straža pri novem mestu 27. januarja 1988 ieto XXV številka 1 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Šni-daršic, Darja Horvat, Miha Srebrnjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1987 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto. jjPjps. :r-. ,s . j*' d glasilo delovne organizacije VESTI V kakšnih pogojil^ gospodarjenja smo začeli letošnje leto? Pogoji gospodarjenja se v letošnjem letu ne izboljšujejo. V zadnjih mesecih preteklega leta se nam je močno poslabšalo ameriško tržišče zaradi močnega padca dolarja v primerjavi z drugimi valutami. Letos smo torej prisiljeni osvajati nova tržišča, predvsem evropska. Potek preusmerjanja tržne politike je težak in zahteva dosti časa. Preusmerjanje na stabilnejša tržišča smo že začeli, vendar se čez noč ne da veliko narediti. Tudi na domačem trgu še naprej usiha kupna moč zaradi splošne, ekonomske krize, kar se močno pozna na prodaji naših izdelkov. Te izpade na domačem trgu odpravljamo s povečanim plasmajem na evropsko tržišče (zahodno in vzhodno) in z reorganizacijo prodajne mreže. Na področju prodaje se postavljamo na lastne noge in prevzemamo pobudo prodaje v svoje roke. V ta namen bomo v prvi polovici februarja končali obnovo našega salona, ki bo v bodoče namenjen prodaji samo Novolesovih izdelkov. Potekajo pa že razgovori o lastnih salonih v Ljubljani in še v nekaterih večjih mestih v Jugoslaviji. Tudi v ZRN smo začeli razpredati prodajno mrežo. Ta bo organizirana s pomočjo lastnih boutiquov, ki bodo namenjeni predvsem prodaji kopalniške opreme in programov kerakril. Pristopili smo tudi k 3 operativnim dolgoročnim kooperacijskim pogodbam z našimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji v tujini, katerih namen je hitrejši pretok znanja in tehnologije ter zagotavljanje kvalitetnejše preskrbe z materiali in surovinami. Letošnje leto bo na področju trženja vsekakor izredno dinamično. Delegacija iz SZ ob sklepanju dogovorov v prenosu tehnologije izdelave kopalniških kadi v SZ Poslovni stiki s Sovjetsko zvezo Projekt preureditve salona pohištva NOVOLES v Novem mestu V mesecu januarju, točneje 20. 01. 1988 smo pristopili k projektu preureditve salona pohištva, ki zajema abientalne in vsebinske spremembe v pritličju in v I. nadstropju objekta. Preuditev bo trajala od 20. 01. 1988 do 12. 02. 1988. Svečana otvoritev tako preoblikovanega prodajnega salona pa bo 13. 02. 1988. V tako preurejenem prodajnem salonu bomo poleg pohištvenega programa ter izdelkov iz akrila in kerakrila našega proizvodnega programa razstavljali in seveda tudi prodajali pohištveno opremo za prodajo exkluzivnejše opreme in artiklov, kot npr. posteljnina, pregrinjala, zavese, tapete, slike, grafike, kopalniške galanterije, dekorativni predmeti, svetila, tepihi. V pritličju je poleg programskih novosti predviden tudi prostor za svetovanje arhitekta. Le ta naj bi se specializiral za ponudbo Novolesovih programov, ki naj bi se vkomponirali v ambient kupca, hkrati pa naj bi zbiral podatke o zahtevah kupcev in o mnenju kupcev glede obstoječih in novih programov. Pridite in si oglejte, kako raznolik preoizvodni program za opremo naših stanovanj izdelujemo v NOVOLES-u! Že v prvi polovici leta 1987 so stekli poslovni pogovori z nekaterimi podjetji v SZ. Tema pogovorov je bila možnost prenosa naše tehnologije izdelave kopalniške opreme v SZ in kompenzacijski uvoz monomera iz SZ. Od 4. 12. do 7.12. seje v ta namen mudila v SR Sloveniji in pri nas v Novo-lesu ruska delegacija, ki sojo sestavljali namestnik ministra za gradbeništvo RSFSR in dva ge- neralna direktorja dveh podjetij, v katerih naj bi se realizirala proizvodnja kopalniške opreme na osnovi Kolpa-san tehnologije. Ruska delegacija si je ogledala proizvodnjo v TOZDU TAP in TKO. Na podlagi prejšnjih razgovorov in na podlagi dogovora ob zadnjem obisku te delegacije je bil sestavljen protokol, po katerem Novoles in Slovenijales s partnerji iz SZ pospešeno naprej delajo na pripravi ponudbe za izgradnjo prve tovarne kopalnic v mestu Borisoglebsk v SZ. Izvedba tega projekta temelji na kompenzacijskih pogodbenih odnosih. Novoles bo pripravil ponudbo do konca januarja 1988, že v začetku februarja se bodo nadaljevali pogovori v Moskvi. Tu bodo na podlagi ponudbe sestavljena izhodišča za pripravo pogodbe, ki naj bi bila podpisana konec marca 1988. Med tem časom bodo predstavniki iz SZ organizirali sestanek med našimi in njihovimi tehnologi iz kmetijske stroke, da bodo proučili kvaliteto ruskega monomera in drugih materialov, kar mora po pogodbi ruska stran zagotoviti za funkcioniranje projekta. Po prejemu naše ponudbe bodo sovjetski strokovnjaki testirali pogoje pogodbe še v nekaterih zahodnoevropskih državah. Novosti iz »Notic št 10« 1. Naša konkurenca 1.1. Gaj — Podravska Slatina: Novi posel »Gaja« na Mađarskem: Lesna industrija »GAJ« iz Podravske Slatine je na nedavno minulem sejmu pohištva v Beogradu sklenila z madžarsko firmo »KONSUMEX« novi posel v vrednosti 450.000$, oz. je, pred 20 leti sklenjeno sodelovanje, samo podaljšala. Prve pošiljke regalov, sedežnih garnitur in kuhinj »Gaj« so bile odpremljene konec prejšnjega meseca, ostalo pa bodo kupcu poslali v začetku leta 1988. Sicer pa ta kolektiv izvozi letno na madžarsko tržišče za okoli 100 milijonov dolarjev svojih proizvodov. (Tanjug-EKOS, 03.12.87) Vir: TANJUG, 03. 12. 1987 1.2. »Kosovodrvo«: »Kosovodrvo« planira v letu 1988 prodajo na tuji trg v višini 8 mio$. V ZDA bodo izvažali predvsem kolonialno pohištvo, sedežne garniture, dnevne sobe in spalnice, ostalo pa v dežele Vzhodne Evrope. 1.3. »Meblo«: »Meblo« je izvedla reorganizacijo, za katero pravijo, daje dokaj uspešna. DO sestavlja 6 TOZD + DSSS (prej 18 TO + DSSS). Dosegli so boljšo delitev dela, znižali stroške poslovanja, poenostavili poslovanje, zmanjšali so število zaposlenih (za 5%), povečali storilnost (za 6% do 7%). Vir: »UNILES«, XII/87 2. Tržna gibanja 2.1. Trg pohištva: a) ZDA — ZDA so z letno proizvodnjo v vrednosti 17 milijard dolarjev največji proizvajalec pohištva v svetu. V ZDA je najbolj priljubljena klasična oblika pohištva iz masivnega lesa v kolonialnem slogu. Približno desetino prodaje odpade na stilno pohištvo iz 18. st., kije furnirano z dragim mahagonijem, orehom in, češnjo. Velik delež predstavlja proizvodnja pohištva v francoskem in španskem slogu iz smrekovega in borovega lesa. Domača industrija pokriva 85% ameriškega tržišča, 15% je uvoza, kar znaša 3 milijarde dolarjev. Pregled uvoza pohištva v ZDA — v prvi polovici 86—87 (v 000 $): 1987 1986 % TAJVAN 619.837 455.003 + 36 KANADA 275.862 226.986 + 22 ITALIJA 200.700 191.033 + 5 ZR NEMČIJA 92.285 95.649 - 4 DANSKA 85.336 105.919 -20 JUGOSLAVIJA 71.152 68.072 + 5 MEHIKA 59.358 39.403 + 50 VELIKA BRITANIJA 40.981 37.237 + 10 FILIPINI 37.854 32.592 + 16 JUŽNA KOREJA 36.060 22.982 + 57 FRANCIJA 31.511 27.213 + 16 SINGAPUR 26.235 25.063 + 5 JAPONSKA 23.451 33.930 -31 KITAJSKA 22.359 15.547 + 44 Sledijo: Švedska, Hong-Kong, Španija, Tajska, Švica, Romunija, Brazilija, Norveška, Belgija in Luxemburg, Izrael, Nizozemska,... Pregled uvoza lesenih stolov v ZDA (v 000 $): ________________________________1987 1986 % TAJVAN 61.448 23.879 + 157 JUGOSLAVIJA 37.558 32.684 + 15 ITALIJA 25.045 26.810 - 7 Tudi ta tabela kaže, kako zelo raste uvoz pohištva v ZDA iz Tajvana. Glede kvalitete pohištva sta Jugoslavija in Danska pod povprečjem, najboljšo kvaliteto pa dosegata Italija in Kanada. Zanimiv je tudi pregled povprečnih cen stolov: — TAJVAN $16,73 — JUGOSLAVIJA $ 18,34 — ITALIJA $ 44,32 Predvidevanja: Glede