kjer imajo veliko besedo, da ne rečem veto, nekatere velike države, kot so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija in Italija. Sama oseba, predsednik komisije, ne bo pomenila spremembe politike. V Evropski uniji še vedno obstaja ne-lagodje, neka napetost v zvezi s temi čezatlantski-mi odnosi. To skratka še ni rešeno. Pričakoval sem, da bo to rešila zadnja resolucija varnostnega sveta glede Iraka, vendar še ni dokončno. Gotovo pa so ti odnosi boljši kot lani v času napada na Irak. Pred nami je še neko obdobje, vsaj do volitev v ZDA, saj se mi zdi, da je nekaterim trn v peti predvsem sedanja ameriška administracija. Kako pa vidite prerekanje ameriškega predsednika Busha in francoskega predsednika Chiraca v Carigradu glede Busheve izjave, da mora Evropska unija jasno povedati, kdaj bo Turčija lahko postala njena članica, saj naj bi s tem dokazala, da Evropa ni eksklu-ziven klub, v katerem je zastopana le ena religija, in s tem ovrgla teorijo o spopadu civilizacij, ki je po Bushevem mnenju le mit. Sedaj ne vem, ali vi mene sprašujete po mojem mnenju, ali pripada Turčiji mesto v Evropski uniji, ali me sprašujete... Oboje pravzaprav. Glede Turčije in glede prerekanja med Bushem in Chiracom. Nekako se mi zdi, da je Bush vrnil Evropi žogico, saj Koalicija Demos ni nikogar izključevala Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom državo dobro, da ima pristnejši stik s komisijo. Sedaj bo pa pač tako, da bo ena tretjina držav počivala vsak tretji mandat. Morda je to tudi v redu glede na to, da je bilo spoštovano tisto temeljno načelo, ki je bilo zahtevano od skupine enako mislečih, da moramo imeti enakopravno rotacijo. Skratka, Slovenija je v enakem položaju kot Nemčija ali Francija, ko gre Portugalski premier Durao Barroso je bil izbran za naslednika Romana Prodija na čelu evropske komisije. Kaj to pomeni za Evropo in za Slovenijo? Barroso je zanimivpolitik. Poznam ga še iz časov, ko je bil zunanji minister. Upam, da bo ta kombinacija dobra. Slovenija glede njega nima nobenega zadržka. Po mojem občutku je izbira kar prava. se Evropa vedno dela zelo odprto do drugih religij, hkrati pa očita Bushu marsikaj. Bush je tu nekatere evropske politike zbodel nazaj, predvsem Francijo, ki se ponaša z laičnostjo. Vse evropske države so v bistvu laične, tu ni kakšne posebne razlike. V Franciji prav tako kot v nekaterih drugih državah obstaja apriorno nezaupanje do muslimanov, do islama in najbrž, )} Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 © intervju )} če bi naredili referendum ali pa anketo, bi bila večina Evropejcev proti vstopu Turčije v Evropsko unijo. Pri tem je odgovornost na voditeljih - politikih. Mislim, da Turčija spada v Evropsko unijo, mislim, da je prav, da se podpre zmerna politična usmeritev, ki vlada v Turčiji. Popolnoma se strinjam z Zbigniewom Brzezin-skim, ki v svoji zadnji knjigi The Choice razmišlja na podoben način, da bi Turčija morala biti članica Evropske unije. V Ameriki te stvari laže razumejo kot v Evropi. Je pa res, da je Turčija država z zelo številnim prebivalstvom, z vključitvijo Turčije bi se meje Evropske unije razširile vse do Iraka in tako naprej. Skratka gre za vrsto novih elementov, ki jih bo treba šele prebaviti. Verjetno je to povezano z enim temeljnih vprašanj, do kod naj se Evropska unija sploh širi? Vi poznate pogovore o evropskih mejah. Nekateri menijo, da je meja Rusija, nekateri mislijo, da je meja še bolj vzhodno. Od nekega prijatelja sem dobil po elektronski pošti nekakšno progno-zo prihodnosti razvoja Evropske unije, ki jo jepo-bral z interneta. Tam je pisalo, da v dvajsetih letih tega stoletja vodilno vlogo v Evropski uniji prevzame Albanija, zaradi česar jo zapustijo njene ustanovne članice, in tako naprej. Pred časom sem videl tudi neki šaljiv zemljevid "Evrope leta 2015". Slovenija obstaja s svojim sedanjim imenom. Zato pa so Francijo preimenovali v "Islamsko republiko Novo Alžirijo", Italijo v "Albansko federacijo", Nemčijo v "Novo Turčijo" in tako naprej. Nekakšen čm scenarij razvoja Evropske unije ... To so zabavne špekulacije. Vsekakor bo težko sprejeti odločitev proti Turčiji. Je pa treba računati, da bo Evropska unija v prihodnosti še bolj aktivna v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in drugod. No, mislim, da se mora Evropa še širiti in Turčija je dobra kandidatka. So pa take verbalne iskre bolj ali manj znamenje zadrege, ki obstaja. Približuje se konec leta, ko bo treba sprejemati odločitve. Pred dnevi je izšla avtobiografija nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona My Life. Iz njegovega intervjuja v reviji Time je razvidno, da pri številnih zunanjepolitičnih temah Clinton razmišlja precej podobno kot Bush, sedanjega predsednika celo nekako razume. Vas to preseneča, saj s tem delno negira tiste, ki pravijo, da je po Clintonu prišlo do velike spremembe v ameriški zunanji politiki? Bil sem veleposlanik v ZDA v času Clintona. Moram reči, da je bilo v tem času na dnevnem redu enako število problemov, kot jih je danes; to so Bližnji vzhod, Iran, Irak ... Seveda ni bilo še 11. septembra, vendar so mnogi problemi obstajali že takrat. In če berete kakšne iz- povedi Clintonovih sodelavcev (npr. Richarda Clarkea), boste videli, da se je Clinton znotraj administracije ukvarjal z natančno istimi vprašanji, kot se danes ukvarja ameriška administracija, sploh kar zadeva terorizem. Razlika je v tem, da je bil Clinton uspešnejši povezovalec, da je bil uspešnejši pri ustvarjanju koalicij, medtem ko je Bush v nekem trenutku izgubil potrpljenje. Saj vemo, za kaj gre. Tudi Bushev oče je bil kot pred- sednik zelo temeljit pri iskanju zaveznikov, ko je šlo za zalivsko vojno. Tu se je nekaj pokvarilo, nekaj zataknilo, drugače pa politika, strategija ZDA ni kaj bistveno drugačna. Strateški interesi niso toliko odvisni od posamezne administracije, ampak so odvisni od strateških, gospodarskih interesov, ki jih imajo ZDA v Iraku, Savdski Arabiji in drugje. Pri tem se odloča tudi o prihodnosti Zahoda, to je jasno, kakor je jasno, da se strateški interesi ZDA niso spremenili. No, če preideva k dogajanju, ki je neposredno povezao z vami. Predsednik vlade Anton Rop je podal predlog vaše zamenjave, kar kaže, da se vaše ministrovanje nezadržno bliža koncu. V vladajoči koaliciji so to bolj ali manj pozdravili, v opozicijskih vrstah pa so poudarili, da je nesprejemljivo, da se menja minister, ki je delal dobro. Kako ocenjujete svoje ministrovanje? Mislim, da je bila Slovenija v času, ko sem vodil zunanje ministrstvo, na tem področju zelo uspešna in tega dejstva ne more nihče zanikati. Pri predlogu moje razrešitve gre za neki strankarski premislek, kije po moje kontrapro-duktiven. Kaj bodo posledice, težko presodim, saj to ni odvisno samo od mene. Vso stvar bi lahko sam sicer zelo poenostavil in bi lahko odstopil, ko mi je predsednik to predlagal, pa vendarle sodim, da nisem nič narobe naredil in nimam nobenega razloga, da odstopim. Ne najdem pravega razloga za odstop. Ne mislim, da sem ga kje polomil. Zaradi tega sem se podvrgel temu postopku, ki je malo neprijeten, moram reči. Vas je Ropov predlog nekoliko presenetil zato, ker Zbora za republiko ne vidite kot nekakšnega strankarskega zborovanja, kot ga vidi Rop, ampak kot prostor konstruktivnega in neposrednega pogovora razumnikov, politikov in drugih državljanov o slovenski prihodnosti? Verjetno gre tu za različen pogled na eno in isto stvar. Mislim, da ste to kar prav ocenili. Zbor za republiko je poskus, da se preseže polarizacija. Sam zbor je uspel in mislim, da si ljudje, ki so tja prišli, in tudi tisti, ki so na njem govorili, želijo sprostitve političnega življenja v Sloveniji, da bi ravnali bolj brez predsodkov, da ne bi bilo toliko predsodkov v politiki. Žal je morda čas pred volitvami tak, da predsodki delajo svoje, po drugi strani pa imamo opraviti s situacijo, ki je zelo specifična in zanimiva. Kaj se je zgodilo? Moja stranka je zelo slabo prišla čez evropske volitve. In sam sem preveč povedal, ko sem dejal, da je sedaj čas za resen razmislek, ali je bila predvolilna orientacija slaba. Mislim, da je bila napačna. Vse skupaj mi ni prijetno, še slabše pa je za državo, če ne znamo trezno presoditi, kaj bi bilo zanjo najboljše. In zanjo bi bilo dobro, če bi skušali v politiki ustvariti razmere, odnose, ki bi bili primerni našemu novemu položaju v Evropski uniji, ne pa da se izogibamo temu. V Evropski uniji so komunikacije med strankami in različnimi političnimi protagonisti veliko bolj sproščene. Imate oblike ureditve, ki omogočajo sodelovanje med pozicijo in opozicijo, med eno in drugo stranko ali med vladno in opozicijsko stranko, če sta dve, na bolj preprost in neproblematičen način. Pri nas se je ta boj v zadnjem času začel zaostrovati, Tako je parlament izkoriščen oziroma izrabljen za razčiščevanje strankarskih zadev, kar spominja na pretekle čase. Mislim, da je bila Slovenija v času, ko sem vodil zunanje ministrstvo, na tem področju zelo uspešna in tega dejstva ne more nihče zanikati. Pri predlogu moje razrešitve gre za neki strankarski premislek, ki je po mojem kontraproduk-tiven. Kaj bodo posledice, pa težko presodim, saj to ni odvisno samo od mene. Demokracija • 28/2004 intervju ampak še vseeno upam, da še ni konec te zgodbe in da se bodo dale stvari popraviti. V govoru, ki ste ga pripravili za Zbor za republiko, ste dobronamerno zapisali, da si želite, "da bi se slovenska LDS čim bolj približala evropskemu profilu in da bi bila na prihodnjih volitvah čim bolj uspešna, predvsem pa da ne bi izključila nobene koalicij ske povezave. Ste takrat, ko ste to pisali, še upali, da boste nekakšen most med LDS in SDS, kot namigujejo nekateri? Most je beseda, ki se je obrabila. Spomnite