Priloga ,,Našemu Listu" št. 64. V Kamniku, 10. novembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ^Našega Lieta" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kaj je z Društvenim domoni. Ideja, ki smo jo sprožili pred več meseci, posta-viti namreč našim narodnim društvom skupno poslopje, v katerem bi ložje delovala in svoji nalogi zadoščala, je bila sprva živahno pozdravljena in sodeč po tačasnem zanimanju bi človek mislil, da se bo ta ideja skoro uresničila. Toda po preteku par mesecev se je navdu-šenje jako poleglo, vendar pa ta ideja še ni popolnoma zaspala. Poslednji čas se je posebno razmotrivala v raznih. krogih in naša Narodna čitalnica si mnogo prizadeva, da bi se uresničila. Uresničenjtl stavijo se pa mnoge in velike za-preke; v prvi vrsti je pač treba upoštevati gmotno stanje naših narodnih društev, tako da niti misliti ni na to, da bi društva iz lastnih moči bila v položaju, sezidati si primerno stavbo, katera bi odgovarjala po-trebam vseh društev, obenem pa tudi financijelno trdno stala, kajti kjer ni trdne in solidne podlage, bilo bi škoda za trud, ki bi ga provzročalo zidanje ome-njenega poslopja. V letošnjem letu se je nabrala sicer prav lepa svota v ta namen, vendar se pa z zidavo ne more čakati toliko dasa, da bi se na tak način potrebni denar nabral. V mestni hranilnici je naloženih 835 K, katere so uložili: Sokol 700 K kot čisti dobicek veselice pri nRodetu", Salonski orkester 100 K kot čisti dobiček koncerta pri ,,Fiseherju", 35 K pa je nabrala gospodična Ivanka Terpinčeva. Narodna čitalnica si je dobro v svesti splošnega položaja in tudi ve, da je ravno ona, kot mati vseh narodnih kamniških društev poklicana izvršitev Dru-štvenega doma kolikor mogoče pospešiti. Ako naj bo ta akcija uspešna, morali bi jo pod-pirati vsi zavedni Kamničani, bodisi da so njih gmotne razmere tudi ne ravno briljantne, ker bi se zadeva dala urediti na tak način, da bi lahko i nepremožni sloji nalagali svoj denar pri tem podjetju. Nadin pod-piranja Društvenega doma razločeval bi se od splošne navade v tem oziru, da bi denar, kojega bi eden ali drugi žrtvoval, ne bil niti podarjen niti zgubljen, kajti svota, za katero bi se izdale delnice, bi se pravnim potom pustila vknjižiti na posestvo oziroma na stavbo Društvenega doma. Delnice bi se prodajale že od 20 kron naprej, kar bi pač omogočilo vsakemu ude-ležiti se te subskripcije. Delnice bi se obrestovale vsako leto nazaj. Za dobavo kapitala na način delnie bi bilo po-treba ustanoviti društvo, katero bi vse potrebno vodilo. Odbor Narodne čitalniee je proučeval to zadevo in na podlagi tega proučavanja sestavil je načrt pravilom za to novo dmštvo. Pozneje se namerava sklicati usta-novni shod, kateri bi moral seveda podati jasno sliko razmerja in mnenja vseh zavednih Kamničanov. V nastopnem priobčujemo načrt, kakor ga je sestavil čitalnieni odbor. Naj bi o tem načrtu vsakdo temeljito premišljeval, ter si vestno zabilježil vsako opazko, vsled katere bi se dal načrt predrugačiti ali zboljšati. Na ustanovnem shodu bo dana prilika vsa-kemu staviti in utemeljevati nasvete. Načrt pravil društva «Društveni dom» v Kamniku. § 1. Društvo ,,Društveni dom" ima namen sezi-dati in vzdrževati ,,Dmštveni dom" v Kamniku ali nakupiti že obstojece, primerno poslopje v Kamniku za ,(Dmštveni dom". S tem hoče društvo vsem na-rodnim društvom kamniškim, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo, ali k družbinski zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način na-rodno omiko in zabavo pospešiti. Sedež dmštva je v Kanmiku. § 2. Udje tega društva so: dmštveniki in častni clani. Društvenike sprejema upravni odbor, častne člane pa imenuje obč-ni zbor. Če upravni odbor komu sprejem med društve-nike odreče, ni mu ni treba navajati vzrokov. Društvenik je: 1. Kdor se pravomočno zaveže plačati 100 K kot delež precej, ali vsaj v štirih polletnih obrokih po 25 K v društveno blagajno; imenuje se tudi deležnik. 