GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. H
■ -T
—4
%
M
-TJ
3
Kocana
LETO XVIII — ŠTEVILKA 12
DECEMBER 1985
POŠTNINA
35 let samoupravljanja
Leto 1985, leto jubilejev, smo delavci Lesne proslavili na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije, 28. novembra 1985.
Svečane seje so se udeležili poleg članov delavskega sveta tudi člani prvih samoupravnih organov Gozdnega gospodarstva, LIP Slovenj Gradec in LIP Dravograd, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Slovenj Gradec in regije, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in vodstvo Lesne. Ob tej priložnosti so člani prvih samoupravnih organov prejeli priznanja za ustvarjalno delo na področju samoupravljanja, pred poslovno stavbo Lesne pa smo odkrili spominsko obeležje, ki nas bo spominjalo na prehojeno pot 35 let samoupravljanja.
Slavnostni govornik, predsednik poslovodnega odbora Mitja Horvat, je v svečanem govoru, ki ga v celoti objavljamo, povedal:
Na skromen, vendar slovesen način in s ponosom želimo počastiti dan, ko se je rodila naša socialistična republika in dan, ko smo tudi gozdarji in lesarji v njej uresničili sen svojih dedov in prevzeli gozdove, žage in obrate za predelavo lesa v upravljanje ter postali gospodarji na svojem. Kako enostavno in preprosto se to danes sliši. Toda koliko stoletij boja, koliko krvi, trpljenja ter koliko zgodovinskih teženj in pričakovanj je za vsem tem.
V zgodovini slehernega naroda predstavlja nekaj desetletij bežen trenutek. Zgodi pa se, da se velike in zgodovinsko usodne stvari odigravajo v delčku takega obdobja. Potrebno je le, da se v njem strnejo dogodki, 'prežeti z zgodovinskimi odločitvami in dejanji, ki prelomno vplivajo na nadaljnji nacionalni in družbeni razvoj. Tak drobec zgodovinskega trenutka se je za vse jugoslovanske narode odigral leta 1943 v bosanskem mestecu Jajcu, v noči od 29. na 30. novembra, ko je AVNOJ ha svojem II. zasedanju sprejel in objavil v svoji deklaraciji in sklepih konstituiranje nove Jugoslavije kot federativne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti in proglasil začasne organe nove vrhovne ljudske oblasti. Tak drobec zgodovinskega trenutka z izjemnimi razsežnostmi svojih zgodovinskih posledic pa nedvomno predstavlja tudi 27. junij 1950. leta, ko je Zvezna skupščina sprejela Zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delov-
nih kolektivih. Z njim je bila tudi pravno formulirana in uzakonjena zgodovinska in revolucionarna težnja delavca po osvoboditvi njegovega dela. Ta zakon je vgradil temeljni kamen, na katerem smo pričeli razvijati našo samoupravno družbeno ureditev; temelj, na katerem so gradili in razvijali samoupravni socialistični sistem osnovni družbeni dokument, sprejeti v naslednjih letih, med katerimi je treba omeniti seveda ustavni zakon iz leta 1953, program ZKS leta 1957, pa novo ustavo leta 1963, ustavne amandmaje leta 1971,
•tf »T

novo ustavo leta 1974 in Zakon ojgirii-ženem delu leta 1976. Pa ne gre /gj. to, da omenjamo akte,.' gre za to, dats<) ti akti izražali revolucionarno korSSiiui-teto socialističnega Samoupravi jan 89 za-vestno družbeno akcijo in da se na njihovi podlagi dejainsko nenehno spre«-minjal iin krepil položaj delavca v vlogi gospodarja. Naš delavec je tako leta 1950 dobil v upravljanje proizvajalna sredstva, razvoj socializma pa je v tem letu, s tem da je odprl proces socialističnega samoupravljanja, začel novo zgodovinsko poglavje v svojem. oz. v družbenem razvoju sploh. Sprožil se je zgodovinski proces novih družbeno-eko-nomskih in političnih odnosov, ki te-
S
k--%v
KNJIŽNICA RAVNE
melji na tem, da je delo osnova družbenega napredka in osebne sreče posameznika. Razumljivo je, ne več najemniško delo za nekoga drugega, ki je izraz eksploatacije, ampak svobodno združeno delo, kjer so delavci tista družbena sila, ki upravlja s sredstvi, s katerimi se dela, s pogoji, v katerih se dela, in z vsemi rezultati, ki se z delom dosežejo.
Praznovati ni mogoče nečesa, česar še ni bilo, kar se še ni zgodilo ali kar ni vredno spomina. Resnično praznovati je mogoče le tisto, kar je pomembno pa dobro in lepo po splošnih oz. obče človeških merilih. Zato lahko postavljamo praznike na obletnice tistih prelomnih dogodkov, ki jih je čas dodobra potrdil in presvetlil in, ki jih je zgodovina že sprejela za svoje. Taki prazniki nas v bistvu opominjajo, da smo dediči stare Slave, da se lahko držimo ponosno, da moramo varovati izročeno čast, da moramo gojiti misel invest, s katero bomo sposobni velikih dejanj, ko bo to potrebno, oziroma če bo to narekovalo naše dostojanstvo. Taki prazniki niso samo slava preteklosti, ampak tudi stalen opomin k odgovornosti za prihodnost. Rojstvo republike, osvoboditev izpod okupatorskega jarma in svoboda, dobiti v upravljanje proizvodna sredstva in postati gospodar na svojem so nedvomno velike stvari, dogodki, vredni praznovanja, vredni miselnega vračanja v preteklost. Pa ne samo zaradi tega, kar je bilo, kar se je zgodilo, ampak predvsem zaradi tega, kaj naj bi na tej podlagi bilo danes, bilo jutri. Velika in hrabra dejanja v naši bližnji revolucionarni preteklosti nam morajo biti vzpodbuda za nove podvige, ki smo jih tudi v sedanjosti še kako potrebni.
Za gozdarstvo in lesno industrijo na Koroškem je bilo vsa leta po osvoboditvi značilno tudi stalno iskanje najustreznejših organizacijskih oblik medsebojne povezanosti gozdarstva in lesne industrije.
V času sprejetja že omenjenega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji leta 1950 je bilo gozdarstvo na Koroškem že dve leti enotno organizirano, medtem ko je bila lesna industrija še vedno Imočno razdrobljena. V tem je treba iskati tudi razlog, zakaj so se pisni dokumenti o uresničitvi tega zgodovinskega zakona med vsemi organizacijami, katerih pravni naslednik je danes Lesna, ohranili le za takratno Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Iz zapisnika ob priliki prve seje delavskega sveta ter primopredaje podjetja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec delovnemu kolektivu je razvidno, da se je to zgodilo 14. oktobra 1950 ob prisotnosti člana vlade LRS in ministra za gozdarstvo tov. Jake Avšiča. Stoletna težnja našega »ol-carja«, da bi delal in gospodaril na svojem, se je takrat kot pravica in možnost za to tako uresničila. Po ustnih virih pa naj bi na isti dan prevzeli v upravljanje proizvajalna sredstva tudi LIP Slovenj Gradec in LIP Dravograd.
Gozdarstvo in lesna industrija sta na Koroškem po letu 1950 doživela hiter razvoj. Po zaključnem procesu povezovanja lesne industrije v okviru LIP Slovenj Gradec je leta 1974 prišlo do ponovne povezave gozgarstva in lesne industrije in do formiranja OZD Slovenj Gradec, ki ,se ji je leta 1975
priključila še tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema.
V	Lesni danes gospodarimo praktično z vsemi gozdovi na Koroškem oziroma v okviru gozdno gospodarskega območja in pri tem nedvomno dosegamo zelo dobre rezultate. Naj večji delež k doseženim rezultatom so prispevali jasni koncepti gospodarjenja z gozdovi in skladen razvoj vseh dejavnosti gozdarstva. V teh letih smo naredili čez 1700 km gozdnih cest in postali najbolj odprto gozdno območje v Sloveniji. Vlaganja v ceste nam omogočajo intenzivno gospodarjenje z gozdovi in racionalno vlaganje v gojenje gozdov ter ohranitev kmečkega življa v hribovskih predelih. TOZD in TOK gozdarstva bodo v tem letu dali na trg 225.808 m3 oblovine, na štirih žagah v okviru naše delovne organizacije pa bomo razrezali 120.000 m3 hlodovine in proizvedli ca. 80.000 m3 žaganega lesa.
V	finalni lesni industriji položaj danes ni tako preprost in dober, čeprav smo od primitivnih zametkov prišli na Koroškem do velike industrije z moderno tehnologijo. Res pa je tudi, da razvoj te lesne industrije z vidika današnjih tržnih razmer in pogojev gospodarjenja, pa tudii glede na naše surovinsko zaledje, očitno ni bil najbolje naravnan. Ob TIP so bile zgrajene še predvsem velike kapacitete jza proizvodnjo stavbnega pohištva. Tako smo za letošnje leto v naših TOZD načrtovali med drugim proizvodnjo 195.000 furniirnih vratnih kril, 30.000 klasičnih vratnih kril, 123.000 furnirnih podbojev,
45.000	klasičnih podbojev, 115.000 oken,
45.000	polken, 620.000 m2 furniranih oblog, 11.000 sedežnih garnitur, 128.000 vzmetnic itd.
Velikosenijska proizvodnja, z za takšno proizvodnjo prilagojeno tehnologijo, nas danes ob mnogo manjšem povpraševanju po tem blagu ovira pri njuni večji elastičnosti pri prilagajanju trgu in proizvodnji tistega blaga, ki ga je na trgu mogoče pod najboljšimi pogoji plasirati. Možnosti našega uspešnega gospodarjenja pa v tem času, ko v družbi prehajamo k uveljavljanju ekonomskih zakonitosti, slabi tudi to, da smo zaradi velikih vlaganj v zadnjih 10 do 15 letih v osnovna sredstva zanemarili poslovni sklad, in da naši TOZD finalne industrije razpolagajo z zelo malim deležem lastnih dolgoročnih virov za potrebna obratna sredstva. To nas postavlja v močno odvisnost od nenehnega zadolževanja, kar nam povzroča, s plačevanjem obresti za te kredite, izredno visoke stroške poslovanja. Problematiko našega poslovanja pa zaostruje še to, da ob velikih vlaganjih v proizvodnjo ni bilo možnosti za razvoj lastne trgovske mreže, kar se vsaj v tej situaciji tistim proizvajalcem, ki jo imajo, nedvomno močno obrestuje. To, pa še nekateri drugi razlogi in tudi vrsta naših slabosti, so povzročili, da so nekateri naši TOZD v tem letu ponovno zabredli v izgube.
Širše družbene razmere, v katerih gospodarimo, nekatere objektivne ne-nja, pa seveda tudi določene naše sub-gativne predpostavke našega poslova-jektivne slabosti terjajo od nas da hitro in odločno ukrepamo, pa ne le v besedah in papirjih, ampak predvsem pri njihovem konkretnem uresničevanju. Odkrito pa je treba reči, da čudodelnih receptov za to, da bi se naši
tekoči rezultati poslovanja lahko v kratkem času bistveno izboljšali, ni: Pred nami je nedvomno dolgoročnejše obdobje za konsolidacijo našega finač-nega položaja in poslovanja,
V ukrepanju bomo poleg vsega tistega, kar lahko neposredno vpliva na ekonomičnost poslovanja, zagotoviti hitrejšo afirmacijo znanja, strokovnosti in inovativnosti pri delu, dela na razvoju in pri iskanju možnosti za širjenje našega proizvodnega programa. Odločneje bomo morali prilagajati proizvodni program trgu in zlasti dvigovati kvaliteto naših izdelkov, predvsem pa tudi kvaliteto našega poslovanja v celoti.
Številke o naših proizvodnih kapacitetah pa seveda niso edino zrcalo našega razvoja in napredka. V vseh teh letih je bila v ospredju naše poslovne politike in gospodarjenja tudi skrb za človeka, za urejanje vsega tistega, kar naj zagotavlja človeku dostojno življenje in dviguje raven njegovega dela in življenja. Pa ne samo našim delavcem! Naši kolektivi, raztreseni kot samorastniki po vseh treh koroških dolinah, so bili vedno in povsod odprti, tesno povezani s svojim okoljem, zavedajoč se, da so zrasli iz njega in za njega. Reševanje vseh najrazličnejših problemov, s katerimi se srečujejo ljudje pri urejanju svojega bivalnega okolja so in tudi bodo vedno in povsod ti kolektivi jemali kot svoje probleme in se tako tudi obnašali pri njihovem razreševanju. Predolgo, dolgo so ti naši ljudje v srcih nosili hrepenenje po tem, da bi postali enkrat gospodarji na svojem. Zato so to pravico vzeli kot nekaj, kar je treba spoštovati, čuvati in resno uresničevati. Razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov je zato v celotnem kolektivu bilo vedno nekaj, kar je bilo sestavni del naporov za lepšo in boljšo prihodnost sedaj 3000 članskega kolektiva. Pa ne samo delavci, ta povezanost in vpetost v reševanju mnogih skupnih nalog velja v enaki meri za več kot 3000 naših kmetov-kooperantov organiziranih v TOK.