se, pred leti so jo uporabljali pri SLS. V resnici pričakujem, da bo po teh volitvah prišlo do rezultatov, ki bodo zelo otežili sestavljanje vlade na način, kot smo ga bili doslej vajeni. In zaradi tega ne bi bilo slabo, če bi se začeli že prej malo bolj prijazno gledati, kot pa da čakamo na tisti dan, ko bodo razglašeni volilni rezultati. Kot rečeno, je bil to poskus, ki je bil hkrati tudi načrt za odpiranje politične debate o vseh ključnih vprašanjih v tej družbi. Pogovorov o prihodnosti je pri nas premalo. Stopili smo v nov čas in nismo še dobro razmislili, kako bi se organizirali, kako se pogovarjati in tako dalje. Odziv na Zbor za republiko je dokaz za to, daje bila ideja zrela oziroma da je ta ideja resnična, da je potreba po nekem prostoru za soočenja in pogovore. Ampak tega vašega razmišljanja, teh vaših idej v liberalni demokraciji niso tolerirali, zato so podali predlog za vašo zamenjavo, kar ste ocenili kot partijsko kazen in partijsko izključitev in LDS primerjali z nekdanjo komunistično partijo. To sem res rekel. Ste po nekaj dnevih ta svoja stališča omilili ali pri njih še vedno vztrajate? Glejte, prvič v zgodovini samostojne Slovenije se dogaja, da predsednik vlade predlaga razrešitev ministra svoje vlade, ki je hkrati tudi član njegove stranke. Tako je parlament izkoriščen oziroma izrabljen za razčiščevanje strankarskih zadev, kar spominja na pretekle čase. To je tisto, kar sem hotel reči. O Ropu ste dejali, da gre za človeka, ki ne razume, za kaj je šlo pred trinajstimi leti. Kako ga ocenjuje kot predsednika stranke in vlade? Nisem to rekel. Sem rekel, da ne razume ... Mislim, da ste tako rekli, da ste rekli, da gre za človeka, ki ne razume, za kaj je šlo trinajstimi leti. Ne vem, ali sem ravno tako rekel. Mislim, da sem rekel, da njega ni bilo zraven. Sedaj se bom ponavljal. Smatram, daje treba pri prihodnosti Slovenije, pri tem, kar načrtujemo za na- prej, vendarle izhajati iz trdnih temeljev. Ti trdni temelji so povezani z osamosvojitvijo, samostojnostjo Slovenije. Svojo prihodnost moramo navezati na te temelje, na te korenine. Prihodnosti ne moremo temeljiti na čem drugem. Nam se je zgodila država in to državo moramo zelo resno jemati, se do nje spoštljivo vesti. To državo moramo tudi varovati in upam, da ni narobe, če rečem, da je treba državo imeti malo tudi rad, se z njo identificirati in čim več narediti, da jo afirmiramo. Brez tega, da imamo res razvit odnos do države, da nam ni vseeno, kaj se z njo dogaja, brez tega ne moremo računati, da bomo uspešni v prihodnosti. Ta država je nastala na pred- zadnje dneve se ob predpostavki, da vas bodo zamenjali, veliko ugiba, kaj boste počeli v prihodnje. Nekateri namigujejo, da se boste pridružili kakšni opozicijski stranki, morda SDS, nekateri govorijo, da boste morda ustanovili novo liberalno stranko. Za zdaj nimam nobenega namena niti ustanavljati stranke niti se vključevati v kakšno drugo stranko. Videl bom, kako se bo debata v parlamentu iztekla, in bom presodil, kam se bom usmeril. Kot veste, imam sedež v parlamentu in se bom pač vrnil v parlament. Kaj bo na volitvah in po njih, pa bi ta čas težko kar koli rekel. Imam več možnosti na izbiro. Lahko se angaži- Zbor za republiko je ponudil odprta vrata tudi za LDS, vendar je ta vrata zaloputnila. Ne vem, ali se bo premislila. postavkah sodelovanja med različnimi opcijami. Takrat smo začeli delati državo tako, da je Demos sklenil premirje s Partijo. Mi nismo nikogar izključevali, nismo imeli lustracije. Temelj te države je bil dejansko povezan vsaj z nekim začetkom sprave, s plemenitim sožitjem vseh. Sedaj pa imam občutek, kot da se na to pozablja. Ne smemo sektašiti. Glejte, na ministrstvo, ki je bilo takrat še v povojih, sem prišel leta 1990, takrat seje začela zgodba z osamosvajanjem in takrat sem povabil k sodelovanju vse jugoslovanske diplomate slovenskega rodu, tudi Vajgla. Vse smo vključili v diplomacijo in vsi so imeli možnost napredovati. Danes pa imam probleme, če hočem na neko funkcijo imenovati nekoga, ki ni iz vladajoče stranke. To je korak nazaj v primerjavi s tistimi časi, ko smo se o nekaterih stvareh le znali sporazumeti. Imam vtis, da se vračamo v čase pred osamosvojitvijo, in to me zelo skrbi. Omenili ste Iva Vajgla, ki naj bi vas nasledil na mestu zunanjega ministra in je znan kot tiskovni predstavnik v Markovičevi vladi, ki je sprejela odločitev za napad na Slovenijo. Se vam zdi to sporno, saj naj bi bil prvi človek ministrstva vendarle nekdo, če tako rečem, z neomadeževano preteklostjo? Se pravi, na eni strani nastopate vi kot "osamosvojitelj", na drugi pa nekdo, ki je bil skoraj na drugi strani. Skušal bom biti, kolikor se le da, korekten. Problem ni toliko, da so Vajglu tako kot drugim odprte vse možnosti, ampak gre za nesrečno kombinacijo. Celo žaljivo. Slo je za zamenjavo na predvečer državnega praznika z osebo, ki je bila takrat precej daleč od projekta slovenskega osamosvajanja. Ne vem, ali se je Vajgl indentificiral z njim ali se ni. Sam sem ga takrat povabil k sodelovanju in on je sposoben diplomat, nimam nobenega problema s tem. Ostaja pa velika politična in simbolična razlika. ram, lahko se vrnem na ministrstvo za zunanje zadeve, kjer sem v rednem delovnem razmerju, odkar sem bil veleposlanik. Vse je odvisno od tega, kako se bodo stvari odvijale. Se vam zdi, da v Sloveniji obstaja potreba po neki novi liberalni stranki? Dr. Peter Jambrek je pred leti o tem nekaj razmišljal, nekaj v tej smeri govori tudi dr. Tine Hribar, o tem namreč, da morajo desnosredinske stranke pritegniti tudi sredinsko laično javnost. Do sedaj sem verjel, da je taka liberalna stranka lahko LDS, sedaj pa bomo videli, kako se bodo stvari nadaljevale. Meni bo zelo žal, če se bodo stvari obrnile v negativno smer. Imamo precej naporen volilni sistem, nimamo večinskega, ampak imamo sistem proporcionalnega predstavništva, ki ustvarja veliko število strank. Če bi nastala še ena liberalna stranka, bi bilo za druge manj prostora, hkrati pa bi dobili še eno majhno stranko. Ne vem. V tem trenutku mislim, da za novo stranko še pred tokratnimi volitvami ni veliko možnosti. Obstaja pa možnost sproščenega širšega prostora. Tu mislim Zbor za republiko, ki je ponudil odprta vrata tudi za liberalno demokracijo, vendar je ta vrata zaloputnila. Ne vem, ali se bo premislila. Spomnite se Zbora za ustavo leta 1989, takrat je bila zraven ZSMS, ki jo je vodil Jožef Školč, in takrat smo bili zelo odprti, kar je bilo položeno tudi v temelje slovenske državnosti. Mislite, da se sedaj v Liberalni demokraciji Slovenije uveljavlja načelo, ki ga omenja dr. Tine Hribar, da "kdor ni z nami, je proti nam"? To očitno velja v zvezi z mano ... Se za konec Ima pri vaši zamenjavi kakšno vlogo nekdanji predsednik države Milan Kučan? Bojim se, da ugibate v pravo smer. Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 © kultura Dunajski cesti 65 so i razstavo v okviru 4. ila satire in humorja, la s svojo izvirnostjo. Aritas vas pričakuje. Idejni oče trienala Aritas je akademski slikar in publicist Stane Jagodic. Njegova pobuda je padla na plodna tla v Šmarju pri Jelšah, kjer je skupina zanesenjakov pod vodstvom župana Jožeta Cak-ša izpeljala tri nagradne natečaje -v letih 1995,1998 in 2001. Vsakokrat so izdali bogat katalog, strokovna žirija pa je podelila nagrade in priznanja. Razstave si je bilo mogoče ogledati v več krajih po Sloveniji. Pozneje so organizatorjem nekako pošle moči. Ker pa gre za edinstveno slovensko kulturno prireditev, ki ima tudi mednarodne razsežnosti, seje v dogajanje aktivno vključila Krka iz Novega mesta. V okviru svoje 50-letnice je razpisala slovenski natečaj za likovno satiro in humor na temo svojega krovnega gesla: Živeti zdravo življenje. Odzvalo se je 42 avtorjev z 89 deli, strokovna žirija je izbrala dela za razstavo in katalog ter določila nagrade. Prispela dela zgovorno kažejo tipično razmerje med likovnimi zvrstmi, saj je med njimi največ karikatur in tokrat manj stripov, nekaj duhovitih satiričnih objektov, najmanj pa slik in kipov, v skladu s spoznanjem torej, da je humorja v slikarstvu bolj malo, čeprav je mogoč. Avtorji, ki razstavljajo Strokovna žirija (v sestavi Milček Komelj, Nina Pirnat Spa-hic, Barbara Sterle Vurnik in Uroš Matanovič) je za razstavo izbrala dela naslednjih avtorjev: Berko, Anton Buzeti, Jože Ciuha, Peter Ciuha, Zvonko Čoh, Stane Jagodic, Samo Jenčič, Urška Jen-čič, Enver Kaljanac, Marko Kociper, Marko Kočevar, Dunja Kofler, Leo Korlec, Božo Kos, Vladimir Makuc, Radko Oketič, Boštjan Plesničar, Aljana Primožič, Anton Repnik, Bine Rogelj, Andrej Štular, Emil Vega, Darja Vidic, A. Zorman Fojž in Bor Zupančič. Gosta razstave sta Jordan Kai pomeni Aritas? Pop-Iliev in Tome Sekulovski, oba iz Makedonije. Živeti zdravo življenje Milček Komelj je v katalogu ob razstavi v Galeriji Krka zapisal, da je letošnji Aritas - ker poteka pod okriljem tovarne Krka - prvič doslej tematsko usmerjen z naslovnim okvirom Živeti zdravo življenje. Tema je lahko videti zelo resna, a je za pronicljiv pogled hkrati že sama po sebi tudi (tragikomična, če pomislimo, da najbolj ustvarjalni ljudje izgorevajo, ne da bi se ozirali na zdravje, in da so s skrbmi za zdrav način življenja pogosto najbolj obsedeni egoistični, "zgolj fizični" ljudje, ki duhovno vegetirajo in gledajo celo nase samo tehnicistično kot na telesno gmoto mišic. Zato smo lahko ob tem, ko Aritas je ime slovenskega trienala satire in humorja. Beseda aritas je nazaj prebrana beseda satira. Gre za besedno igro, ki se odvija od leve proti desni in obratno. Logotip Aritas-satirA je simetrično komponi-ran rebus, v katerem se beseda satira bere levo in desno navzven, beseda aritas pa levo in desno navznoter. Zraven spada tudi znak trienala -srce, izrisano s krepko linijo, ki se na spodnji strani preoblikuje v pero in svinčnik. Logotip in simbol v svoji igrivi celoti označujeta šaljivo, ironično, groteskno, posmehljivo razmišljanje in izpovedovanje. (S. Jagodic) © Demokracija • 28/2004 kultura se zavedamo koristnosti ali vsaj to-lažilnosti zdravil, do marsičesa tudi skeptični, celo do rekla o zdravem duhu v zdravem telesu. Iz tako različnega razumevanja zdravja pa se lahko duhovitežem razvijejo satirični komentarji, hudomušna opazovanja, kako si starčki nazdravljajo z zdravili, in še posebej črn humor, Id razpoznava, da niti zdravo življenje ne odžene smrti, kot kaže ena od letošnjih Arita-sovih karikatur; bolj pesniški duši pa se lahko tudi podoba zdravstva spremeni v sinjo sobo s poetičnim sneženjem pisanih tablet. Vsebinski vidik umetnosti Komelj je še zapisal, da je "udarna" moč takih del usmerjena v svojo vsebinsko ost mnogo bolj neposredno kot v drugih umetnostnih zvrsteh, s čimer pa ni rečeno, da v znamenju humorja in satire ne morejo nastati tudi prvovrstne umetnine (o tem so ljubitelje humorja poučile že dosedanje publikacije Arita-sa, ki so se usmerile tudi na informativen pogled v zgodovino). Težišče njihove moči je lahko v domislici, ki je ne more zanikati niti šibka risba, a lahko je tudi narobe in se zdi izvrstna risba komajda še hu-morna ali satirična. Idealna za pričakovanja Aritasa, kot gaje izoblikoval njegov pobudnik Stane Jagodic in kot se je doslej že lepo uveljavil, pa so dela, kjer se zdita obe razsežnosti nerazdružljivi in kjer izhaja komični oziroma satirični učinek že iz samih likovnih izrazil. V bistvu pa učinkovitost tudi tu temelji zlasti na sintezi, razvidni še posebno tam, kjer je karikaturni besedni 1 0 let Radia Ognjišče 24. srečanje Prijateljev Radia Ognjišče Dolenjske Toplice, 18. julij Ob lih bo sv. maša, po njej prijateljsko srečanje na "JASI" z ansamblom Storžič. Srečajmo se! http://radio.ognjisce.si komentar sublimiran oziroma zajet v likovnem prijemu, v katerem je zgoščena pomenljiva situacija in ne nujno tudi konkretna zgodba. Za konec Trienale Aritas nima samo humornega in zabavnega, temveč na kratko tudi družbeno angažirano poslanstvo. Tudi dela na razstavi Aritas 4 opozarjajo, ozaveščajo in duhovno bogatijo. Po več tednih v Ljubljani bodo obiskala še Šmarje pri Jelšah, Novo mesto, Sežano in morda še kakšen kraj. Barbara Kavtičnik Obletnica smrti Čehova Osrednji stavčni refren drame Tri sestre'Antona Pavloviča Čehova, s katero je pisatelj izražal tako življenjsko upanje kot tudi resignacijo, se glasi: v Moskvo! Ruskega glavnega mesta pisatelj sam ni nikoli več videl. Po dolgi bolezni pljuč je leta 1904 komaj 44-leten umrl v nemškem zdraviliškem mestu Badenweiler. Njegove drame poleg Shakespearovih danes veljajo za najpogosteje uprizarjana gledališka dela. Stota obletnica smrti Čehova bo 15. julija. Anton Pavlovič Čehov se je kot sin trgovca rodil 29. januarja leta 1860 v južnoruskem kraju Taganrog. V Moskvi je začel študirati medicino. Prva prozna dela je objavil leta 1883, ko je bil še študent. Diplomiral je leto pozneje. Takrat so se že pojavili prvi znaki tuberkuloznega obolenja, ki ga je Čehov skušal pozdraviti v zdraviliščih na jugu Rusije in drugod v Evropi. Leta 1888 sta nastali pripoved Stepa in drama Medved. Istega leta je Čehov prejel Puškinovo nagrado. Po daljšem premoru je napisal slovite drame Utva (1896), Striček Vanja (1897) in Tri sestre (1901). V njih je razvil novo vrsto impresionistične drame, v kateri se je odpovedal zunanjim dramatičnim dejanjem in se osredotočil na prepletanje in medsebojno vplivanje razpoloženj in duhovnih stanj. Njegova dela, ki se uvrščajo med kritični realizem in literarni impresionizem, so tesno povezana z igralcem in režiserjem Konstantinom Stanislavskim, ki je vodil Moskovski umetniški teater. Po poroki z igralko Olgo Knipper (1901) je zaradi njune s poklicem pogojene ločenosti nastala bogata korespondenca, ki seje ohranila do danes. Češnjevvrt, zadnje veliko delo Čehova, je nastal leta 1904, tik pred njegovo smrtjo. V njem so vse značilnosti tematike in mojstrstva tega ruskega dramatika, ki je 15. julija leta 1904 po več srčnih infarktih umrl v Badenweilerju v Schwarzwaldu. Ruski dramatik Anton Pavlovič Čehov (1860-1904) Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 kultura žirija pet finalistov izbrala med šestdesetimi romanesknimi deli z letnico 2003. V boju za kresnika so bili še Nedeljka Pirjevec z avtobiografskim romanom Saga o kovčku (Nova revija), Florjan Lipuš z romanom Boštjanov let (Litera), Feri Lainščekz romanom Ločil bom peno od valov (Študentska založba) in Dušan Mere z Jakobovo molitvijo (Literatura). Medtem ko je žirija za nagrado kresnik (v sestavi dr. Matevž Kos, predsednik, Vanesa Matajc, Sandra Baumgartner, Jaroslav Skrušny in Matej Bogataj) pozno zvečer še zadnjič zasedala v sobani ljubljanskega gradu, so obiskovalci prireditve spremljali predstavo Ime rože v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Kresnika je v imenu Lojzeta Kovačiča prevzela njegova vdova Biba Kovačič. Zmagovalec Lojze Kovačič seje rodil leta 1928 v Baslu v Švici in umrl letos. le eden najboljših slovenskih pisateljev 20. stoletja, ki pa se je posvečal tudi delu z mladimi v Pionirskem domu, 10 let Radia Ognjišče 24. srečanje Prijateljev Radia Ognjišče Dolenjske Toplice, 18. julij Ob lih bo sv. maša, po njej prijateljsko srečanje na "JASI" z ansamblom Storžič. Srečajmo se! http://radio.ognjisce.si lutkarstvu in književnemu mentor- teljskem izražanju. Kovačič je bil pr-stvu ter se uveljavil še kot mladinski vi, ki je leta 1991 prejel nagrado kres-pisatelj. Kot pisec je izšel iz socialnega nik za delo Kristalni čas, nominiran realizma, a vanj že na začetku vnesel pa je bil tudi 1993 za roman Vzem- Prvič leta 1991 Nagrado kresnik za najboljši roman leta so prvič podelili leta 1991. Nagradi je dal ime pisatelj Vlado Zabot. Kresnika sije izposodil pri poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo tedaj, ko je imelo sonce največjo moč, to pa je ob kresu. nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz na pol proletarskega okolja skozi optiko njegove psihološko-biološko opredeljene notranjosti in ne skozi družbene konflikte; z vse večjim ponotranjanjem svojih likov se je pozneje približal modernistični prozi psihologizma in absurda. Njegove pripovedi so v veliki meri avtobiografske, zlasti mladostne izkušnje so mu bile neizčrpen vir nuje po pisa- ljohod. Njegova najpomembnejša dela so Deček in smrt (1968), Sporočila vspanju-Resničnost (1972), Pet fragmentov (1981), Prišleki HII (1984-85) in seveda Otroške stvari (2003). Otroške stvari so literarno okrutno ostra igra s "stvarmi spomina", nov poskus odstiranja skrivnosti koordinat nekega življenja in govorjenja oziroma pisanja o svetu, času in ljudeh, predvsem in najbolj pa o sebi. B. K. Na ljubljanskem gradu so 23. junija, na kresno noč, nekaj pred polnočjo razglasili dobitnika kresnika za najboljši roman minulega leta. Ugledno domačo literarno nagrado si je za roman Otroške stvari posmrtno prislužil Lojze Kovačič. Protokol za nagrado kresnik že dolga leta teče po ustaljenem vrstnem redu: poprejšnje nominacije, zaklepanje žirije v osamo vse do razglasitve in obrednega zmagovalčevega prižiganja kresnega plamena. Tokrat je 3 Naš čas. doo. Kidričeva 2a. Velenje 1 tet, 03/ 897 50 03. fa* 03/ 5869 263 © Demokracija • 28/2004 Odiseja človeštva Založba Učila Pred okoli 60.000 leti je človek, v vseh pogledih enak nam, hodil po afriški savani. Vsak današnji prebivalec Zemlje je njegov potomec. Kako je postal oče vseh nas-resnični "Adam"? Kaj se je zgodilo potomcem drugih "Adamov"? In od kod silna raznolikost velikosti, oblik, tipov in ras, če imamo vsi enega samega prednika? Spencer Wells v knjigi Odiseja človeštva prikaže razvoj naših prednikov, ki se skriva v genskem kodu, in razkriva, Spencer Wells Odiseja človeštva Genetsko potovanio človeka od začetkov do danas - di dinarske in panonske pokrajine (Snežnik, Poljanska in Žirovska kotlina, Mirnska dolina in Kozjansko). Književne študije Založba Gyrus V prvem, obsežnejšem delu knjige Književne študije je zbranih 23 li-terarnozgodovinskih razprav in esejev o slovenski književnosti od njenih začetkov do naše sodobnosti, ki jih je napisal in v različnih revijah in zbornikih objavil literarni zgodovinar dr. Boris Paternu. Med njimi so: Geneza slovenske književnosti, Francoska revolucija in slovenska literatura, Sonet in konstituiranje slovenske poezije, Črtomirova spreobrnitev, Prvi slovenski roman, Kersnikove kmetske slike in J ara gospoda, Ivan Cankar in slovenska literarna tradicija, Cerkev in poezija, Problem smrti v sodobni slo-venskiknjiževnosti, Vprašanje Kocbekove vere v jezik, Kavčičev roman o minevanju. V drugem, krajšem delu SOCIOLOGIJA PRAVA kako je skokovit razvoj populacijske genetike omogočil zgraditi družinsko drevo človeštva in poiskati odgovor na vprašanje, kje so živeli naši predniki. S pomočjo moškega kromosoma Y je mogoče slediti širjenju človeštva iz Afrike v Evrazijo. Gorske verige razcepijo populacije na polovico in ustvarijo različne rasne značilnosti. Vsa genska raznovrstnost Indijancev izhaja le iz desetih posameznikov... Ekskurzije po Sloveniji Založba ZRC V knjigi Slovenija, izšla je v zbirki Vodniki Ljubljanskega geografskega društva, zbrani prispevki v sliki in besedi podajajo bistvene prostorske značilnosti nekaterih pokrajin, ki so jih obiskali udeleženci strokovnih ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva. Zaradi specifičnih tematik je poudarek na alpskih območjih (Triglavski ledenik, planina Konjščica, Log pod Mangartom), zastopane pa so tu- pa so štirje prispevki, ki sodijo na področje literarne