Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Irst, Ulica Maniri della Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 658 TRST, ČETRTEK 10. AVGUSTA 1967, GORICA LET. XVI. NoVa politika do Vzhoda Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt se je pred dnevi vrnil z večdnevnega uradnega obiska v Romuni|i. Njegov obisk je bil zato politično pomemben, ker je Romunija edina država komunističnega tabora — če izvzamemo seveda Sovjetsko zvezo — ki je vzpostavila redne diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo in se po tem obisku tudi pripravlja poglobiti meddržavne odnose z Bonnom. Zahodnonemška zunanja politika se je z nastopom Kiesingerjeve koalicijske vlade — v njej sodelujejo krščanski demokrati in socialdemokrati - korenito spremenila. Kan-cjer Kiesinger je namreč dejal, da mora »Nemčija poslati most med Vzhodom in Zahodom, kot je bila v prejšnjih stoletjih«. O-puščen je torej bil Adenauerjev politični koncept, po katerem je vsa zahodnonemška politika težila predvsem k ponovnemu zedinjenju Nemčije, do česar naj bi prišlo tudi s pomočjo politike zaprtja do evropskih komunističnih držav, ki vse že zdavnaj imajo redne dilpomatske in druge odnose z Ul-brichtovo Vzhodno Nemči:o. Nova vlada se seveda ni odpovedala zedinjenju, temveč sor di, da bo ta cilj laže dosegljiv, če se Bonn politično odpre evropskim vzhodnim državam in zlasti če tem stavi na razpolago svoj ogromni gospodarski potencial. Prvi dokaz nove politike gotovo predstavlja zahodnonemški izvoz na Vzhod, ki je v prvih 5 mesecih leta 1957 dosegel vrednost 1,8 mili'arde mark in se novečal za 50 odstotkov v primeri z istim obdobjem lani. Država, ki je najbolj ^^^lobila trgovinske odnose z Bonnom, je prav Romunija. Zahodnonemški izvoz v to državo je v prvih 5 mesecih tega leta dosegel vrednost 369 milijonov mark. Toda tudi izvoz v ostale komunistične države se je v tem letu ogromno povečal. Tako se je vrednost izvoza v komunistično Kitajsko povečala za 75°/o, v Sovjetsko zvezo pa za 78°/<>. V kratkem bo v Pragi začelo poslovati zahodnonemško gospodarsko predstavništvo in tudi Bolgarija ter Madžarska navezujeta podobne stike z Bonnom. Sami Vzhodni Nemčiji pa je konzorcij bank iz Frankfurta dal na razpolago precejšnje kredite. Izvajanje te politike je seveda povezano z velikimi težavami Ulbrichtu gotovo ne more biti všeč, če Romunija hodi po svoji poti v navezovanju stikov z Zahodno Nemčijo, ker ta ne priznava zakonitosti njegove vladavine Tudi s Poljsko so težave, ker še ni rešen prob^m meje na Odri in Nisi in ker še niso pozabPene krivice, ki so jih Poljaki doživeli od Hitlerja. Nekaj podobnega je tudi s Češkoslovaško. Ne glede na vse te težave pa vse kaže, da je Romunija trdno odločena voditi neodvis-(Nadaljevanje na 2. strani) ZMEDA NA KITAJSKEM Japnski dnevnik »Mainichi Shimbun« poroča, da je njegov dopisnik razbral z zidnih lepakov v Pekingu, ki so specialiteta »rdečih gardistova, da je prišlo v avtonomni deželi Sinkiiiang-Ujguria in sicer v pokrajini Yili do spopadov med Kitajci in sovjetskimi oddelki, Ti so baje vpadli v to pokrajino. Sovjetski oddelki, ki so pripadali prvi sovjetski konjeniški diviziji, so bili po teh poročilih na lepakih uničeni, četudi so bili podrti od sovjetskega letalstva. Podrobnosti o teh spopadih manjkajo Možno je, da gre za fantazije »rgečih gardistov« Sovjetska zveza ni reagirala na ta poročila. Čudno pa bi bilo, da bi se dali sovjetski oddelki kar tako »uničiti«, če so res prišli na kitajsko ozemlje. Radio Moskva pa je baje poročal v svoji oddaji za Kitajce, da so protimaoistične sile zasedle vse banke in železniško postajo v mestu Kmeisui, ki je prestolnica pokrajine Suiyan v Notranji Mongoliji. Pri tem je prišlo do spopada z rdečimi gardisti, ki so stražili železniško postajo. Vojska se je pridružila protimaoističnim demonstrantom, Protimaoisti so baje pretrgali tudi železniško zvezo med Tibetom in kitajskima provincama Tsinghai in Czechwan. Kot so sporočili iz Hong-Konga, je »Dnevnik osvobodilne vojske«, glasilo maoistov, objavil članek, iz katerega je možno sklepati, da se ljudska milica, sestavljena predvsem iz kmetov, pridružuje protimaoistič-nim silam. List poziva milico, naj ne posluša »lažnega vodstva«. Kakšno nasprotje vlada med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, se je pokazalo te dni tudi ob podpisu pogodbe o kitajski pomoči Severnemu Vietnamu. Na banketu, ki so ga ob tej priložnosti priredili severnovietnam-skemu zastopsttvu v Pekingu, je pomočnik kitajskega zunanjega ministra Li Hsien- Nien obtožil Ruse, da »krepijo svoje poskuse, da bi se povezali z ameriškim imperializmom in sabotirali vojno v Vietnamu« ter da »vodilna klika Sovjetske zveze s tem izdaja vietnamsko ljudstvo«. Da je gibanje proti Mao Tse Tungu mnogo močnejše, kot si Evropa predstavlja po vsem tistem, kar je bilo že pisanega o »rdečih gardistih«, dokazuje dejstvo, da po tolikih napadih maotsetungovcev predsednik kitajske republike Liu Šao Či še vedno ni odstopil Če bi se čutil osamljen, bi se bil spričo to'ikega pritiska gotovo že odpovedal svoji funkciji in izginil kam v zatišje. Mao Tse Tungov položaj je torej najbrž mnogo bolj šibek, kot si zahodna javnost predstavlja Njegov vpliv na nekaj stotisoč ali morda milijonov nezrelih »rdečih gardistov«, starih od 10 do 18 let, še ne pomeni, da ima za seboj večino nad 700-milijonske-ga kitajskega naroda Po Pekingu baje kroži zdaj Liu Šao Či-jev »zagovor« ali bolje rečeno polemični spiis proti njegovim nasprotnikom. Vse kaže na to, da ima Mao Tse Tung najmočnejšo zaslombo ravno v Pekingu in še v nekaterih mestih osrednje Kitajske, medtem ko ima Liu Šao Či pristaše predvsem v provincah, pa tudi v milijonskem industrijskem in pristaniškem šang-haju, kjer je prišlo zadnje dni spet do množičnih spopadov med Mao Tse Tungovimi in Liu Šao Čijevimi pristaši. Po najnovejših poročilih se nemiri na Kitajskem vedno bolj širijov Upori vojakov se množijo. V oblasti nasprotnikov Mao Tse Tunga je že baje tudi obmejna kitajska dežela proti Severnem Vietnamu. Šest provinc je že skoro v odkritem uporu in ta vedno bolj zadobiva obliko državljanske vojne. TITOVO POSREDOVANJE 10. t. m. je odpotoval jugoslovanski predsednik Tito na tridnevni uradni obisk v Egipt. Poleg drugih osebnosti ga spremlja tudi Edvard Kardelj. Egiptovski dnevnik »Al Ahram« navaja kot vzrok obiska pri Gamal Abdel Nasserju podpis trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Združenimi arabskimi državami (ZAR). Svetovni tisk pa govori po članku v dnevniku »Washington Post« tudi o drugih Titovih prizadevanjih. Pred nekaj dnevi je namreč sprejel na Brionih Katarino Graham, predsednico založniškega podjetja o-menj enega važnega ameriškega dnevnika. Tito je imel s časnikarko političen razgovor, ki ga ona podaja v svojem listu Tito baje prinaša Nasserju sprejemljiv načrt za mirovno pogodbo med Izraelom in Arabci. Predlog predvideva umik izraelskih čet iz vsega zasedenega