Neglede na svečan značaj našega praznovanja pa bi bilo seveda napačno in v nasprotju z vsebino dejanj, ki jih praznujemo, če ne bi bili v ocenah tega, kar smo dosegli, in našega današnjega položaja življenjski in objektivni. Tako kot ni vse zlato, kar se sveti, tudi v našem samoupravnem in družbenoekonomskem razvoju ni vse samo dobro, vzpodbudno in še manj dokončno. Tudi ni vse, kar se dogaja v okviru samoupravnih oblik odločanja in pod plaščem samoupravljanja resnično demokratično in samoupravno in pred vsem velikokrat ni to, kar naj bi — zelo preprosto povedano — bilo to je: skrbno in dobro gospodarjenje, ki se potrjuje tudi z rezultati v daljšem obdobju. Dejstvo je, da se je naša družba in tudi mi v Lesni z njo vred, znašla v zelo težkem položaju. Tega seveda ni mogoče prikrivati ali pred tem zbežati. Kriza, ki jo doživljamo, ni samo ekonomske, ampak je tudi politične narave in ni samo pogojena z zunanjimi vplivi, ampak je nedvomno treba iskati vzroke za takšno situacijo tudi v posameznih konkretnih rešitvah v našem družbenoekonomskem in političnem sistemu, v njegovem nedoslednem izvajanju in mnogih deformacijah, ki se ob tem pojavljajo v praksi. To pa pomeni, da bomo morali v naslednjem obdobju s
spremembami nekaterih zakonov in seveda po tem tudi z njihovim doslednejšim uresničevanjem, pa tudi s spremenjenim načinom našega obnašanja omogočiti racionalnejši in predvsem učinkovitejši sistem samoupravnega odločanja.
Za nami je torej 40 let življenja v svobodi in 35 let samoupravnih isku-šenj. To je dolga doba, gledano z vidika človeštva, zgodovine in nujnega ča-
sa, potrebnega za globoke spremembe v družbenih odnosih. Zato moramo vse to, kar smo dosegli ali ne dosegli v tem času, čeprav smo to hoteli, ocenjevati tudi zelo strpno in realno. Danes je namreč že očitno, da sta nas velik revolucionarni zanos in polet večkrat vodila do tega, da smo hoteli več, kot je to bilo objektivno mogoče, da smo hoteli prehiteti čas. Zato ostajajo avnojski sklepi, ustava, zakon o združenem delu,
ne samo kot naš ponos ampak tudi še vedno tudi kot naš dolg.
Slovesnost ob 35 letnici samoupravljanja in obeležja, ki smo ga odkrili, naj ne izzveni le kot spomin na nekaj velikega v naši bližnji preteklosti, ampak naj izveni v zvestobo in pripravljenost za nadaljevanje boja za uresničitev vseh tistih idealov, ki so tudi v preteklosti navdihovali delavski razred in ga vodili do teh dejanj.
Plan razvoja Kmečkega turizma na Koroškem
1.	DOSEDANJI USPEHI IN PROBLEMATIKA
Pobude segajo v leto 1967, ko se je takratno gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec odločilo, da prične sodelovati v turističnem razvoju regije. Pri tem nas je vodila osnovna usmeritev: kompleksen razvoj celotnega prostora, na katerem se odvijata gozdarska ih kmetijska dejavnost.
V	to obdobje se vključujejo tudi prve aktivnosti na območju republike. V Zadružni zvezi Slovenije se formira odbor za razvoj kmečkega turizma. Na nivoju republike so bili sprejeti prvi normativni akti in postavljena definicija, kaj je to kmečki turizem. Resolucija VII. kongresa ZKS zabeleži važno ugotovitev: »Hitrejši razvoj kmetijstva ohranja poseljenost, obrambno sposobnost in urejenost kmetijskega prostora, saj omogoča produktivno rabo kmetijskih površin tudi v gorskih in obrobnih območjih Slovenije.« In dalje: »Da bi dosegli ustrezni dohodek in zagotovili obstoj hribovskih kmetij, se bomo zavzemali za razvijanje kmetijske proizvodnje in turizma v teh predelih in za vključevanje prebivalcev s teh predelov v dela v gozdarstvu in drugih dejavnostih.«
Tako je bila dana pobuda in možnost, da bi z uvajanjem kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zavrli propadanje hribovskih kmetij, kot tudi kmetij na obrobnih in manj razvitih območjih in s tem zaustaviti deagrarizacijo prostora v nekaterih predelih Slovenije.
V	te predele pa spada tudi Koroška, ki je v tem obdobju z razvojem gozdnega cestnega omrežja in z že številnimi kmetijsko usmerjenimi kmetijami imela osnovni pogoj za razvoj te dejavnosti.
Žal v tej dejavnosti nismo imeli tradicije, zaradi tega so bili začetki težki in skromni. In vendar bili so tu in z njimi prvi vzgledi, ki so dali vzpodbudo tudi ostalim. Razvoj smo pospešili s prvimi ugodnimi krediti iz sredstev gozdnega gospodarstva. V sedemdesetih letih se v kreditiranje vključita še hranilno kreditna služba in banka,
Razvoj je tako tekel odvisno od iniciativ gozdarjev in kmetij cev, predvsem pa pogojeno od kreditnih pogojev, ki so se spreminjali. Lahko trdimo, da so zadnji bili ugodni do leta 1980, kasneje pa se je zaradi velike obrestne mere pričel zmanjševati interes pri kmetih.
Že vključene kmetije in programi za naprej so terjali novo organizacijo. Zaradi tega smo v letu 1981 v Lesni formirali v okviru gozdarskega sektorja službo za razvoj kmečkega turizma.
Organizirano delo je rodilo ugodne rezultate. Na Koroškem smo se tako uspeli vključiti v tri najbolj razvite regije v Sloveniji. Trenutno razpolagamo z naslednjimi zmogljivostmi:
občina	število kmetij	število ležišč	število sedežev
Radlje ob Dravi	10	109	307
Ravne na Koroškem	11	152	585
Slovenj Gradec	8	59	214
Skupno	29	320	1106
Iz podatkov je razvidno, da število sedežev močno presega število ležišč. Značilno za našo regijo je, da imamo precej kmetij, ki se bavijo samo z izletniškim turizmom in kombinacijo izletniškega in stacionarnega turizma.
2.	PLAN IZGRADNJE TURISTIČNIH KMETIJ 1986/1990 Zaradi neprimerne kreditne politike v preteklem srednjeročnem obdobju se bodo številne kmetije, ki bi morale biti preusmerjene že v tem obdobju, vključile šele v naslednjih letih.
Predvidevamo naslednjo pridobitev novih kapacitet:
občina	število kmetij	število ležišč	število sedežev
Dravograd	4	37	120
Radlje ob Dravi	4	44	110
Ravne na Koroškem	24	232	1220
Slovenj Gradec	7	78	176
Skupno	39	391	1626
Plan bo mogoče realizirati le ob:
—	primerni kreditni politiki
—	stimulativni obdavčitvi
—	sprejetju primernih občinskih odlokov o kmečkem turizmu.
V okviru Zadružne zveze Slovenije so bili pripravljeni enotni predlogi navedenih aktov. Če jih bodo skupščine občin sprejele, lahko računamo s pospešenim razvojem tudi v naši regiji.
3.	PROJEKCIJA RAZVOJA DO LETA 2000
Iz pripravljenih študij in evidentiranja na terenu predvidevamo do leta 2000 vključitev še naslednjih kmetij:
občina	število kmetij	število ležišč	število sedežev
Dravograd	2	20	30
Radlje ob Dravi	4	50	70
Ravne na Koroškem	12	114	440
Slovenj Gradec	4	40	80
Skupno	22	230	620
V bodočem razvoju bomo posebno skrb posvečali coniranju kmetij, ki daje možnost bolje organiziranega in skupinskega polnjenja kapacitet, ob istočasni možnosti dviga kvalitete ponudbe. Gre za razširitev ponudbe z infrastrukturnimi objekti, kulturnimi prireditvami itd. Mislimo, da smo že danes dosegli tudi stopnjo, ki nam omogoča vstop na tuja tržišča.
Dušan Dretnik, dipl. ing. gozd.
INVENTIVNA DEJAVNOST, INVENTIVNA DEJAVNOST, INVENTIVNA DEJAVNOST, INVENTIVNA DEJAVNOST,
Razpis
Obveščamo delavce, zaposlene v DO Lesna, da začenjamo z javnim razpisom reševanja problemov iz TOZD TIS, TOZD TP Prevalje, TOZD TSP Radlje-Podvelka, DSSP.
Probleme lahko rešujejo vsi delavci, zaposleni v DO LESNA. Rok za rešitev problemov je 1. april 1986.
Vse uspešne rešitve problemov bo centralna komisija za inventivno dejavnost nagradila s 3000 din in posebnim nadomestilom po samoupravnem sporazumu.
TOZD TIS
1.	Projekt hidravličnega krmiljenja gozdarske žičnice TVS — 1500.
2.	Izdelava projekta za povečanje nosilnosti gozdarske žičnice TVS iz 1500 kg na 2000 kg.
3.	Izdelava projekta za avtomatski voziček za izvleko lesa nosilnosti 1500 kg (krmiljenje časovno ali hidravlično).
4.	Izdelava primerne metode spremljanja kvalitete, varovanja okolja in gospodarnosti za dejanski prispevek v oddelku servis, proizvodnja in promet.
5.	Izvedba varnostne naprave proti izpadanju varovalnega obroča pri tlačenju pnevmatik za tovorna vozila.
DSSP
1.	Enotno izvajanje transportne politike v DO Lesna
TP Prevalje
1.	Izkoriščanje toplotne energije, ki uhaja iz kotlov v dimnik.
2.	a) odprava statične elektrike na stroju za brušenje Danckert.
b)	prilagoditev stroja tako, da bo možno krtači obrniti v smer vrtenja, ker je v nasprotnem primeru na lesonitu preveč prašnih delcev.
3.	Doziranje, zlaganje in obračanje lesonita pri brušenju na stroju Danckert, ki je sedaj še ročno.
4.	Prebiranje furnirja — delo je težavno zaradi pripogibanja.
5.	Vezanje palet v skladišču — jekleni trak leži na tleh, zaradi česar je pri odvijanju nered.
6.	Odstranjevanje odpadnega materiala pri čelilkah v obratu I. in obratu II.
7.	Predelava kanala za odvod odpadne vode, ki je pomešana z lepilom, v zbirni bazen.
8.	Na stroju za vrtanje in vstavljanje okovja — Holzma prihaja pogosto do tega, da nasadilo ni pravilno vstavljeno, zaradi česar se pokvari vratno krilo.
9.	Obračanje vrat pred strojem Holz-man — delo se vrši popolnoma ročno, je težavno, zaradi česar prihaja do fizičnih poškodb.
10.	Odvod kondenčne vode iz vodo-komprimiranega zraka. V kompresor-ski postaji je to rešeno na ta način, da kotlovničar pri izklopu kompresorja izpusti enkrat dnevno tudi kondenc. V obratih to na ta način ni možno urediti. Posledica je voda v zračnih elementih, kar kvarno vpliva na elemente.
11.	Sortiranje in vezanje letev po dimenzijah iz odpadnega lesa in njihov odvoz in vezanje drv za zimsko skladiščenje. Sedaj se morajo letve pobirati s tal. Delavci se po nepotrebnem sklanjajo, letve so umazane in pokrite s peskom, zaradi česar se pri nadaljnji obdelavi topijo rezila.
12.	Razrez lesonitnih plošč:
a)	odsesovanje,
b)	dovoz materiala,
c)	doziranje,
d)	odlaganje.
13.	Ureditev pripomočkov na delih sestavljene rešetke.
14.	Odprava težavnega ročnega dela na nizkoturnem miznem rezkarju za rogljičenje podbojev.
TSP Radlje-Podvelka
1.	Možnost izdelave zlagalnih naprav na iznosnih trakovih fiksnih dolžin v krojilnici.
2.	Možnost izdelave dvižnih naprav za dviganje palet pri lesno obdelovalnih strojih.
3.	Rešitev problema protipožarne varnosti obratovanja kotlovnice (iskro-lovne naprave).
4.	Sprememba obračalnih naprav na transportnem traku površinske obdelave lakirnice.
5.	Možnost ustanovitve dislociranih celičnih enot v lesni industriji.
6.	Razvoj malega gospodarstva in njegova vključitev v proizvodni proces lesne industrije.
7.	Možnosti predelave lesnih odpadkov.
8.	Povečanje izkoristka lesa pri krojenju lamel.
Za dodatne informacije o reševanju nanizanih problemov se telefonično ali pismeno obrnite na strokovno službo za inventivno dejavnost v lesarskem sektorju DSSP.
K sodelovanju vabimo tudi ostale TOZD, da spregovorijo o nerešljivih problemih in dajo možnost, da jih skupno rešimo.
M. G.
Kako zagotoviti večjo delovno disciplino
Eden izmed ukrepov za boljše gospodarjenje v naši DO je tudi izboljšanje delovne dicipline. Le vesten, reden in pošten delavec bo svoje delo opravljal tako, kot to od njega zahteva delovni proces. Kako zagotoviti večjo delovno disciplino? V prvi vrsti je to odvisno od zavesti vsakega posameznika, koliko si bo prizadeval in kako resno bo jemal svoje delo. Delavci svoje delo združujemo, zato smo med seboj povezani, drug od drugega odvisni in zaradi tega tudi drug drugemu vzajemno odgovorni za izpolnjevanje delovnih obveznosti. Združeno delo je nezdružljivo s samovoljnim obnašanjem posameznika.
Ker pa zaenkrat ni dovolj samo trkati na našo zavest, je potrebno zagotavljati red in disciplino pri delu tudi s tem, da izrekamo disciplinske ukrepe kršilcem delovne discipline. Organ, ki je v LESNI pooblaščen za ugotavljanje kršitev in izrekanje ukrepov, je skupna disciplinska komisija. Predsednika, namestnike in člane volimo na enak način kot druge predstavnike organov upravljanja. Disciplinska komisija deluje po vnaprej določenem postopku in obravnava kršitve delovnih obveznosti, ki smo jih kot take vnaprej predvideli in zapisali v pravilnik o delovnih razmerjih, temelji pa so podani že v zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o združenem delu.