na predvideni meddržavni sporazum med Kanado in ZDA o brezcarinskem uvozu pa zna svoj položaj ta sosednja država močno okrepiti. Za Jugoslovane se kažejo boljše možnosti v letu 1988, ko bodo začele veljati nekatere ugodnosti v okviru AKA programa (brezcarinski uvoz opreme in ugodnejša obrestna mera za izvoz in pripravo izvoza). Vir: »FURNITURE TODAY« (oktober, 1987 in GLASILO »UNILES«, št. 10 (december, 1987) b) ANGLIJA — Anglija pokriva z uvozom 70% povpraševanja po pohištvu. Beleži ugodno konjukturo od leta 1986. Predvidevanja so pozitivna tudi za leto 1988. Dobave Angliji so povečali: TAJVAN za 63% ITALIJA 42% ZRN 19% FRANCIJA 17% ŠVEDSKA 13% DANSKA 12% Angleži povprašujejo največ po kuhinjskem in sobnem pohištvu. Popularno je pohištvo predvsem iz borovega lesa, potem pa sledi mahagonij, svetli oreh, višnja,... Vir: TAJNUG, 17/XII-1987 2.2. UNILES: Katere probleme je v anketi PV izpostavil M. Planinc? »Do zadnje devalvacije je bil položaj lesarstva izredno težak; lastna cena je bila pokrita s 60 oz. 80% razliko naj bi poravnal domači trg. Če ni — izguba! Za to je dober primer »NOVOLES« iz Novega mesta s 26 mio $ izvoza. Ima izgubo, čeprav ima dober program in odstopa od jugoslovanskega povprečja. Zadnji ukrepi (cene) so ponovno poslabšali sliko. Zvezna vlada nam je za program AKA (Amerika—Kanada—Avstralija), ki bi v naslednjih petih letih pomenil 400 mio $, od obljub (brezcarinski uvoz opreme, cenejša posojila) dala zelo malo.« Vir: PV, št. 2528/9, str. 74. 2.3. Kako smo uresničevali lansko resolucijo? Lani je bilo v družbenem in zasebnem sektorju v Jugoslaviji skupaj zaposlenih 6,8 milijona delavcev, to je za 2,2% več kot leto prej, vendar za 0,2% manj od resolucijske napovedi. Lani so bili osebni dohodki v povprečju za 104% višji od leta 1986, realno pa za 7% nižji pri 173 tisočakih. Zaloge, katerih vrednost je ocenjena na 2.690 milijard dinarjev, so se v trgovini na drobno povečale za 118% glede na leto prej. Niso se uresničile niti napovedi o industrijski rasti: 0,6% namesto 3%. Po dejavnostih so se najbolje odrezali v ladjedelništvu (22% večja proizvodnja), najslabše pa v premogovništvu, metalurgiji in drugih predelovalnih industrijah. Za 4% pod pričakovanji so bili tudi gradbeniki (zgrajenih je bilo za 22,5% manj stanovanj kot leta 1986). V kmetijstvu so celo zabeležili 7,5% negativno rast (nasproti 11,5% rasti v letu 1986). V turističnih objektih je lani bivalo 22,4 milijona gostov, torej za 1% več (za odstotek manj domačih in za 5% več tujih). Vir: GV, št. 1/88, str. 16 Sektor za razvoj trženja Đurđa Pehnec Nova brusilnica v obratu tozda Žaga na Ruperč vrhu Na novo urejeno parkirišče pred obratom Ruperč vrh Utrinki iz srečanja jubilantov 18.12.1987 Pavlič Vili, predsednik KPO ob nagovoru jubilantom Srečanje jubilantov — družabni večer Samoupravne vesti v mesecu decembru 1987 Glede na to, da so za nekatere TOZD komentarji nezaželjeni, bomo vesti iz TOZD na kratko in jedrnato nanizali V mesecu decembru so delavski sveti razpravljali in sprejeli naslednje sklepe: TOZD TPI Delavski svet je 17. 12. 1987, potrdil izplačilo minulega dela, delovni koledar, SaS o temeljih plana SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe Slovenije, odobril pomoč OO ZSMS TOZD TPP GD Podturen ter sprejel predlog v preverbo, po katerem naj bi gateristi dobili na leto po dve obleki. TOZD TVP Delavski svet je 17. 12. 1987 potrdil plan, delovni koledar, sodelovanje s tehničnim centrom za drvo Zagreb, obravnaval metodologijo izkoriščanja delovnega časa, potrdil spremembo cen izdelkov, izvolil delegate v SIS za gospodarsko dejavnost ter zavrnil vlogo za pomoč OO ZSMS Kočevske poljane. TOZD LIPA Delavski svet je 16. 12. sprejel informacijo o osnutku plana, delovni koledar, predlog sodelovanja s tehničnim centrom Drvo Zagreb, metodologijo za izkoriščanje delovnega časa, imenoval tov. Soba Antona za direktorja TOZD za dobo 4 let, tov. Košak Antona za vodjo proizvodnje, potrdili planirane nadure, izvolili delegata v zbor ustanoviteljic LD TDB Krško ter objavo voščil v korist boja proti raku. TOZD TGD Delavski svet je 17. 12. 1987 sprejel predlog sprememb in dopolnitev SaS o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev, SaS o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1986— 1990, pristopno izjavo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SIS za pospeševanje proizvodnje hrane, delovni koledar, sodelovanje s tehničnim centrom za drvo Zagreb, imenoval delegate za SiS materialne proizvodnje, potrdili pogodbo o delu s tov. Potočar Emilijo, pristopili k podpisu Sporazuma o začasni razporeditvi delavcev TOZD TPI in TOZD TGD ter sprejel predlagano lestvico za doseganje časovnih normativov za strojni oddelek za lakirnico in montažo za 3 mesece (december, januar, februar). Sprememba lestvice pogojuje kvaliteto dela. TOZD SIGMAT V TOZD SIGMAT je delavski svet 10. 12. 1987 obravnaval ekonomski položaj TOZD ter spremembe cenika. Dne 17. 12. pa je obravnaval osnutek plana DO in TOZD? delovni koledar 1988, razpis KPO DO Novoles, faktor izkoriščanja delovnega časa ter faktor težavnosti, program sodelovanja s TGD Zagreb, potrditev SaS, poročilo inventurnih komisij, splošne zadeve ter vključitev v poslovno združenje JUTEZ. TOZD TPP Delavski svet TOZD je na svoji 11. redni seji z dne 16. 12. imel kar 16 točk dnevnega reda. Kot pomembnejše zadeve, ki so bile obravnavane in sprejete bi lahko navedli sledeče: — sprejetje bil osnutek plana za leto 1988, s tem da se zadolži delegate CDS, da osnutek uskladijo glede števila delavcev — sprejet je bil faktor težavnosti viličaristom in kurjačem, ki se obračuna od 1. 12. 1987 do konca februarja 1988 — za dobo 4 let je bil za dela in naloge direktor TOZD TPP imenovan tov. Kolarič Josip — sprejet je bil sporazum o premestitvi treh delavcev TOZD TPP v TOZD TPE z dnem 3.11. 1987 — cene proizvodov TOZD TPP so bile oblikovane tako, da se na dan 1.10.1987 povečajo za 6,8% in se o tem obvesti Zvezni zavod za cene in kupce v predpisanem roku — odobrena je bila izravnana razlika, ki je nastopila zaradi pomote pri komercialnih dokumentih ob izvozu v Ameriko za vrednost 7.161 USA $ ICD 5625 z dne 20. 7. 1987 — zaradi akcijske prodaje, ki se bo vršila v salonu Novoles od 14. 12. 1987 dalje, so se določile nove maloprodajne cene za naslednje proizvode: JEDILNICA SKAND, DNEVNA SOBA SKAND, MOBIL CARD — podaljšan je bil rok odplačila dolgoročnega kredita po pogodbi številka 3/86 z dne 30. 12. 1985 v znesku 7.261.550.— din — Lesnini TOZD NT Prodajna mreža Ljubljana za kritje prodaje na potrošniški kredit za 13 mesecev - zavržena je bila pritožba tov. Turk Antona na DS TOZD TPP, ker ni bila podana v zakonitem roku zaradi problema nezadostne dobave polizdelkov iz TOZD TPE je delavski svet sprejel sklep, da v primeru, da odgovorni vo- / dilni delavci, Čolnar, Kolarič, Še-gina ne sanirajo stanja jim TOZD TPP izreka nezaupnico. Dne21. 12. 1987 je bilo v nadaljevanju seje obravnavano gospodarjenje Novolesa v letu 1987. TOZD BLP Delavski svet BLP je imel v mesecu decembru dve seji. Na 10. redni seji dne 18. 12. 1987 je obravnaval in sprejel naslednje pomembne zadeve — osnutek plana 1988 — delovni koledar 1988 — metodologija izkoriščanja delovnega časa — faktor težavnosti za delavce, ki v zimskem času delajo v oteženih okoliščinah — prodajna akcija zaradi zmanjševanja zalog — pogodbe o delu ter na 11. redni seji dne 29.12. 1987 — podaljšanje koriščenja kredita za prekvalifikacijo kadrov v višini 965.000.000 din do 30. 6. 