ozemlja, ki je pred zadnjim oboroženim spopadom pripadalo Egiptu V zameno pa bi Izraelska država dobila od arabskih držav pravno in dejjan-sko priznanje svojega obstoja ter mednarodno jamstvo za svoje meje. Izraeloi bi imeli tudi pravico proste plovbe skozi sue-imeli tudi pravico proste plovbe skozi Sueški prekop in Akabski zaliv. To naj bi jim jamčila ONU ali pa štiri velike sile: Amerika, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija časnikarka dodaja, da je Tito izjavil, da se bo položaj na Bližnjem vzhodu zelo (Nadaljevanje na 3. strani' Razdvojeni Arabci RADIO c NEDELJA, 13. avgusta, ob: 8.30 Kmetijska' oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu, 11.15 Oddaja za najmlajše; »Mlada pirata«. Mladinska igra, napisal Franc Jeza; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.15 Dalmatinski ljudski motivi; 16.00 »Hudobni človek«, radijska suita v desetih slikah, napisal Stefano Landi, prevedel Martin Jev-nikar. Igra RO., režira Slana Kopitar; 17.30 Vabilo na ples; 19.30 Poje zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vrabca; 20.30 Iz slovenske folklore — Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico avgusta«; 21.00 Kromatična fantazija, večerni koncert zabavne glasbe; 22.10 Sodobna glasba; 22. 45 Antologija jazza. • PONEDELJEK, 14. avgusta, ob: 11.50 Zvočne razglednice; 12.10 Počitniška srečanja, pripravlja Saša Martelanc; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 »Sv. Klemen v Rimu«, pripravil profesor Rafko Vodeb; 19 00 Jaš Gavvronski: Anketa o Poljski; 19.15 Zbor Radiotelevizije Zagreb; 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: »Ciril Kosmač«, pripravil Franc Jeza. « TOREK, 15. avgusta, ob: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Roianu; 10 50 Otroški zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine pod vodstvom Sergeja Radoviča in Erminija Ambrože ta; 11.00 »Rcpentabor-ska Mati božia«. Radijska zgodba, napisal Jože Peterlin. Igra RO., režira avtor; 12.00 Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico avgusta«; 16.30 Koncert komornega orkestra »Glasbene Matice« iz Trsta vod vodstvom Oskarja Kiudra. Sodeluje pianist Aleksander Bevilacqua; 17.5 Ob 250-letmci kronanja Svetogorske Matere božje, pripravil mons. Rudolf Klinec; 18.00 Marijine pesmi poje Cerkveni zbor z Opčin pod vodstvom Staneta Maliča; 19.00 »Od Apeninov do Andov«. Mladinska zgodba. Zadnja oddaja; 20.30 Johann Strauss: »Cigan baron«, opereta v treh dejanjih. • SREDA, 16. avgusta, ob: 11.50 Glasbila in barve; 12.10 Zena in dom; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 »Sodobna psihofarmakologija«, pripravil dr. Rafko Dolhar); 18.30 Godalni kvarlet iz TOWE; 20.30 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.05) Knjižne novosti: »Slovensko slikarstvo« (Milko Bambič) • ČETRTEK, 17. avgusta, ob: 12.10 Znanost in tehnika: 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Odvet-hk za vsakogar, pravna posvetovalnica; 18 00 Zbor »Giuseppe Schiff« iz Chiopris-Visconeja; 19.00 »Zlata skriniica« otroške pesmi m skladbe, pripravila Desa Kraševec; 20.30 »Statistika«, radijska drama. napisal Endre Veszi, prevedel Vinko Beličič; 21.35 Jazzov kotiček. « PETEK, 18. avgusta, ob: 12.10 Med tržnimi stojnicama; 13 30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.50 1 Kam v nedeljo?; 18.30 Slovenski solisti; 19.00 Zbor »Vinko Vodopivec« iz Kromberka, vodi Alojz Pavlin; 21.00 Koncert operne glasbe. • SOBOTA, 19. avgusta, ob: 11.50 Orkestri lahke glasbe; 12.10 Alpska jezera; 13.30 Semenj plošč; 1.45 Pojeta: Wilma Goich in Claudio Villa; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio; 16.30 »Solzice«. Napisal Prežihov Voranc; 17.50 Ne vse, toda o vsem; 19.00 Počitniška srečanja; 19.15 Igra pianist Errol Garner; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov; 20.30 Teden v Italiji; 2100 Aleksander Marodič: »Lažni begunec«; 21.25 Vaški ansambli; 22.15 Marko Tajčcvič: Sedem balkanskih plesov. Karol Pahor: Istri janka; 22.45 Za prijeten konec tedna. TEDENSKI KOLED \RČEK 13. avgusta, nedelja: Lilijana, Hipolit 14. avgusta, ponedeljek: Demetrij, Anastazija 15. avgusta, torek: Vnebovzetje D. M. 16. avgusta, sreda: Rok, Branislav 17. avgusta, četrtek: Radivoj, Hiacint 18. avgusta, petek: Helena, Lenčka 19. avgusta, sobota: Ljudevit, Ludvik Izdajatelj: Engclbert Besednjak « Glavni urednik: Engelbert Besednjak e Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Grapbii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Sestanek zunanjih ministrov arabskih držav v Kartumu se je končal z neuspehom. Niso se mogli sporazumeti o ničemer razen o tem, da ne bodo začeli pogajanj z Izraelom, kljub nasvetom sovjetske in a-meriške vlade. Zunanji ministri se bodo 26, avgusta ponovno sestali v Kartumu in tedaj bodo določili datum »vrhunskega« sestanka arabskih držav Državni poglavarji naj bi na njem določili nadaljnjo skupno politiko do Izrae'a Vse kaže, da si arabske države o tem nikakor niso edine, ker nekatere bi hotele nadaljevanje vojnega stanja vse do »uničenja« Izraela, druge, zlasti Tunizija, pa presojajo položaj bolj realistično in so za pogajanja, zavedajoč se, da bo edino tako mogoče spraviti Izraelce vsaj iz de'a zasedenih pokrajin. Pa tudi tisti, ki so za »trd način«, kot npr. Nasser ali Bumedien, so razdvojeni sami v sebi. ker se zavedajo, da tako ni pričakovati uspehov SPLOŠNA STAVKA V STAREM DELU JERUZALEMA V nedeljo zjutraj se je začela v starem (doslej arabskem) delu Jeruzalema splošna stavka Arabcev proti priključitvi tega dela mesta izraelskemu Jeruzalemu Zaprtih ju ostalo okrog dva tisoč trgovin, restavracij in drugih javnih lokalov; le tri pekarne so poslovale. K stavki je pozval neki »Obrambni odbor arabskega Jeruzalema« iz protesta proti združitvi Jeruzalema. Poziv na stavko je nas'ovil na preb'vavstvo z letaki, katere so raznašali mladi ljudje. Policija jih je nekaj aretirala pod obtožbo, da so strahovali trgovce, da morajo zapreti trgovine. Letaki so tudi pozivali arabsko prebivav-stvo, naj ne plačuje davkov in naj ne bo »pokorno kolonializmu in Judom«. Stavka je trajala 24 ur To demonstrativno splošno stavko so u-prizorili Arabci v zvezi s prihodom U Thantovega osebnega predstavnika Nils-Vo-1 rana Cussinga v Jeruzalem. Dokazala naj i li Vietkongovci vračajo udarce zlasti s sabotažnimi akcijami. Na reki Dong Ha so poškodovali z eksplozivom zasidrano izkr-cevalno ladjo »LCU«, pri čemer sta bila ranjena dva mornarja Sabotaži pripisujejo tudi eksplozijo v skladišču municije v oporišču mornariških strelcev v Phu Baiu. Uničenih je bilo 700 ton municije. Eksplozija se je dogodila v soboto. Gverilci pa so sestrelili južno od Kaigona ameriški lovski bombnik »F 100 Supersabre«. NOVA POLITIKA DO VZHODA t Nadaljevanje s 1. strani) no zunanjo politiko in se predvsem ozirati na svoje lastne koristi. Dokaz za to so njeno posebno stališče v kitajsko-sovjetskem sporu, njeno posebno stališče o izraelsko-arab-skem