Postopek je na moč podoben tistemu pred sodišči, posebej kazenskemu in je po mnenju nekaterih preveč zapleten. Vse ima svoj smisel. S takim postopkom hočemo zagotoviti resnično ugotovitev dejanskega stanja, obenem pa nuditi obtožencu možnost obrambe. Če na kratko povzamemo nekatere važnejše elemente disciplinskega postopka, so naslednji:
diciplinski postopek se lahko začne na predlog delavskega sveta, poslovod-
nega organa, organa samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja .izvršnega odbora OOS in pristojnega organa družbenopolitične skupnosti.
Pobudo pa lahko da vsak delavec, ki izve za kršitev delovne obveznosti enemu izmed upravičenih predlagateljev.
Delavci odgovarjamo disciplinsko in odškodninsko. Disciplinsko odgovarjamo za vsako obliko krivde (naklep, huda malomarnost, lažja malomarnost), odškodninsko pa le za naklep in hudo malomarnost. Kršitev delovne obveznosti se lahko stori z dejanjem ali z opustitvijo obveznega ravnanja. Kršitve delovnih obveznosti so lažje in hujše. Hujše kršitve se delijo na tiste, za katere
—	se lahko izreče denarna kazen,
—	se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja,
—	se mora obvezno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja,
—	ostale hujše kršitve delovne obveznosti.
Disciplinska komisija sme izreči le enega izmed naslednjih ukrepov:
—	opomin,
—	javni opomin,
—	začasno razporeditev na drugo delo oz. k drugi nalogi,
—	denarno kazen,
—	prenehanje delovnega razmerja.
Opomin in javni opomin se lahko izrečeta za lažje kršitve in za tiste hujše kršitve, ki so milejšega značaja, oz. če disciplinska komisija meni, da bo že z njim dosežen namen disciplinskega postopka.
Razporeditev k drugemu delu oz. nalogi se izreče za določen čas, kadar je treba kršitelju preprečiti, da bi še naprej opravljal dela, pri katerih je zagrešil hujšo kršitev delovnih obvezno-ti. Disciplinski ukrep denarne kazni se sme izreči največ do 10 °/o zneska
enomesečne akontacije OD v primerih, ki so točno našteti v pravilniku.
Samo ukrepa denarne kazni in prenehanja delovnega razmerja se lahko pogojno odložita največ za dobo 1 leta, kar pomeni, da se ukrep ne bo izvršil, če delavec v pogojnem obdobju ne bo znova storil nove hujše kršitve delovne obveznosti.
Delavcu, ki je storil več kršitev, se lahko za vse skupaj izreče en sam ukrep. Pri izbiri disciplinskega ukrepa disciplinska komisija upošteva olajševalne in obteževalne okoliščine, zlasti pa:
—	stopnjo delavčeve odgovornosti (krivde) in težo kršitve,
—	prejšnje delavčevo delo in njegovo obnašanje po storjeni kršitvi,
—	socialne in gmotne razmere delavca in njegove družine.
Pri obravnavi disciplinskih zadev ne sodeluje celotna disciplinska komisija, ampak le senat:
—	pri obravnavanju hujših kršitev petčlanski senat,
—	pri obravnavanju lažjih kršitev tričlanski senat.
Pri sestavi senata je pomembno, da je vsaj eden član iz TOZD, iz katerega je delavec, ki je v postopku in da je prisoten vsaj en zunanji član iz liste članov, ki jo imenuje zbor združenega dela skupščine občine. Sklepi se vročajo naslovnikom v pismeni obliki. Disciplinski postopek je dvostopenjski. O ugovorih zoper odločitve disciplinske komisije odloča delavski svet.
Kot že rečeno, odgovarjamo delavci tudi odškodninsko, kar pomeni, da odgovarjamo tudi za škodo, ki jo povzročimo delovni organizaciji na delu ali v zvezi z delom. Škodo oceni disciplinska komisija ali posebna komisija za ocenitev škode. Ugotoviti mora:
—	predmet, obseg oz. višino škode in kraj nastanka,
—	storilca, priče in druge morebitne dokaze,
—	vzroke in okoliščine, v katerih je škoda nastala.
O	škodi, odgovornosti za škodo in plačilu odškodnine odloča disciplinska komisija.
Če gre za škodo, ki jo je povzročil delavec in ki je vplivala na delovni proces ter izpolnjevanje delovnih obveznosti drugih delavcev, se lahko določi plačilo pavšalne odškodnine, posebej v primerih, če natančnega zneska škode ni mogoče ugotoviti ali če bi bilo njeno ugotavljanje povezano z nesorazmernimi stroški. Najpogostejši primer plačila pavšalne odškodnine je za neopravičen izostanek z dela in predstavlja za en dan 1/30 povprečnega bruto OD za pretekle tri mesece.
V posebej hudih primerih, ko ni mogoče počakati na izpeljavo disciplinskega postopka, je mogoče odstraniti delavca z dela ali pa celo iz DO — suspenz. O suspenzu odloči poslovodni organ, vendar je treba takoj, ko je mogoče, ta sklep dati v obravnavo in odločanje disciplinski komisiji.
Toliko na kratko, ostale podrobnosti pa so opredeljene v pravilniku o delovnih razmerjih. Večjo delovno disciplino bomo torej zagotovili z večjo moralno odgovornostjo za izvrševanje delovne dolžnosti, v skrajni fazi pa tudi z ostrejšo kaznovalno politiko.
Franica PORI
Kršitve delovnih obveznosti
Skupna disciplinska komisija DO LESNE je v juliju, avgustu in septembru 1985 obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti' in izrekla naslednje ukrepe:
TOZD gozdarstvo Črna
1.	Stanko MAVREL — neopravičeno izostal z dela 7 dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 1 leto
2.	Anton ČEKON — neopravičeno izostal z dela 19 dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 1 leto
TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
1.	Peter G ATE J — z nevestnim opravljanjem svojih dolžnosti je TOZD povzročil večjo materialno škodo, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 3 mesece, plačilo odškodnine v znesku 30.000 din
2.	Ferdo TEMNIKAR — z nevestnim opravljanjem svojih dolžnosti je TOZD povzročil večjo materialno škodo, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 3 mesece, plačilo odškodnine v znesku
30.000	din
TOZD gozdarstvo Radlje ob Dravi
1.	Ivan REK — neopravičeno izostal z dela 3 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina v znesku 5049 din
2.	Franc PUŠNIK — neopravičeno uporabil službeno vozilo za privatne potrebe, opomin
TOZD tovarna pohištva Prevalje
1.	Martina GROS — predčasno zapustila TOZD brez dovolilnice, netova-riško obnašanje, javni opomin
2.	Ljubo KEBER — neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev, pavšalna odškodnina v znesku 3006,30 din
3.	Alojz KRAJNC — samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja
Foto: A. Šertel
4.	Hysein NEZAKU — neopravičeno izostal z dela 2 dni in zamudil na delo
1	uro, prenehanje delovnega razmerja za dobo 1 leta, pavšalna odškodnina v znesku 3244 din
5.	Milan STEVANOVIČ — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1769 din
TOZD tovarna pohištva Pameče
1.	Milan POČEJ — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 2276 din
2.	Janez JEVSNIK — neopravičeno izostal z dela 1 dan, se surovo in ne-tovariško obnašal do sodelavcev, javni opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1770 din
3.	Tadej PARADIŽ — neopravičeno izostal z dela 7 dni, prenehanje delovnega razmerja (po pritožbi spremenjeno na prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 1 leta)
4.	Olga VERNEKER — neopravičeno izostala z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1731 din
TOZD Transport in servisi Pameče
1.	Anton POBERŽNIK — neopravičeno uporabil prevozno sredstvo last TOZD, pri tem povzročil materialno škodo in neopravičeno izostal z dela 3 dni, razporeditev na druga dela in naloge, pavšalna odškodnina v znesku 5910 din
2.	Iztok JUG — odklonil izvršitev del in nalog in s tem motil delovni proces, imel nepravilen odnos do sodelavcev in žalil predpostavljene, prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 3 mesecev
3.	Alojz KAC — med delovnim časom zapustil delovno mesto in se čez
2	uri in pol vrnil v vinjenem stanju, javni opomin, pavšalna odškodnina v znesku 2106 din
4.	Miroslav HORVAT — zapustil delovno mesto brez dovolilnice za 2 uri, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 895 din
5.	Vid KOTNIK — med delovnim časom zapustil delovno mesto in se čez 2 uri in pol vrnil v vinjenem stanju, javni opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2340 din
TOZD TSP Radlje-Podvelka
1.	Ferdo GERM — neopravičeno izostal z dela 2 dni, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 4589 din
2.	Zvonko SLAGER — neopravičeno izostal z dela 1 dan, odklonil delo in se netovariško obnašal, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1572 din
3.	Jože PRAZNIK — neopravičeno izostal z dela 4 dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev, pavšalna odškodnina v znesku 5796 din
4.	Janko LIPUŠ — neopravičeno izostal z dela 1 dan, predčasno odšel z dela, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1779 din
5.	Stanko VERDNIK — z malomarnim delom povzročil TOZD materialno škodo, opomin
6.	Stefan VERONIK — postopek se ustavi
(Nadaljevanje na 6. strani)
v i
H ARNIK ■	5
(Nadaljevanje s 5. strani)
7.	Maks PEČOLAR — neopravičeno izostal z dela 1 dan, odgovornosti se oprosti, manjkajoče ure je dolžan nadoknaditi
8.	Srečko SAJEVEC — neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja za dobo 3 mesecev (že večkrat disciplinsko kaznovan), pavšalna odškodnina v znesku 1077 din
9.	Danica KOTTA — neopravičeno izostala z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1372
10.	Franc STEPIŠNIK — neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja (kršitev storjena v času trajanja pogojno odloženega ukrepa prenehanja delovnega razmerja)
11.	Dalibor SUSEK — neopravičeno izostal z dela 1 dan, se oprosti
12.	Vojko BISSAKO — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1493 din
13.	Ivan PODGORŠEK — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1499 din
14.	Jože IRŠIČ — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 2548 din
15.	Janko BURJA — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 2108 din
16.	Zvonko PEČNIK —neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1388 din
17.	Milan KOZJAK — neopravičeno izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 1210 din
TOZD Nova oprema
1.	Boris GOLJAT — nepravočasno obračunaval material po delovnih nalogih in te podatke prepozno dostavljal računovodstvu — javni opomin
2.	Maks MIKSA — opustil predpisane varnostne ukrepe ter se ni udeležil tečaja prve medicinske pomoči, opomin
3.	Sonja KLANČNIK — neopravičeno izostala z dela 5 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina v znesku 6460 din
4.	Branko SARKOZI — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
5.	Andrej MLAČNIK — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
6.	Silvester ROŠKER — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
7.	Miroslav DITINGER — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
8.	Viktor KRISTAN — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
9.	Anton STRMČNIK — se je med delovnim časom opil, javni opomin
10.	Djuro DJURDJIČ — predčasno zapustil delovno mesto, javni opomin
11.	Mirsad MUSIČ — predčasno zapustil delovno mesto, javni opomin
12.	Boris SALEZNIK — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
13.	Marija REBERNIK — se ni udeležila tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
14.	Darja ŽIBERT — se ni udeležila tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
15.	Anica NAVOTNIK — neopravičeno izostala z dela 7 dni in si prilastila družbeno premoženje TOZD, prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev
16.	Marjan PENSEK — se ni udeležil tečaja 1. medicinske pomoči, opomin
17.	Drago VODOŠEK — nepravočasno obračunaval material po delovnih nalogih, opomin
18.	Branko PIRNAT — z nevestnim ravnanjem povzročil TOZD materialno škodo, javni opomin
19.	Stanko MARINKO — neopravičeno izostal z dela 7 dni, prenehanje delovnega razmerja,
20.	Anton RUBIN — z malomarnim delom TOZD povzročil materialno škodo, se oprosti
TOZD TIP Otiški vrh
1.	Ivan TROBE J — brez dovolilnice zapustil TOZD, ob povratku poskušal odnesti alkoholne pijače, javni opomin
2.	Slavko VRATAR — neopravičeno
izostal z dela 1 dan, opomin, pavšalna odškodnina v znesku 2216 din
3.	Milan PAJENK — neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina v znesku 4733 din
4.	Ivan PLANSAK — prekoračil dana pooblastila, razporeditev na druga dela in naloge za dobo 3 mesecev
5.	Alojz GLAŽAR — prišel na delo v vinjenem stanju, razporeditev na druga dela in naloge za dobo 6 mesecev
6.	Darko DOKL — ponaredil bolniški list za 1 dan, neopravičeno izostal z dela 1 dan, predčasno zapustil delovno mesto za 2 uri, prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev, pavšalna odškodnina v znesku 3976 din
7.	Silvo PRIKERŽNIK —■ ponaredil podpis delovodje z namenom vplivati na odločitev disciplinske komisije, predčasno zapustil delovno mesto in se grobo ter netovariško obnašal do delavke VARNOSTI in jo oviral pri njenem delu, javni opomin
8.	Roman OSOJNIK — neopravičeno zapustil TOZD med delovnim časom in ob povratku poskušal vnesti alkoholne pijače, predčasno brez dovolilnice zapustil TOZD, javni opomin
9.	Milan ČEVNIK — med delovnim časom dovolil igrati karte in pri tem sam sodeloval, javni opomin
TOZD Žaga Otiški vrh
1.	Rudolf KNEZ — predčasno brez dovolilnice zapustil delovno mesto in s tem povzročil večji zastoj v proizvodnji, razporeditev na druga dela in naloge, pavšalna odškodnina v znesku 2116 din
2.	Drago ROŽEJ — predčasno brez dovolilnice zapustil delovno mesto, ob vrnitvi pa je zaradi vinjenosti motil delovni proces, javni opomin, pavšalna odškodnina v znesku 771 din
Za pravno službo: Franica PORI
Sefa odbora za gospodarjenje
Odbor za gospodarjenje je na 11. seji, dne 19. 11. 1985 razpravljal o problematiki poslovanja v TOZD, ki so v devetih mesecih izkazovali izgubo.