1988 in sklada skupnih rezerv gospodarstva Ljubljana po obrestni meri, ki jo določi LB ZB Ljubljana — potrjene nadure za mesec december — odobritev izravnave razlike zaradi neujemanja carinskih in komercialnih dokumentov v višini US $ 2.970. — po ICD 6232 od 7. 8. 1987 — pogodbe o delu — odobritev podaljšanja finančnega kredita še za eno leto v višini FF 19.378 podjetju SLO-VENIA-BOIS TOZD TSP Na 10. redni seji z dne 17. 12. 1987 je delavski svet obravnaval in sprejel: — osnutek plana 1988 — znižanje cen pohištva na zalogi za akcijsko prodajo — sodelovanje s tehničnim centrom za drvo Zagreb — metodologijo izkoriščanja delovnega časa - izvolitev delegatov za SIS gospodarske dejavnosti — odobritev plačila tečaja nemškega jezika — odobritev oz. soglasje za opravljanje popoldanske obrti s predmetom poslovanja drobne lesne galanterije tov. Luzar Mihi Na izredni seji dne 23. 12. 1987 pa je bil obravnavan poračun OD in minulo delo. TOZD BOR Delavski svet TOZD je na svoji seji 15. 12. 1987 obravnaval in sprejel: — osnutek plana DO za leto 1988 — delovni koledar za leto 1988 — metodologijo izkoriščanja delovnega časa — program sodelovanja s TCD Zagreb — faktor težavnosti zaradi zimskih vremenskih pogojev delavcev zunanje transportne skupine — zapisnik inventurne komisije za gotove proizvode — opravljene nadure od 1. 1. 87 do 30. 11. 1987 — sklep o odprodaji osnovnih sredstev TOZD TPE Na 3. izredni seji dne 2. 12. 1987 je bil obravnavan in sprejet: — norme, ki se začno izvajati z 9.12.1987 ter na 12. redni seji z dne 16. 12. 1987: — osnutek plana za leto 1988 — delovni koledar za leto 1988 — sodelovanje s tehničnim centrom drvo Zagreb — metodologija izkoriščanja delovnega časa — spremembe in dopolnitve SaS o tem. plana SIS — dopolnitve razvida del in nalog TOZD z dopolnitvijo delokroga lesar širokega profila z nalogami krojenja in zarisovanja furnirja Na delavskem svetu je bil izpostavljen problem slabe kvalitete furnirja ter organiziranosti dela, zaradi česar delavci ne dosegajo norme in kvalitete opravljenega dela. DSSS Poleg omenjenih zadev, ki so bile obravnavane na TOZD-ih je bila obravnavana še nabava osnovnih sredstev ter odobritev povrnitve stroškov šolanja. DOLTAR JANEZ 0 12 3 relativni učinek v odstotkih norme Analiza odsotnosti z dela koncem leta 1987 je pokazala povečano odsotnost predvsem iz naslova bolniškega izostanka. Kolegijski poslovodni organ in strokovne službe v DSSS so primer povečane odsotnosti iz naslova bolniškega izostanka proučile ter bile enakega mnenja, da je potrebno izdelati določen instrument, ki bo v obliki stimulacije v osebnem dohodku delavca zmanjšal procent nepotrebne odsotnosti prav iz naslova bolniškega izostanka. Metodologijo, ki govori o stimulaciji glede boljšega izkoriščanja delovnega časa, so izdelale strokovne službe in kolegijski poslovodni organ že v mesecu decembru 87 in kot taka je bila posredovana v obravnavo na sindikalno konferenco DO in centralni delavski svet. Sindikalna konferenca in delavski svet DO sta metodologijo obravnavala in bila enakega stališča, daje potrebno metodologijo kot tako posredovati v javne razprave, strokovne službe pa naj bi sledile odzivom javnih razprav ter po potrebi zbirale dodatne predloge in ideje za dopolnitev oziroma izboljšanje metodologije. Poudariti je potrebno, da so se zaposleni v temeljnih organizacijah aktivno odzvali pri obravnavi metodologije, posredovali stro- 4 5 6 7 8 __ trajanje delovnega časa v urah kovnim službam pozitivne predloge in ideje za dopolnitev. Kolegijski poslovodni organ, strokovne službe in poslovodni odbor so ponovno proučili metodologijo in predloge iz javnih razprav, ter na osnovi tega izdelali dokončen predlog, ki bo posredovan v potrditev na delavske svete temeljnih organizacij, uporabljati pa naj bi se začel s 1. 2. 1988, v kolikor bo v taki obliki sprejet. Poudariti je tudi potrebno, da se bodo učinki te stimulacije preverili v strokovnih službah meseca oktobra 1988, kjer se bodo na podlagi analiz tudi izdelali predlogi o ukinitvi stimulacije oziroma o nadaljevanju izvajanja. Nekaj o sami metodologiji: Namen stimulacije je prvenstveno v boljšem izkoriščanju delovnega časa in v izboljšanju reda in discipline na delu. Stimulacija se naj bi obračunavala kot faktor, ki predstavlja odstotek na osebni dohodek delavca višino 10%. S stimulacijo o boljšem izkoriščanju delovnega časa želimo zagotoviti predvsem čimvečjo prisotnost delavca na delu, zniževanje krajših večkratnih odsotnosti, bolj načrtno oziroma v naprej planirano odsotnost z dela, večji red in disciplino na delu. VIDMAR IGOR Štavdohar Stane, predsednik DS DO ob nagovoru jubilantom Faktor izkoriščanja delovnega časa — FIDC Na zadnjem referendumu v letu 1987, kjer smo usklajevali svoje samoupravne akte in pravilnike z branžnimi in panožnimi sporazumi, smo v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za osebne dohodke in skupno porabo zapisali člen, ki govori o možnosti povečanja akontacije osebnega dohodka delavca za živo delo iz naslova »boljšega izkoriščanja delovnega časa«. Plan prvega tromesečja 1988 1. Plan proizvodnje: V prvem kvartalu je planiranih 68 delovnih dni, ali 25,7% letnega fonda. V enakem odstotku so planirane netto izdelavne ure za plan proizvodnje, ki se uporabljajo za izračun KU pri doseganju proizvodnje. V planu norma ur so zajete razpoložljive kapacitete TOZD, koregi-rane s faktorjem doseganja časovnih normativov in planirano 5%-no rastjo produktivnosti. Pregled proizvodnje po norma urah na zaposlenega. Dej.št.NU Pl.št.NU Indeks Indeks IND TOZD I—111.87 I—III.88 proizvod. zap. prod. TVP 93700 91300 97 96 101 ŽAGA-D 49651 47730 96 93 103 TPI 27311 23900 88 94 94 BOR 39561 41060 104 89 117 SIGMAT 33031 26600 81 99 82 TPE 23978 27710 116 104 112 TDP 90691 124300 137 137 100 TSP 128785 118810 92 86 107 TPP 56599 55770 99 77 129 LIPA 44171 44995 102 94 109 TAP 39301 33440 85 102 83 TKO-M 58158 53120 91 95 96 TKO-R 9668 11550 119 95 125 TGD 52047 39340 76 89 85 DO 746652 739625 99 97 102 Iz navedene tabele lahko sklepamo, da je planirana last produktivnosti na zaposlenega le 2%, čeprav smo planirali 5% rast produktivnosti na norma delavca ali drugače, število norma delavcev seje bolj zmanjšalo kot število režijskih delavcev, (pri TDP so podatki za leto 1987 samo za OPG) 2. Plan prodaje-domači trg. Prodaja na domačem trguje planirana na osnovi doseženih rezultatov v IV. kvartalu 1987 ter statističnih ugotovitev trendov prodaje iz minulih let. Prodajne cene so planirane na višini veljavnih cenikov, le za TOZD TVP je upoštevano cca 10%, povečanje (z raznimi dodatki obdelav), za TOZD TP1 cca 20% povečanje in TOZD TAP cca 15% povečanje. Na področju pohištva je plan prodaje večji od plana proizvodnje, ker se planira tudi prodaja iz zalog predvsem na TOZD TSP. Fizični obseg prodaje pa je prikazan v tabeli »Fizični kazalci prodaje«. Zaradi novembrskih podražitev vhodnih materialov pa planiramo cca 20% dvig internih cen za I. kvartal 1988, kar predstavlja v interni realizaciji cca 14%. 