spopadu in končno tudi novi njeni odnosi z zahodno Nemčijo. bi mu nezadovoljnost Arabcev, ki so prišli pod oblast Izraelcev. K stavki in demonstracijam je pozival jeruzalemske Arabce tudi radio Amman, vendar pa ni prišlo razen stavke in aretacij mladeničev, ki so raznašali letake, do nikakih demonstracij in nemirov, pa tudi posebne napetosti ni bilo opaziti. Nils-Voran Cussing je prispel v Jeruzalem iz Jordanije; to je že njegov drugi obisk v Izraelu v zadnjih štirinajstih dneh. V razgovorih s predstavniki izraelske vlade skuša doseči sklenitev nekaterih sporazumov z Jordanijo, posebno glede vrnitve A-rabcev, ki so v prvem strahu zbežali pred Izraelci v Jordanijo, in glede izmenjave u-jetnikov. Sklenjen je bil nov sporazum, poi katerem se lahko Arabci vrnejo v izraelski del Palestine, ki je prišla v zadnji vojni pod oblast Izraelcev, še do konca avgusta. Po prvotnem sporamu je bil za to določen le čas do 10 avgusta. Cussing se bo med tem svojim obiskom podal na razna prej ar.abska področja Palestine Medtem ko je vladal nekaj dni na izracl-sko-jordanski meji mir, je v nedeljo spet prišlo do nekajminutnega streljanja med izraelskimi in jordanskimi stražami severno od Jerihe. Žrtev m bilo Izraelci trdijo, da so začeli streljati Jordanci. NE BO MIRU BREZ DIREKTNIH POGAJANJ Izraelski zunanji minister Abba Eban pa je izjavil, da bo Izrael zavrnil vsakršen poskus rešitve izraelsko-arabskega spora, ki ne bo upošteval direktnih mirovnih pogajanj med spornima strankama* Rekel je, da bodo skušali prevariti Izrael z raznimi vabami in zvijačami, toda Izrael jim ne bo nasedel. Tudi sporazumi med velikimi silami ne morejo vsiliti poravnave med narod' na Bližnjem vzhodu, je dejal. Do poravnave lahko pride samo z direktnimi pogajanji med zainteresiranimi državami. akcijo v Vietnamu še okrepiti in da je torej mir še daleč. Ta je gotovo odvisen samo od pogajanj, ne pa od zmage orožja. Vendar se zdi, da se obe strani zanašata samo na orožje Novice po svetu Glavno mesto Združenih držav VVashington šteje med svojim prebivavstvom 63°/n črncev. To daje slutiti pomen črnskega vprašanja v Združenih državah, ki ga bo absolutno treba kmalu rešiti, če Američani ne žele pahniti svoje velike dežele v kaotične razmere ali v diktaturo. Rasni nemiri v Združenih državah zajemajo še druga mesta Letos je bilo ubitih pri takih nemirih že 72 ljudi. Na letališču v Bukarešti so vlomili v letalo nemškega zunanjega ministra Brandta, ki je bil tam na uradnem obisku. Verjetno gre le za tatove. tipajo samo Ameriško vojno letalstvo zadnje dni masovno bombardira cilje v Severnem Vietnamu, posebno termoelektrarno v Ben Thu-yu. To elektrarno so Američani enkrat že razrušili, a so jo Severnovietnamci obnovi- Sklep ameriškega predsednika Johnsona, da pošlje v Vietnam še 45 000 mož, je dokaz, da mislijo Združene države vojaško TRAGEDIJE IZOBILJA Statistični podatki v najnaprednejših državah sveta — v Združenih državah, na Švedskem, v Nemčiji in drugod — razkrivajo zadnja leta nenavaden pojav, da je smrtnost v teh državah sorazmerno večja kakor v državah tiste kategorije držav, -ki je po življenjski ravni za njimi na lestvici izobrazbe in gospodarskega obilja. Ta pojav se kaže tudi v Sloveniji v odnosu do drugih republik. Slovenija izkazuje večjo smrtnost kot nekatere manj razvile republike. Ta na prvi pogled čudni pojav pa je povsem razumljiv in logičen, kajti večje smrtnosti ne povzročajo nižja raven zdravstvene preventive ali kakšne nove epidemije, ampak prav visoka življenjska raven sama, ali bolje rečeno, tisto, kar je znak in posledica izobilja — motorizacija in visoko število samomorov. AVTOMOBIL NI KRIV V Združenih državah je bil za letošnji praznik neodvisnosti 4. julija presežen sleherni dosedanji višek v številu mrtvih na cestah, v Sloveniji pa se je dogodilo ravno tako za državni praznik pred nekaj tedni strašna avtomobilska nesreča blizu Logatca, pri kateri se je ubiilo pet ljudi, eden pa je bil hudo ranjen. Poleg tega pa se dogajajo seveda tako v Združenih državah kot v Sloveniji in v vseh industrijsko naprednejših državah vsak dan še druge avtomobilske nesreče z mrtvimi in ranjenimi. Avtomobil kot vzrok smrti je marsikje že na enem prvih mest v statistikah smrtnosti. Svoje pa doprinese tudi letalski promet, četudi v mnogo manjši meri. Avtomobil je tisti, ki zahteva kot pravi pločevinasti malik našega časa največ smrtnih žrtev. Njemu velja tudi največje češčenje množic v našem času. Seveda avtomobil samo po sebi ni kriv. To je samo sredstvo, samo stroj, ki ga je možno uporabiti v dobro in slabo. Kriv je človeški egoizem, pa tudi nesposobnost povprečnega človeka, da bi v urru.kem in moralnem pogledu dohajal nagli napredek moderne tehnike. V motornih vozilih, ki drve s hitrostjo 80, 100 ali tudi 120 km na TITOVO POSREDOVANJE j Nadaljevanje s 1. strani) poostril, če se izraelske čete ne umaknejo z zasedenega ozemlja. Arabci njamreč ne mislijo odjenjati. Titov načrt je torej jasen: Izraelci naj se umaknejo na stare meje, zato bo pa uživala njih država mednarodno jamstvo za svoj obstoj, če bi vladi v Kairu in Tel-Avivu pristali na to rešitev, bi bil zagotovljen mir za daljšo dobo na stikališču dveh semitskih, a med seboj sovražnih narodov, in na križišču svetovne gospodarske politike. V jugoslovanskih krogih sodijo, da bi Moskva in Washington bila voljna sprejeti ta načrt. Jasno pa je, da je njegova ures: ničitev odvisna od pristanka vseh arabskih držav in ne samo od Kaira. Znano pa je, cia sta zlasti Alžirija im Sirija najbolj nasprotni kakemu pomirjen ju med Arabci in Izraelci. V Romuniji je utonilo v nedeljo okrog 100 ljudi, ko se je prevrnil parnik na nekem jezeru blizu Bukarešte. uro po evropskih in ameriških cestah, sede za krmilom enako povprečni, tehnično morda sposobni, moralno pa ne dovolj sposobni ljudje, kot so se pred sto leti vozili v kočijah in na počasnih kmečkih vozovih. Toda takrat niso ogražali ne sebe ne drugih. Zdaj, s hitrostjo 80 ali 100 km v vozilu iz pločevine in jekla pa so postali z enako mentaliteto nevarnost za sebe in druge. IZOBILJE POVZROČA OBJESTNOST Ta problem postaja akuten in sploh eden najhujših, če ne najhujši problem nj-šega časa, ter kliče po rešitvi. Rešitev ne more priti samo od posameznika, čeprav je tudi vsak posameznik dolžan, da se zave svoje odgovornosti do soljudi na cesti. Ta problem mora reševati družba kot celota in to v okviru držav in občin, pa tudi na mednarodni ravni, s sporazumi in sklepi naddržavnega značaja. Poleg neprestane in stroge etične in prometne vzgoje, s katero naj bi začeli že pri mladini v osnovnih šolah, bi morali uvesti tudi neko obliko etične vzgoje za odrasle, morda že v zvezi s šoferskim izpitom, in predvsem mnogo strožje sankcije proti vsem, ki kršijo prometne predpise, zlasti proti avtomobilistom, ki so na cesti najnevarnejši, če izgube čut za razsodnost in odgovornost. Izobilje povzroča objestnost v ljudeh - - ne v vseh, a v tistih, ki zaradi premajhne izobrazbe