Odbor je ugotovil, da se situacija slabša (razen v TIP Otiški vrh), povpraševanje pada, zaradi zimskih mesecev pa so se začele kopičiti zaloge izdelkov.
Zaradi kritičnega položaja Lesne je odbor podprl stališče glede premeščanja delavcev iz TOZD TP Prevalje v TIP Otiški vrh, TP Pameče in Novo opremo s poudarkom, da je to najboljše tako za celotno Lesno kot za posameznika v temeljni organizaciji.
Odbor je kritično opozoril, da v Lesni določene vrste izdelkov vse predolgo proizvajamo in da razvoju posvečamo vse premalo pozornosti, zato je med drugim sprejel sklep, da je potrebno v najkrajšem možnem
času pridobiti dodatne sposobne kadre za razvojno delo. Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno posvetiti več pozornosti področju marketinga in se posluževati vseh propagandnih akcij.
Člani odbora so predlagali, da bi ob uvajanju novih programov pričeli s proizvodnjo izdelkov predvsem iz masivnega lesa.
Ob zaključku razprave je bil odbor seznanjen z likvidnostno situacijo Lesne. Bilo je ugotovljeno, da negativno postavko predstavljajo obresti od kreditov, saj v primerjavi z lanskim letom bremenijo celotni prihodek kar za 3 ®/o več, delno pa rezultate bremenijo tudi terjatve kupcev.
S. Č.
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1985.
ZA KMETIJSTVO
PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika.
Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh.
Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341.
Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1985.
LETO XVIII — ŠTEVILKA 12
DECEMBER 1985
POŠTNINA PLAČANA
PROGRAM INTERVENCIJ V LETU 1986
Tudi v letu 1986 bodo za pospeševanje kmetijstva namenjena znatna sredstva republiškega in občinskih intervencijskih skladov. Tako se bo že do sedaj vpeljani način materialnih spodbud za kmetijstvo nadaljeval tudi v naslednje srednjeročno obdobje od 1986 do 1990.
Poslabšane razmere v kmetijstvu namerava tako naša družbena skupnost olajšati s sredstvi, ki jiih zbira s posebnim prispevkom od osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Za leto 1986 so predvidene povečane prispevne stopnje za republiški, kakor tudi za občinske intervencijske sklade. S tako zbranim denarjem za kmetijstvo naj bi dodatno spodbujali povečanje tržne pridelave hrane, zlasti še posebej v hribovitih predelih. Zato so prav za hribovsko kmetijstvo predvidene bistveno večje premije in regresi.
Program republiških intervencijskih ukrepov (A program)
Po enotnem republiškem programu iz združenih sredstev republike in občinskih skladov bo v letu 1986 premirano in regresirano sledeče:
1.	premije za pitanje telet
—	za	nižinsko območje	10.000,— na glavo
—	za	hribovsko območje	20.000,— na glavo
2.	premije za klavne prvesnice
—- za nižinsko območje	18.000,— na glavo
—	za hribovsko območje	36.000,— na glavo
Premirane bodo samo tiste klavne prvesnice, za katere so
sklenjene pogodbe v letu 1985.
3.	premiranje mleka
—	za	nižinsko območje	2,— za 1 mleka
—	za	hribovsko območje	5,— za 1 mleka
4.	za prašičerejo
—	za pogodbeno pitanje	7,— za 1 kg žive teže
—	za nabavo plem. merjascev	30.000,— za kom
5.	za pogodbeno predelavo pšenice
—	za regresiranje nabave semena	40,—	za	kg semena
—	za nabavo gnojil	10,—	z'a	kg
—	za zaščitna sredstva	1,—	za	kg
6.	regresiranje semena za predelavo koruze in krompirja
—	regres za seme koruze	150,—	za	kg
—	regres za seme krompirja	30,-—	za	kg
7.	nadomestila za obresti kreditov, odobrenih do leta 1980. Za celotno zadrugo bodo znašala nadomestila skupaj
2.107.000,	— din;
8.	tečajne razlike za vračilo mednarodnih kreditov, ki smo jih dobili za kreditiranje v preteklih letih znašajo
32.000.	000,— din;
9.	za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe 31.000.000 din;
V celoti bo za prej navedene potrebe namenjeno 104.907.000 din (nad 10 starih milijard dinarjev).
Program dopolnilnih ukrepov v regiji (B program)
Na priporočilo ZS SRS in po dogovoru v koroški krajini je predlagano, da bi zaradi težjih pridelovalnih pogojev hribovskega kmetijstva uvedli sledeče dopolnilne ukrepe:
1.	regresiranje umetnih gnojil za vso pogodbeno prirejo mleka in mesa:
—	za nižinsko območje	10,— za kg gnojila
—	za hribovsko območje	20,— za kg gnojila
2.	regresiranje umetnega osemenjevanja:
—	za nižinsko območje	1.000,— za plemenico
—	za hribovsko območje	1.400,— za plemenico
3.	premiranje privezovanja telet za pitanje:
—	premija 10.000,— na glavo
4.	dodatno premiranje pogodbene reje prašičev:
—	premija	50,— na kg žive teže
5.	regresiranje obrestnih mer za tekoče kreditiranje tržne kmetijske proizvodnje (znižanje obrestne mere na 30 %)
40.000.000,— din.
Za vse naštete namene bi morali občinski skladi zagotoviti skupno 156.256.000,— din (nad 15 milijard starih dinarjev).
Skupaj za A in B program bo potrebno 261.163.000,— din. Da bi zagotovili našteta sredstva, je potrebno povečati prispevno stopnjo v višini 1 ®/o od bruto osebnih dohodkov.
Upravičeno pričakujemo, da bodo občinske skupščine koroških občin sprejele naš predlog in uvedle 1% prispevno stopnjo za pospeševanje kmetijstva v koroški krajini.
Poleg naštetih intervencijskih ukrepov, pa so v posameznih občinah še druge potrebe za tako imenovani C program, in sicer:
—	za veterinarsko službo
—	za štipendiranje in izobraževanje v kmetijstvu
—	za analize zemlje, krme
—	za pomoč pri delu aktivov mladih zadružnikov in kmečkih žena
—	za izdelavo programov in študij
—	za oživljanje opuščenih kmetij
Vse naštete premije in regresi bodo vezani na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti kmetov in izpolnjevanje proizvodnih planov v zadružnih organizacijah.
Ivan Uršič, dipl. ing. agr.
SE VEC TAKIH REJCEV
Iz podatkov, ki jim sledimo, je v naši koroški regiji še malo rejcev, ki bi letno oddali v klavnico več kot deset pitancev. Če pa oddaš osem glav s hribovskega področja, je to že vredno ponosa, še zlasti tedaj, če to dosežeš s trudom kot POKLIČI iz Male Mislinje.
Številna družina in ne najboljše dohodkovne zmožnosti so danes že invalidskemu upokojencu — Pokličevemu očetu narekovala, da je v letu 1962 kupil majhno kmetijo 4 ha v Mali Mislinji. Ta zemlja je v veliki meri pripomogla, kot po domače rečemo, da je otroke spravtil h kruhu, oziroma da so se usposobili za svoje poklice.
Kljub temu, da torej imajo danes vsi otroci zagotovljeno svojo eksistenco, pa so se tako navezali na zemljo in kmetovanje, da v mladi družinski skupnosti pridno kmetujejo še naprej. Starosta te skupine je sin Mirko.
Poleg kupljene kmetije v letu 1962 so dokupili tudi gospodarsko poslopje in hišo kmetije ZAVRŠKO. Zemljo, ki pripada tej kmetiji pa imajo zaenkrat samo še v zakupu. Omeniti je treba, da kosijo tudi na 10 km oddaljenem Črnem vrhu na nadmorski višini 1543 m. Iz pogovora zvemo, da imajo trdno voljo še naprej vztrajati na tej zemlji, hkrati pa tudi željo, da čimprej posodobijo hlevske zmogljivosti in adaptirajo ali na novo zgradijo stanovanjsko hišo.
Tisti ponedeljek je bil za Pokličeve res praznik, saj osem pitancev v skupni teži 4631 kg ne zrediš kar tako. Pri tem je treba povedati, da je eden izmed njih tehtal kar 854 kg.
Rejski uspeh Pokličevih bi moral biti izziv temu, d'a bi določili takšne ukrepe ekonomske politike, ki bi kmetijstvo postavili na pravo mesto v naši družbi. Vsi odgovorni bi morali čim prej spoznati to, da se kmetijska proizvodnja prične že v industriji reprodukcijskega materiala in ne na njivi in konča na mizi, kot je sedaj vse pogosto razglašeno geslo.
Jože Krevh
Poklicev rekorder, foto J. K.
Vili pravi: »Še več takih!«, foto J. K.
RRI „ MOČNIKU" V ŠENTANELU STOJI NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE
Nedelja je za vse delovne ljudi dan počitka in ga ponavadi izkoristimo vsak na svoj način.
Prav gotovo bi bolj praznično preživeli nedeljo 18. avgusta tudi pni »MOČNIKU« v Šentanelu, če ne bi zjutraj ob 8.30 v gospodarsko poslopje udarila strela in ga uničila do tal.
Uničen je bil ves pridelek krme, dva betonska stolpna silosa pa je ogenj poškodoval do te mere, da nista več uporabna.
Le hitri pomoči sosedov in drugih ljudi v okolici se je treba zahvaliti, da se ogenj ni razširil na ostala poslopja, ki so v bližini in da so rešili vso živino.
Nastala materialna škoda je velika in od take nesreče si kmet brez širše pomoči le težko opomore.
Tretja faza danes je že pod streho, foto F. G.
V	ponedeljek, dan po nesreči, smo obiskali kmetijo »MOČNIK«, na kateri gospodarita Peršak Franc in Urška.
Pospeševalna služba TZO »TRATA« Prevalje in strokovna služba TOK gozdarstvo Ravne smo sestavili plan obnove gospodarskega poslopja na kmetiji, ki ima 4 ha kmetijskih površin in 4 ha gozda.
V	akcijski plan smo vključili vse, ki bi lahko kakorkoli prispevali za čimprejšnjo obnovitev gospodarskega poslopja.
V	humani družbi človek v nesreči ne sme biti sam in »MOČNIKOVI« niso bili.
Nesebična pomoč sosedov in ostalih kmetov v občinli se je ovrednotila v akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov. Akcijo je vodil aktiv mladiih zadružnikov TZO »TRATA« Prevalje.
Kmetje v okolici prizadete kmetije so prevzeli v varstvo in oskrbo živino.
Pospeševalna služba je poleg strokovne pomoči pomagala tudi pri pridobivanju dokumentacije za novo poslopje, pri nabavi gradbenega materiala in opremi ter preko koroške zadružne hranilnice zagotoviti kredit.
Služba TOK gozdarstvo je poskrbela za odkazilo lesa za ostrešje in nudila strokovno pomoč.
Železarna Ravne je odobrila Francu Peršku izredni dopust in mu omogočila nakup betonskega železa.
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu SO Ravne je novo gradnjo finančno podprl.
Tako je bil z združenimi močmi pri »MOČNIKU« zgrajen nov hlev v slabih treh mesecih.
Posebno in veliko priznanje pa zaslužijo vsi »MOČNIKOVI«: Peršak Franc in žena Urška, hčerka Damjana ter sinovi Matjaž, Valentin in Marjan, ki so s svojim neumornim delom dosegli svojevrsten rekord, ki ima širši družbeni pomen.
Vlado Gorenšek, ing. agr.
dipl. ing. Jože Pratneker govori ob otvoritvi prodajnega skla-	Novo prodajno skladišče, foto V. G.
dišča, foto V. G.
Novo prodajno skladišče KKZ TZO »TRATA«
Na Prevaljah je bilo 25. oktobra 1985 slovesno odprto in predano svojemu namenu novo prodajno skladišče trgovskega obrata KKZ TZO »TRATA« Prevalje. Novo moderno skladišče, v katerem je poleg pisarne, garderobe in sanitarij tudi lepo opremljena zbiralnica mleka, je nadomestilo starega dotrajanega lesenega skladišča sredi Prevalj. Novo prodajno skladišče je prav gotovo velika in zelo potrebna pridobitev našega koroškega kmetijskega zadružništva.
Skladišče ima z viličarjem za lažje nakladanje in razkladanje blaga. V njem bodo zaposleni le štirje sodelavci: KOVAČ Viktor, poslovodja, ARL Zlatka, pomočnik poslovodje ter JANET Vlado in PERIŠIČ Mirko, skladiščna delavca.
Na slovesno otvoritev so bili povabljeni številni gostje in družbeni delavci občine in kraja, kmetje — zadružniki, kooperanti, zadružni delavci in gostje iz KKZ TZO »ODOR« in »LEDINA« ter TOZD »MESNINA«, Koroške hranilnice in posojilnice ter DSSS KKZ iz Slovenj Gradca.