teorije in zadevajo temeljna vprašanja literarne vede. Sociologija prava Cankarjeva založba Sociologija prava kot znanstvena disciplina preučuje družbene izvore in družbene učinke pravnih norm. Zato je na to problemsko polje usmerjena tudi knjiga Sociologija prava, ki jo je napisal Albin Igličar, izšla pa je v zbirki Pravna obzorja in je pravzaprav prvo sistematično delo s tega področja v slovenskem pros- toru. V njej je prikazan najprej predmet te znanosti, v nadaljevanju pa so pojasnjeni njen nastanek, razvoj in glavni metodični pristopi. Sledi analitičen oris temeljnih spoznanj klasikov sociologije prava (Ehrlich, Weber, Gurvitch, Luhmann) s poudarkom na njihovem pomenu za sedanjo dobo. V nadaljevanju je izpostavljeno razmerje med gospodarstvom in pravno sfero. Z zornega kota odnosa med družbo in pravom so razčlenjeni še vplivi politike in interesov na pravni sistem, prav tako pa je velika pozornost namenjena delovanju pravnih ustanov in njihovi demokratizaciji. V zadnji del knjige so uvrščena poglavja o soodvisnosti družbene in pravne dinamike ter spoznanja o pravni kulturi in pravni socializaciji. Taizejski spevi Mohorjeva družba Celje Radujtesejepo Pridi, Lučie druga zgoščenka taizejskih spevov. Na njej je 17 pesmi meditative glasbe, znane kot taizejska oblika pete molitve. Med mladimi zelo priljubljeno središče Taize v Franciji je leta 1940 ustanovil brat Roger. Konec 50. let se je vTaize začelo odpravljati čedalje več mladih, že kmalu tudi Slovenci. Tam se udeležujejo molitev bratske skupnosti, skupaj iščejo izvire vere in se pripravljajo, da si bodo prizadevali za mir in spravo v domačih okoljih. V Ta-izeju so razvili peto molitev, ki je danes razširjena po vsem svetu. Taizejski spevi se v številnih slovenskih župnijah vključujejo v liturgijo, ustvarjajo primerno okolje za poglobljenost duhovnih vaj, mladi jih prepevajo na različnih srečanjih. Zgoščenki je dodana 166 strani obsegajoča publika- recenzije cija Spevi in molitve iz Taizeja, ki prinaša izčrpno informacijo. Povest o Otziju Založništvo Jutro Ko so leta 1991 na tirolskem ledeniku odkrili truplo moža izpred 5300 let, je to bila prvovrstna senzacija. Takoj je po kraju najdbe dobil ljubkovalno ime Otzi. Medtem so najdbo temeljito raziskali, saj kot le maloka-tera druga najdba omogoča vpogled v našo daljno preteklost. Otzi je navdušil tudi ljubitelje venetske teorije. Petr Jandaček in Jožica Mam Gerden, prvi živi v ZDA, druga v Avstraliji, sta o "ledenem" možu napisala povest za mlade bralce Potovanje skozi čas. Latinski reki Mladinska knjiga Založba Knjiga Latinski reki in pregovori je namenjena vsem ljubiteljem antičnih in srednjeveških modrosti, rekov in pregovorov. 1.800 jih je po abecednem redu najprej navedenih v latinskem izvirniku, temu sledi izgovor, nato pa še prevod in razlaga morebitnega smiselnega oziroma prenesenega pomena. Zato bodo izreki LATINSKI REKI IN PREGOVORI l8oo VEČNIH MODROSTI 4HNI zanimivi in uporabni tudi za tiste, ki se latinščine niso učili ali pa je njihovo znanje tega jezika že nekoliko zarjavelo. Knjiga je namenjena predvsem razumevanju rekov, na katere pogosto naletimo v izvirniku, tematsko slovensko kazalo, ki je pridano na koncu, pa omogoča hitro iskanje latinskega izreka, ki ga potrebujemo v nekem kontekstu ali situaciji. I. Z. Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 O zgodovina V četrtem nadstropju današne Name, pred šestdesetimi leti Batove palače, je bila javka DOS - Jugoslavanske vojske v domovini (zadnja štiri okna desno) in tam so gestapovci aretirali njene pripadnike. Izdal jih je agent Ozne, vrinjen v četrti oddelek gestapa za Ljubljano, Marjan Dolinšek. Demokracija • 28/2004 Pred tedni je svet praznoval 60. obletnico izkrcanja v Normandiji. Toliko svetovnih voditeljev se tam ne bo več zbralo. Tudi prva navzočnost ruskega predsednika in nem- škega kanclerja sta dala slovesnosti drugačen prizvok, kot ga je imela 50. obletnica Največ je o tem poročala država gostiteljica. Francozi so seveda tudi poudarili svoj razmeroma mali delež, ki ga je imelo odporniško gibanje pri izkrcanju. V mesecih pričakovanj je šlo za delovanje "nizke intenzivnosti", ki je obsegalo predvsem obveščevalno dejavnost. Na različne načine, mnogokrat nadvse izvirno, so civilisti popisovali premike enot, vrste obrambnih priprav in vse podrobnosti, ki bi ob morebitnem izkrcanju bili pomembni podatki za zaveznike. Ob samem izkrcanju pa je nastopil čas za sabotaže. Državna obveščevalna služba Pri nas je s podobnimi nalogami delovala Državna obveščevalna služba (DOS) Jugoslovanske vojske v domovini. Že jeseni 1941 je namreč Dušan Pleničar, imenovan Brat-ko, dobil nalogo, da ustanovi obveščevalno službo slovenske komande Jugoslovanske vojske v domovini. Zveza, ki jo je ta kmalu vzpostavila z angleško obveščevalno službo (Inteligence Service), je potekala prek inž. Janka Mačkovška v Ljubljani do Valentina Misleja v Bernu. Idejna voditelja tega gibanja sta bila prof. Anton Krošelj, redni profesor na Trgovski akademiji v Ljubljani, in prof. Anton Oven, ki je poučeval na bežigrajski gimnaziji. Organizacija je bila konspirativno in piramidno sestavljena; posameznik je poznal le nekaj članov, navadno še te le po ilegalnem imenu. Pri delu je šlo v glavnem za zbiranje informacij o sovražnih enotah, njihovih premikih, številčnosti, oborožitvi kakor tudi za propagan- dno delo, tisk in njegovo razpečevanje. V Ljubljani sta namreč delovali dve ilegalni tiskarni. Kakor so Francozi pričakovali izkrcanje v svoji okupirani državi, tako so člani DOS upali na prihod zaveznikov v Istro. Toda edini prihod zahodnih zaveznikov so bili piloti sestreljenih letal. Za vsaj enega je potrjeno, da so ga Bratkovi sodelavci s ponarejenimi dokumenti spravili na varno. Nemci so po kapitulaciji Italije varnost-no-policijske naloge razdelili med več referatov. Gestapo je predstavljal IV. oddelek. Ta je imel posebne pododdelke; eden izmed njih se je ukvarjal z OF, eden z "nacionalističnim gibanjem upora", kamor je spadala tudi DOS. Zavezniško izkrcanje seje zgodilo daleč od Slovenije, tako da obveščevalna dejavnost DOS ni mogla plodovito unovčiti zbranih podatkov. Morda je prav zaradi izkrcanja okupator sklenil, da pobere sad uspešnega protiobveščevalnega spremljanja DOS. Danes znani dokumenti pričajo, da je bil morda ključna oseba izdaje sodelavec OF, ki je delal tudi za gestapo. Taka poteza je bila v skladu s celotnim delovanjem OF; že septembra 1941 je tretje zasedanje ple-numa OF objavilo, da bo vsak, ki bo organiziral ali deloval pri katerikoli organizaciji zunaj OF, veljal za izdajalca in bo kaznovan s smrtjo. Aretirani na Vidov dan 1944 Črn dan za DOS je postal Vidov dan, 28. junij 1944. Tega dne so se najvidnejši člani zbrali v stanovanju v Batovi palači (poslopje današnje Name v središču Ljubljane), kjer so tega zgodovinskega dogodka. Janko Mačkovšek je pripadal predvojni liberalni stranki (JNS). V času okupacije je skrbel za stike z anglo-ame-riško obveščevalno službo. Julija 1944 ga je aretiral gestapo. v začetku leta 1945 je umrl v Dachauu. Anton Oven je bil idejni vodja nacionalne mladine, imenovane Mrtva straža. Leta 1941 seje pred gestapom umaknil v Belo krajino, kjer ga je Vos po nalogu Zdenke Kidrič poleti 1942 na grozovit način likvidirala. zgodovina + www.raplus.com Nemški dokument o aretacijah v Batovi palači leta 1944 čija že zelo potrebovala dodatno delovno silo, zato je bila večina na prisilnem delu v industrijskih obratih ob teh taboriščih. Stalno pa je nad njimi visela grožnja, da bodo prestavljeni v uničevalni del taborišča ali ustreljeni zaradi večjega prekrška. Januar 1945 je zaradi bližanja Rusov za nekatere prinesel premestitev. Zelo spretna je bila pri tem skupina Slovencev v Auschwitzu, ki si je ponaredila potni nalog in sama sebe poslala z vlakom na Jesenice. Nekateri so se po pobegu sami prebili proti domu, druge je doletela smrt ob selitvi ali v samem taborišču. Po "osvoboditvi" znova zaprti Skupina, ki je prispela na Jesenice, je bila spet ujeta in tokrat poslana na prisilno delo k lokalnim "arij-skim" družinam za hišno pomoč. Svoboda, ki je maja 1945 napočila po skoraj šestih letih evropske morije, pa jim je prinesla novo ujetništvo. Proti okupatorju se niso bojevali na pravi strani, zato so nekateri odsedeli od pol leta do treh let še po vojni. Usoda se je tako poigrala, da so nekateri prišli celo v iste celice, kjer jih je imel prej zaprte gestapo. Člani DOS so dosegli le polovično priznanje. Taboriščna leta jim država Slovenija priznava, njihov patriotizem pa v nasprotju s francoskimi vrstniki ni vreden počenega groša. Toda tudi prvo ni šlo brez zapletov. Tako je še leta 2000 upravni organ s temi besedami odgovoril eni izmed članic, kije po aretaciji na Vidov dan pol leta preživela tudi v taborišču. Njena vloga za pridobitev statusa je dobila naslednji odgovor: "Obveščevalna služba plave garde, kije posredno delala tudi za Britance, se je imenovala Državna obveščevalna služba. Nemške oblasti so leta 1944 več njenih pripadnikov zaprle... Na podlagi izjav stranke same in izjav prič je mogoče sklepati, da so bili imenovani vključeni v idejno nasprotujočo formacijo, ki se je borila za dosego drugačnih političnih ciljev in zahtevanega obdobja, prebitega v zaporu in taborišču, ni mogoče šteti kot podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja v smislu 2. čl. zakona o žrtvah vojnega nasilja." Na vnovično zahtevo nekdanje taboriščnice, ki se je v pritožbi dobesedno vprašala, ali je bila v taborišče poslana na počitnice, ji je država navsezadnje priznala status. Še vedno prezrti Tako do danes ostaja upor proti okupatorju zunaj OF prezrt. Redki udeleženci, kolikor jih še živi, pa so že skoraj vsi dopolnili 80 let. Ne bi se prvič