2. Kdor damje naenkrat 100 K. 3. Kdor pristopi društvu z letnim doneskora 10 K ali z mesecnim doneskom 1 K, dokler doseže 100 K. Ta letni donesek mora biti plačan do 1. julija vsakega leta, oziroma v prvih osmih dneh meseca. Deleži, kateri niso popolnoma plačani, zapadejo društvu, razun če umrje plačnik, na katerega mesto stopijo dediči. Tudi ti člani se imenujejo deležniki. 4. Kdor pristopi društvu z mesečnim doneskom 20 vin. za čas, dokler plačuje. Častnim članom imenuje občni zbor osebe, ki so si pridobile posebnih zaslug za ustanovljenje ali vzdrže-vanje ,,Narodnega doma" ali sploh tega podjetja. § 3. Podpiratelj je, kdor daruje društvu enkrat za vselej ali v obrokih vsaj po 50 vin.; ustanovnik pa je, kdor daruje društvu naenkrat 1000 K ali več. § 4. Udje imajo aktivno in pasivno volilno pra-vico v občnem zboru. Deležniki vplačajo v društveno blagajno deležni znesek 100 K naenkrat ali v letnih obrokih po 10 K ali v mesečnih obrokih po 1 K, dokler znese njih vsota 100 K, ter imajo pravico, da se jim ta delež sukcesivno povrne. Društvo jim plača vsako leto za nazaj 3 % °b-resti in amortizira kapital po vsakoletnem sklepu ob-čnega zbora; obresti se plačujejo od 1. jan. vsakega leta naprej proti vpisu v deležno knjižico. Obrestovanje deleža preneha v letu, ko se delež izplača. Amortizacija se zacne leto potem, ko bo poslopje gotovo, dejanski izročeno svojemu namenu in pokrit ves slučajni primanjkljaj. Ce deležniki zapalih obresti niso zahtevali v teku enega leta, ali če določenih deležev v treh letih niso tirjali nazaj, zapadejo dotični neizplačani zneski društvu v korist. Deležniki se podvržejo vsakoletnemu sklepu ob-čnega zbora, in se odpovedo pravici vplacani delež na drug nacin iztirjati. Deležnik, ki ni izplačal eelega deleža, izgubi pra-vico vplačano vsoto nazaj tirjati, če v dolocenem easu ne placa ostalega svojega deleža. Vtem slučaju zapade vplačani znesek društvu v korist. Vsak dmštvenik ima glas v občnem zbom; vsak delež p6 100 K in vsakih darovanih 100 K daje pra-vico do celega glasu. Nihče pa ne more imeti več kot pet glasov. § 5. Imena podpirateljev se priobčujejo po novinah in se vpisujejo v posebno knjigo; imena ustanovnikov pa se vpišejo v castno knjigo in se zaznamujejo na spo-sobnem mestu v »Društvenern domu". (Konec prih.) Nemška kultura — razkrinkana! Lepe reei so se uganjale v Domžalah pod krinko nemške kulture in pod patronanco kulturnih dom-žalskih Tirolcev. Ponos ondotnih Nemcev ter njih prijateljev, učitelj šulferanjske sole je danes razkrinkan kot navaden svinjar in sedi že v zaporih okrajnega sodišča v Kamniku. Kaj bodo poceli sedaj učiteljevi pristaši in nje-govi osebni prijateljii' — Opažalo se je že precej casa čudno razmerje učitelja Witzanija nasproti rnlado-letnim deklicam, toda ker je on užival vso naklonje-nost raznih Ladstatterjev in Oberwalderjev, se mu ni moglo prav do živega. Več kakor mesec je že tega, ko se je naznanilo pismenim potom Ladstatterju, da Witzani oskrunja mladoletne deklice in šele sedaj so prišli na sled njegovim nesramnostim!! V pondeljek 5. t. m. se je naenkrat čulo po občini, da je Witzani pobegnil. Kdor ga je le poznal, se temu ni prav nič čudil in uganil je tudi veakdo, kakšen je vzrok temu begu. Tirolci bi pa eelo stvar najraje potlačili, da bi ljudje ne izvedeli o lepem zadržanju in o vzvišeni nalogi, ki jo je reševal ta nemški kulturonosee." Obžalovanja vredne so le njegove žrtve ; koliko jih je, se gotovo nikdar ne bo natancno zvedelo, ker bodo Tirolci zakrivali in skušali potlačiti, kolikor bo le mogoče in z raznimi pri- in pregovarjanji