Otvoritev je popestril s pesmijo pevski zbor »Šentanelski pavni«. Navzoče je pozdravil predsednik zadružnega sveta KKZ TZO »TRATA« tov. Štern Prane.
Glavni govornik pa je bil tov. ing. Jože Pratnekar, direktor KKZ TZO »TRATA« Prevalje, ki je v svojem govoru povedal in poudaril predvsem naslednje misli:
—	»Uspehi in neuspehi so v kmetijstvu v veliki meri odvisni od zadovoljive oskrbe s kmetijskim repromateria-lom in kmetijskimi stroji. Še do lanskega leta je tega blaga izredno primanjkovalo, sedaj se bo to stanje izboljšalo.
—	Naši delavci dn kmetje so že vrsto let želeli, da zgradimo novo skladišče za kmetijske potrebščine in stroje. Staro leseno skladišče v samem središču Prevalj, ki je bilo zgrajeno že med
vojno, že vrsto let ni bilo več kos svoji nalogi.
—i Lani in letos pa se je začelo z intenzivnimi pripravami in gradnjo po sklepu kmetov dn delavcev ter samoupravnih organov zadruge in smo se odločili za gradnjo na železniški postaji Prevalje. Lokacija ob samem železniškem tiru je izredno zanimiva, saj bodo transportni stroški za prevoz blaga po železnici veliko cenejši.
— Letni promet blaga znaša nad
5.000	ton (umetna gnojila, krmila', gradbeni material itd.) ter preko 400 kosov kmetijskih strojev.
— Z gradnjo smo pričeli 15. maja letos, končali pa 1. oktobra letos.
— Izvajalec del je bil Gradis, podružnica Ravne, ki je svojo delovno Pbveznost v redu in pravočasno izvršil.
— Vrednost investicije znaša okrog tri stare milijarde din. Objekt je sestavljen in montažnih betonskih elementov in ima pokritega prostora 750 m2. Poleg pisarne, garderobe in sanitarij, je tudi zbiralnica mleka, kjer bomo lahko opravljali tudi Redukazni test mleka za celo občino. Ta investicija je poleg farme Šrotnek doslej največja invcesitieijai v naši zadrugi.
— Odprti' skladiščni prostor meri 5.500 m2 in še 720 m2 asfaltiranega odprtega prostora.
— Rad bi poudaril to, da sami brez širše družbene pomoči tega objekta ne bi spravili pod streho, zato se zahvalim našim kmetom, članom zadruge, ki so
BIO VRTNARJENJE
Škropivo iz kopriv
Uporabljamo ga kot sredstvo za uničevanje številnih listnih uši, hkrati krepi rastline, povečuje njihovo odpornost in jih gnoji.
Priprava:
1 kg svežih, narezanih kopriv namočimo v 10 litrov vode za 24 ur. Ne dlje,
za svoj delež prispevali nad 400 m3 lesa. Posebna zahvala gre Lesni TOK gozdarstvo Ravne, ki je za gradnjo brezplačno odstopila celotno zemljišče ter s tem znova dokazala sodelovanje med gozdarstvom in kmetijstvom, ki je v naši občini, to lahko trdimo, zgledno. Uvala skupščini občine, IS, ki je iz blagovnih rezerv namenil tudi znatna sredstva, saj je del skladišča namenjen tudi občinskim blagovnim rezervam. Zahvala za pomembna sredstva gre tudi občinskemu skladu za intervencije ter Koroški zadružni hranilnici in posojilnici za strokovno pomoč in do-deljna sredstva, pa tudi KKZ TZO »LEDINA« za izkazano finančno sodelovanje, in končno nadzornemu organu za gradnjo skladišča, finančni službi SDK, kot tudi naši za uspešno finančno delo.«
Trak je ob pomoči Viktorja Kovača prerezala sodelavka Zlatka Ari in s tem simbolično odprla novo skladišče. Sledil je ogled novo pridobljenih prostorov, ki so zares sodobni.
Za to pridobitev našega kmetijstva in zadružništva se v prvi vrsti zahvalimo vodstvu KKZ TZO »TRATA« in neumornemu vodji trgovskega obrata tov. Rudiju Podričniku, ki je organiziral udarniško čiščenje in urejanje okolice novega skladišča, kar so s skupnimi močmi izvršili sodelavci pospeševalne službe in trgovske dejavnosti KKZ TZO »TRATA«.
ker sicer škropivo ni tako učinkovito, če nimamo svežih kopriv, vzamemo za enako količino vode 100 do 200 g posušenih rastlin. Po 24 urah tekočino precedimo in z njo dobro poškropimo rastline z vseh strani. Za to delo je primeren razpršilec ali škropilnica za sadno drevje. Postopek lahko ponovimo po nekaj dneh. Rastlinske ostanke kompostiramo.
Rok GORENŠEK
Marija^ Završnik - posSovodkinja zadružne trgovine
Šentilj pod Turjakom blizu Mislinje ni poznan samo po svojem že tradicionalnem zadružnem hranilništvu in po-sojilništvu, pač pa tudi po svoji zadružni trgovski poslovalnici, ki ima svoje prostore v zadružnem domu v Šentilju. Pred tem je bila trgovska poslovalnica od spomladi 1948. leta, ko je bila ustanovljena kmetijska zadruga Šentilj, v stari Rozmanovi hiši ob glavni cesti. Prostori so takrat, v letu 1955 zgrajenem zadružnem domu, predstavljali veliko pridobitev. Danes pa že zaostajajo po svoji funkcionalnosti in opremljenosti za drugimi podobnimi. Delo v njih se odvija in teče še po starem, saj se v tridesetih letih skoraj nič ni naredilo za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih delavcev. Že samo centralna kurjava-, ki bi jih rešila starega načina gretja prostorov, bi jim pomenila veliko olajšanje in pridobitev pri njihovem delu. Teh pomanjkljivosti pa človek na prvi pogled sploh ne opazi. Poslovalnica je vzorno urejena, čista in dobro založena z najrazličnejšim blagom.
»Krivdo« za to, da je zadružna trgovska poslovalnica v Šentilju tako dobro založena in tako dobro posluje pa prav gotovo nosi simpatična 48-let-na posiovodkinja tov. Marija Zaverš-nik, domačinka iz Male Mislinje. Že kot mlado, 16-letno dekle se je jeseni leta 1953 zaposlila v tedanji kmetijski
zadrugi Šentilj. Prišla je v trgovino, kjer je ostala. Sedaj pa že dvaintrideset let, od tega nad dvajset let kot trgovski poslovodja, dela in uspešno ter vzorno vodi to poslovalnico, ki se tudi danes po ceh vrsti raznih reorganizacij, priključitev in združitev z raznimi firmami in imeni še vedno nahaja v isti hiši in se sedaj, upajmo, dokončno imenuje trgovska poslovalnica KKZ TZO Ledina Šentilj.
»Ja, lahko mi verjamete, da v teh dvaintridesetih letih, kar sem jih doslej preživela v trgovini ni bilo lahko. Posebno težko je bilo v tistih prvih letih njenega obstoja. Delati je bilo treba. Ob vsakem času, tudi ponoči je bilo treba poprijeti za vsako delo. Nismo odkupovali le gozdnih sadežev, odkupovali smo tudi mleko, polže, vozili kruh. Vse pa srno opravljali ročno in tudi še sedaj. Vreča, metla in cunja, te tri reči so me spremljale vsa leta. Brez njih ni minil in ne mine dan. Dobro se spominjam dogodka, ki se je zgodil pri odkupu polžev. Odkupljene polže smo dajale v posebne zabojčke, ki pa so imeli prevelike luknje za zrak. In tako se je zgodilo, da so- se polži razlezli po vsem skladišču, po stenah in stropu, tako da nas je stalo nemalo truda in napora, da smo jih polovili in s pravili nazaj v zaboje, pa še vsi slinavi smo bili pri tem poslu.«
Človek je ob obisku v tej trgovinski poslovalnici lahko le prijetno presenečen in zadovoljen. Vljudnost, ustrežljivost in prijaznost trgovk, s katerimi se sreča tukaj, dokazuje, da ni res in ne drži, povsod, da bi bil za nevljudnost in nezainteresiranost trgovskih delavcev do kupca, strank, kriv socializem oziroma socialistični sistem. Vzrok za to je prav gotovo treba iskati drugod. Iskati ga je treba predvsem v ljudeh, v njihovi vzgoji in v njihovem čutu za red in odgovornost. Naši stari so že vedeli, zakaj so trdili, da gre na svetu »vse po ljudeh gor in po ljudeh dol«.
Na našo poslovodkinjo Marijo Za-veršnik so poleg vodstva KKZ TZO Ledina v Slovenj Gradcu prav gotovo ponosni tudi njeni kupci, njene stranke, domačini iz Šentilja in okolice. Še bolj pa jo najbrž spoštujejo in so ji hvaležni mnogoštevilni trgovski delavci, in predvsem delavke, katere jev teh letih s pravo materinsko skrbjo in čutom vzgojila v dobre, sposobne delavce in delavke svoje stroke.
Naša želja, naša iskrena želja je, da zato naša posiovodkinja Marija Zaver-šnik še dolgo ostane na tem delovnem mestu zdrava, prijazna in sposobna kot je, nam s svojim vzgledom še naprej kaže, kako je treba streči ljudem, da si pridobiš in ohraniš njihovo zaupanje.
Rok Gorenšek
Franc Lampret
V SLOVO
Dne 18. oktobra 1985 smo na šmarškem pokopališču položili k večnemu počitku daleč o-krog poznanega in . nadvse priljubljenega Franceta Lampreta.
Na njegovi zadnji poti so ga spremljah skoraj vsi kraj ani Šmartnega in nešteto njegovih prijateljev in znancev. Ta-
ko ogromna množica ljudi na žalni slovesnosti je potrdila veliko priljubljenost, ki jo je pokojni France užival kot partizan okrožne tehnike »Krištof-Stane Ilc« med svojimi soborci, kot igralec in pevec prosvetnega društva Šmartno med člani tega društva, kot upravnik kmetijske zadruge Šmartno med svojimi zadružniki in sodelavci, skratka le malo kdo si pridobi v nekem kraju toliko simpatij in tako priljubljenost, kot si jih je pridobil pokojni France. V zadružništvu smo Franceta srečali že v letu 1946 v takratni les-no-produktivni zadrugi Slovenj Gradec, nato v odseku za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec, z ustanovitvijo splošnih kmetijskih zadrug pa je postal upravnik kmetijske zadruge Šmartno — Turiška vas. Kot takega lahko štejemo med or-
ganizatorje in nosilce povojnega kmetijskega zadružništva Mislinjske doline.
Ob združitvi vseh takratnih kmetijskih zadrug v enotno kmetijsko zadrugo Slovenj Gradec je prevzel odgovorno mesto vodje komerciale in odkupa.
Delati s pokojnim Francetom j e . bilo nadvse prijetno. Bil je delaven z mnogo čuta za odgovornost do zaupanega dela, bil pa je tudi dober in iskren delovni tovariš z veliko mero zdravega humorja, tako da je tudi v najbolj težkih situacijah z svojo dobro voljo znal med svojimi sodelavci ustvariti dobro delovno vzdušje.
Toda čeprav ga je bolezen predčasno prisilila, da se je upokojil, stika z bivšimi sodelavci in svojimi zadružniki nikoli sam ni prekinil, prekinila ga je mnogo prerano smrt.
Trdno smo prepričani, da nobena, še tako lepa, beseda ne more opisati vseh lepih, veselih in razigranih trenutkov, ki smo jih doživeli ob njem in koliko prešernega smeha je izval s svojo duhovitostjo in izrednim darom za norčije in kot takega smo ga imeli resnično radi dn resnično ga pogrešamo.
Hvala, France, za tvojo udeležbo v NOB, kjer si s svojo duhovitostjo v težkih časih dvigoval moralo med borci — hvala za tvojo plodno sodelovanje v pevskem zboru in na oderskih deskah, kjer si v neštetih nastopih uprizarjal nepozabne igralske like — hvala za tvoje vestno delo v kmetijski zadrugi in med zadružniki in hvala za tvoj vedri humor, s katerim si nas tako neštetokrat spravljal v dobro voljo.
Slavko Slemnik
ČIGAVA 3E TOVARNA?
TSP Radlje-Podvelka
Vsi vemo, čigava je tovarna, pa vendar se velikokrat vprašamo, kakšnim delavcem pripada tovarna. Sprašujemo se, kdo so delavci. Lepo je dejal nekoč naš direktor na sestanku: »Vsi se bomo morali potruditi! Vsi delavci in delavci smo vsi. To mislim od čistilke pa do mene. Tudi jaz sem delavec!«
Veliko se nas je nasmehnilo, kajti to je teorija. Vemo pa, da je »delavec« največkrat tisti, ki gara za strojem v proizvodnji in še kakšen delovodja, vsi ostali pa so »drugačni delavci«. Kot veste, je TSP v zelo težkem položaju in to- že leta. Že leta se otepamo z izgubo. Ogromno je zunanjih faktorjev, na katere nimamo nobenega vpliva. Letos nam grozi velika izguba in strah nas je (žal ne vseh), kako se bo končalo leto. Prav gotovo si vsi želimo pozitiven rezultat, le da nekateri niso pripravljeni vložiti niti malo truda, 'da bi to dosegli. Vsi vemo, da na plan lahko vplivamo. Za dosežen plan pa je treba delati.
Na sestanku ZK je sekretar predlagal, naj bi vsak član prispeval svoj delež v proizvodnji. Vedeti je treba, da je veliko komunistov v režiji. Takrat sem verjela in upala, da bo vsak posameznik dal od sebe kar največ. Zelo sem bila razočarana, ko sta prišla v proizvodnjo le dva. Drugo soboto pa le eden.