ali zaradi moralne šibkosti niso sposobni, da se uprejo njegovim skušnjavam in nevarnostim. Tej objestnosti je treba stopiti na prste in osvoboditi človeka pred malikovanjem stroja. Smrt na cesti ne sme biti smatrana za nekak nujni smrtni davek temu maliku, ampak za zločin. Kakor je človeštvo z napredovanjem svojih razumskih in moralnih sposobnosti odpravilo smrtne žrtve nekdanjim poganskim malikom, tako mora biti danes sposobno tolikega umskega in moralnega napredka, da napravi konec smrtnim žrtvam malikom iz pločevine. Cas je, da se vrneta na ceste industrijskega sveta red in varnost. Drugače bomo zašli v kaos, ki ne bo samo prometni, ampak moralni. Tudi naraščajoče število samomorov pomeni strahoten opomin, da z našo civilizacijo nekaj ni v redu. Tehnični in gospodarski napredek sam po sebi gotovo ni vzrok tega obupavanja nad življenjem. Vzroki, da napravljajo samomore že otroci, pa tudi starčki, ki nimajo več daleč do groba, ima globlje vzroke. Ta vzrok je v egoizmu, v tem, da ogromna večina ljudi — in tudi vse družbene plasti •— mislijo samo nase in na svoje koristi, le malo- OBVESTILO Zaradi običajnih počitnic ob Velikem šmarnu bo izšla prihodnja številka Novega lista v četrtek, 24. avgusta. Uprava N. L. kdo pa se zmeni za moralno ali socialno stisko svojega bližnjega. Za to enostavno nima več časa, ker je prezaposlen s svojo gonjo za višjo življenjsko ravnjo ali še večkrat za golo zabavo. Ljudje postajajo sredi vrvenja modernega časa notranje vedno bolj osamljeni in mnogokrat ne najdejo več stika med seboj ter si zato tudi ne morejo pomagati v stiski. EGOIST HOČE UŽIVATI SAM Pred kratkim smo brali o pretresljivi tragediji v Združenih državah, kjer je mlad moški ustrelil ženo in sebe, 4-mesečni (Nadaljevanje na 7. strani) Izraelci mislijo na nov prekop Na posredovanje norveškega generala Odda Bulla, U Thantovega predstavnika in \ predsednika komisije za nadziranje prem ir-! ja, sta Egipt in Izrael pristala na to, da mesec dni ne bosta poslala svojih stražnih čolnov v Sueški prekop, da bi bili tako preprečeni spopadi, ki bi lahko privedli do obnovitve vojne. Vendar se Etipt baje ne drži lega sporazuma in Izrael je že protestiral pri Združenih narodih. KAJ BO S SUEŠKIM PREKOPOM? Svetovni tisk ugiba, kaj bo s Sueškim prekopom. Vsa evropska plovba ima veliko škodo od zaprtja prekopa in cene blaga, ki ga morajo prevažati okrog Rta dobre nade, se dvigajo. Tako je npr. Švica že nekajkrat povečala ceno bencina, ki je bil doslej tam med vsemi evropskimi državami naj cenejši. Cene bencina in nafte so se povečale tudi v Nemčiji in v nekaterih drugih državah. Vendar pa do krize v preskrbi z bencinom in nafto ne bo prišlo, kajti preskrba z njima je zagotovljena. Le stroški prevoza so veliko večji zaradi plovbe okrog Afrike. ZAPORA SUEŠKEGA PREKOPA Sueški prekop bi mogli baje očistiti v treh mesecih, toda dokler se Izrael in E-gipt ne sporazumeta, da bodo smele pluti skozi prekop tudi izraelske ladje, bo ostal prekop najbrž zaprt In to morda za dolgo časa. Zaradi zapore Sueškega prekopa je zelo upadel tudi tranzitni promet skozi koprski pristan, pa tudi ves pristaniški promet je padel. Popravil se je šele zadnje dni, ko so prispele ladje, ki so pluie okrog Afrike. Kot je slišati, pa nameravajo zgraditi Izraelci nov prekop preko svojega ozemlja, to je preko pustinje Negev. Za zdaj jim manjka le denarja za to. Upajo pa, da bodo finančno pomagale pri gradnji prekopa tiste države, ki bi bile zaradi svoje plovbe zainteresirane na njem, posebno evropske-Posebno važen pa bi bil tak prekop za petrolejske družbe, zato Izraelci zatrdno računajo na njihovo pomoč. Seveda pa bi pomenilo to konec egiptovskega nadzorstva nad plovbo iz Sredozemlja proti vzhodu. Kdor pozna Izraelsko žilavost in podjetnost, ne dvomi, da bi bili ta načrt tudi sposobni uresničiti S tem bi dobili Izraelci v roke stalen in donosen vir dolarskih dohodkov, strateški pomen njihovega ozemlja bi se zelo povečal, arabskim državam in posebno Egiptu pa bi prizadeli nepopravljiv udarec. Kopanje prekopa bi stalo nekaj milijard dolarjev (zdaj omenjajo dve milijardi). Pri tem bi uporabljali tudi a-tomske podzemeljske naboje. Tlifi/i Iiviju Strogost na cestah Za letošnje velikošmarne počitnice je pripravilo notranje ministrstvo široko razpredeno varnostno službo pa vseh glavnih cestah. Minister Taviani je rekel, da je treba cestne nesreče preprečiti, ne pa samo kršitelje prometnih predpisov kaznovati, žrtev divjaškega dirjanja je vedno več. Že od prve avgustove sobote do ponedeljka je bilo na italijanskih cestah 36 mrtvih in 140 ranjenih. Število žrtev se bo, kot kažejo dosedanje statistike, še povečalo med Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo! Zdaj ko je poletni počitniški oddih v glavnem za nami in se bližamo X. slov. špodtnim igram, mi misel sili nazaj v pretekle dogodke. Tako smo pred kakim mesecem ali več izsledili v Primorskem dnevniku dve pismi, ki ju je uredništvo objavilo brez vsakega komentarja, škoda! Problem, ki sta se ga pismi dotaknili, je bil namreč za nas izredne važnosti. Prvo pismo je dnevniku poslalo v objavo Prosvetno društvo Pro-sek-Kontove! in se je v njem zgražalo nad dejstvom, da je športno društvo »Primorje« imelo svoj redni občni zbor v italijanskem jeziku. Drugo pismo pa je poslalo športno društvo »Primorje« ir. je v njem opravičevalo gornje dejstvo. Najprej: vsa čast Prosvetnemu društvu s Pro-seka-Kontovela, da je pograjalo obnašanje vodstva š. d. »Primorje«! Le kaj je slednje pičilo, da je začelo uvajati na svojih občnih zborih — in sklepamo, da tudi na sejah in sestankih — italijanski občevalni jezik, potem ko se še živo spominjamo, kakšen vrag je nastal v italijanskih nacionalističnih krogih, ker je »Primorje« nosilo slovensko ime?! Kaj morda »Primorju« ni več na tem, da bi bilo še nadalje slovensko športno društvo, in bi rado postalo »trieštinsko«, »fratelančno« ali »mednarodno« društvo? Če je tako, zakaj ne povedo javno in odkrito domačinom in ostali slovenski športni javnosti, da bomo vedeli, s kakšnim, dm-šivom imamo opravka. Tako obnašanje me zelo spominja na tiste slovenske učitelje, ki pošiljajo otroka v italijansko šolo, čeprav sami učijo na slovenski šoli. Pa ni samo to: je tudi stvar principa. Kolikor mi je znano sc je v športnem, društvu »Primorje« — ki ima za seboj nadvse čisto in častno zgodovino — vedno in povsod govorilo samo slovensko! Zakaj naenkrat taka sprememba? Kako more, recimo, 50 domačinov govoriti na občnem zboru, ki je bil na Proseku, samo v italijanščini, samo zato, ker je bilo prisotnih kakih 5 ali 6 italijanskih sodržavljanov? Kakšen princip enakosti je to? In dvojezičnost? Zakaj se naši politiki — od Berneti-čeve do Škerka — tako borijo za dvojezičnost, če pa sami pljunemo nanjo? In to na Proseku, in še v Prosvetnem domu vrh vsega! Če je vodstvo »Primorja« hotelo biti »fair« in olikano do prisotnih italijanskih sodržavljanov (oziroma bivših Slo-icncev ali pa takih, ki