2.1. Fizični kazalci prodaje na domačem trgu. INDEKSI dej.prod. I—III.87 oc.real. X—XII.87 plan prod. I—111.88 pl. 1—3.88 pl. 1—3.88 TOZD po PC.87 po PC.87 po PC.87 d. 1—3.87 oc. 10—12.87 TVP 834500 651500 697659 83,6 107,1 ŽAGA 320200 62800 127000 39,7 202,2 TPI 1006800 710900 908700 90,3 127,8 BOR 30900 23900 105712 342,1 442,3 SIGMAT TPE TDP 566100 515100 624000 110,2 121,1 TSP 1200400 415600 533000 44,4 128,2 TPP LIPA 57100 434400 181000 317,0 41,7 TAP 887100 906300 764883 86,2 84,4 TKO 2703300 1070000 1928300 71,3 180,2 DO 7606400 4790500 5870254 77,2 122,5 2.2. Plan prodaje-izvoz v USA $. TOZD realiza. I—III.87 oc.real. X—XII.87 plan I—III.88 INDEKSI pl. 1—3.88 de. 1—3.88 pl.l- oc.10— -3.88 12.87 TVP 450000 500000 675000 150 135 ŽAGA 56000 65000 22000 39 34 BOR 449300 570000 632000 141 111 SIGMAT 46000 60000 0 0 TDP 2229400 2500000 2830000 127 113 TSP 811000 1327000 1238000 153 93 TPP-S 903300 395400 984000 109 99 TPP-dinar 600000 LIPA 3400 21000 10000 294 48 TKO-M 331800 345000 157000 233 225 TKO-R 618000 TGD 762800 320000 476000 62 149 DO 6043000 6703400 7642000 126 114 Plan izvoza je sestavljen na osnovi operativnih planov proizvodnje za obdobje I—III. 1988. 3. Plan dohodka: Za izračunavanje plana dohodka smo planirali povprečni tečaj USA $ za I. kvartal 1988 v višini 1300.— din. Realizacija na domačem trgu je izračunana po veljavnih cenah pri izdelkih, za katere ne veljajo restrikcije ali pa je oblikovanje cen opredeljeno bolj fleksibilno (TVP), pa so upoštevana povečanja, kot je navedeno v točki »Plan prodaje-domači trg«. Planirana interna realizacija pa je višja za cca 14%, glede na interne cene veljavne v IV. kvartalu 1987 (zaradi cca 20%-tnega dviga cen vhodnih materialov v novembru in decembru ter dviga OD). Direktni materialni stroški so računani s 70%-nim povečanjem decembrskih cen vhodnih materialov, ker planiramo 140%-no inflacijo v letu 1988. Ker pa v I. kvartalu ne predvidevamo dviga nabavnih cen, so ta povečanja izkazana kot pozitivna odstopanja v postavki »Prenos odstopanj in postavki Revalorizacija porabljenih sredstev«. Posredni stroški 1. tromesečja brez energije so ocenjeni na 18% letnega plana. Zaradi večje porabe energije v zimskih mesecih (električna energija, para in druga goriva), ki je izračunana po zadnjih cenah, predstavljajo skupni posredni stroški 19% letnega plana. Glede na zadnji kvartal preteklega leta so fiksni stroški večji za 43% predvsem na račun možnega skoka cene električne energije (za 69,4 in ostalih goriv. Amortizacija in zavarovalne premije so vkalkulirane v višini 1 /4 letnega plana, pri osebnih dohodkih pa je upoštevano zadnje povečanje VED in faktor izkoriščanja delovnega časa v februarju in marcu. Detajlni pregled plana dohodka pa je izkazan v tabeli »Plan dohodka za I. tromesečje 1988.« Op. Ker na osnovi obstoječih podatkov nismo mogli zapreti plana prvega kvartala, smo v plan vgradili obveze: Tozd BLP mora realizirati obstoječi plan prodaje na domačem trgu z 11%-nim povečanjem prodaje pohištva nad prvotnimi obvezami. — Vse tozd in DSSS smejo realizirati 10% nižji FIS od prvotno usklajenega. Vse tozd morajo realizirati v prvem tromesečju vsaj 3% prihrankov pri neposrednih materialnih stroških. APS Plan dohodka DO Novoles za prvo trimesečje 1988 Vred. v () so negativne Realizacija domači trg Realizacija izvoz Devizna stim. teč. raz. Int. dev. stimulacija Interna realizacija Prejete obresti Ostali prihodki 11.655.130 9.933.600 2.882.700 259.500 10.727.030 56.300 700.000 CELOTNI PRIHODEK 36.214.260 NMS Prenos odstopanj Revalor.porab. sredstev FIS Amortizacija Revaloriz. amortizacija Obveznosti do DSSS Int. dev. komp. Revaloriz. stroški Ostali stroški SKUPAJ POR. SREDSTVA 37.076.900 (15.864.000) 0 5.028.400 1.133.000 113.300 378.000 259.500 0 0 28.125.100 DOHODEK 8.089.160 Obveznosti do DSSS Obresti od kreditov Zavarovalne premije Obveznosti iz dohodka 704.400 273.500 227.875 972.710 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.178.485 ČISTI DOHODEK 5.910.675 OSEBNI DOH. Reze. sklad 5.909.160 0 NETTO OSTANEK 1.515 Airless črpalke s pnevmatskim pogonom Dolenjski oktet na srečanju upokojencev Delo, kultura in Novoles V preteklem letu smo se Novo-lesovci ukvaijali predvsem s proizvodnimi prodajnimi in finančnimi težavami ter končno poslovno leto le zaključili kolikor toliko uspešno. Kljub omenjenim težavam pa smo v NOVOLESU precej pozornosti posvetili kulturnemu življenju naših delavcev. Komisija za kulturo je imela dovolj dela saj smo organizirali trinajst prireditev in sodelovali še na rednih proslavah naših sosednjih kolektivov. Najpomembnejši kulturni dogodki preteklega leta so bili: — program za tradicionalno srečanje upokojencev - slikarska razstava našega delavca Iztoka Kavška — obisk koncerta solistov komornega ansambla »I SOLISTI VENETI« iz Padove — obisk Verdijeve opere DON CARLOS z uglednimi solisti milanske SCALE — zaradi povpraševanja smo ponovno poslušali Verdijevo opero NABUCCO v CANKARJEVEM DOMU — sodelovali smo na radijski oddaji »Z NAŠIH KRAJEV«, ki je bila osrednji dogodek kraja pretekle pomladi — v DOMU SVOBODE smo organizirali akademijo v počastitev OF in PRAZNIKA DELA z gosti iz GLASBENE ŠOLE, OS JOŽICE VENTURINI in MLADINCI iz STRAŽE — tudi krvodajalcem smo dali kulturni program ob njihovem dnevu 4. juniju — v oktobru smo imeli, propagandni koncert v CATEŠKIH TOPLICAH — novembra smo sodelovali v programu ob otvoritvi osnovne šole JOŽICE VENTURINI katere pokrovitelj je NOVOLES — v DUTOVLJAH smo sodelovali na osrednji kulturni prireditvi UNILESA na 3. srečanju »UNILES POJE« — razstava intarzista Cirila Podbevška — na Otočcu pa smo imeli v gosteh jubilante, katerim smo v sodelovanju z Dolenjskim oktetom, Tonijem Gašparičem in Dušanom Pavleničem dali prijeten kulturni program. V preteklem letu smo sodelovali tudi v kulturnih programih sosednjih delovnih organizacij. Tako smo pomagali kulturnim komisijam: — na Gorjancih ob srečanju jubilantov — na Gozdnem gospodarstvu ob srečanju jubilantov — v Tovarni obutve ob 40-letnici obstoja — na Zavarovalnici ob obletnici obstoja — v Labodu na razstavi ex-tempora — v Bolnici ob otvoritvi očesne ambulante — v Iskri TENEL ob 25-letnici obstoja Na vseh prireditvah v NOVOLESU in zunaj njega ter v okviru UNILESA smo angažirali tudi Dolenjski oktet, ki že vrsto let deluje pod pokroviteljstvom NO-VOLESA. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem delavcem DO NOVOLES za finančno pomoč pevcem Dolenjskega okteta in obljubljam, da bomo tudi v bodoče gojili in ohranjali lepo slovensko pesem ter reklamirali NOVOLES znotraj in zunaj naših meja. DRAGO MEDIC Poročilo o izdajanju glasila »Novoles« O potrebnosti ali nepotrebnosti informacij v OZD ni potrebno disputirati Vsakdo ve — tako vodstvo oz. organizatorji kot delavci izvajalci — daje pretok informacij nujen, nepogrešljiv. Toda tudi to spoznanje še ne zadostuje potrebno je vedeti, da mora biti pretok informacij organiziran, reden, vsebinsko bogat in resničen. Na ta način je lahko informacijski sistem učinkovit. V strukturi velikega števila informacij, ki krožijo v naši DO, so informacije, ki se pretakajo preko našega glasila, pomembne in niti približno zanemarljive. Tega smo se v uredništvu vseskozi močno zavedali. Leto 1987 je bilo še zlasti pomembno in do neke mere preiskusno zaradi dveh faktorjev: zaradi t.i. sanacije naše DO in zaradi vsesplošnega povečanja informiranosti o dogajanjih v naši družbi. V takih razmerah smo skušali glasilo v 1.1987 čimbolj približati svojemu namenu. 1. Vsebinska zasnova glasila v 1. 