Kasneje je sprejel delavski svet sklep, da je treba delati proste sobote »za plan«. Vsi režijski delavci naj bi prišli delat v proizvodnjo. Delavci (»ta pravi«) so prišli redno delat po izmenah kot običajno. Če koga ne bi bilo, bi sledil disciplinski ukrep. S tem se vsekakor strinjam. Če sem prav obveščena, sta delali tudi dve tovarišici, žal ne osem ur. Da so delali v jutranji izmeni, mi ni potrebno posebej povedati.
Ob tem se sprašujem, ali tisti, ki niso prišli, resnično nimajo rok za delo? Ali ničesar ne znajo? (V glavnem je to višje in visoko izobražen kader.) Ali se sploh zavedajo, da je tovarna tudi
njihova? Mar je mogoče, da so samo pri plačah naši delavci? Pri plačah so na vrhu — po višini dohodka seveda.
S tem ne mislim reči, da imajo preveliko plačo, ampak da imamo proizvodni delavci veliko premalo. Sprašujem se, kdaj bo tem »delavcem« izrečen disciplinski prekršek-ukrep??
Pravice bi morale biti za vse enake in seveda tudi dolžnosti. Vsi bi se mo-' rali zavedati, da je sklep delavskega sveta ZAKON, ki velja za VSE.
Sprašujem se, kdo je kriv za takšno obnašanje posameznikov. Mislim, da
smo krivi delavci sami. Delamo, delamo in se jezimo na tiste, ki ne delajo. To pa je tudi vse, kar storimo, da se bi stvari izboljšale.
VSI se moramo zavedati, da peščica nas, ki delamo večkrat po dvanajst ur in š6 kakšno soboto povrhu, ne bomo rešili tovarne.
Želela bi, da bi se januarja lahko pohvalila, da.smo delali vsi in zaključili leto brez izgube.
Tudi ostalim tozdom želim veliko uspeha pri reševanju podobnih proble-
mov'	Vaša	Spela
KAKO VOLIMO V TSP!
V	TSP (verjetno tudi drugod) so bile priprave na volitve v sindikat.
Potekale so prav prijetno in po skupinah. Tudi vzdušje je bilo podobno. To vam opisujem v upanju, da vi ne boste delali po našem receptu.
V	naši skupini je potekalo vse prav imenitno. Izbirali smo najboljše, najraje bi kar vse iz svoje skupine. Ker se pa to ne da, vsaj po mojih pojmih ne, so dejali: »Napiši, samo da izpolnimo svojo dolžnost, potem bodo pa že drugi izbirali naprej in odločali.«
Nejevoljna sem ubogala in jih poskušala prepričati, da ni vseeno, kdo bo napisan. Žal je bilo uspeha zelo malo. Zadovoljna sem, da smo kandidate le našli.
Sprašujem pa se, kaj bo, ko bodo resnične volitve. Bomo tudi takrat tako ravnodušni? Nam bo tudi tokrat vseeno, kdo bo izbran? Ko bodo za nas slabo odločali, bomo prav gotovo godrnjali, če sploh ne bodo odločali in delali pa še bolj. No, morda se bomo
zbudili pet minut pred dvanajsto in spoznali, da volitve niso naša dolžnost — ampak pravica.	Špela'
GOZDARSKI SEMINAR V MISLINJI
Pri TOZD gozdarstvo Mislinja smo 7. in 8. novembra 1985 imeli seminar iz gojitvenega in sečno-spravilnega načrtovanja. Seminar je bil namenjen obnovi in dopolnitvi znanja pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, kot ga zahteva današnji čas. Udeleženci so bili revirni vodje, referenti za gojenje in varstvo gozdov, referenti za pridobivanje lesa ter direktorji TOZD in TOK.
Na naprej obdelani načrtovalni enoti so skupine po svojih zamislih in znanju sestavile gozdnogojitvene in sečno-spravilni načrt. Ideje in ukrepanja pri negi, sečnji in spravilu lesa so se odlično skladala s prej izdelanim načrtom, ki ga je v ta namen izdelal Milan TRETJAK, dipl. ing. gozd., in gozdarji iz gozdarskega sektorja.
Hubert DOLINŠEK dipl. ing. gozd. je pred začetkom terenskega dela sprego-
voril o pomenu, nujnosti in načinu načrtnega dela v gozdarstvu.
Z besedo in ilustracijo je direktor TOZD gozdarstvo Mislinja Ivan LEKŠE oec. predstavil gospodarjenje in načrte ter rezultate dela v njihovem tozdu.
Drago ZAGORC dipl. ing. gozd. je komentiral o vzrokih, zakaj pri nas ta vrsta načrtovanja ni pri slehernem posegu v gozdarstvu še bolj prisotna in zakaj mora v bodoče popolnoma zaživeti.
Mitja JANDL dipl. ing. gozd. je govoril o pravilnem načrtovanju gozdnih prometnic.
Seminar je uspešno vodil vodja gozdarskega sektorja Janko POTOČNIK dipl. ing. gozd. Udeleženci si želijo naslednjega leta še več podobnih strokovnih seminarjev, ki so zaradi uspešnejšega vsakodnevnega dela potrebni.
Za organizacijo in dobro počutje na seminarju v Komisiji se zahvaljujemo vodstvu in strokovnemu osebju pri TOZD gozdarstvo Mislinja.
Andrej Šertel, dipl. ing. gozd.
POHORJE MED ČRNIM VRHOM IN ROGLO
Ta najslikovitejši del Pohorja je ostal tudi v zadnjih letih kljub raznim človekovim posegom, kot so ceste, žičnice, vikendi in drugo skoraj povsem nedotaknjen.
Na geološki podlagi, ki je tu pretežno tonalit, je nastal značilen relief s kopastimi vrhovi, prostranimi planotami in položnimi pobočji. S krčenjem gozdov za pašnike in snovanjem smrekovih gozdov je sooblikoval krajino tudi človek. Tako so nastali pašniki in košenice na Črnem vrhu, Jezerskem vrhu, Javoriču, Ostruščici in drugod, ki so poraščeni z balohom, borovnico, brusnico pa encianom, z zbitimi skupinami močno vejnatih in pritlikavih smrek, cemprina, bukve, jerebike. Tu prek vodijo planinske poti. Neprestano se odpirajo razgledi na sever v Dravsko dolino z močno kuliso gora v ozadju, saj seže pogled vse do najvišjih vrhov vzhodnih Alp. Proti zahodu in jugu je Mislinjska dolina s Peco in
Karavankami ter Triglavom in Gorjanci v ozadju.
Ko pa se s kopastih in razglednih vrhov spustimo v sedla in prevale kot sta Šiklarca in Komisija, smo sredi mogočnih, stoletnih smrekovih in bukovih gozdov. Nekatere od njih na južni strani Črnega vrha, na Šiklerci in pod Lovrenškimi jezerci so razglasili za gozdne rezervate. V njih gozdarji ne bodo sekali, opravljali gozdnogojitvenih del, gradili cest, ampak bodo služili kot študijski objekti. Obravnavali in cenili jih bomo kot veliko naravno vrednoto.
Malo proč od planinske transverzalne poti so odmaknjena Lovrenška jezera in Ribniško jezero. Modre glave so pogruntale nadvse učene teorije o nastanku teh jezer. Resnica pa je veliko bolj preprosta: Jezernika, ki je živel v jezeru na Uršlji gori, so tam razjezili, zato je pobasal tisto jezero in ga prenesel na Pohorje. Nekoč, tega je že dosti let, ko je vladala suša in so zaradi pomanjkanja vode obstale žage
v Mislinjskem jarku, so od okenc, kot pravijo jezercem, skritim med ruševjem, prekopali kanal, ki naj bi napolnil z vodo Lovrenških jezer suhe rake žag. Sledovi kanala so še vidni, če pa so Mislinjčani žagali tudi ob suši ni znano. Malo je takih lepot, kot je pogled iz kakšne smreke na obrobju jezer na zelenilo ruševja, ki se proti zahodu staplja z modrino neba. Ribniško jezero je lepo vidno iz Jezerskega vrha; do njega je speljana urejena pot. Vendar je za večino transverzalcev, ki hitijo iz Maribora proti morju preveč oddaljeno! Škoda!
Počasi se ta lepi svet med Kopami in Roglo krči. Veliki načrti neutrudnih turističnih delavcev so še posebej nevarni. Povsod bi radi imeli žičnice in smučišča ob njih. Zakaj ne bi ta košček lepote ostal nedotaknjen, namenjen planincem, sprehajalcem, turnim smučarjem, tekačem, lovcem: brez žičnic iin posek ter drugih objektov, bo privabljal vedno več ljudi.
Karel ZAGORC, dipl. ing. gozd.
Kadrovske vesti
Prišli v TOZD — oktober 1985
Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo, opravljal — organizacija, iz katere prihaja_
TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
Melanšek Peter, 21. 10. 1985, sekač, obrtnik Perše Jože Pačnik Franc, 21. 10. 1985, sekač, obrtnik Perše Jože TOZD GOZDARSTVO ČRNA
Voler Jurij, 1. 10. 1985, sekač, TOK Ravne TOK GOZDARSTVO RADLJE
Krajnc Zdenka, 14. 10. 1985, dipl. inž. gozd. — pripravnik, prva zaposlitev
TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Novak Dušan, 7. 10. 1985 Ošlovnik Jože, 8. 10. 1985 TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE
Kolar Stanislav, 2. 10. 1985, vezanje palet, prva zaposlitev Fortin Dragi, 21. 10. 1985, manipul. v skl. got. izdelkov, Kovinotehna Celje
TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE
Matičko Darja, 1. 10. 1985, čistilka upr. prostorov, prva zaposlitev
Gerold Anton, 11. 10. 1985, pripravnik, prva zaposlitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Stražišnik Branko, 15. 10. 1985, del. v vzdrž. ob j.
TOZD NOVA OPREMA
Poročnik Bojan, 3. 10. 1985, opravlj. meh. del, Gorenje Fecro Slov. Gradec
Motovina Josip, 7. 10. 1985, leplj. okvirjev, Monter Dravograd
Štinjek Josip, 7. 10. 1985, nakl. in razkl. got. izdelkov, JLA Zalesnik Jože, 10. 10. 1985, kurjenje v obratu, Lepenka Prevalje
Šegovec Terezija, 14. 10. 1985, izdel. tapet, del, Avtoprevoz Dravograd
Kotnik Darinka, 15. 10. 1985, pomoč v skl. Prevent Slovenj Gradec
Anželak Karel, 15. 10. 1985, nakl. in razkl. materiala, Graditelj Slovenj Gradec
Smolnikar Matjaž, 17. 10. 1985, pomoč pri šiv. na stroju MUMMUT, prva zaposlitev
Rama H'ail, 24. 10. 1985, opravlj. miz. del, —
TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC
Jakše Peter, 16. 10. 1985, tehnični vodja v enoti prod. inženiringa v Ljubljani
Ivanovič Vlasto, 22. 10. 1985, montažer-serviser v enoti prod. inženiringa Beograd TOK GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC
Borovnik Drago, 1. 10. 1985, rev. vodja, TOZD GO Mislinja
Odšli iz TOZD — oktober 1985
Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal
—	organizacija, v katero odhaja
TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Goličnik Alojz, 8. 10. 1985, sekač, ostal doma TOZD GOZDARSTVO MISLINJA
Borovnik Drago, 1. 10. 1985, rev. vodja, TOK Gozd. Slovenj Gradec
TOZD GOZDARSTVO RADLJE
Kupnik Adi, 30. 10. 1985, pomoč pri odkazilu lesa, — TOZD ŽAGA MUŠENIK
Kotnik Bojan, 3. 10. 1985, vezanje in čelj. obrezlin, Rudnik Mežica
TOZD ŽAGA VUHRED
Ramšak Anton, 4. 10. 1985, skl. del. I., samovoljno Čavnik Franc, 10. 10. 1985, čelist III., upokojitev TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE
Glažer Štefan, >18. 10. 1985, pom. pri ekstrudorju, invalidska upokojitev
Grubelnik Jože, 31. 10. 1985, pomoč pri VKŽ, invalidska upokojitev
TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Ladinek Karel, 23. 10. 1985, sušilničar, umrl Matavž Anton, 25. 10. 1985, stroj, vzdrž., —
Mozer Franc, 31. 10. 1985, del. na skl. les., —
TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Poberžnik Anton, 25. 10. 1985, voznik, —
TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC
Kraup Irena, 31. 8. 1985, šiv. tapet, mater., .v šolo Goljat Boris, 6. 10. 1985, šiv. na stroju MAMMUT, TUS Slovenj Gradec
Zavodnik Darko, 9. 10. 1985, izedl. lesen, okvirjev, — Kačnik Goran, 16. 9. 1985, izdel. tapet, izdelk., — Matijevič Ivan, 25. 9. 1985, izdel. vzmet, jeder, — Maoogovič Jožica, 31. 10. 1985, šiv. tapet, mater., —
Zavec Bernard, 31. 10. 1985, odpir. modelov, TUS Slovenj Gradec
Grnjak Bojan, 14. 10. 1985, varstvo pri delu, Slovenijales
—	Tovarna meril Slovenj Gradec
DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC
Kresnik Silva, 31. 10. 1985, izvaj. podatkov na računalniku, TOK Gozdarstvo Slovenj Gradec
V SLOVO
FERDU PEČOVNIKU
5. novembra 1985 je umrl PEČOVNIK Ferdo, upokojeni sekač, ki je bil invalidsko upokojen 1962 leta. Znova je ugotovljeno dejstvo, da le redki sekači odhajajo v penzijo redno. Rajni Pečovnik je imel od napornega dela, mraza, vlage popolnoma deformirane noge. Revma mu je zvijala prst za prstom. Ko sva ga z gozdarjem Bromanom obiskala na domu leta 1971, je dejal: »Takih primerov kot je moj, bi bilo ob taki skrbi za sekače, kot je sedaj, veliko manj.«
Zadja leta je bil priklenjen na posteljo. Bolezen je prenašal pogumno. Tako znajo le ljudje, ki jim ob rojstvu ni bila prerokovana lepa bela cesta življenja, ampak le strma steza, po kateri se je bilo treba celo življenje vzpenjati. Včasih zdrsneš tudi nazaj.