stanujejo že dvajset lot na' Proseku), bi moralo voditi občni zbor vsaj v obeh jezikih. Tretje poti za nas ni! Kajti če gremo po taki poti naprej, potem ne bo minilo mnogo časa, ko bodo tudi razna godba na pihala, gospodarska društva, pogrebna društva itd. po naših vaseh začela uvajati kot občevalni jezik italijanščino. In to bi bil začetek našega konca. In ko smo že pri občevalnem jeziku: kako se morejo nekatera športna društva (tu ne mislim samo na »Primoje«) še imeti za slovenska, če pa je njih »uraden« občevalni jezik v glavnem italijanski? Mar je ne bodo zaradi nekaj igravcev, ki so prišli iz mesta na pomoč (tudi tega ne razumem, ko pa ja toliko domačih fantov, ki bi tako radi igrali za svoje barve in bi igrali vsaj tako dobro kot ti »Imporliranci«) vsi ostali igravci prešli na italijanski jezik? Kolikor sem se mogel prepričati, so častna izjema »Primorec« iz Trebč in »Breg«. Vsa čast takim društvom! Predlagal bi, da bi odslej naprej podpirali (moralno in finančno) samo takšna društva! S spoštovanjem Sledi podpis prihodnjo soboto in koncem meseca, Leta 1965 je število smrtnih žrtev v tem obdobju doseglo žalostno prvenstvo 305. Da bi se število smrtnih žrtev v letošnjih počitnicah zmanjšalo, bodo uporabljali tudi helikopterje, ki bodo iz zraka nadzorovali promet na naj živahnejših prometnih žilah Najbolj divjim vozačem pa bo policija kar na mestu odvzela vozno dovoljenje. Gotovo bodo ti ukrepi nekoliko pomagali. Najbolj koristno bi pa seveda bilo, če bi se vsak motorizir,anec zavedal zlatega pravila: vozi previdno, če hočeš priti do cilja, —o— PRIHODNJE PARLAMENTARNE VOLITVE Poslovna doba poslanske in senatske zbornice bo potekla ob koncu prve polovice prihodnjega leta. Ustava določa za obe zbornici poslovno dobo petih let. Podaljšati se more le s posebnim zakonom ali v primeru vojne. Sedanja, to je četrta republiška legisla-tura, je začela poslovati 16. maja 1963. Njen mandat bo torej potekel 15 maja 1968. Ker mora preteči od razpusta parlamenta do novih volitev določeno število dni, po navadi 70, pride v poštev kot skrajna meja za volitve 25. julij Lahko se pa ta doba tudi skrči, kot je bilo že v parlamentu predlagano, na 45 dni. Iz poluradnih krogov se je pa zadnje dni slišalo, da bodo nove volitve razpisane za nedeljo 2 ali 9. junija prihodnjega leta. Nabrežina: NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE Športno društvo »Sokol« iz Nabrežine bo v soboto, 19. t. m., zvečer slovesno odprlo svoje novo igrišče. Ob tej priložnosti bo več športnih srečanj. Podroben spored prireditve bo pravočasno objavljen v dnevnem tisku Novo športno igrišče so nabrežinski športniki zgradili s prostovoljnim delom in zato zaslužijo vse priznanje in pohvalo naše javnost^. OBVESTILO Občinske uprave Devina-Nabrežine, Zgonika in Repentabra opozarjajo koristnike Kraškega vodovoda, naj ne zalivajo vrtov, travnikov, njiv itd. Opozorilo je v zvezi s pomanjkanjem pitne vode na področju Kraškega vodovoda. ŠPORTNO DRUŠTVO »SOKOL« IZ NABREŽINE Prireja mednarodni ženski odbojkarski turnir I. TROFE A SOKOL V soboto, 19. avgusta ob 19. uri začetek turnirja — sledil bo PLES V nedeljo, 20. avgusta ob 9. uri nadaljevanje turnirja ob 19. uri koncert nabrežinske godbe na pihala Sledil bo ples z orkestrom »5 LORDS« Deloval bo dobro založen bife VTOP PROST EGS IN VZHODNE DRŽAVE Na pobudo tržaške pokrajine bo od 22. do 24. septembra v Trstu študijsko zborovanje o temi: »Evropska gospodarska skupnost in vzhodne države« Poleg tukajšnjih strokovnjakov se bodo zborovanja udeležili predstavniki Jugoslavije, Poljske, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske in Sovjetske zveze. —0— RAZPIS MEST ZA ASISTENTE NA ZNANSTVENEM LICEJU Pokrajinski odbor je razpisal natečaj za naslednja mesta na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu: 1. mesto asistenta za kemijo 2. mesto asistenta za fiziko 3. mesto asistenta za risanje 4. mesto asistenta za prirodopis. Prosivci morajo imeti maturo na klasičnem ali znanstvenem liceju, morajo popolnoma obvladati slovenščino in morajo biti italijanski državljani. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba vložiti pri glavnem tajništvu pokrajine do 12. ure dne 19. avgusta 1967. Vsa potrebna navodila se dobijo v tajništvu znanstvenega liceja (Strada di Guardiella 13/1) med uradnimi urami. VPISOVANJE V ZNANSTVENI LICEJ V TRSTU Na znanstvenem liceu s slovenskim učnim jezikom v trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je VPISOVANJE za šolsko leto 1967-1968 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda — Strada di Guardiella štev. 13/1. Vpisovanje se konča dne 25. septembra 1967. ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V DRAGI PRI BAZOVICI Prvega, drugega in tretjega septembra bodo spet študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici. Zaradi tehničnih težav smo prenesli letošnje srečanje s Koroške ponovno v Drago. V soboto dopoldne in prve popoldanske ure se bodo sestal: delegati, ki jih pošljejo osrednje organizacije s Koroške, iz Goriške in Tržaške, v soboto popoldne ob 17. pa se prične prvo predavanje, namenjeno vsem udeležencem. Podrobni razpored bo objavljen v časopisju. Glavna pozornost bo posvečena študiju, kako naj slovenski izobraženec v današnjih razmerah najbolj uspešno opravlja svoje poslanstvo in kako naj približa današnjemu stanju naroda svoje narodno obrambno, kulturno prosvetno, politično in dušnopastirsko delo. Prijavite se do 27. avgusta na naslov: Društvo slovenskih izobražencev, Trst, v. Donizetti 3. Prapotno: BREZ VODE Stalna poletna nesreča za mnoge sloven-sko-beneške vasi je pomanjkanje vode. Vodovodno omrežje je v zadnjih letih že precej razpeljano tudi do zakotnih vasic. Toda kaj pomaga, ko pa večkrat usihajo napajalni viri ali pa se pojavijo okvare na vodnih ceveh. V takih primerih morajo prebivalci hoditi tudi po uro da’eč iskat dragocene tekočine. Nekaj podobnega se je zgodilo prejšnji teden v vaseh okrog Prapotnega. Deževje je zmehčalo zemljo in z gorskih pobočij so se valili zemeljski usadi, ki so ponekod pokvarili vodovodno napeljavo Več vasi je ostalo brez vode in si jo morajo dovažati iz sosednih krajev. To je tudi opomin za tehnične izvedence pri vodovodih, da te primerno zavarujejo ali pa da jih napeljejo po bolj varnih krajih. MEJNI PREHODI Osebni mejni prehodi so v zadnjem mesecu silno narastli zlasti v goriškem obmejnem odseku. Ta zajema obmejne bloke od Jamelj do Mirnika. V mesecu juliju je i šlo preko teh blokov tja in nazaj 983.486 j oseb, skoraj en milijon. i Naj živahnejši je seveda prehod pri Rdeči hiši Poslužilo se ga je 698.248 oseb. V tem mesecu bodo gotovo prehodi še številnejši zaradi šmarničnih počitnic. JUBILEJ CERKVE NA TRAVNIKU Letošnjo jesen se bodo razvijale velike [ slovesnosti v spomin na dvestoletnico posvečenja naj večje goriške cerkve sv. Ignacija na Travniku Med starimi Goričani je znana kot cerkev »pri zavitarjih*. Tako se je v !juclskm ustih popačilia