1987 Zaradi prej že navedenih vzrokov smo v preteklem letu glavno skrb namenili informacijam s področja izvajanja sanacije in gospodarjenja. Seveda pri tem nismo pozabili na informacije iz ostalih področij. Objavljali smo strokovne članke iz raznih področij naše proizvodnje. Članki so bili zanimivi in poučni. Objavljali smo prav tako tudi druge članke iz raznih področij, ki kakorkoli tan-girajo naše delo, tudi na razvedrilo nismo pozabili. Upamo, da smo kolikortoliko zadostili okusu povprečnega bralca. Jasno pa je, da okus vsakega bralca ni mogoče zadovoljiti. Zato je marsikdo razočaran nad našim glasilom in ga kritizira. Tudi odkrivanju nerodnosti, napak ali spodrsljajev v naši DO se nismo izogibali. V satirični obliki, največkrat kot bodičke, smo napake opisali. Čeprav so praviloma vse zbudile precej hude krvi, menimo, da so dosegle svoj namen, to je, da so se napake, če je bilo mogoče, popravile. Menimo, da smo se, razen v enem primeru, držali meja dostojnosti in poštenosti. Kdor dela, greši, pravi pregovor. Tudi mi smo, čeprav se tega nismo zavedali. Zato ob tej priliki prosimo vse tiste, ki smo jih s pisano besedo karkoli žalili, da nam oprostijo! Pripomniti pa velja, da tudi vloga urednika ni bila vselej lahka. Tudi urednik je v preteklem letu slišal marsikatero grenko. Navsezadnje je tudi to prav, »vsaka palica ima dva kraja«. Glede vsebine našega glasila v l. 1987 velja torej reči, da je bila v precejšnji meri že definirana s stanjem DO, delno pa nam jo je uspelo graditi na podlagi koncipirane vsebinske zasnove, priznati pa je treba, da je bila vsebina podvržena tudi pisateljskim sposobnostim in pripravljenosti posameznikov. 2. Kako in koliko smo pisali v glasilu? V preteklem letu smo izdali 12 številk našega glasila, vsak mesec po eno številko. To je enako število kot lani. Izhajanje glasila enkrat mesečno se je pokazalo za naše razmere kot ustrezno. Tudi druge OZD v okviru dolenjske regije se v glavnem držijo tega načina izhajanja. Vrzeli za aktualne novice smo zapolnili z Obvestili, ki jih izdajamo dvakrat na mesec oz. po potrebi. V primerjavi z letom 1986 smo v 1. 1987 izdali za 12% manj strani. To pa še ne pomeni, da smo posredovali manj pismenih informacij. V 1. 1987 smo objavili 23.748 vrstic, kar je za 26% več kot v 1.1986. Iz tega je razvidno, da seje struktura prispevkov glede na slikovno gradivo spremenila. V letu 1986 smo dokaj velik poudarek dali ilustrirani besedi, v 1. 1987 pa pisani besedi. To je povsem razumljivo, saj smo bili vi. 1987 v t.i. interni sanaciji. Kljub zmanjševanju števila zaposlenih smo naklado povečali za 6%. Vzrokov za to je več, naj večji je ta, da smo začeli pošiljati glasilo tudi našim štipendistom, ki so tako redno seznanjeni z razmerami v naši DO, drugi pomembnejši vzrok je naraščanje števila upokojencev. Upokojenci so predvsem preko glasila povezani z Novolesom, vsaj tako sami izjavljajo in zvesto prebirajo naše glasilo. Del povečane naklade odpade tudi na povečano zanimanje za glasilo v Novolesu in delno zaradi širitve mreže zunanjih interesentov, katerim pošiljamo glasilo. Mreža zunanjih inte- resentov je razpredena po celi SR Sloveniji, sega pa tudi do Beograda (Tanjug). Glede na to, da glasilo Novoles ni namenjeno samo za interno uporabo, je toliko bolj pomembno, da je naše glasilo kvalitetno in ugledno. 3. Dopisovanje v glasilo Ob pisanju poročil smo vsako leto tarnali nad obupno pasivnostjo delavcev Novolesa pri pisanju prispevkov za glasilo. Tudi 1. 1987 ni izjema. Tudi v tem letu je glavno breme ustvarjanja našega glasila ležalo na ramenih nekaterih'zvestih dopisnikov. Največ prispevkov, 80%, je prišlo iz DSSS. Prispevki, ki so nekoliko zaznavni, so prišli iz BLP-ja, 5%, in od zunanjih piscev, 5,1%. Od proizvodnih tozdov so nekoliko bolj zastopani le tozdi TDPv2%, Sigmat 1,9%, TES 1,5%, Žaga 1,2% in TPE 1,1%. TOZDI: TV P, TAP, TSP, BOR, TGD, TPP in TPI so le neznatno zastopani, tozda: TKO in LIPA pa sploh nis- Tabela 1.: Količina objavljenih prispevkov Leto Objave 1984 1985 1986 1987 INDEKS 87/86 1 2 3 4 5 Število izvodov 18 13 12 12 100 Število strani 164 172 200 176 88 Povp. št. strani 13,7 14,3 16,7 14,7 88 Število vrstic — 25.000 18.800 23.748 126 Povp. št. vrtic 1.923 1.567 1.973 126 NAKLADA 3.300 3.300 3.300 3.500 106 ta zastopana. Ob tej strukturi se velja zamisliti. Zdi se neverjetno, da tozdi s 100 in več zaposlenimi nimajo človeka, ki bi vsaj enkrat v letu napisal prispevek v glasilo!?! Iz spodnje razpredelnice je razvidno, da po tozdih prevladuje mnenje, da je glasilo stvar samo nekaterih ljudi v DSSS, ostalih se pa nič ne tiče. Ni treba dokazovati, daje tako prepričanje zgrešeno in do lastnega tozda krivično. Glasilo je stvar vseh, pa ne samo to, glasilo je stvar tudi širše družbene skupnosti, ki spremlja njegovo kvaliteto. Najmanj, kar se lahko glasilu zgodi, če je glasilo problem ozkega kroga ljudi, je, da postane konformistično, ali »režimsko«, kot je bilo slišati pripombe v 1. 1987. Dokler so bili prispevki v našem glasilu odtujeni, indiferentni v uredniškem odboru nismo imeli težav. Ko smo se pa spustili v sredo dogajanj, v sredo vsakdanje prakse, so se pojavile praske in nezadovoljstvo. Pozivamo vse, da se letos bolj potrudijo pri pisanju prispevkov! Na tozdih je dovolj strokovnih delavcev, pa še sekretarji so zraven, ki bi lahko vsaj nekajkrat na leto predstavili segment delovanja svojega tozda. S tem bi bilo glasilo prav gotovo bolj pestro, zanimivo in bolj naše. Preglednica prispevkov v primerjavi z 1. 86 kaže sicer določeno spremembo v strukturi v prid tozdom, vendar je treba takoj pripomniti, da je povečana udeležba prispevkov iz tozdov posledica tega, da so morali tozdi v zadnji, decembrski številki, poslati poročila o poslovanju v 1.1987. Ce tega ne bi bilo, bi bila struktura prispevkov prav tako neugodna kot v 1. 1986. Tabela 2.: Preglednica pisnih prispevkov za glasilo v 1.1987 v primerjavi z 1. 1986 Prispevki TOZD 1986 1987 IND Struktura 1986 Struktura 1987 DSSS 17.200 18.942 110 91,5 80,0 BLP 442 1.197 270 2,4 5,0 TDP 274 484 177 1,5 2,0 SIGMAT 270 444 164 1,4 1,9 TES — 354 — — 1,5 ŽAGA 260 288 111 1,3 1,2 TPE — 250 — ' U TVP — 136 : — 0,6 TAP — 92 — — 0,4 TSP — 90 — — 0,4 BOR — 80 — — 0,3 TGD — 70 — — 0,2 TPP 84 64 76 0,5 0,2 TPI 80 56 70 0,4 0,1 TKO — — — — — LIPA — — — — — OSTALI 190 1202 633 1,0 5,1 SKUPAJ: 18.800 23.748 126 100 100 Kdo so najzvestejši sodelavci V 1. 1986 je prišlo 42% prispelias,la ■ vkov iz uredniškega odbora, v le- V primerjavi z 1.1986 se je do- tu 1987 pa le še 29%. Očitno je, gisniška mreža močno razširila da seje oglasilo veliko novih do- Zal pa se je v skladu s prejšnjo pisovalcev. Največ prispevkov je ugotovitvijo o dopisovanju iz še vedno napisal urednik sam tozdov razširila predvsem v okvi- 21 % (v 1. 1986 še 36%) vendar se ru DSSS in delno na tozdu BLP Je delež ostalih močno povečal. Tabela 3.: Najplodnejši dopisniki v glasilu 1. 1987 vrstic struktura Šterbenc Alfonz 4.905 21,0% Doltar Janez 2.187 9,2% Fink Jože 1.726 7,3% Grabnar Marjan 1.510 6,4% Končina, Turk 1.126 4,7% Kosmina Gorazd 1.080 4,5% Martinčič Peter 776 3,3% Kosec Andrej 630 2,7% Pehnec Đurđa 580 2,4% Ostali 9.228 38,8% Skupaj: 23.748 100,0% Prispevki uredniškega odbora: 1. 1986 1987 % % 86 87 7.896 6.837 42 28,8 Poleg navedenih dopisnikov je treba prav gotovo pohvaliti tudi letos našega stalnega zunanjega sodelavca dr. Balog Ivana kot tu- 4. Stroški glasila di še nekatere naše dopisnike: Medved Slavka (BLP), Medle Slavka (DSSS), Manojlovič Slobodana (DSSS) in še vrsto strokovnih sodelavcev v RC, ki so se vsaj enkrat v letu oglasili s svojim prispevkovm. Upamo, da se bodo v tem letu oglasili novi in novi dopisniki in da bo na ta način postalo naše glasilo res naše!?! Tabela 4.: Izdatki za glasilo v 1. 87 in plan 88 v 000 din Leto Struktura stroškov Dej. 1986 Dej. 1987 Ind 87/86 Plan 88 Ind P88/ Ind D87 Material, str. 4.900 16.682 340 35.000 210 Avtorski honor. 426 889 209 1.867 210 Tehnično urej. 264 365 138 767 210 Skupaj 5.590 17.936 321 37.634 210 V letu 1987 smo izdali za glasilo 17.936.000 din. V primerjavi z 1. 