bodo tudi stariše tako daleč preparirali, da se bodo ti sra-movali naznaniti in sodniji imenovati svoje hčerke, ki so padle kot žrtve temu nesramnemu človeku. Kakor že omenjeno, so ljudje že delj časa slu-tili, kaj uganja Witzani? saj je brez vzroka vedno zadrževal deklice in jih tudi vabil v svoje stanovanje. Posebno veliko poguma je imel, kadar ni bilo uci-teljice doma, ob takih dnevih je pa pošiljal karizven šole po dekleta, in znano nam je tudi, da stariši zadnje č-ase niso vee dovoljevali svojim hčeram in navzlic učiteljevemu naroeilu niso pustili obisko-vati ga. Sodnija bo dognala, ako so uciteljevi prijatelji, nemški Tirolci, vedeli že delj časa za njegova ne-srainna dejanja, gotovo je pa že danes, da so skušali stvar prikriti. Ko se ni dalo več zadevo potlačiti, za-prli so za dva dni solo in razgiasili, da je nastala vročinska bolezen in da otroci vsled tega ne smejo v šolo. Takrat je pa zmanjkalo tudi učitelja. Prišel je na spregled šele v sredo, ko se je javil sarn na kamniški okrajni sodniji. Javiti se je prišel zvečer že po uradnih urah in ako ne bi bil slucajno navzoe še nek gospod v uradu, bi ne bil nič opravil. S svojim javljenjem je mož dobro računal, kajti vedel je, da bo to olajševalna okolščina; uiti roki pravice pa itak ne more, tudi to je dobro vedel. Morda so mu njegovi prijatelji takisto svetovali in zaradi tega je najbrže prišel sam na sodnijo. Po Domžalah je obče znano, da se je hotel Witzani v nedeljo zastrupiti. Njegovi tirolski prijatelji morali so ga v restavraciji drgniti z jesihom in vodo, da so ga spravili zopet k zavesti. Da zadosti svojim živalskim nagonom, porabil je vsako priliko zato. Bil je tudi organist pri nem-ških mašah in kot tak je moral seveda poucevati dekleta o petju. Izrabil je take prilike in kvaril mla-doletne pevke. Nehote bo marsikdo vprašal: Ali je morda to sad nemških pridig, za katere so se Tirolci tako poganjali in jih konečno tudi dosegli, seveda ne iz pobožnega namena, temvec zato, da se tudi javno duje neinška beseda? Lepo gnezdo mora biti v domžalskih nernških krogih, ki vedno ponosno trkajo na svoja kulturna prsa; saj se je lansko leto tudi dogodil precej sliden slučaj, katerega se je pa posrečilo potlačiti. To je torej tista nemška olika — Gottesfurcht und fromine Sitte — o da; da! Veseli nas, da pridejo konecno le na dan taka nesramna dejanja nemških kulturonoscer, saj ravno taki slučaji dovolj kažejo., da so največji kričaei na-vadno najpodlejši ljudje. Eden glavnih vodij dom-žalskega nemstva je bil učitelj Witzani, pri vsaki priliki je ravno on nosil veliki zvonec, no sedaj bo moral prevzeti njegov posel kdo drugi. Na take ]judi ali pa na različne Rainerje ste gospodje lahko po-nosni in taki ljudje naj le še naprej vodijo in rešu-jejo nemštvo! Mi Tirolcem na takih. stebrih nemštva samo čestitamo! Iz Domžal. Naš župan je jako vesten mož in ima vedno največje skrbi za naše zdravstvene raz-mere, kar je seveda vse hvale vredno, le to napako ima, da se pri njem meri vse z dvojno mero. Tako je zaplenil naš župan nekemu gostilničarju vse meso od enega prašica in to le zaradi tega, ker je doticni gostilničar pozabil naznaniti, da bode klal. Meso; ka-tero je pa od popolnoma zdrave živali, leži sedaj v ledenici pri županu, ki je obenem tudi mesogledec. Nic bi ne imeli proti temu, ako bi župan ozir. meso-gledec vršil svojo rnesogledno dolžnost povsod enako, a terau ni tako. Njegov zet, ki je tudi mesar, sme klati kadar hoče, njegovega tasta ni nikdar, da bi meso tudi pregledal. Sicer imamo dva mesogledca., ali kaj pomaga to, ko je pa drugemu vstop v liišo županovega zeta prepovedan, ne vemo s kakšno pra-vico! To so rnesogledci! Eden mora imeti ozire na svojega zeta, drugi pa k mesarju ne sme! No, pa veliko bi res ne