beseda jezuiti Cerkev so namreč začeli graditi jezuitje, ki so imeli na prostoru, kjer stoji danes palača INPS, velikanski samostan in kolegij, ki je obsegal ves prostor do sedanjei pošte Cerkev so začeli zidati že leta 1654. Naslednje leto se je del stavbe zrušil. Gradnja se je nadaljevala med večjimi in manjšimi zastoji do leta 1680, ko se je v cerkvi že opravila prva služba božja za god sv. Ignacija. Stavba pa tedaj še ni bila dokončana. Leta 1716 je izklesal Benečan Lazzarini glavni oltar. Velikansko palo na presno, ki kaže. Ignacija v poveličanju je narisal jezuit Krištof Tausch iz Innsbrucka. Po njegovem načrtu so okrasili tudi slikovito baročno pročelje in oba čebulasta zvonika, ta dela so bila končana šele leta 1726. Manjkali pa so še nek)ateri notranji oltarji. Vsa dela pri tem monumentalnem svetišču so trajala nad sto let. Cerkev je posvetil prvi goriški nadškof Karei Mihael Attems v prisotnosti škofov iz Kopra, Pičana v Istri in iz Konkordije. Slovesnost se je izvršila 24. februarja 1767. Osemnajst let pozneje je postala župna cerkev. Poleg cerkve stoji znameniti steber s kipom svetega Ignacija, postavljen v spomin ustanovitve jezuitskega reda. Pred vojno je še stal bolj na sredi Travnika Pri stebru je bil postavljen morilni oder, na katerem so leta 1713 obglavili tri skupine tolminskih puntarjev. - SlunalbUu dolina Voda je manjkala tudi v špetru v Nadi-ški dolini Dov,ažati so jo morali vojaki v cisternah, seveda le za najnujnejše potrebe. Centa: MEDNARODNA FOLKLORA Centa je že po svoji legi in okolici zelo privlačen kraj za turiste. Občinska uprava pa zna privabiti turiste tudi z različnimi poletnimi prireditvami v širšem obsegu Pri teh prizadevanj ih jo podpira tudi pokrajinska turistična zveza in druge podobne ustanove. Letos bo za šmarne dneve priredila že tretji mednarodni folklorni festival pod geslom »Evropa src« Prireditve se vršijo v senčnem parku Marinelli ob hladni vodi. Za letošnji nastop se je priglasilo več folklornih skupin iz raznih držav, med temi tudi iz Jugoslavije, Nemčije, Francije, Madžarske in iz Španije Lani je prišlo k temu narodopisnemu srečanju na tisoče gostov; letos jih pričakujejo še več. TRGOVINE OB VELIKEM ŠMARNU i Trgovska zveza goriške pokrajine je objavila urnik trgovin za veliki šmaren. Velja za gori.ško, kaninsko in tržiško okrožje.: V ponedeljek, 14. avgusta, bodo trgovine odprte do osme ure zvečer. Kruh in mleko bodo prodajali tudi za naslednji dan. Mesnice bodo odprte tudi popoldne. V torek, 15. avgusta, bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo prodajale do 13. ure V sredo, 16. avgusta, bodo zaprte vse tr-j govine Samo mlekarne in pekarne bodo' poslovale do poldne. DVOJE GROBOV Prejšnji teden sta umrla v Gorici dva mozana starega kova. Uba sla bila obrtnika, Rot so bili nekoč, čeprav nista več o-pravijaia svoje obrti v starejših letin in slučajno oba tudi po rodu Solkanca. iJrvi izmed teh vzglednih sorojakov je Lojze Vuga. Rojen je bil leta 19U0 v Sol-Kanu. Lotu se je krojaškega dela in je po-siai v njem pravi mojster, iz domačega kraja je šel v goriško bogoslovno semenišče za vratarja. Ves povojni duhovniški rod je poznat vratarja m krojača Lojzeta. Saj je sicoraj vsakemu bogoslovcu m duhovniku urezal nov talar. V najtežjih časih, ko je težka pest fašizma pritiskala tudi na goriško bogoslovnico, je znal sicer skromni, toda bistri vrat;ar preprečiti marsikateri hud udarec. Ko je pustil službo v semenišču, se je preselil z ženo na Korzo, kjer je še opravljal svoj poklic do zadnjega. Številni njegovi znanci, zlasti iz duhovskih vrst, se spominjajo v molitvi trdnega krščanskega in narodnega moža. Prav podobnega kova mož je bil tudi Silvester Koršič, ki so ga pokopali v začetku meseca na štandreškem pokopališču. Pokojni globoko verni in zavedni Koršič je bil rojen v Solkanu leta 1884. Izučil se je v značilni solkanski obrti, v mizarstvu Že pred prvo svetovno vojno je sodeloval pri prosvetnih društvih in na koru zlasti kot pevec tenorist. V prvi svetovni vojni je užil marsikaj hudega kot vojak na vseh frontah, celo na nemško-francoski pred Verdunom. Z ženo Josipino si je postavil z lastno marljivostjo hišico na solkanskem polju, kjer je preživel vse svoje življenje v bridkih in v lepih časih Poskrbel je za vzorno vzgojo svoje družine Skromnega, a na tiho delovnega moža je spremilo k zadušnici na Travnik in h grobu v Štandrež veliko število duhovnikov in pogrebcev. Bog bo pokojnemu Silvestru gotovo milostljiv plačnik. Krmin: OBČINSKA UPRAVA NA DELU Novi župan Luciano Stecchina je že prevzel svoje posle, potem ko je prejšnji teden položil predpisano prisego v roke go-riškega podprefekta, V svojih izjavah je novi župan potrdil, da bo vložil vse svoje moči za razvoj mesta in potrebe prebivalstva. Sestavljen je tudi novi občinski odbor, v katerem so po večini prejšnji možje. Odborniško mesto za finance je v rokah slovenskega podjetnika Iva Prinčiča, ki je opravljal iste posle že v prejšnji upravi. V Krrninu se je pomnožilo tudi število volivcev. Volivna komisija je ugotovila, da ' je vpisanih v sezname 569. oseb. Moških 2575, s porastkom 43; volivk pa kar 3025, s porastkom 49. Solkansko polje: SUŠA IN PRAH Solkansko polje, to je okraj med sveto-gorsko cesto in Sočo ter med državno mejo in Livado, je postalo že samostojno mestno naselje z lastno cerkvijo in faro. Ima pa še vedno izrazit kmetski značaj, ker se raztezajo tudi med mnogimi novimi hišami še obširna obdelovalna zemljišča in njive Zato je razumljivo, da gledajo gospodarji s skrbjo v očeh, kaj bo spričo sedanje suše z jesenskimi pridelki. Zemlja je prodnata in takoj vpije vsako kapljo dežja. Suša je zajela že tudi trte, čas za jesensko setev pa že uhaja. Sušno vreme zavija v prtah vse hiše, posebno v gorenjem koncu ob cesti, ki vodi na dvolastniški blok. Ta del ceste še vedno ni asfaltiran Hiše so pa prav tukaj najbolj strnjene, promet je pa vsak dan večji Zato se dviga neznanski prah, ki sili v hiše in lega na njive ob cesti. Včasih je taka prašna megla, da niti ceste ne vidiš. Kupi gramoza ležijo že od zime ob cesti, tako da še ovirajo obdelovanje zemlje Cas bi bil, da bi vsaj te kupe raztrosili po cestišču; še bolj prav in potrebno pa, da bi končno občina tudi ta kos ceste asfaltirala. Mimik: GOSPODARSKE RAZMERE — ŠOLA V tej najbolj zahodni in nekdaj skoro popolnoma slovenski vasi se je z leti marsikaj spremenilo To in ono na bolje, še več pa morda na slabše. Pri močnejših, a redkih posestnikih se kaže neki gospodarski napredek. Nekateri so si postavili sodobno urejene hleve Lepa asfaltirana cesta, ki jo uporabljajo mnogi lujci za izlete proti Čedadu in dalje, je povzročila marsikatero izboljšavo gostišč; sedaj so v vasi že tri. Dosti posestev pa hira, ker mladina zapušča zemljo. Nič preveč vesele slike ne daje niti versko in šolsko življenje. V jezikovno mešani fari se župnik trudi, da bi ustregel vsem vernikom, že tako ne prevelike cerkve pa ob nedeljah niti n,a polovico ne