zgodilo, da bi oblast posmrtno delila priznanja prepozno spoznanim rodoljubom, kar so člani DOS nedvomno bili. Mag. Tine Golež —■IUI ilFf'Sw,• ------.BÖdae» ia'iiauae Bata nur diel-.,— ............in der äi-Veit Saderte sich aie!:;», würfen' weiter dielHachriehtenbl&tte'r geschrieben. - In dar Kanzlei verkehrten mir GluäiS, Florian Olga, Petrii Slavko (Mann der Florian), Ittdwiger, GasparlS Haila One 3 e i f e r "t. Oeber letztgenannten fahre ich an, daaa er der beste Freund Ton Plenidar war und Beines Viesens als Nachrichte sann arbeitete. Oeber Verbindungen Innerhalb der tandwehr befragt gebe ich an, dass diesbezüglich nur Plenidar Kenntnis hatte. Der Zweck der ganzen Bewegung war die Bai denbeköapfting und gleichzeitig die Grundlagen fUr ein zukünftiges Jugoslawien unter Fühlung des König Peter, zu aidiaffen. Bezüglich der Propaganda kenn ich keine prominenten Per »Ähnlichkeiten namhaft Hachen, da Ich dieshezOglich keinen £in= blick hatte und dies streng geheim gehalten wurde. Ich weis nur Von meinea'Bruder Boris, der hei der Propaganda mitarbeitete. E hatte den Becknamen "Jane*/*. ' Vogen meiner Stern befragt gebe ich an, dass sie sich in politischer Einsicht nicht betätigt haben. Von mir dachten sie, dass ich hei der slov. Geheimpolizei beschäftigt aei. Von der Tätigkeit meines Brudero.dsrfter. aie etwas verautet.babe doch war ihnen Beatimmtes mit Sicherheit nicht bekannt. Sonst kann! ich keine .Indien machen. Ich versichere, daaa seine'J ' h«it entsprechen und ich wiaaentll ' jih že čakali Nemci. Prihajali so posamično in padali drug za drugim v roke gestapa. Namesto da bi bili slišali nekaj spodbudnih besed majorja Glušiča in Vujoševiča, ki sta ob prazniku Kraljevine Jugoslavije želela govoriti o pomembnosti organizacije in dati zagon novim podvigom, je 22 domoljubov z omenjenima vred bilo zvečer že v zaporu gestapa. Nekaj drugih članov, ki niso bili povabljeni v Batovo palačo, pa so aretirali še ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah na njihovih domovih. Zapornikov niso vseh fizično mučili. Nikakor pa nihče ni privolil v sodelovanje in s tem izpustitev iz zapora, čeprav ne moremo trditi, da ni nihče ničesar povedal zasliševalcem. Pri tem so imeli pravzaprav srečo. Iz celice sta dva zapornika videla čez Mildošičevo cesto znane osebe v sobi ob oknu sosednje stavbe. S kričanjem sta jih opozorila, kje sta. Sodelavci v poslopju na drugi strani ceste so se umaknili v notranjost sobe in z rokami so jima signalizirali, da je Bratko na svobodi, arhiv pa rešen. Nemudoma sta prek stene zapora to sporočila drugim v sosednjo celico. Bilo je pravo olajšanje, saj so se vsi lahko izgovarjali (predvsem major Glušič), daje najpomembnejše stvari vedel le Bratko. Po treh mesecih zapora so jih odpeljali v taborišča Auschwitz, Dachau in Ravesbriick. Tedaj je Nem- RAPIO Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 ^^ "Posebno važnost posvetite koncentričnim napadom na belo gardo. Tej svojati je potrebno dati na znanje, da partizani uničujoče bijejo. Treba jim je uliti strah pred partizani. To je osnovno. Zato stremite za tem, da udarjate koncentrično v večini primerov. Udarec po beli gardi je sedaj prva in najvažnejša naša naloga. Kolikor je trenutno mogoče izvrševati ločene napade na belo gardo, ne da bi istočasno prišli v spopad z Italijani, potem je takim napadom na belo gardo treba dati prednost pred Italijani." '.'Psom pasjo smrt" 9. septembra 1942 je Kardelj s skupino sodelavcev in s spremstvom prispel na Podlipoglav. Nastanil seje v podzemnem bunkerju v gozdu pod Cešnjicami. 14. septembra sta Kardelj in Leskošek, prvi v imenu političnega komisarja, drugi kot komandant partizanske vojske, poslala navodila z naslovom Vsem komandirjem, komandantom in politkomisar-jem slovenskih partizanskih čet: "Ro-varjenje belogardistično-mihailovi-čevskih banditov se je sicer pod zaščito okupatorskega orožja okrepilo, vendar njihov teror vsepovsod izziva sovražno reakcijo slovenskega ljudstva /seveda gre za pretiravanje in demagogijo, da bi spodbudila sovraštvo pri partizanih, op. I. Z./. Potrebni so samo prvi udarci naših partizanskih čet in belogardistično drhal bo kmalu minila volja terorizirati slovensko ljudstvo. /.../ bela garda je danes bolj izolirana od slovenskih ljudskih množic in bolj razkrinkana, kakor je bila kdaj koli poprej. /Uničiti bo treba okupatorje/, a z njimi vred tudi vso tisto domačo belogardistično drhal, ki nosi glavno odgovornost za divjanje okupatorjev na naših deh. /.../ Psom pasjo smrt. Dolžnost ubijanja Neusmiljen boj beli gardi! Potrebno je takoj pristopiti k oboroženi likvidaciji vseh oboroženih belo-gardističnih taborišč in gnezd. Vsi komandirji in komandanti ter po-litkomisarji imajo pravico in dolžnost s smrtno kaznijo kaznovati vse tiste belogardiste, ki bi na prvi poziv ne oddali orožja, zlasti pa tiste, ki bi dajali oborožen odpor partizanski vojski. V kali je treba zadušiti tudi denunciantstvo in belogardistično stražarjenje po vaseh z italijanskim orožjem. Vendar pa je treba paziti, da se glede tega v nobenem primeru ne pretirava, zlasti tam, kjer gre za zaslepljene ljudi, ki dajejo garancije, da v bodoče ne bodo več postali orodje bele garde." 14. septembra sta Kardelj in Leskošek pisala CK KPS oziroma Borisu Kidriču in Ivanu Mačku. V pismu napovedujeta: "Jutri bomo napisali nekaj dokumentov IOOF: 1. proglas na slovenski narod, 2. dekret o najstrožjih kaznih za belogardiste in njihove pomočnike. /.../ To se nam zdi potrebno, da udarimo v silno gonjo, ki jo belogardistični pi-suni sedaj delajo po vsem legalnem in 'ilegalnem' časopisju in letakih. /.../ Naša ljubljanska Varnostna je likvidirala ljubljanskega komandanta bele garde Fortunata Majdi-ča, upravitelja Rokodelskega doma /25. avgusta 1942, op. I. Ž./." 17. septembra 1942 je Kardelj pisal Zdenki Kidrič: "Sedaj je glavno: razbijati belo gardo tako politično, kakor 'fizično'. Likvidirajte, kjerkoli in kakorkoli morete vse tiste, za katere lahko pred javnostjo pokažete, : revolucija o Demokracija • 28/2004 revolucija da so izzivači državljanske vojne v korist Italijanov. Na to formulacijo te opozarjam! Danes naziv 'belogardist' ni več tisto, kar je bil nekdaj, ko si že s samim tem imenom človeka likvidiral. Treba je dokazati, da bela garda izziva državljansko vojno v korist okupatorja (in to danes ni težko) in kot take likvidirati posamezne pripadnike te tolpe." "Partizani uničujoče bijejo" 18. septembra 1942 sta Kardelj in Leskošek v imenu glavnega partizanskega štaba pisala štabu III. grupe odredov: "Posebno važnost posvetite koncentričnim napadom na belo gardo. Tej svojati je potrebno dati na znanje, da partizani uničujoče bijejo. Treba jim je uliti strah pred partizani. To je osnovno. Zato stremite za tem, da udarjate koncentrično v večini primerov. Udarec po beli gardi je sedaj prva in najvažnejša naša naloga. Kolikor je trenutno mogoče izvrševati ločene napade na belo gardo, ne da bi istočasno prišli v spopad z Italijani, potem je takim napadom na belo gardo treba dati prednost pred Italijani. Važno je za nas to iz več razlogov: 1. da v kali zadušimo razvoj državljanske vojne, 2. da relativno zlahka pridemo do orožja, 3. da v bodoče preprečimo Italijanom, da bi oboroževali našo belo gardo, kar bodo prav gotovo prenehali, kakor hitro bodo prišli do spoznanja, da be-logardistično orožje prihaja v naše roke. Posebno vprašanje je taktika v razbijanju bele garde. Če jo hočemo res temeljito razbiti, je treba kombinirati največjo ostrost s primernim popuščanjem tam, kjer lahko to politično koristi. Treba je vliti beli gardi strah, zaslepljencem in tistim, ki so iz strahopetnosti vzeli orožje v roke, pa je trebč pokazati, da znamo mi tudi popuščati, če se pravočasno vdajo in pokesajo. Treba je vselej gledati po njihovi socijalni pripadnosti. Kulake postreljajte brez vseh vprašanj. Če je dokazana belogar-distična delavnost. Majhnim kmetom pokažite na to, kakšno vlogo vrše, in potem postopati z njimi pač po utisu in jih tudi izpuščati. Ni treba v nobenem primeru, da bi zapeljani kmet mogel priti do prepriča- nja, da partizani vse pobijejo, ker se bo šele zakrknil. Partizanska oblast naj ne izgleda kot nekaka strahovlada. Postopajte torej z največjo gib-kostjo. Zlasti pa preprečite požiganje vasi in hiš. Mi ne smemo uporabljati istih metod kot okupatorji, kajti mi — ko požigamo — požiga-mo svojo lastno ljudsko imovino. Treba je zapleniti vse, kar se da. Po-žgati pa samo v najtežjih primerih, tedaj, ko je to potrebno zaradi zastrašujočega primera. Vendar, kakor smo dejali, treba je po možnosti čim bolj izbegavati take primere. Zlasti pa to velja za požige celih vasi, kakor je bil n. pr. požig Št. Jošta s strani Dolomitskega odreda, Bokale, Lesnega Brda itd. Vsi ti požigi so popolnoma napačni in je treba štab DO /Dolomitskega odreda/ pošteno prijeti za te škodljive nepravilnosti. Izgleda, daje tam glavni krivec namestnik politkomisarja, ki uganja tam vsemogoče svinjarije. Treba je raziskati in ga — če se pokaže, da je vse to njegova iniciativa — nemudoma odstaviti. Belogardistične vasi po pravilu za nas ne smejo obstojati. Če je neka vas belogardistična, potem je to dokaz pomanjkljivega našega političnega dela. /.../ Izredno pazite na odnos partizanov do ljudstva. Eksemplarično kaznujte vsako nasilje s strani partizanov. Opozarjamo vas na naslednja 2 primera: 1. dobili smo pritožbe z več strani na sektorju, kjer se nahajamo, da sem prihajajo v patrolo trije bratje, partizani 3. č. II. bat. Krim./skega/ o. /dreda/, Arti, Matiček in Stane, ki tu izsiljujejo denar, zlate ure, groze terenskim delavcem, ki protestirajo, da jih bodo ubili, češ, da je Arti že nekega terenskega ubil itd. Terenski prosijo, da se te patrole ne pošilja sem. Mi stvar raziskujemo, materijal vam bomo poslali. To trojico pa takoj primerno zastražite in ne pošiljajte jo okrog. 