1986 so v največji meri porasli materialni stroški in predstavljajo daleč največjo postavko v strukturi izdatkov za glasilo. Avtorski honorarji in izdatki za tehnično urejanje so se gibali v mejah politike rasti osebnih dohodkov oz. pod to ravnijo. Pri tem je treba pripomniti, da so naši honorarji še zmeraj zgolj simbolična nagrada piscu. Tudi za leto 1988 predvidevamo največjo porast na materialnih stroških, pri honorarjih se pa bomo držali povprečne rasti osebnih dohodkov v Novolesu. Stroški glasila 37.634.000 din letos, bodo relativno visoki, vendar so take nara- ve, da na njih skorajda ne moremo vplivati. 5. Načrti za 1. 1988 Tudi v 1.88 nameravamo izdati 12-številk, s povprečjem 16 strani na številko. Vsebinsko se bomo držali osnovne koncepcije, ki smo jo zastavili ob nastopu sedanjega uredniškega odbora. Tako bo še naprej funkcija glasila: informiranje, izobraževanje, vzgoja in razvedrilo. V letošnjem letu nameravamo uredniški odbor izpopolniti in razširiti. Upamo, da bomo s tem povečali prispevke iz tozdov. Še naprej pa velja apel na vse delavce Novolesa, naj na kakršen koli način sodelujejo v glasilu! v Urednik: Alfonz Šterbenc, l.r. Bolniška po novem drugače Namen tega zapisa je seznaniti delavce z nekaterimi bistvenimi novostmi, kijih prinaša sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS 47/87). Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije je sprejela samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je začel veljati s 1.1.1988 in v enotnem besedilu velja za celotno republiko. Prej se je delno razlikoval po posameznih občinah. Najpomembnejše spremembe v primeijavi z dosedanjo ureditvijo zadevajo definiranje poškodb pri delu, vprašanje socialne varnosti delavcev v času začasne delovne nezmožnosti zaradi bolezni ter druga področja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom pa tudi obveznosti uporabnikov pri uveljavljanju zdravstvenih storitev mimo dogovorjenih postopkov oziroma standardov: 1. Za poškodbe na delu šteje tudi poškodba, ki zadeva delavca na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti, na poti do zdravnika oz. zdravstvene organizacije, v kateri se zdravi ali pa na poti, ko gre na pregled na invalidsko komisijo in nazaj. 2. Osnova za določitev nadomestila je enaka akontaciji osebnega dohodka, ki bi jo delavec prejel za živo delo za poln delovni čas ob upoštevanju enakega učinka kot ga je dosegel v minulem koledarskem letu. To pomeni da, če je delavec v mesecu januarju na bolniški bo njegova osnova za nadomestilo akontacija OD za živo delo kot če bi ta mesec delal ob upoštevanju njegove povprečne učinkovitosti iz preteklega leta. To nadomestilo pa ne sme biti večje kot če bi delal in ne manjše od zajamčenega OD. Dosedanje ureditev na tem področju ni bila ustrezna, saj je bila osnova povprečje izplačanih OD v pretek- lem letu. Ob visoki stopnji inflacije pa je to pomenilo 30 — 40% nižjo vrednost kot OD, ki bi ga delavec dobil če bi delal. Nadomestilo osebnega dohodka pri posameznem delavcu tako znaša: — 75% osnove za prve tri dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana — 80% osnove od četrtega do tridesetega delovnega dneva odsotnosti — 90% osnove za primere odsotnosti, ki trajajo več kot 30 delovnih dni — 100% osnove za poklicne bolezni, poškodbe pri delu, zavoljo posledic dajanja krvi. 3. Na novo so opredeljeni občani ki imajo status družinskega člana. To so: delavčevi zakonec, otroci in posvojenci, če jih ta preživlja, ne glede na to če živijo z njim v istem gospodinjstvu ali bivajo skupaj v istem kraju pod pogojem, da nimajo pravice do zdravstvenega varstva po drugih predpisih s področja socialnega zavarovanja in • zdravstvenega varstva drugih republik in pokrajin. Vsaka od slednjih namreč ureja določene pravice do zdravstvenega varstva vsem svojim občanom, pri čemer so razlike lahko občutne. To pa ni opravičilo, da bi si občani lahko izbirali skupnosti, v kateri bi glede na interese oziroma večje ugodnosti uveljavljali svoje pravice. Zaradi tega tudi tako določilo. 4. Nega ožjega družinskega člana s katerim delavec živi v skupnem gospodinjstvu lahko traja največ 7 delovnih dni, med nego otroka do 7 let največ do petnajst dni, če nege ne more zagotoviti drugače. V primerih, ko to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko konzilij zdravstvene ustanove na podlagi mnenja socialno kadrovske službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela največ do 30 delovnih dni za nego otroka (do 7 let) oziroma 14 dni za nego ostalih ožjih družinskih članov. 5. Če seje delavec poškodoval pri delu, mu gre nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer za čas dokler ni zopet zmožen za delo (če ne prejema drugih nadomestil). 6. Doplačila uporabnikov k stroškom za opravljanje zdravstvene storitve (participacije) so višja. 7. V primeru, ko delavec uveljavlja storitve po drugačnih normativih in standardih oziroma postopkih kot je to samoupravno dogovorjeno v zdravstveni skupnosti, je le ta dolžan poravnati razliko v ceni storitev (zahteva po ponovitvi prvega pregleda pri zdravniku, ki ni njegov izbrani zdravnik, za preglede pri specialistih brez napotnice itd.). 8. Če delavec med bolezensko odsotnostjo ravna v nasprotju z navodili zdravnikov lahko organizacija združenega dela ukrepa tako, da zadrži izplačilo nadomestil osebnih dohodkov delavcu. Ti primeri so: če se v tem času ukvarja z neko pridobitno dejavnostjo, če v treh dneh ne obvesti svojega zdravnika o bolezni, če ne upošteva navodil o zdravljenju oziroma brez vednosti in privoljenja pristojnega zdravnika odpotuje iz kraja bivališča in v primeru če se ne odzove na zdravniški pregled. Postopek ukrepanja v navedenih primerih je treba opredeliti v samoupravnih aktih. Namen takega ravnanja je, da se zavarujejo interesi organizacije združenega dela in preprečevanje ter odpravljanje oziroma sankcioniranje nepravilnosti. Se na nekaj velja opozoriti v primerih postopkov pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O tem ali bo delavec med tekom invalidskega postopka v bolniškem staležu, ali ne, odloča pristojni zdravnik ali konzilij zdravnikov. To pomeni, da ne gre za avtomatizem, pri katerem bi bil vsak zavarovanec začasno nezmožen za delo, čim bi bil uveden postopek za ugotavljanje delavčeve invalidnosti. Na to opozarjamo zato, da v prihodnje v takih primerih ne bi prihajalo do delovnih sporov. BOJAN BENCIK Cene Moznik ima probleme z zdravili Zdravila nivo predraga, samo kako jih naj uživam, le pa piše, da naj jih jemljem po jedi!!?? Vili Pavlič med nagovorom upokojencem Košmrlj Jože, upokojenec tozda TES Upokojen sem že 4 leta. Vsa ta leta sem preživel v znamenju iskanja zdravja in preživetja. Le-tega žal nikoli ne bom več dosegel. Kljub temu sem še kar zadovoljen, da se le ne bi poslabšalo! Upokojeniško življenje za mene ni dolgočasno. Največ časa prebijem v svojem vinogradu in na lovskih livadah. Gozd mi daje zdravje, duševni mir in optimizem do življenja. Vse druge konjičke od petja do funkcij v DPO sem opustil, ker me dela to živčnega, kar pa za moje zdravje ni priporočljivo. Pokojnina je sicer majhna, vendar se da na podeželju z njo preživeti. Ne morem se pritoževati, še zlasti ne, ker vem, da veliko ljudi v družbenih stanovanjih dosti slabše živi. Novoles mije še vedno močno pri srcu. Mi upokojenci z njim živimo preko časopisa. Pozorno spremljam njegov razvoj. Včasih s strahom gledam na njegovo bodočnost zaradi razmer, ki se dogajajo v naši Srečanje z upokojenci V petek 15. januarja je bilo tradicionalno srečanje z našimi upokojenci. Od 417 naših upokojencev se jih je zbralo 270. Upokojenci so najprej obiskali svoje tozde, kjer so nekoč delali, nato so se zbrali v obratu družbene prehrane, kjer jih je pozdravil predsednik sindikalne konference DO tov. Silvo Mišjak in jim zaželel dobrodošlico med svojimi sodelavci v Novolesu, ki so ga po svojih močeh ustvarjali sami. Sledilo je kosilo z družabnim srečanjem v Dolenjskih Toplicah. Tam jih je toplo pozdravil predsednik KPO tov. Vili Pavlič, ki jim je med drugim povedal: »Vi, dragi upokojenci, ste ustvarjali ta naš Novoles, njegova vrata so vam vsem še vedno odprta. Ne bomo se srečevali samo ob takih organiziranih prilikah, kot je ta, vi ste ta Novoles zgradili, zato so vaše izkušnje za nas še vedno dragocene in koristne. Novoles se ravno sedaj nahaja v hudih razmerah, ko se poslovne odločitve čez noč menjajo, zato je tudi vaša pomoč in razumevanje vedno dobrodošlo.