Toda tudi njemu je bilo kdaj lepo. Posebno, ko je stanoval nad Ravnami, p. d. se je \reklo pri Danjelu, v leseni hišici. Tu je bilo tako le-
Posebno vesel je bil gozdarjev, ki so mu ob vsakem NOVEM LETU pnsli voščit.
Saj ti naši sekači niso pozabljeni, le tempo živ-ljena je tak, da ni časa za obiske tistih, ki so pa čeprav je že dolgo, dolgo od tega delali kot sekači. Tudi oni so pomagali graditi temelje sedanjemu gozdarstvu.
Orumenele plačilne liste v arhivih gozdarstva pričajo o njihovem delu.
Tako odhajajo eden za drugim, a spomin nanje je spoštljiv.
V. Gerl
po, domače, prijazno, di šalo je po lesu.
V	slovenjegraški bolnišnici si v neenakem boju z boleznijo klonil v edini izgubljeni bitki tvojega mladega življenja, star komaj dobrih 50 let. Niso bili dovolj niti naše iskreno upanje, niti vera, ko odpove znanost, da bo čudež vsaj enkrat v življenju za tebe in nas našel preobrat v bolezni in te otel naj hujšega.
V	svoji kratki življenjski dobi si se spoprijel z vsemi gozdarskimi opravili. Začel si pri dediju sekati v goz-
i. Pozneje si se kot droben pobič poizkusil kot »furman«. Ni bilo dolgo, ko si se že znašel v gimnaziji na Ravnah. Bil si odličen dijak v lesarski in pozneje gozdarski šoli, kljub pomanjkljivemu osnovnemu šolanju za časa okupacije. Bil si partizan-kurir.
Potem so se vrstile službe širom Slovenije na žagarskih obratih, gozdarskem odseku KZ Črna, bil si inšpektor gozdov v upravljanju rudnikov Mežica. Po reorganizacijah gozdnih gospodarstev si delal kot gozdarski tehnik v zasebnih in državnih gozdovih na gozdni upravi Črna. Končno si se ustalil kot revirni . vodja revirja Orožij a, katerega gozdovi se razprostirajo v obe dolini, Bistre in Meže.
Ni še dolgo, ko si se vrnil domov. Vsi smo verjeli, da uspešno okrevaš. Po prihodu iz bolniške postelje si zopet zagrabil za delo, toda napor je bil očitno prehud.
Smrt se kaj malo meni za človeške načrte. Tudi tvoje ideale je iz-
ničila. Nisi dočakal upokojitev, niti počitka v počitniški kočici v domači Orožij i. Igrivo si sanjaril o njej, kako bo zgrajena nekje v Oroži-ji, kjer bo razgled omogočal pogled na Koprivno in Črno.
Tako smo v naši kadrovski politiki zamudili še eno priložnost, da bi pravočasno ovrednotili in nagradili ustvarjalnost pomembnega gozdarskega delavca, revirnega vodje Orožij e, velikega človeka, humanista, zvestega prijatelja, poštenjaka, pravič-neža, izrednega realista, idealista, ki se še hočejo razdajati in prisluhniti naravnemu utripu gozda.
Zato te bomo vsi, ki smo Sodelovali s tabo, posebno še gozdarski delavci, kot tudi ostali, tcliko bolj pogrešala, saj smo nameravali uresničiti še mnogo skupnih načrtov.
V imenu gozdarstva v Črni hvala za tvoj nesebični prispevek in zasluge.
Vsem njegovim gozdarsko sožalje.
Karel DretniK
MARIJA BAŠKOVIČ 1927—1985
Konec novembra smo se tiho poslovili od naše dolgoletne sodelavke Mojce Baškovič.
Mojca Baškovič je bila rojena pred 58. leti v Lehnu na Pohorju. Bila je hči delavske družine s štirimi otroki, ki se je
v Mojčinih otroških letih preselila v Lovrenc na Pohorju. Usoda jo je uvrstila v tisto generacijo, ki je morala prenašati vse tegobe velike gospodarske krize in strahote druge svetovne vojne.
Tudi prva povojna leta so bila težka. Takoj je bilo potrebno poiskati zaslužek. Hitro se je usposobila za knjigovodska opravila in začela delati pri takratnem lesnoindustrijskem podjetju Dravograd, kasneje Slovenj Gradec. Stroki in lesni industriji je ostala zvesta vse do začetka zahrbtne bolezni in redne upokojitve, ko je zaključila svoje delo v računovodskem sektorju Lesne Slov. Gradec.
V letu 1954 se je poročila. Oba z možem Marijanom sta delala v lesni industriji, skrbno gospodarila in skrbela za otroka Marjana in Bojano.
Pet let se je Mojca borila z zahrbtno boleznijo, v tem času jo je doletela težka izguba, ko je po krajši in hudi bolezni umrl mož Marijan.
Vse to je potrpežljivo prenašala in pogosto prihajala na krajše obiske k nekdanjim sodelavkam. S Skrbjo smo spremljali razvoj njene bolezni do 25. oktobra 1985, ko se je za vedno poslovila.
Rade smo jo imele, ker je bila pri delu vestna, v medsebojnih odnosih pa vedra in človeška.
Sodelavke
KOŠIRJEVEMU
DEDIJU V SLOVO
Minilo je že šest mesecev, odkar nas je za vedno zapustil PROJE Maks iz Otiškega vrha pri Dravogradu. Vsi so mu pravili kar Koširjev dedi.
Hitro in tiho je bilo njegovo slovo. Nihče razen njega ni slu ril, da mu tečejo zadnii dnevi. Ko je še zadnjikrat stopal po svoji domačiji, se je nehote dalj časa zamudil pri živini in s pogledom še zadnjič objel svojo domačijo, ha kateri je preživel skupaj z ženo Milko in petimi otroki polnih 31 let. Potem pa ga je nenadna bolezen tako na hitro iztrgala iz naše sredine, da še danes težko ver-
jamemo, da ga ni več med nami.
Težko je s kratkimi besedami opisati njegovo življenjsko pot, ki se je začela leta 1926 na Cincnovi domačiji v Št. Janžu nad Dravčami pri Vuzenici. Že v devetem letu starosti mu je umrl oče. Ker mati ni zmogla sama skrbeti za tri male otroke in kmetijo, se je ponovno poročila in dedi je dobil še tri polbrate. 1946. leta je umrla še mati, tako da je dedi ostal brez pravih staršev.
Kot sedemnajstletnega fanta so ga vpoklicali v nemško vojsko, vendar ni' ostal dolgo na strani sovražnika. Takoj, ko je imel možnost, se je priključil partizanom. Bil je borec Šercer j eve brigade in se je udeležil tudi bojev XIV. divizije. In v tisti zimi je omrznil v noge, posledice te omrznitve pa je čutil vse življenje. Po vojni se je vrnil domov in si čisto v bližini našel življenjsko družico, GARNUŠ Ljudmilo, po domače Livovnikovo Milko. 1951. leta se je priženil k LIVOVNIKU, toda usoda ni hotela, da bi postal mladi Livovnik. Z Milko sta kupila kmetijo v Otiškem vrhu in se prvi spomladanski dan leta 1954 z dvema
hčerkama in nečakinjo Jožico preselila na novi dom, ki je nudil zavetišče za nekaj časa tudi dedi j e vi sestri Pepci in bratu Karlu. Dedi je moral hoditi v službo, ker je kmetija zelo majhna. Zamenjal je več služb, nekaj časa je bil tudi gozdni delavec, nazadnje pa se je 1970. leta ta kot železničar invalidsko upokojil. Vsa leta, ko je dedi hodil v službo se je babica po svojih močeh trudila doma, da je bilo pri hiši vedno dovolj jesti. Kdorkoli je prišel h Koširju je bil postrežen, pa četudi samo s kruhom in moštom in kar je najbolj pomembno: s prijazno besedo. Dedi pa je vedno rad dal poizkusiti domačo kapljico. Pripravil jo je iz domače brajde, ki jo je tako skrbno gojil.
Težko smo se poslovili od dedija, ki smo ga imeli tako radi. Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili v zelo velikem številu in z obilico cvetja, ter mu tako izkazali poslednjo čast.
čeprav dedija ni več med rrami, bo še vedno živel v naših srcih in se ga bomo radi spominjali kot dobrega in poštenega človeka.
Naj počiva v miru!
Vnukinja Marjetka
FRANC PODOJSTRŠEK
1909—1985
Mirno dn tiho je bilo okrog Suhidola, le potok Suhidolnica je žuborel dalje v neznano, nihče ni vedel, da se je od nas za vedno ločil dobri sosed in prijatelj Podoj-slršek Franc.
Njegovo življenje ni bilo lahko, rasel je na strmi Grobelški domačiji, ki je bila last Grofa Thurna.
Ko je Franc zrasel v lepega mladeniča, mu je
oče dal konje in že je bil voznik hlodov na Suho-dolniško žago.
Leta brezskrbne mladosti so hitro minevala, že si je Franc izbral za svojo ženico, pridno in skrbno Marijo, doma iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Takrat so se tudi preselili v Suhidol, kjer so še vedno gospodarili starši. V Plešivcu je že gospodaril Skubec Oskar, ki je skrbel, da je imel Franc vedno dovolj prevozov. Sam pa je skrbel za svojo družinsko srečo, saj se je njima rodilo šest otrok. Vsi so zrasli v pridne in zavedne državljane, le ena je umrla v rani mladosti.
Prišla pa je druga svetovna vojna. Ni mu prizanesla, že so trkali na vrata partizani in prosili, da jim tu in tam pomaga, kar je Franc po svojih močeh tudi storil.
Kako dobrodošlo mu je bilo vse to sedaj, ko
je onemogel z svojo ženo Marijo živel v podstrešni sobici le s skromno pokojnino in priznavalnino, ki je bila edini vir za njun obstoj. Mirno in tiho je njima teklo življenje, a tisto jutro je smrt potrkala.
Pokojni Podojstršek Franc se je rodil 1909 leta. Med nami je bil zelo priljubljen, kar je pokazale slovo od njega. Bili so zbrani od blizu in daleč, da mu v zahvalo za vse izkažejo poslednjo čast. Žena Marija se vsem, ki so ji priskočili na pomoč, lepo zahvali. Hvaležna je tudi gospodoma župnikoma iz Pameč in Starega trga za opravljen obred in tov. Avgustu Holcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste nam tako ali drugače priskočili na pomoč.
soseda Melanšek Štefka
V	SPOMIN TOVARIŠU ŠTELCER LEOPOLDU
Dne, 31. 10. 1985 je tozd »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec pretresla žalostna vest, da je umrl naš sodelavec-upo-kojenec Leopold ŠTOL-CER.
Leopold se je rodil 16. 11. 1912 v Lovrencu na Pohorju, kjer je preživel tudi svojo mladost. Leta 1934 so se njegovi starši preselili v Pameče pri Slovenj Gradcu v Koblerjevo hišo. Leopold se je takoj po prihodu v Slovenj Gradec zaposlil v tovarni usnja, kjer je bil zaposlen vse do vstopa v NOB leta 1944. Po končani II. svetovni vojni se je poročil in sta z ženo vzgojila 5 otrok; 4 fante in 1 deklico. S trdim delom sta si kupila hišo v Slovenj Gradcu. Izučil se je za sedlarja in ostal zvest vseskozi svojemu poklicu, saj je bil več kot 10 let samostojen obrtnik.
V	letu 1959 se je zaposlil v NOVI OPREMI Slovenj Gradec na delovnih opravilih »pomočnika oddelkovodje« sedlarsko-tapetniške dejavnosti. S svojim prid-ruAi in vzornim delom je kaj hitro napredoval in mu je podjetje zaupalo opravljati in voditi službo kontrole kvalitete, katere naloge je opravljal vse do svoje upokojitve do leta 1977. Veliko je delal, zato smo mu ostali tudi veliko dolžni.
V našem spominu bo ostal zapisan predvsem kot dober tovariš in delavec.
Bernard Rutnik, iur.
Življenje je tako dobro, da nam da 'možnost, da se srečamo, spoznamo in postanemo dobri prijatelji — pa tudi tako neizprosno, da se moramo, žal, od dobrih prijateljev enkrat za vedno posloviti.
JOŽE PUCKO 1919—1985
Zadnji dan v mesecu oktobru smo se sodelavci LESNE poslovili od človeka, čigar ime bo z velikimi črkami zapisano v kroniki gozdarstva in lesarstva Koroške.
Med nas je prišel iz ormoških goric, kjer je preživljal otroška leta.