napolnijo Zato se včasih tudi nedeljske pridige menjujejo, enkrat v italijanščini, naslednjo nedeljo v slovenščini Zdaj nameravajo odpraviti tudi šolo. Nekoč je bila v Mirniku tudi slovenska osnovna šola, ia smo jo po brezbrižnosti staršev in morda tudi drugih činiteljev zapravili. Slovenski otroci morajo obiskovati italijanske razrede Prihodnjo jesen pa menda tudi teh ne bo več, ker mislijo osnovne šole v Mirniku, Rutarjih in Ankovem odpraviti in jih združiti v Dolenjah, županstvo pripravlja v ta namen že prevozna sredstva za šoloobvezne otroke. Pravilno pa je, da bi bilo čimveč šol in ne že obstoječe odpravljati Pravilno in pošteno v duhu sodobnih demokratičnih načel bi tudi bilo, da se poskusi v Mirniku tudi s slovensko osnovno šolo. kot je že nekoč bilo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA „Goriška srečanja” štev. 7 Nova, sedma številka revije »Goriška srečanja« (Nova Gorica) prinaša na uvodnem mestu članek Branka Marušiča »Ob dveh jubilejih«, v katerem opozarja na pomen taborov, ki so pred sto leti razgibali primorske Slovence in so pomenili slo- venski narodni prerod na tem ozemlju, in na dvajsetletnico ustanovitve Nove Gorice. O takratnih taborih pa obširneje piše Štefan Trojar v razpravi »Taborsko gibanje rn Primorskem«. V njej prikaže z zgodovinskega stališča vsak tabor posebej: v Šempasu, v Brdih pri Biljani, v Tolminu, v Sežani, v Vipavi in v Renčah (kjer pa je bil prepovedan kot še marsikje drugje na Slovenskem). Zanimiva je tudi njegova sodba o taborih. O tem, kako so se začele pred dvajsetimi leti priprave za gradnjo Nove Gorice, pa poroča Ciril /upanc. ; i Ena stran je posvečena spominu v mesecu juliju umrlemu pesniku Alojzu Gradniku. Objavljen je njegov sonet »Vrnitev« in odlomki iz tistega, kar sc o njem zapisali Oton Zupančič, Josip Vidmar in Filip Kalan. »ZDRAVJE IN OBČAN« Dr. Lojze Rot je objavil precej dolg članek pod naslovom »Zdravje in občan«, v katerem obravnava organizacijo zdravstvene službe v Sloveniji, kar povzroča zadnje čase tam toliko polemik in skrbi, ker zmanjkuje denarja tudi za to. članek značilno dopolnjuje fotografija »okostja« bolnišnice v Šempetru pri Gorici, ki so jo začeli, graditi še pred gospodarsko reformo, pa so nato zaradi »reforme« gradnjo ustavili, ko je bila bolnišnica kot ogodje že dokončana in bi bilo treba vstaviti samo še stene ter jo opremiti. Zdaj stavba seveda propada. Po pravici rečeno, ni mogoče razumeti, kako je biio mogoče prepustiti razpadanju tako važno in veliko stavbo. Ali bi ne bilo bolj gospodarsko in v duhu reforme, da bi bili rešili premoženje, ki je bilo že vloženo vanjo, in bi bolnišnica lahko služila svojemu namenu? Zdi se, da so d tem odločali ljudje, ki so razumeli gospodarsko reformo čisto »kampanjsko« in ki niso bili sposobni, da bi premislili posledice. Revija »Goriška sreča|ja« pa dokazuje s tem, da ima oči odprte tudi za take »nekulturne« probleme, da je življenjska in da se v njej ne odraža le svet idej, ampak tudi dejanski svet. TAVČARJEVA RAZPRAVA O CERKVI Marjan Tavčar je avtor obširne razprave »Kakšno pot ubira pri nas pokoncilska Cerkev«. Razprava je v nekaterih pogledih zanimiva posebno zato, ker se pisec trudi, da bi bil objektiven. Vendar pa je v splošnem precej površna in opaziti je, da Tavčar sploh ne more doumeti bistva Cerkve in jo pojmuje le kot »organizacijo«, ne pa kot duhovno skupnost, ki odgovarja notranjim človekovim potrebam in težnjam. V tej nesposobnosti ateistov za doumetje vloge Cerkve je pravzaprav danes glavna ovira za iskren in ploden dialog med Cerkvijo in komunističnim svetom, kakor si ga je zamislila »koncilska« Cerkev. Tavčarjev članek je kljub vsej dobronamernosti le nov dokaz te nesposobnosti, katero naj ilustrira samo kratek odlomek: »Nikoli pa cerkev (!) ni bila sposobna ali vsaj pripravljena organizirati globalne rešitve in preobrazbe vse družbe .. . Dobrodelniški humanizem. ponuja Cerkev zmeraj istočasno s svojim »balzamom vere« (čeprav se njena karikativnost kaj hitro konča tam, kjer se začenja nevera).« CERKEV IN »GLOBALNE REŠITVE« Gotovo, da je bila Cerkev v svojih vernikih in duhovnikih kdaj mlačna pri izpolnjevanju svojih nalog in tudi trda do »netere«, vendar pa Tavčar vse prerad spregleda, da je bila pravzaprav edina, ki je v teku skoraj dva tisoč let dosledno pridigala humanost z zapovedima »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« in »Odpuščaj!« in varovala idejo človeške enakopravnosti. Čimdalje motri človek zmedo zgodovine, tembolj veličastno se mu začenja odražati v njej vloga Cerkve, kljub vsem napakam, ki jih je povzročil človeški element v njej, in s tem večjim občudovanjem presoja njene vedno nove pomladitve in prilagoditve stvarnemu svetu, četudi njen namen in cilj ni »organizirati globalne rešitve in preobrazbe vse družbe,« kot ji očita Tavčar. To je prepuščala Cerkev kot duhovna družba laikom, politikom, in ... strankam. PROTISLOVJE Taki Tavčarjevi očitki Cerkvi, da nikoli ni bila sposobna ali pripravljena organizirati globalne rešitve in preobrazbe vse družbe, so tudi v protislovju z zahtevo iz ravno istih ateističnih krogov, naj se Cerkev ne vmešava v politiko. Politika pa vendar ni drugega kot vplivanje na družbeni razvoj. Tavčar očita Cerkvi na Slovenskem sploh vsakršno organizacijsko dejavnost npr. med mladino ter trdi, da »se vsiljuje dokaj upravičen dvom, da v marsičem sedanja dejavnost Cerkve ni povsem brez političnih obeležij, ali pa je vsaj spočeta izven »duhovniških dolžnosti ter verskih in cerkvenih funkcij«. Kako pa naj bi potem »globalno« preobražala vso družbo? Marjan Tavčar je med drugim krivičen do Cerkve tudi, ko ji očita, da se je šele »z majhno zgodovinsko zamudo (»verjetno tudi zavoljo slabe vesti in očitkov ...«) vključila v dokazovanje o enakopravnosti in emancipiranosti ženske. Enakoprav- nost ženske je uveljavila ravno Cerkev že v prvih časih krščanstva, emancipiranost žensk pa spada v kompetence političnih režimov in zakonov, ne pa v dejavnost Cerkve. NEVEDNOST GLEDE CERKVE Morda smo se malo preobširno pomudili prt Tavčarjevem članku, na račun drugih tudi zanimivih prispevkov, toda to se nam. je zdelo potrebno, ker pri Tavčarju ne gre toliko za neko zlonamerno stališče do Cerkve, ampak za tisto tipično nevednost glede vsega, kar zadeva Cerkev, njene cilje in njeno bistvo, ‘ki je tako razširjena med današnjo mlajšo slovensko inteligenco. Z zanimanjem prebere človek članek Slavka Krc-tiča o tem, kakšno veliko delo so opravili učitelji, zlasti tudi »tečajniki« pred dvajsetimi leti na Goriškem, in kakšno je danes stanje šolstva na Goriškem v Sloveniji. D. Ivo Juvančič pa prikazuje v razpravi »Srečanja v preteklosti« rane odnose ir.ed Slovenci in sosednjim latinskim svetom, pri čemer moti nekoliko to, da ponavlja trditve, ki nikakor niso dokazane, npr. o keltskih jezikovnih in folklornih ostankih na Primorskem. Tu človek čuti, da bi se morala slovenska znanost toh stvairi lotiti bolj odločno, pripravljeno