« Naši upokojenci so družabno srečanje izpeljali v neveijetno dobrem razpoloženju. Ob poskočnih vižah harmonike so se tudi lepo zavrteli na plesišču. Da bi izvedeli, kako kaj preživljajo svoj upoko-jeniški čas, smo se z nekaterimi o tem pogovarjali in njihove izjave vam posredujemo. družbi. Vsakega njegovega uspe- Skupinska slika upokojencev (15. 1. 1988) delam na vrtu, rad pa zaidem tudi v dom upokojencev, kjef se s kolegi zamotim v pogovorih in igri. Tudi s petjem se ukvarjam. Mohorko Lojze, upokojenec tozda TPP Upokojen sem od 1. 1986. To je razmeroma kratka doba mojega upokojeniškega staža, da bi lahko globlje ocenil upokojeniško življenje. Glede na moje zdravstveno stanje je moja upokojitev prav gotovo potrebna. Sedaj, ko sem upokojen, lahko gojim le tiste zadeve, ki mi zdravju koristijo. Tako zelo rad obdelujem vinograd, gojim domače živali, od časa do časa pa s svojim tišlar-skim znanjem rad priskočim na pomoč sosedom in prijateljem. Kdaj pa kdaj odpotujem tudi na rodno Štajersko, vsako drugo leto obiščem tudi hčerko, ki živi v ZRN. Počutim se kar dobro, počutil bi se še boljše, če ne bi od časa do časa potrkala bolezen na vrata. Cilje, ki sem sijih v življenju zastavil, sem večinoma že dosegel, tako da sedaj živim dokaj lagodno, kot upokojenec pač. Novoles še zmeraj večkrat obiščem, ponavadi pa takrat, ko moram k zdravniku. Takrat se srečamo s starimi prijatelji in izmenjujemo izkušnje. Kot berem in slišim od prijateljev, ki so še aktivni, se Novoles trenutno nahaja v težavah. Prepričan sem, da jih bo prebrodil, čeprav to ne bo lahko zaradi splošnih gospodarskih razmer v naši družbi. To mu iz srca želim, saj smo mi upokojenci kar lep kos najlepših let pus- Pogostitev upokojencev ha se veselim. Celotnemu kolektivu Novolesa želim mnogo, mnogo uspehov ter zdravih in srečnih ur na delovnem mestu. Brank Franc, upokojenec Tovarne igrač (sedaj TDP) Že 24 let sem upokojen. Sedaj se ukvarjam z manjšimi ročnimi deli, skrbim za vzdrževanje hiše, Sem član upokojeniškega pevskega zbora, katerega predsednik sem bil 10 let. Rad pojem, žal mi pa oči pešajo. Nikoli mi ni dolgčas. Z Novolesom smo povezani preko takih srečanj, kot je danes in preko Novolesovega časopisa, ki ga zelo rad prebiram. Novoles se je zaradi zunanjih okoliščin znašel v težavah, želim mu, da bi jih uspešno prebrodil. Nas upokojence veseli, da na nas ni pozabil, čeprav se otepa s težavami, in smo mu za to hvaležni in želimo, da te vezi tudi v skromnejši obliki ostanejo še naprej. (Nadaljevanje z 11. strani) tili v njem. Ob tej priliki predlagam, da bi na solidarnostno soboto povabili vse upokojence na delo. Prepričan sem, da bi se nas akcije udeležilo veliko število. To bi bilo koristno tako za nas upokojence kot tudi za Novoles. Zelo lepo je, da Novoles na nas ne pozabi, ta vsakoletna srečanja nam veliko pomenijo. Novolesu želim veliko delovnih uspehov, delavcem pa veliko zdravja, ki naj ga ohranijo do upokojitve! Makše Janez, starosta med upokojenci, saj ima 74 let, TOZD TPP Upokojenec Makše Janez je zaradi svojih častitljivih let otvoril ples na družabnem srečanju. Ple- da mi ni treba več vstajati ob 4. uri zjutraj. Živim v glavnem doma, kjer gospodinjim, pomagam sosedom, pa tudi na vrt rada zaidem. Ker nisem najboljšega zdravja, skrbim za zdravje tako, da veliko tudi kolesarim, kdaj pa kdaj pa grem tudi v zdravilišče, seveda na lastne stroške. Veseli me, da upokojenci nismo pozabljeni, taka vabila na srečanje nam veliko pomenijo. Kljub temu pa gredo leta, ki sem jih preživela v Novolesu počasi v pozabo. V začetku se mi je še sanjalo o delu, sedaj pa redkeje pomislim na službo. Vendar pa še vedno velja rek, da starost ve, kje je bila mladost. Z No-volesom sem povezana predvsem preko prijateljic, ki tam še delajo in preko Novolesovega glasila, preko katerega spremljam njegovo dejavnost. Vsem Novolesovim delavcem želim veliko uspeha, Kadrovske vesti za mesec ;'L december 1987 salke so se kar vrstile, vendar je vse »obvladal«. O svojem upokojenskemu življenju pravi, da ga preživlja v glavnem na vrtu, kadar to vreme dovoljuje, najraje pa rešuje križanke. Rad se spominja na Novoles in mu želi še večji napredek kot dosedaj. Štih Pavla, upokojenka tozda TDP Upokojena sem od 1. 1984 torej teče že četrto leto. Vesela sem, da sem upokojena, 35 let službe je več kot dovolj. Najbolj mije všeč, predvsem pa, da bi zdravi dočakali svojo upokojitev. Družabno srečanje upokojencevje potekalo v izredno lepem vzdušju. Srečevali so se prijatelji, znanci, si pripovedovali dogodivščine, povsod veselje. Mi, ki smo še »aktivni«, smo dobili občutek, da so še vedno mladi, čeprav so prestali toliko trpljenja in garali na svojem delovnem mestu, ker v njihovi mladosti še ni bilo sodobnih strojev, ki sedaj nadomeščajo težaško delo. Srečno in na svidenje prihodnje leto! ŠTRBENC ALFONZ TOZD TVP: prišli: Jakubovič Marta odšli: Turenšek Janez (v JLA), Miheličič Marija (upokojitev) TOZD ŽAGA: prišli: Štrumbelj Ciril (iz TDP) odšli: Turk Viktor (v TDP), Kastelic Vladimir (izjava delavca), Strojin Franc (disciplinska), Fekonja Jože (disciplinska izklj.) TOZD TPI: odšli: Štrumbelj Stanislav (izjava delavca) TOZD BOR: odšli: Hudoklin Martin (v šolo) SIGMAT: odšli: Vovk Darko (v JLA), Račič Anton (delo za dol. č.), Planinc Mirko (sporazum) TOZD IGK prišli: Pekolj Stane, Ramovž Franc, Mikec Nataša, Matasovič Irena, Majcen Marinka, Gore Marjana, Vidmar Ludvik (iz TDP), Dular Andrej (iz TSP) odšli: Primčič Branko (v JLA), Koprivc Robert (izjava delavca) TOZD TDP: prišli: Smrke Marjan (iz JLA), Novak Alevš, Tori Anita, Turk Viktor (iz Žage), Kregar Martin (iz DSSS), Mali Jože (iz TPP), Bercko Zvonko (iz TPP), Župe-vec Alojzv(iz DSSS) odšli: Štrumbelj Ciril (na Žago), Todorovič Miodrag (DSSS), Vidmar Ludvik (IGK), Bajt Andrej (BLP), Nose Marija (DSSS), Sluga Slavko (disciplinska izklj.), Bučar Marija (sporazum), Dura-novič Branka (samovoljno), Medle Slavko (v JLA), Kastelic Jože (v JLA), Gosenica Igor (v JLA), Sivonjič Mara (sporazum), Breznik Viktor (v JLA) TOZD TSP: prišli: Mojstrovič Dušan (iz JLA) odšli: Dular Andrej (IGK) TOZD TPP: odšli: Mali Jože (TDP), Bercko Zvonko (TDP), Jakše Martin (disciplinska izklj.), Kovačič Ljudmila (disciplinska izklj.) TOZD TAP: prišli: Gašper Miran, kastelic Franc (iz JLA) TOZD TKO: odšli: Marentič Anton (izjava del.), Musulin Đorđe (izjava del.) TOZD TES: prišli: Nahtigal Marjan (iz JLA), odšli: Šuštaršič Franc (upokojitev) TOZD TGD: prišli: Vidmar Alenka (iz DSSS) TOZD BLP: prišli: Mančič Vasilija, Bajt Andrej (iz TDP) odšli: Stojkovič Anton (izjava del.) DSSS: prišli: Pirkovič Mojca, Pehnec Darko, Nose Marija (iz TDP), Todorovič Miodrag (iz TDP) odšli: Vidmar Alenka JTGD), Kregar Martin (TDP), Župevec Alojz (TDP), Blatnik Vinko (sporazum), Jerič Vida (discipl. izklj.), Klemenc Maja (sporazum) Število zaposlenih delavcev po TOZD dne 31. 