Po drugi svetovni vojni je končal dvoletno gozdarsko šolo v Mariboru in leta 1951 opravil državni izpit za gozdarskega tehnika. Njegovo prvo službovanje na Koroškem je bilo na gozdni upravi v Črni na Koroškem, kamor ga je ministrstvo za gozdarstvo leta 1947 imenovalo za upravitelja gozdne uprave. Še istega leta je bil v novembru premeščen v Slovenj Gradec, kjer je prevzel delo direktorja gozdnega gospodarstva v ustanavljanju. Leta 1949 je, postal direktor lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec in Dravograd ter se po štirih letih vrnil h gozdnemu gospodarstvu, da bi prevzel delo pomdčniika direktorja, leta 1954 pa ponovno delo (direktorja. Leta 1960 pa je postal direktor lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec, katerega je vodil vse do leta 1971. Zaradi bolezni je do upokojitve s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal novemu vodstvu kot strokovni svetovalec.
Priimek PUČKO je od zgodnjih povojnih let do
upokojitve v poznih sedemdesetih letih na Slovenskem pomenilo Koroško, je pomenilo gozdove in gozdarstvo ter les in lesarstvo. Velik je njegov delež pri razvoju gozdarstva iin lesne industrije in njegov trud je vtkan pri gradnji žičnic, cest, pri združitvi tedaj razdrobljene lesne industrije in izgradnji novih žag, predvsem v Otiškem vrhu in ne nazadnje pri izgradnji tovarne ivernih plošč Oti-ški vrh, v kateri je bil tudi predsednik poslovnega odbora za izgradnjo. Kljub gradnji novih obratov je dajal velik poudarek modernizaciji ostalih zastarelih obratov in žag. Njegovo delo pa niso poznali le na Koroškem. Tov. PUČKO je bil razvojno usmerjen, želel in trudil se je, da bi bili gozdovi čimbolj dostopni in, da bi ljudje, ki živijo z lesom in od lesa živeli vedno bolje.
Na sejah in razgovorih v upravnem odboru Združenja lesne industrije Slovenije, katerega član je bil dolga leta, se je vedno aktivno trudil, da bi bil razvoj prede-
lave lesa hitrejši, ker le razvita in tehnološko sodobna lahko primerno , ovrednoti les. Aktivno je 1 deloval v Zvezi inženir- \ jev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Zaradi njegovega aktivnega strokovnega dela mu je bil leta 1972 podeljen naslov častnega člana.
Poleg svojega strokovnega dela pa ni pozabil na delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Slov. Gradcu, kjer je živel vse do upokojitve.
Verjetno bomo še dolgo čutili njegovo navzočnost, polno življenjske ustvarjalnosti in živ-ljenskih izkušenj. Mnogo prekratka je bila njegova življenjska pot, vendar bo ostala za njim bogata dediščina, ki jo zapuščajo le izjemni ljudje. Nikdar se mu verjetno nismo mogli dovolj zahvaliti za vse, kar je storil za naš kolektiv. Mogoče pa je le čutil, kako smo ga bili veseli, ko se je pojavil tudi po upokojitvi med nami.
Pogrešali ga bomo, njegove nasvete, prijateljski odnos, človeško toplino in vedno nasmejano lice. Sodelavci
O problematiki alkoholizma smo letos objavili že več prispevkov. Tokrat objavljamo izpovedi moža in žene, kako premagujeta težave, ki jih je družini povzročil alkohol.
IVI OZ
Izhajam iz kmečke družine, v kateri nas je bilo šest otrok. Že v rani mladosti sem se srečeval z raznimi težavami, nekako sem se razlikoval od svojih vrstnikov.
Kot mlad fant sem rad zahajal v fantovsko družbo, rad sem prepeval, igral pri ansamblu in tako tudi hitro občutil alkohol. Z alkoholom sem hotel rešiti veliko problemov, nisem se zavedal, da jih s tem le stopnjujem.
S triindvajsetim letom sem se poročil in preselil k ženi. Služba, delo doma in pa žena so me za nekaj časa potegnili iz pivske družbe. Pa ne za dolgo! Začel sem se vračati nazaj. Žena me je začela opominjati, jaz pa obljubljati, da bom boljši. Bolj, ko me je zvabljal alkohol in družba, bolj so moje obljube postajale prazne. Vedno sem si našel opravičilo, saj drugi tudi pijejo. Tudi prihod otroka ni rešil najine situacije. Odnosi so se toliko zaostrili, da je žena zahtevala razvezo ali zdravljenje. Težko sem se odločil za zdravljenje. Zelo dolgo se nisem mogel znebiti misli: ali sem res padel tako daleč, da se moram zdraviti. Danes sem ženi hvaležen, da je zbrala toliko moči
in poguma in me privedla v skupino v kateri še danes delam.
Od začetka, ko sem se začel zdraviti, sem se počutil izgubljenega, kot prvošolček, vse je bilo treba začeti znova — najprej pa opustiti stare navade, potem branje, pisanje, telovadba, tek, planine itd.
Z ženino pomočjo in s pomočjo klubskih tovarišev sem počasi premagoval odpore in se navajal. Največje težave mi je delalo branje knjig in pisanje. Še danes, ko mi teče že četrto leto zdravljenja, se mi tu včasih zatakne. Toda po vsaki prebrani knjigi ali nalogi sem notranje bolj bogat, učim se premagovati samega sebe, obenem pa spoznavam nov svet ter bogatim besedni zaklad. Ko se je klub poimenoval v šolo za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose, je prišel nov program in s tem tudi tek.
Od začetka sem imel pomisleke; ves dan bom delal, potem bom pa še tekel, pa še kaj bodo rekli ljudje, če me bodo videli. Z ženino pomočjo sem premagal odpor in danes zelo rad tečem. Vsak mesec imamo v Dravogradu organiziran tek. Udeležujemo se teka TREH SRC.
(Nadaljevanje na 12. strani)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka EDIJA GROSA iz Mislinje se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo kolektivu TOZD Gozdarstvo Mislinja za darovano cvetje, za vso pomoč v težkih trenutkih in direktorju tov. Ivanu Lekšetu za iskren poslovilni govor in organizacijo pogreba.
Vsem in vsakomur prav lepa hvala!
Žalujoči: žena Milica, hčerki Ksenija in Bojana z družino.
MI ZA MIR FOR PEACE NOUS POUR LA PAIX NOSOTROS POR LA PAZ M bi 3A MHP
40 LET OZN 40YEARSOF1 40 ANNEES Dl 40 ANOS DE L 40 J1ET OOH
; r_'iu____;
Ml ZA MIR
V počastitev 40-letnice Organizacije združenih narodov in UNESCO se letos odvijajo glavne prireditve v Slovenj Gradcu. Ze sam naslov — MI ZA MIR
—	označuje temeljno misel gibanja in prizadevanj- držav, članic te organizacije.
Osrednja prireditev je bila proslava
—	mir poraja Človeška volja
ZANJ —, ki je bila 20. oktobra v Slovenj Gradcu. Celotno podobo proslave so sestavljale številne glasbene, zborovske, scensko-izrazne, likovne in folklorne prireditve, smisel prazničnemu dnevu pa je dala otvoritev mednarodne likovne razstave lesoresa in male skulpture v lesu. Razstavljena kiparska in grafična dela so vezana tudi na mednarodni kongres IUFRO, ki bo prihodnje leto. V sodelovanju z mednarodnim kongresom IUFRO je razpisan tudi mednarodni arhitekturni natečaj na temo »enodružinska hiša v lesu«. Cilj natečaja je vzpodbuditi sodobne ustvarjalce — arhitekte, oblikovalce in vse tiste, ki zmorejo vizualno ustrezno sporočiti lastno zamisel družinske hiše (doma) v lesu, se pravi tako, da izrabijo les kot temeljno gradivo in izraz arhitekture.
12. in 13. novembra so pod naslovom »Pero za mir« pisatelji, publicisti in novinarji iz desetih držav razpravljali za okroglo mizo iz raznih zornih kotov o prizadevanju za mir v svetu in o akciji za nov pravičnejši sistem obveščanja.
Dva dni za tem pa je bil simpozij mednarodnega združenja kritikov. Namen razgovora je bil prikazati, da je les človekov najstarejši vir, ki ga je tisočletja mnogostransko uporabljal pri oblikovanju celotnega prostora. Razgovor je tekel o uporabi lesa v likovni umetnosti nekoč in danes, s posebnim poudarkom na naše okolje.
V mesecu novembru so za okroglo mizo sedli tudi zdravniki iz več držav. Tema razprave je bila »Medicina v izrednih razmerah«. V novembru in decembru bo odprta mednarodna razstava karikatur, ki nam jo je posredovala skopska mednarodna galerija karikatur.
Svoj prispevek k manifestaciji bo dala tudi mladina. Zveza kulturnih organizacij in umetnostni paviljon Slovenj Gradec sta razpisala nagradni natečaj za najboljša otroška likovna dela na temo MI ZA MIR. Sodelujejo vse šole in druge vzgojno varstvene ustanove na Koroškem.
(Nadaljevanje z 11. strani)
Z ženo doma vedno tečeva, kolikor nama pač delo dopušča. Tek me sprosti, sem bolj zdrav in pa kondicijsko bolj utrjen. Največ od vsega programa so mi dale in mi še dajejo planine. Doživel sem toliko lepega, da se ne da opisati. Planine so res zdravilo za bolno dušo. Vedno se z njih vračam sproščen in zadovoljen. Tam z ženo najlažje gradiva partnerske odnose. Kadar gre na izlet skupina, se poglabljajo prijateljske vezi, ki mi tudi veliko pomenijo.
Še nekaj besed o najinih partnerskih odnosih. Od kar se zdravim, se je naše družinsko življenje čisto spremenilo. Še pridejo problemi, katere sproti rešujeva doma ali v skupini, drugače pa živimo sproščeno. Rad sem v družbi žene in hčerke, ki mi danes največ pomenita.
FRANC
V mladosti sem si želela v svet. Toda družinske razmere so zahtevale drugače, ostala sem doma na kmetiji. Z dvajsetim letom sem se poročila. Mož mi je od začetka zakona prinesel veliko topline in sreče. Toda kaj, ko je sreča lahko tako kratka in že se mo-
raš začeti soočati z resnico življenja. Njegova odsotnost od doma je začela kaliti (njegove) najine odnose. Najbolj boleče pa je bilo spoznanje, da je zraven tudi alkohol. Dokler človek upa, ima življenje pomen. Tudi jaz sem upala, da bo bolje, saj mora biti! Opazovala sem ljudi okrog sebe in si mislila, da moj mož že ni alkoholik, saj so drugi še veliko bolj pili. Toda soočiti sem se morala z resnico in začeti reševati, če se sploh kaj rešiti da.
Poiskala sem pomoč pri socialni delavki, ona naju je usmerila v Dravograd k doktorju Hebru v njegovo skupino. Spoznala sva program dela. Nisem imela odpora, želela sem pomagati obema. Moža sem z veseljem vzpodbujala in mu pomagala.
V prvem letu zdravljenja smo živeli življenje, ki ga prej sploh nisem poznala.
Že mož je prej opisal naš program dela. Za sebe lahko rečem, da sem vesela, da sem prišla v to šolo. Rada berem, tečem, hodim v planine in pišem.
Veliko mi pomeni pijateljstvo zdravljencev. Sedaj nama teče že četrto leto zdravljenja. Z veseljem se ozrem nazaj. Danes živimo življenje, za katerega ni bil noben trud prevelik. Srečna družina smo. Preteklost je za nas le boleč spomin, spomin na pot, na katero ne bi več stopili.
MARIJA
Studijska knjižnica
DZ 05
UIHARNIK
1905
Sim	12 Slovenj
II lil II II 3005622
Gradec?J
S
COBISS iš
ZA MIR se bodo nadaljevale se v prihodnjem letu.
Iz gradiva, ki ga je pripravil organizacijski odbor mednarodnih kulturnih prireditev
RAZPIS
Odbor za kadrovsko politiko razpiše eno štipendijo za študij ob delu na višji upravni šoli v kadrovsko splošnem sektorju za dela in naloge »obveščanje delavcev«.
I. C.
Bilo je lepo v Pulil
Ko se tako počasi, kradoma izteka 1985. leto, ko bodo v našem glasilu zavzele mesto številke, rdeče in črne, pokazatelji uspeha ali neuspeha posameznih obratov (nas upokojence še vedno zanima), bi rada nekaj besed posvetila TOK gozd. Ravne. V tej zadnji številki je prav in spodobi se, da se zahvalim v imenu upokojencev TOK gozd. Ravne in njegovi sindikalni organizaciji za izlet skupaj s sodelavci, ki je bil organiziran v mesecu juniju v PULO in na BRIONE. Imeli smo priliko videti zanimivosti in znamenitosti teh krajev.
Nevsiljivo včasih sprašujemo delavce, ali bo imel obrat kakšen izlet, kam boste šli itd. In če sem odkrita, srce se kar nekam premakne, ko dobiš povabilo. Iskreno rečeno (iker lagati ni lepo), se navidezno branimo kot otrpci, čeprav se izleta s kolektivom vedno veselimo. Kajti občutek, da nisi le številka v kroniki gozdarstva, je lep. Pa še ena resnica je, da si takega izleta sam nihče ne bi mogel privoščiti, kajti kuverta vsakega 1. v mesecu je dokaj »mini«. V imenu vseh se še enkrat zahvaljujem, posebno še predsedniku sindikata tov. Zdravku Korošcu, ki je res znal vzbujati občutek, da smo dobrodošli. Poskrbel je, da se je izlet zaključil z besedami: »Bilo je lepo«.
Ne srečujemo se tako pogosto, vendar zase lahko trdim, da sem vesela snidenja z bivšimi sodelavci, kajti če si z njimi delal dolga leta, so vezi še vedno trdne.
Naj izkoristim to priliko in zaželim svojemu nekdanjemu kolektivu mnogo uspeha v Novem letu, vsakemu posebej pa SREČNO IN ZDRAVO 1986.
V. GERL