in objektivno, brez vnaprej izdelanih shem. PRIMORSKI SLOVENCI SMO BOGATI V POGLEDU REVIJ Saša Vuga je objavil odlomek iz romana »Vseenost«, ki močno razočara s tvojim neduhovitim smešenjem nemških turistov in pomanjkanjem vsakršnega motiva, ki bi lahko vzbudil resnično zanimanje bravca. Opozorimo naj še na članka »Za kmeta naj bo —■ nekoč in danes« (T.) in na daljšo kritiko revije »Zaliv«, ki jo je napisal Marijan Drobež in v kateri zastopa nasproti Pahorjevim »Glosam« v bistvu stališče, kot so ga izrazili že nekateri dragi rartijski krit.ki, le da manj ostro. S tem pa še nikakor nismo navedli vsega, kar prinaša ta številka revije »Goriška srečanja«. Ce upoštevamo tržaške revije »Most«, »Zaliv«, »Mladiko« in reviji »Goriška srečanja« ter »Kaplje«, ki izhajata onkraj meje, lahko rečemo, da je Primorska danes v pogledu revij najzanimivejša in najbogatejša med vsemi vejami slovenstva. Kulturno novico Slovenska akademska folklorna skupina »France Marolt«, najboljša v Sloveniji, je odšla na dolgo gostovanje po Avstriji, Zahodni Nemčiji, Belgiji in Angliji. V Abidjanu, glavnem mestu republike Slonokoščene obale ob Gvinejskem zalivu v Afriki, se je zaključil prejšnji teden 35, mednarodni kongres PEN-klubov ali pisateljskih združenj iz 33-ih držav. Pisatelji so razpravljali o vprašan jih; pisatelj med tradicijo in kulturo; legenda in mitologija kot izvor navdiha v literaturi in umetnosti; pisatelj in dvojezičnost. Pokristjanjenje Slovencev >. ii. Prav gotovo pa je čisto nordijska beseda brot. »Sigla til brots« je pomenilo zapeljati | ladjo na plitvino. Brot ali broddr pa je po-1 menilo tudi brod, plitvino, prehod v reki, brotning pa prevoz z brodom čez fjord. Slovenska beseda poriniti je iz staronordijske besede bryna — poriniti ladjo na suho. In ker je ladja drsela preko lesenih drogov, je prišla od tega morda tudi beseda bruno. Da je tudi beseda burja nordijskega izvo-. ra, smo že omenili | Njena prvotna staronor-! dijska oblika je byrr — veter za jadranje. Opotekati se pa pride iz staronordijskegal glagola baute, ki je pomenil opotekati se na ladji (zaradi zibanja ladje). Tudi o besedi čupa smo že govorili. Da pride ta res iz sta-ronordijskega jezika, potrjuje beseda teslir, ki pomeni pri slovenskih ribičih na tržaški obali do 6 m dolg hlodec za držanje čupe v ravnovesju. Ta beseda izhaja najbrž iz staro-nordijskega glagola teygja, ki pomeni iztegniti ; teslir se namreč steguje daleč od čolna in na njem so klini za vesla (glej: Zorko, Jelinčič: »Razvoj slovenskega ribištva«, str. 4.). Znani izraz drevo v pesmi o »barčici na morju« ni nič drugega kot nordijska beseda tre ali tra — jambor, Dorg je pomenilo ribiško vrv, ki se je vlekla za ladjo, dork pa vezo, vozel; odtod v slovenščini besede zadrga, zadrgniti in morda tudi raz-trgati. Dua je pomenilo vetrno tišino, dugg pa vrv, odtod morda beseda dolga ali narečno duga. Forka je pomenilo odriniti čoln; od tega pride verjetno slovenska beseda frkniti. Slovenska beseda mreža gotovo ni drugega kot staronordijska sestavljanka iz marr — morje in hesje - mreža, torej dobesedno morska mreža, po čemer bi se dalo sklepati, da so pravili hesje mreži za kako drugo, »kopensko« rabo. Taka mreža je bil neke vrste kozolec, ki mu še danes pravijo na Norveškem hesje — mreža. Zanimiv izvor ima slovenska beseda hvala, hvaliti. Hvalr je pomenilo kita ali kitovo meso, hval-taka (taka dob ti, vzeM, za- grabiti) pa polastiti se kita, ki ga je naplavilo morje na suho. Naplavljen kit je pomenil v davnini za ljudi na skandinavskih obalah veliko srečo, ker jih je za nekaj časa preskrbel z obijno hrano in maščobo. Tak dogodek je pomenil pravi božji dar in praznik Zato so se tudi zahvaljevali Bogu zanj. Spomin na to je slovenska beseda hvala in tudi norveška beseda tak, ki tudi pomeni hvala. Obe prideta iz izraza hval-taka. Slovenščina je torej obdržala prvi del besede hval-taka, norveščina pa drugi del. Friedrich Behn piše v svoji razpravi »Predzgodovinska umetnost v Evropi« (»Ullstein Kunstgeschichte«, Frankfurt/M — Berlin, 1963, str. 45): »Gotovo si ne smemo misliti, da so mogli sodobniki teh risb (na obalnih skalah v Skandinaviji, op. avtorja) kljub vsej svoji drznosti s svojimi čolni kot orehovimi lupinami, kakor so prikazani na tistih risbah, na visokem morju uspešno nar padati velikana Severnega morja. Toda pri-:etni okus kitovega mesa in njegovo množino so gotovo znali ceniti, vendar so se morali zadovoljevati z naplavljenimi, že pogi- (Nadaljevanje na 7. strani) ŽENA IH DOM 45-!e(«tn rhiK^tičunlt tt hi bt> izfrhri ftoUlic Chase Manhattan Bank je objavila študijo o vlogi žensk v ameriškem gospodarskem življenju. Iz nje je predvsem razvidno, da je danes v službi v Združenih državah sorazmerno več žensk kakor kdajkoli prej in da ta razvoj še nikakor ni dosegeil viška. 'Danes dela skoraj 20 odst. vseh žena, katerih možje imajo službo. Še leta 1950 jih je delalo samo 14 odst. Pričakovati pa je, da se bodo odstotki zaposlenih poročenih žensk še precej zvišali. Delajo ženske vseh starosti, prevladujejo pa ženske od 45. do 64. leta. V porastu števila zaposlenih žensk od leta 1950 do leta 1965 so zastopane ženske te starosti z več kot polovico celotnega števila. Od 'konca vojne se je delež starejših poročenih žensk, ki so si poiskale službo, podvojil. V začetku tega stoletja je ženska 45 let že prekosila povprečno življenjsko dobo svoje generacije, danes pa si v tej starosti še išče slpžbo ali si celo še izbira poklic. Značilno je tudi da se matere z majhnimi otroki bolj potegujejo za službe kakor matere s starejšimi otroki ali ženske brez otrok. Na matere s še ne šoloobveznimi otroki odpade 23 odst. vs■¥ RUSKEM UJETNIŠTVU ■■■■■■■■■■■■ Inž.J. R. ■ ■ ■ eik | Riše ANDREJ NOVAK KSl TFIFIfTT 17 Piše TONE FORNEZZI na podstrešju m mmiimmrmMMmmnMmm&mnmmmmmauMmmmK&MmmmMKBBmam —a—hbb TJ .~ 03 44 C G o>w co oj 43 'g%V >& di g o3 te c C 03 03 o« (D s a c s CX co O to 0 o .1 o. g ■ E 3 •a o n - 4-3 43 u D D ft* C O -p - i-S s s mJ2 n '> N 1» >E/) ! G O" v OJ • C ^ "S7 n S 2 i- OJ p O 43 g 43 co co aj cj g p, rt" ° Jsl 73 bfl G ;u >o 'c c P .E t, r- a G *o O ^ S "g G a-rH P Q3 03 03 Ih 'J?-S TJ P O O g G g to J3 G bu TJ 'o - CXG3 03 2 E 6 ■a N 03 * u o 4-3 G 03 O TJ (O d) > TJ O cd G. to 2 S G to G 03 5 TJ O T3 JJ 'bo' O a G 1: 43 c * N - ^ o U aj •“ E ^ d) CD (/> co co G 43 CD 43 CU w £J TJ • V . 2 rt G N d) •—■ 4-3 G 8 o G O |-»fc iJž T3 M S £ S H ^ n . G 'C G O 44 Cfl O rt3 >CO >d) N jO (D O &-o .H ® -g’ Ji CL) >Q h o 2 co •-* G £ g c3 o .2 J O® ž -G £ .2 >o rt m:= N P 5 (U - - >y £ X '33 TJ K G 0 fc « » £ tl C. co CJ G PiT < Ih c- G ? P dJ 5 d) G r> u a-r„ d> od - o ^ 0 G. 4-3 G ‘ N * : g 3 TJ 3 O O . .5'5 N .•p&I >N N C S N 42 n n d) .g n»N M O KJ U ro U. u « B N s .0 _ . s rt -a j. 3 »iil 1 n b0>E; ■H rt O > g j£ .G c £ 5«* o E -a t 44 00T 5 n o c .g*-0 c ^5 S * 2 “S c S-g j?’5’«.E O C 44 Im p ^ S 3 1 3 2 rti c N.g, c S-" « “ ^;s gl •A* G C C M U >N «bo O o O C C £ G a C c o £ 4-3