2. Neki Janželj, partizan I. č. I. bat. Krim. o., je tudi na tukajšnjem sektorju ob priliki neke preiskave zaplenil nekaj metrov blaga in ga kratko malo poslal svoji ženi. Ko je terenski protestiral, mu je grozil, da ga bo ubil. Raziščite ta primer. Ljudi je treba primerno kaznovati, v težjih primerih (prvi trije) tudi s smrtjo, a sodbo objaviti partizanom pred zborom." "Tolčemo povsod" Iz tega in še iz nekaterih drugih primerov bomo videli, da je Kardelj opozarjal na "napake" le tedaj, če je bil v neposredni bližini (kot v zadnjih dveh primerih) ali če je zanje po naključju slišal zaradi protestov (primer Tomanove sestre in svaka). Prav tako je opozarjal na nasilno ravnanje partizanov le v tistih primerih, ko bi jim to lahko škodovalo. Kljub opozorilom so z zločini nadaljevali. Poleg tega sta Kardelj in Leskošek v tem pismu dajala partizanskemu vodstvu navodila, naj dajo boju proti beli gardi prednost pred spopadi z Italijani. 19. septembra sta Kidrič in Maček v imenu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet poslala komandirjem, komandantom in politkomi-sarjem naredbo, v kateri sta med drugim zapisala: "Borbo proti beli gardi je treba vršiti tako, da belo gardo tolčemo povsod, kjer se pojavlja, hkrati pa organiziramo in izvedemo zlasti intenzivne napade na njena strateško in politično važna središča." 20. septembra 1942 je Kardelj kot član politbiroja CK KPJ pisal Vladi-miiju Popoviču, članu CK KPJ: "Uničenje bele garde smo sedaj določili kot osnovno nalogo. Že prehajamo v na-pad. Na nekoliko mestih jeb. g. že razbita in je zaplenjenega nekaj njenega orožja. Te dni je treba izvesti napad na enega izmed njihovih glavnih centrov. Nimam še podatkov, kako ta akcija poteka, vendar upam, da bo šlo z ozirom na to, da do sedaj b. g. nikjer ni mogla zadati našim večjih izgub, ki so se pokazale samo tam, kjer so šli skupaj z Italijani, ali v lovu na posamezne partizane in patrulje. Kot vojska ne veljajo veliko. Če bomo uspeli razbiti dva do tri njihove glavne centre, tedaj bo položaj v Sloveniji dokončno rešen v našo korist. Prebitek je tudi v tem, da smo mi ves čas predvidevali takšen razmah bele garde." Komunisti so bili takrat povsem obsedeni z "belo gardo", kar se vidi tudi iz naslednjega primera. Edvard Kardelj je v pismu Josipu Bro-zu Titu 20. septembra 1942 med drugim zapisal: "Za sedaj smo postavili uničenje bele garde za osnovno vojaško nalogo. Vemo, da je ne moremo popolnoma uničiti in je ne bomo, vendar je važno, da sedaj hitro zadamo tej bandi nekaj tako krepkih udarcev, da bo prenehala biti nevarna za ljudske množice." Uničujte jih do zadnjega 22. 9.1942 je Kardelj (kot član politbiroja CK KPJ) pisal partizanskemu vodstvu oziroma Kidriču in Mačku: "Bela garda je izredno šibka, tako po svojem številu, še bolj pa po svojih pozicijah v masah. Razbiti jo je mogoče z relativno majhnimi napori. Treba je samo pohiteti. Forsi-rajte akcije partizanov tako proti beli gardi kakor proti Italijanom." Edvard Kardelj je bil najtesnejši sodelavec Josipa Broza Tita. Drvar 1944 Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 O revolucija Isti dan sta Kardelj in Leskošek v imenu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet poslala Bojanu Pola-ku oziroma štabu III. grupe odredov slovenskih partizanskih čet obširna navodila za boj proti protirevoluci-onarnim vaškim stražam: "Smatramo, da je vaša akcija na belo gardo v osnovi uspešna, vendar ne taka, kakršne moramo mi v sedanjem trenutku vršiti. V primeru z rezultatom so naše izgube izredno velike. Res je sicer, da bodo v borbi z belo gardo naj -brže naše izgube spočetka znatne, vendar je treba gledati, da je rezultat naših akcij popolen . V bodoče j e tre-ba gledati predvsem na naslednje strani: 1. Napad izvršiti po predhodnih natančnih izsledovanjih položajev in stanju bele garde. Pri tem se morate zavedati, da je v boju z belo gardo naš glavni cilj: dobiti orožje in uničiti vodje. Število padlih belogardistov brez pridobljenega orožja je skoro brez posebne važnosti, kolikor ne gre za kolovodje. /.../ Treba je dostavljati v po beli gardi zaražene vasi čim več propagandistične literature. Sporočite kmetom, da jih bodo partizani pustili pri miru, če bodo pustili na cedilu svoje belogardistične voditelje. 3. Ustanavljajte posebne bombaške oddelke za napade na belogardistične bunkerje in jih poskušajte vselej pred napadom predhodno utihotapitivva-si. Bodite si na jasnem, da belogardisti ne bodo v stanju vzdržati vse noči isto intenzivno stražo in da se je čim bolj treba posluževati zvijače. Kolikor prihajate do prepričanja, da je mogoč frontalni napad na vas, potem se informirajte o voditeljih in jih počakajte na poljih itd. 4. Nepoboljšljive vasi obdajte z zasedami in polovite vse, ki prihajajo in odhajajo v vas, ter jih zaslišite in poskušajte pridobiti, a obenem onemogočite b. g./belogar-dističnim/ voditeljem zunanje kontakte. 5. Postavljajte zasede b. g. pat-rolam in jih uničujte do zadnjega, kolikor se ne predajo. 6. B. g. voditeljem zaplenite na poljih vse, kar se da, pa tudi ob napadih na vasi. Onemogočite jim obdelovanje polja. 7. Stremite za tem, da bodo vaši udarci uničujoči. 8. Zapeljane kmete izpuščajte, toda pri tem pazite, da se vam ne izmuznejo organizatorji. Zlasti pazite v tem ozi- ru pri prisilno mobiliziranih kmetih. Po naših informacijah iz Ljubljane so b./elo/ g./ardis-tični/ voditelji silno nezadovoljni z uspehom svoje mobilizacije, zato bodo pristopali nujno k prisilni mobilizaciji. Taka mobilizacija, ob pravilni naši politični akciji, lahko razbije celo akcijo b./ele/ g./arde/, ako bodo naši politični delavci pravilno delali in ako bodo naši politk dovolj intenzivno delali na razširjanju naše propagande. To je pot za pridobivanje orožja. Samo glejte, da bodo akcije izvedene z dovolj močnimi silami. Bijte belo gardo sektor za sektorjem, kajti njena največja slabost je pač v tem, da ne more združiti vseh kmetov v garde /.../. Pošljite nam v najkrajšem času poročilo o stanju na vašem sektorju, zlasti v pogledu akcije proti beli gardi." enotno vojsko, ki bi frontalno nastopala proti nam. Vsaj za enkrat ne! Če torej mi na posameznih sektorjih lahko realiziramo lokalno premoč, bomo lahko relativno hitro uničili njihove glavne centre. /.../ Kakor smo informirani, nastopajo nekateri ljudje iz Dol./omitskega/ o./dreda/ silno sek-taško, posebno nasproti ljudem krščansko socialne smeri. Udarite po njih krepko. Zdi se mi nujno, da od-pokličete namestnika politkomisar-ja, ki je baje najhujši sektaš, a po ostalih članih štaba je treba krepko udariti." Tri dni pred tem (19. sep- Josip Broz Tito in Edvard Kardelj: lepo oblečena nasmejana revolucionarja Prav tako 22. septembra je Kardelj pisal pismo slovenskim interni-rancem v Gonarsu, v katerem je med drugim zapisal: "Naši partizani pa krepko uničujejo belo gardo. V zadnjih bojih so razorožili že precej vasi in zaplenili mnogo orožja ter pobili znatno število belogardističnih kolo- tembra) je namreč Lidija Šentjurc pi- vodij. Sedaj divja pri nas prava držav-sala Kardelju: "Kot vse izgleda, naši ljanska vojna, kjer sodelujejo Italijani strahovito sektašijo proti kristjanom. Posebno Dolomitski o./dred/." Italijani le "gledavci" Svoje hujskaško pismo Polaku sta Kardelj in Leskošek končala: "Rekvirirajte in zaplenite belogardis- le kot napol aktivni gledavci. /.../ Od izida tega boja in teh dni je odvisna vsa bodočnost slovenskega naroda." 23. septembra 1942 sta Kardelj in Leskošek v imenu partizanskega glavnega štaba pisala štabu Gubčeve brigade: "Pospešite kar se da v naj-tom vse, do zadnjega lonca v hiši. večji meri akcije proti beli gardi. (Resničnim belogardistom namreč, /.../ če bomo sedaj v najkrajšem ča-ne zapeljanim kmetom!!)." su likvidirali osnovne centre bele "Sovražnik je bil trd" Politbiro 4. bataljona Krimskega odreda je 23. septembra napisal poročilo "o akciji proti belogardističnim vaškim stražam v okolici Begunj". Tam med drugim piše: "Tovariš Komandant poroča o napadu na /belogardiste v/ begunjskem okrožju. Napad na tem okrožju se je izvršil istočasno na pet vasi, in sicer: Dobec, Bezuljak, Begunje, Topol in Selšček. V borbi je /bil/ udeležen celotni Krimski odred in en bataljon Dolomitskega odreda, skupno preko 750 mož. 4. bataljon je potrošil preko deset tisoč nabojev. Plena v vojaškem materialu ni bilo, pač pa je bilo zaplenjeno nekaj živil. Smrtnih žrtev ni bilo nobenih, eden je bil teže ranjen. Nastop v akcijo se je izvršil pravilno. Akcija se je izvršila primerno duhu in sposobnosti moštva. Borba je trajala od enajste zvečer do četrte ure zj ut-raj /na 19. september/. Odstop od akcije se je izvršil v delnem neredu. Belogardistična akcija se je v Begunjah in okoliških vaseh razvila do take mere, da je ni bilo mogoče likvidirati na miren političen način, temveč je bila potrebna vojaška akcija v večjem obsegu. Sovražnik je bil trd in zagrizen. Nikjer ni hotel položiti orožja brez boja. Že to dejstvo samo dokazuje, da so se belogardisti v tem okolišu močno razvili. /.../ Naša akcija ni uspela tako kakor je bilo potrebno, ker pač nismo imeli za tako akcijo primernega orožja. Potrebno bi bilo tudi težko orožje, imeli pa smo samo puške in mitraljeze ter nekaj ročnih bomb. Poleg teh tehničnih nedostat-kov pa je manjkala moštvu tudi vsaka strokovna izobrazba za poulično borbo. Vendar lahko pričakujemo, da se bo moštvo tekom večkratnih nastopov toliko izvežbalo, da bo tudi te vrste borba postala učinkovito sredstvo v boju proti beli gardi." Nadaljevanje prihodnjič Ivo Žajdela o Demokracija • 28/2004 mejniki j..... KB I : J t" $ HHks i ¿mu JOŽE HLEBŠ Usodna misel