pomagalo, tudi ko bi hodila oba mesogleda meso preiskavat, saj niroata oba skupaj niti pojnia., je li meso zdravo ali ne. Morda niti ne razloeujeta, ali je meso od krave ali pa od kake druge — domače živali. Iz Mengša. V torek zjutraj je šlo neko dekle p. d. Čičkova iz Dobenega pri Trzinu na delo v slam-nikarsko tovarno v Mengiš. Na poti proti Mengšu jo napade nek neznan človek, jo podere na tla — potem ni več vedela, kaj se je nadalje godilo z njo. Ko so jo našli ljudje, je imela usta zamašena z ruto, s peskom in kamenjem ter na prsih položen zelo težek kos skale. Poleg nje je ležalo pismo, v ka-terem je bilo naroceno, da jo naj lepo pokopljejo ter poleg nje pustijo prostor tudi za napadalca; dva dni pozneje pride tudi on za njo. Dekleta so prenesli na dom in jo spravili k zavesti. Dobivala je vedno za-ljubljena pisma, a brez podpisa, ter je bila tudi že poprej enkrat napadena od nekoga, kateri je imel takrat krinko na obrazu. Narodna čitalnica v Kamniku priredi na Martinovo nedeljo dne 11. t. m. v veliki čitalniški dvorani dve predstavi in sieer enodejansko dramo »Egoizem" ter dvodejansko veseloigro ,,Dobro jutro". Po predstavah se vrši ples in prosta zabava. Začetek predstave je zaradi sledečega plesa točno ob l/2 8. uri zvecer. Vstopnina je za sedeže 1. in 2. vrste po 1 K, vse druge vrste po 80 vin., stojišča po 50 vin. — Drama »Egoizem", katero je spisala Zofka Kveder-Jelovškova, je moderna igra, polna pretresljivih pri-zorov. Snov je vzeta iz vsakdanjega mestnega živ-Ijenja. Ta drama se je igrala letos prvič na sloven-skem odru in sicer pred enim mesecem v ljubljan-skem gledišču. V drugič se pa igra na našem čital-niškem odru v nedeljo in je »Egoizem" za Kamnik noviteta, katera bo vsled tega in vsled lepe snovi občinstvu gotovo dopadla. Izreden sad. Na vrtu g. Jak. Oblaka je zrasla buča, ki meri 110 m na dolžino. Pujska s 4 ušesi, 8 nogami, 2 hrbtoma, a samo z eno glavo je nedavno vrgla neka svinja. Ima ga v špiritu g. višji živinozdravnik Jos. N. Sadnikar v Kamniku. Vsakovrstne tele, kakor Inli kovinaste u ? rakve priporoča 26—10 fogrebni zaioi umetnt mizar ^ Kamiku m Sufni. = Nadalje priporoča svojo zalogo poliištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev tofiua. Ceue zmerue. za tvrdko fv. Knez fižol,oves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj-višjih cenah. 3®s* Je^et^nik Sfob pri Domžalah. Špecerijsko blago po nizki ceni Moko In razno žito na debelo in drobno priporoča KAROL KOMMER trgovec na Grabnu. Stanje hran. vlog: nad 1,450.000 K Rezervni zaklad: nad 2§B0®Q K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleL lastnega rezervneLa zaklada mestna občina kamniška z v$em stfojim premoženjenn in v$o davčno močjo. Oa je was*B!osf vl©e§ pop@§na9 swedoči zBasti tos da vlagajo w t@ tiraeiiinicci taedl scisiiida deoar maBoiefG^ili oirok in varovanceva Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnili zavodov kot gotov denar, ne da M se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hraniliiice račim št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na meiiice in na vreduostne papirje. Velika zatop vsakovrsttte opeke (falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri Jran fečniku v Somžalah. Posti^ežba tocna. Cene nizke. Trgovina s špecerij-skim blagom En HaJEIC Kamnik, OJauni trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano šiink®, čajno maslo (Teebutter), delikatese sploli in vse vrste mineralne uode. Izlbopffio vležano pivo w sodčkili in st©kienlcah priporoca pinonarna Julii Stare yf J|^liiiyi9ISe Vsa naročila se točno izvršujejo. Marija te v Kainiu. Priznano izboreu kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Iedajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiekarne A. Slatnar v Kamniku. J