12. 1987 TOZD M Ž Skupaj TVP 121 147 268 ŽAGA 182 34 216 TPI 74 23 97 BOR 83 50 133 SIGMAT 124 40 164 IGK 65 39 104 TDP 203 216 419 TSP 168 155 323 TPP 105 55 160 LIPA 100 35 136 TAP 73 62 135 TKO 124 66 190 TES 122 32 154 TGD 60 63 123 BLP 95 42 137 DSSS 122 117 239 SKUPAJ 1821 1176 2997 Poročilo o delu sindikalne konference DO Novoles v obdobju 1986—1987 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE ČLANSKA IZKAZNICA Sindikalna konferenca DO Novoles je v obdobju 1986—1987 opravljala svoje delo v skladu s Poslovnikom o organizaciji in delovanju konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije in v skladu s potrebami delovnih ljudi DO Novoles ter naše samoupravne socialistične družbe v celoti. Delo konference lahko razdelimo na dva področja: I. Redno delo konference, ki se periodično ponavlja vsako leto kot so: — obravnava periodičnih obračunov in zaključnega računa — obravnava in usklajevanje letnih planov in posameznih kvar-talnih planov — skrb za socialni status zaposlenih — skrb za zdravje delavcev — kulturna dejavnost v okviru komisije za kulturo — šport in rekreacija zaposlenih II. Ostala področja, na katerih se je v tem obdobju pokazala potreba za razpravljanje na konferenci in kamor sodi: — volitve delegatov v samoupravne organe, v delegacije SIS in delegacije ZZD, ter izpeljava referendumov — Samoupravno sporazumevanje • obravnava in sprejem samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja (referendum) • SaS o neposredni svobodni menjavi dela med DO Novoles in Zdravstvenim domom Novo mesto • SaS o temeljih plana DO Novoles • Spremembe SaS o nagrajevanju • Spremembe SaS o združitvi v SOZD UNILES • Spremembe statutov SOZD, DO in TOZD • Prispevek za prehrano • Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih • Regres za prehrano dela vcev s krajšim delovnim časom • Panožni sporazum — Obravnava in sodelovanje pri sprejetju programa za vodenje DO v sanacijskih razmerah — Sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom — Ostalo • priznanja, inovacije, novoletni sprejem upokojencev, drva in so- delovanje s tovarno BUČ1NA iz Žarnovice, ČSSR V mandatnem obdobju je sindikalna konferenca imela 10 rednih in 3 izredne seje. V sklopu redne dejavnosti so bile na dnevnem redu najpomembnejše točke izpolnjevanja planov in sprejemanja tako kvartalnih kot polletnega oz. zaključnega računa. V analizi nismo dali poudarek samo finančnemu rezultatu, ki ne pokaže realne slike stanja, zato so strokovne službe prikazovale tudi ostale činitelje kot so produktivnost, zmanjšanje zalog, zaposlenost, in problematiko prerazporejanja delavcev. Redno so se pripravljali ukrepi za izboljšanje poslovanja in sicer na področjih: — discipline in izkoriščanja delovnega časa — proizvodnje — zaloge — finančno poslovanje — nabava in prodaja. Se posebej smo obravnavo strnili na tiste TOZD, ki so poslovale z izgubo in strmeli za čimprejšnjo ozdravitev le-teh. Tudi za plan velja, da so bili vedno dovolj komentirani, kljub temu, da smo se vsi zavedali, da so zastavljeni zelo optimistično primerjalno s preteklim obdobjem in glede na zaostreno gospodarsko situacijo. Naša naloga je bila, da smo z aktivno razpravo detajlno prikazali plan vsem zaposlenim, da je sleherni delavec dobil občutek svojega prispevka pri izpolnjevanju zadanega. Le na ta način lahko pričakujemo nadaljnje uspešno gospodarjenje in uresničevanje stabilizacijskih ciljev. Hkrati pa smo uspešno sledili osebnim dohodkom in padanju življenjskega standarda. Trudili smo se, da socialni status delavca ne bi bil ogrožen. Vse delavce TOZD, ki so zmanjšale ali prekinile proizvodnjo, smo prerazporedili v ostale, ter jim tako omogočili normalni osebni dohodek. Za delovanje na socialno zdravstvenem področju lahko rečemo, da seje dobro zastavljeno delo tudi nadaljevalo v preteklem mandatnem obdobju. Preventivni pregledi in aktivno zdravljenje v zdraviliščih je bilo nadaljevanje že stalne prakse in potreba. Konferenca sindikata DO je razpravljala o ustanovitvi posebnega oddelka ali delavnice v okviru DO za vse starejše in izčrpane delavce, ki svojega dela ne morejo več uspešno opravljati, so pa še vedno lahko uspešni in produktivni na lažjih delovnih nalogah v primernem okolju. V tem mandatnem obdobju je delo komisije za kulturo zelo dobro potekalo zahvaljujoč vztrajnosti in požrtvovalnosti vodstva komisije. Poleg rednih športnih tekmovanj med TOZD-i je bilo v tem mandatu vloženo precej prizadevanj, z začetnimi uspehi na področju preventivnega rekreacijskega zdravljenja. Na področju krvodajalstva smo bili tudi v tem mandatnem obdobju uspešni. Komisija za zdravstvo je v svojem preventivnem sodelovanju po posameznih TOZD dosegla visoko stopnjo sodelovanja strokovnih delavcev v zdravstvu in delavcev znotraj TOZD. V lanskem letu spomladi je našo DO in konferenco sindikata obiskal predsednik Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik s svojimi sodelavci Ob tem obisku je bil seznanjen s strani konference sindikata o sestavljenosti in delovanju konference in o problematiki, s katero se je konferenca srečevala, kot najbolj pereči problem je bil po naših skupnih ugotovitvah opredeljen interventni zakon, ki je omejeval rast osebnih dohodkov, ki so bili že tako nizki pri delavcih v primerjavi z ostalimi lesarji. V letu 1987 se je sodelovanje poslovnih organov in političnih organizacij v Novolesu poglobilo, saj je bil predstavnik sindikalne organizacije prisoten na vseh poslovnih odborih oz. na nivojih poslovnega odločanja. Menim, da je sindikalna konferenca svoje delo zavestno in pravilno opravljala, še posebej zato, ker je delovala v oteženih družbeno ekonomskih razmerah. Predsednik sind. konference: SILVO MIŠJAK SMUČARSKI TEČAJI NA »GAČAH« (I. II. 1988 — 5. II. 1988 Smučarska sekcija ŠD Novoles organizira v času zimskih šolskih počitnic, od ponedeljka, 1. II. 1988, do petka, 5. II. 1988 začetne in nadaljevalne smučarske tečaje. Tečaji bodo organizirani za otroke od sedem let dalje in za odrasle: Tečaje bodo vodili člani aktiva vaditeljev in učiteljev smučanja v DO Novoles. Za vse tečajnike bo organiziran prevoz s posebnim avtobusom: odhodi: Novo mesto — avtobusna postaja ob 10,30 Straža — avtobusna postaja ob 11,00 vrnitev: vrnitev s smučišča ob 16,00 cena: otroci do 15 let 25.000 din odrasli 30.000 din (prevoz, učenje, vozovnica) Prijave sprejema do 29. I. 1988 ref. za oddih in rekr. Kosmina Gorazd v KSS — tel. int. 238. Pri prijavi je potrebno vplačati 10.000 din. V primeru pomanjkanja snega tečaj odpade! Vabljeni! ŠD NOVOLES Komisija za delovna razmeija TOZD BLP objavlja prosta dela in naloge SERVISERJA pogoji: — IV stopnja lesne smeri — nad 3 leta delovnih izkušenj — šoferski izpit B kategorije Kandidati morajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v kadrovsko-socialno službo NOVOLES v 8 dneh od objave v internem glasilu. Izid žrebanja novoletne nagradne križanke Na reševanje novoletne nagradne križanke se je odzvalo 53 reševalcev. Žrebanje, ki gaje opravila komisija v sestavi: Bradač Zvonka, Petan Sonja in Turk Branka, je izbrala naslednje srečne reševalce: Gregorčič Stane, Kastelčeva 7, Novo mesto Vovk Jani, Soteska 56, Straža Murn Domine, BLP Muhič Rezka, DSSS Goleš Dragan, Brod 17, Novo mesto Izžrebani reševalci bodo prejeli nagrade po pošti. Sodelujte z nami še naprej. Cene Moznik — Iz knjige v vratarnici! Riše in piše: I. Balog