Od »cogita« Renéja Descartesa do nihilizma Martina Heideggerja * Usodna misel V zbirki Claritas je Študentska založba izdala knjigo Jožeta Hlebša Usodna misel. Usodna misel je misel Nietzscheja in Heideggeija, ki ju Hlebš kritizira s stališča krščanskega realizma. Slovenski avtorji so bili obema slavnima možema, o katerih so doslej pisali na podlagi temeljitega študija njunih besedil, bolj ali manj naklonjeni: od nedvomne sodbe, daje Heidegger največji ali najverodostojnejši mislec 20. stoletja (Hribar, Urbančič, Komel), do piscev krščanskega izvora, ki so bili do Heideggeije-ve misli sicer kritični, vendar so v njej v celoti gledano videli vendarle pozitiven filozofski fenomen in so poskušali iz nje v svoje mišljenje vsrkati tisto, kar je dobro (Stres, Kocijančič, Klun). Prav gotovo pa nihče od njih ni te misli tako radikalno zavračal kot avtor pričujoče knjige. S tem smo zadeli na morda najpomembnejšo značilnost Usodne misli: To je prva knjiga v slovenščini, katere pisec je s skrbnostjo in celostno preučil opus avtoija Zaratustre in pisca Biti in časa in ki misel obeh, njegova pozornost je v največji meri namenjena Heideggerju, korenito zavrača. Delo prinaša mnogo podatkov in celo podrobnosti, ki bi jih v nenemških besedilih zaman iskali. Pisana je urejeno, vendar pa iz nje diha osebnost avtorja, tako da njeno branje ohranja bralca v vznemirjenosti, ki se proti koncu knjige stopnjuje, gotovo pa tudi zaradi tematike. Istra v Trstu Znanstvenoraziskovalno središče iz Kopra je v zbirki Annales izdalo knjigo zgodovinarja Sandjja Volka Istra v Trstu. Delo, ki nosi podnaslov Naselitev istrskih in dalmatinskih ezulov in nacionalna bonifikacija na Tržaškem 1945—1966, je avtorjevo že drugo večje delo, s katerim posega vtematiko t. i.eksodusaizIstrepodrugi svetovni vojni. To dogajanje je eno tistih, ki še vedno obremenjujejo odnose med Slovenci in Italijani. Z območja, ki ga je Sloveniji prisodil Londonski memorandum, se je v povojnem obdobju odselilo 27.810 oseb, med njimi vsaj 3.000 Slovencev. Problematika ezulov zato bolj sodi v okvir hrvaško-italijanskih odnosov, saj se je z ozemlja današnje Hrvaške po vojni izselilo med 150.000 in 200.000 ljudi. Ti preseljenci so se večinoma naselili na območju med Trstom in Tržičem. Avtor je zato v tej obsežni zgodovinski študiji ugotovil, da z begunci niso le "nacionalno me-liorirali" tržaške okolice in vseh slovenskih vasi ob prometnih zvezah med Trstom in Tržičem, z njimi so tudi "okrepili italijanstvo" v nevarnih slo-vensko-delavsko označenih četrtih in mestnih obrobjih. Slovenci so tako postali manjšina tudi tam, kjer so bili prej ogromna večina. Za postavitvijo begunskih naselij pa so "prispevali" veliko svoje zemlje - edinega kapitala, ki jim ga fašizem ni mogel odvzeti. Demokratični Italiji je torej uspelo to, kar ni uspelo fašistični: "nacionalno meliorirati" Trst in okolico. Končna rešitev je bil "normaliziranje" Italiji nikoli preveč naklonjenega mesta. Drevesne vrste na Slovenskem Sahdi VOLK ISTRA vTRSTU NASELITEV ISTRSKO). IN DALMATINSKIH Nfll PgOFUSHI g Roher! Brus DREVgSNEJfRSTE NA SLWÍBKSM m % 0- m £ M " % % V knjigi Drevesne vrste na Slovenskem je Robert Brus s samostojnimi monografijami izčrpno in celovito predstavil 186 drevesnih vrst (s krajšimi opisi pa je predstavljenih več kot 200 redkejših drevesnih vrst). Med njimi je poleg vseh naših 71 samoniklih drevesnih vrst, ki so večinoma sestavni del gozdnih združb, tudi 115 tujih, od drugod prinesenih drevesnih vrst, ki jih v Sloveniji najpogosteje srečujemo bodisi v gozdnih nasadih ali podivjane v naravnem okolju. Nekatere med njimi so pri nas že zelo dolgo, da so se že povsem udomačile, druge so k nam prinesli šele pred desetletji, tako da jih še vedno lahko štejemo med redkosti. Za popolnejši pregled so v knjigi predstavljene tudi vse pomembnejše sadne drevesne vrste, na katere v dendrološki literaturi sicer pogosto pozabimo. Drevesne vrste so predstavljene z natančnimi morfološkimi opisi in podrobnejšimi podatki o cvetenju, razmnoževanju, razširjenosti, ekofizioloških lastnostih, uporabnosti, izjemnih primerkih in sistematski pripadnosti drevesnih vrst. Poleg opisov in splošnih predstavitev je pri vsaki vrsti upoštevano tudi najnovejše znanje o njeni razširjenosti v Sloveniji, prav tako je predstavljena vloga vrste v okolju in potencialni negativni vplivi ob njenem nenadzorovanem vnašanju v naravno okolje. V pomoč pri prepoznavanju drevesnih vrst je več kot 550 barvnih fotografij, dodanih je tudi 144 zemljevidov naravne razširjenosti drevesnih vrst. Maribor skozi čas II. Studia histórica Slovenica, izdaja jo Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, tudi v tretjem letniku prinaša bogato bero. V številki 1 je objavljenih osem prispevkov, vendar so vsi v nemškem ali angleškem jeziku z žal le kratkimi slovenskimi povzetki. Številka 2-3 je posvečena Mariboru in prinaša deset prispevkov: Prispevek k zgodovinopisju na slovenskem Štajerskem do 1941 (Viktor Vrbnjak), Maribor, mesto prvih ustvarjalnih začetkov Huga Wolfa (Manica Špendal), Mariborčan Marijan Pittreich, opat cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu (1745—1771) avtorja Jožeta Mlinarica, Narodnopolitične razmere v Mariboru v času marčne revolucije in neoabsolutizma Janeza Cvirna, Moška kaznilnica v Mariboru od ustanovitve 1886 do osvoboditve Franceta Filipiča, Patogra-fija Huga Wolfa Viljema Brumca, Mmiborski stenograf Anton Rudolf Legat Mateje Matjašič Friš, Športno življenje v Mariboru do 1. svetovne vojne Roberta Obrula, Oris zgodovine Maribora vprvem desetletju po drugi svetovni vojni Boža Repeta, Športna društva v Mariboru od konca druge svetovne vojne do leta 1991 Aleša Tihca. I. Ž. misloricft S lovenica Maribor slftlzijčas 11 s '4l le' A /-jlg) tu,diu Jiiwtcrieit U»11r \ /J3 / / / // Demokracija • Četrtek. 8. julija 2004 7.05 Dragonball Z, risana serija 7.30 Beyblade, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 123. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 67. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 62. dela španske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 145. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 146. del brazilske nad. 15.55 Moja Sofija, 63. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 68. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 124. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 jack in Sarah, angleški film 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 22.55 Pravi seks v pravem mestu, 2. del ameriške dokumentarne serije 23.50 XXL premiere 23.55 Seks v mestu, 4. sezona, 14. del ameriške nanizanke 0.35 24UR, ponovitev 1,35 Nočna panorama TevePika BE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, slovenska kuhinja takšna in drugačna, pon 11.00 Koncert ansambla Magazin 11.45 Koncert Tereze Kesovije 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Z glavo na zabavo, pon 13.15 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 16,30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 18.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 Iskanje korenin, prvič 21.00 Melodije morja in sonca, polfinale, živo 23.00 24 UR, informativna oddaja 00.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 00.30 Ekstra magazin, Kanal A, prvič 01.30 Glasbeni mozaik Kanal III 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice2. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 10.10 Dosjeji X, 9. sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Odvetnik z ulice2. sezona, 6. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 188. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 83. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Tajni, 1. sezona, 1. del angleške nanizanke 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Da, draga?, 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Usodno razmerje, ameriški film_ T73 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos seje DZ RS 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.20 Sto izložb, sto strasti, 228. del italijanske telenovele 18.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Igra usode, ameriška romantična komedija, 2001 21.40 Originali, 2. del jugoslovanske serije 22.50 Rokovnjač, jugoslovanska drama, 1980 00.30 Automobille 00.45 TV prodaja 01.15 Videostrani Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 © radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 PoroCila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14,45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora In narave 24.00 SreCno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovenc' Slovenca vabi Poročila, VaSa pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovenc' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - Izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Porodla 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede miCejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja 12,00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 G V v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1, Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12,00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi _ 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Blm-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1, Luč v temi, 3. Vstani In hodi 2. 4. In 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2.4. In 5, Svetloba In sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09,00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23,00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14,45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročita, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtskl potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva 11. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 28/2004 športna kolumna Esad Babačič Evropsko prvenstvo na Portugalskem se je končalo tako, kot se je začelo: z velikim presenečenjem, ki je bilo na koncu razglašeno za čudež. Največji čudež v zgodovini nogometa! Zakaj? Zato, ker nihče ni opazil, da se je nogometni zemljevid Evrope vmes malce spremenil. Za zdaj kajpada le v reprezentančnem pogledu. Upanje majhnih Najmočnejši klubi namreč še držijo primat. A tudi tam lahko kmalu pričakujemo kakšne male Grke, ki bodo tepli velike institucije. Prav Grki, ki so veljali za največje avtsajderje prvenstva, so bili odlični že v kvalifikacijah, pa tega ni nihče upošteval. Tudi zato, ker smo bili vsi navajeni, da na koncu zmagujejo močni in bogati. Nogomet je upanje majhnih. Priložnost za tiste, ki jih da-čijo bogatejši. Grki so nas še enkrat spomnili - čudeži obstajajo, samo priboriti si jih je treba. Recept je preprost: nemška disciplina in grška fanatičnost. Otto in njegova vojska. Seveda brez podcenjevanja velikih, ki so se globoko v sebi smejali svojemu neukemu nasprotniku, ni šlo. Skoda, ker si je večina želela njihovega poraza. Menda zaradi antipropa-gande nogometa, izključno defenzivne igre, ki temelji na rušenju nasprotnikove igre. Res je, da Otto ni postavil napadalne formacije, toda iz enega preprostega razloga: ker je ni imel s kom. Če imaš počasne igralce, ne moreš igrati hitro. In obratno. Čehi so morali igrati tako, kot so, ker so bili napadalno orientirani. Dejstvo je, da ne bi bili sposobni igrati takšne obrambe kot Grki. In če smo že pri Čehih: kje so bili v prvem podaljšku polfinala in kdo je bil tisti, ki jih je napadal, vse dokler niso kapitulirali? Grki seveda. Sicer pa je "bunker" stvar preteklosti. S tem se strinjajo vsi, ki se količkaj spoznajo na nogomet. Vsi, ki mislijo napredno. Kar pomeni, da obramba ni več tako donosna kot nekoč. To so na svoji koži začutili Italijani, Spanci in tudi Angleži. Vsi trije so se v nekem trenutku umaknili in bili kaznovani. Italijani proti Švedom, Španci proti Portugalski, enako Angleži. Vsak od njih bi lahko prišel do konca, če ne bi bilo teh padcev koncentracije. Po drugi strani je očitno konec privilegijev velikih, ki so se vedno nekako privlekli v drugi krog, kar velja predvsem za Italijane, ki so imeli tudi tokrat klasičnih pet točk, a jim to ni bilo dovolj. Španci so padli prav zaradi obrambe, ki se je preveč povlekla in dobila poceni gol proti Portugalski. Vse to govori v prid tezi, da dobre obrambe ni tako proti velesilam brez prejetega zadetka. Podatek, ki jemlje dih. Seveda se da razpravljati tudi o utrujenosti največjih zvezdnikov, ki so vsi po vrsti padli pod streli spočitih rezervistov Otta Rehhagla. Drži, da imajo Figo, Zidane in drugi v nogah čez sedemdeset sezonskih tekem, nikakor pa ne moremo trditi, da Dellas in drugi Grki, zato ker so rezerve, skozi sezono niso odigrali svoje porcije. Vsi, ki igrajo za relativno velike klube, imajo v nogah vsaj trideset tekem. Je pa res, da je to ravno dovolj za ohranitev tekmovalne svežine, česar ne bi mogli trditi za največje zvezdnike. Najboljši primer izčrpanosti so bili gotovo Francozi, ki morajo zdaj razmisliti o pomladitvi. Seveda pa je vse Čudeži obstajajo, samo priboriti si jih je treba. Recept je preprost: nemška disciplina in grška fanatičnost. Otto in njegova vojska. Seveda brez podcenjevanja velikih, ki so se globoko v sebi smejali svojemu neukemu nasprotniku, ni šlo. lahko organizirati. Prehitro se vam zgodi, da se preveč umaknete in jo skupite. Grki so nam pripravili lekcijo iz organizirane obrambe, za nameček pa so bili izjemno nevarni tudi v napadu. Samo dejstvo, da je bilo v trenutku, ko so zadeli proti Francozom, kar pet Grkov v petercu, pove skoraj vse. Grki so seveda napadali, in to zelo konkretno, a so se tudi bliskovito vračali. Nasprotniki pač niso mogli dohajati takšne hude transformacije in so se vsi po vrsti izgubili. Tri zmage to stvar krovne nogometne organizacije, ki mora najti ravnovesje med klubskimi in reprezentančnimi obvezami. Kakšnih ter-minskih sprememb kljub obupu velikih ni pričakovati, saj gre za izjemno konservativno organizacijo. Kar je v tem trenutku tudi razumljivo: navsezadnje je nogomet popolnoma zasenčil olimpijske igre, ki so prišle celo pod vprašaj. Težko si namreč zamislimo evforične Grke, kako pod polno koncentracijo gradijo manjkajoče olimpijske objekte. Demokracija • Četrtek, 8. julija 2004 Tokrat je zmagal en sam Nemec - Otto Rehhagel, selektor Grčije. Zmaga Grkov je prvovrstna senzacija, ki je močno odjeknila. Marsikdo še danes ne more verjeti, da je nogometni palček z 225.000 registriranimi igralci dospel do evropskega nogometnega trona. Se pred osemnajsto uro (po srednjeevropskem času) 12. junija oziroma uradnim začetkom Eura 2004 je Grčija na stavnicah kotirala pravzaprav najniže. Stava na njihovo morebitno zmagoslavje bi navrgla kar osemdesetkratni vložek (80:1). Tedaj pa je prvič (in ne zadnjič) počilo ... Uvodna tekma Uvodna tekma med domačimi ljubljenci in popolnim avtsajderjem Grčijo. Kraj dogajanja: Porto-Zma-jev stadion (Estadio Dragao, ki sicer prinaša nesrečo evropskim Brazilcem); okoli 50.000 razgretih grl, med katerimi pa je le peščica grških navijačev; sodi Collina. Zdelo se je, da so gostitelji že pred uvodnim sodnikovim žvižgom predčasno vknjižili prvo zmago. A je njihovo pretirano samozavest in prepričanost vase kaj hitro (že v 7. minuti) razblinil in prizem-ljil Georgios Karagounis. Portugalci so sicer prikazali svojo tipično igro kratkih podaj, vendar je bila ta za sila borbene Grke vse preveč jalova. Kmalu po začetku drugega polčasa so Grki uprizorili še enega izmed svojih vse- lej nevarnih protinapadov, ki pa je bil slednjič na nedovoljen način ustavljen šele v kazenskem prostoru. Angelos Bassinas je zanesljivo izvedel enajstmetrovko in zapečatil usodo favoriziranih Portugalcev. Tik pred koncem, v sodnikovem podaljšku, je mladi Cristiano Ronaldo le ublažil nenadejani poraz 1:2. Ves nogometni svet se je nemudoma razgovoril o fantastičnem presenečenju Grkov. Nekateri so razpredali o muhi, ki bo plesala le en dan, medtem ko so drugi daljnovidno zrli v zmožnosti zelo disciplinirane in taktično dovršene Rehhaglove čete. Scolari Brazilec Luiz Felipe Scolari (Big Phil), selektor portugalske nogometne reprezentance, je naposled kon-solidiral vrste in igro ter zaslutil, da bi lahko šel tako kot s svojo Brazilijo na SP 2002 tudi s Portugalsko do konca. S tem bi postal prvi tuji selektor zmagovite evropske ekipe, hkra- Moštva All Stars - UEFA EURO 2004 Vratarja: PetrČech (Češka), Antonios Nikopolidis (Grčija). Branilci: Sol Campbell, Ashley Cole (oba Anglija), Traianos Deilas, Giorgios Seitaridis (oba Grčija), OlofMellberg (Švedska), Ricardo Carvalho (Portugalska), Gianluca Zambrotta (Italija). Vezisti: Michael Ballack (Nemčija), Luis Figo, Maniche (oba Portugalska), Frank Lampard (Anglija), Pavel Nedved (Češka), Theodoras Zagorakis (Grčija), Zinedine Zidane (Francija). Napadalci: Milan Baroš ((iška), Angelas čharisteas (Grčija), Henrik Larsson (Švedska), Cristiano Ronaldo (Manchester United), Wayne Rooney (Anglija), Ion Dahl Tomasson (Danska), Ruud van Nistelrooy (Nizozemska). ti pa bi ponovil izjemen podvig Nemca Helmuta Schona, ki je leta 1972 postal evropski, dve leti pozneje pa še svetovni prvak. Vse je kazalo na tovrsten razplet, saj je zapovrstjo do polfinala nanizal zmage nad Rusijo, Španijo in v četrtfinalu po loteriji kazenskih strelov tudi Anglijo. Igra sicer ni bila vseskozi optimalna, a je bilo vseeno zaznati prepoznaven Scolarijev prispevek: portugalski vir-tuozi so namreč disciplinirano izvrševali tudi obrambne naloge. Sami igri je sicer ton dajal poker ključnih igralcev letošnjega evropskega klubskega prvaka Porta: Nuno Valente, Carvalho, Costinha, Maniche in "playmaker" Deco. Postopoma je konkretna igra izvrgla na plan tudi temperamentnega vratarja Ricarda, izjemnega desnega bočnega igralca Miguela in zanesljivega branilca An-dradeja. Sklepni pečat igri pa sta izrisala Figo in Ronaldo, ki sta z neštetimi menjavami strani nenehno vna- šala nemir v nasprotnikovo obrambno linijo. Čeprav je Figo na trenutke deloval utrujeno (po naporni in nervozni klubski sezoni pri kraljevskem Realu - v 7 do 8 mesecih je odigral približno 70 tekem na najvišji ravni), vendar je več kot očitno dodatne moči in energijo prihranil za polfinalni obračun z Nizozemsko. V tej tekmi ni skoparil z individulanimi bravurami in ne s kolektivno igro, ki je Portugalski vendarle prinesla tako dolgo pričakovani finale. Do tedaj so namreč dvakrat (1980 in 2000) v polfinalu neslavno pokleknili pred Francozi. Incidentna igra Na drugi strani razpredelnice pa se je pisala morda še zanimivejša pravljica. Spisal jo je "Kaiser Otto". Otto Rehhagel (prvak z Werderjem in Kaiserslauternom, ki v nemški no-gometni stroki velja za arogantneža in provincialnega trenerja, medtem ko ga je nemška javnost z 80 odstotki že izbrala za naslednjega nemškega selektorja) je namreč tri leta gradil reprezentančni kult in ekipo, v katero je le malokdo (za)upal. Na prvi reprezentančni turneji je ob dveh zjutraj zalotil nekaj igralcev, ki so se brezskrbno "sproščali" na hotelski terasi. Nemudoma je še ostreje zategnil pas in dobil vzdevek "diktator". A to je bila očitno najprimernejša etična drža za streznitev vihravega balkanskega značaja. Čeprav je Nekoč je legendarni angleški golgeter Gary Lineker dejal, da je nogomet športna igra, v kateri se spopadeta dve enaj-sterici, končna zmaga pa vselej pripade Nemcem. In tudi na pravkar minulem 12. evropskem prvenstvu na Portugalskem je bilo tako, le z manjšim kozmetičnim popravkom.