St. 81. V Goriei, dn6 28. jttlija 1893. XXIII. | „S o 6 a" j bhaja vsak petek o poldne in velja s , priIoj? „6ospod*r»ki List" izhajn in se prilajta vsak drujji in isailuji- petek uie- s k/ittkfiu o raziiih germaiiixator-hkih pujavih nit g«>tiskih siedujih ^oluli, v i prvi vrsti na gimiiaziji. Med tem fasoin priobeila j*» o istih odnosajih tudi „K r o* ilva t'lanka ki sta zhudila splu&uo pnzotnost. Pi vi clanek uoxt imilpis ,,N em s i* i n a v Gorier' »u si« gla*i tako-le: ,.Muogo.stfviliH' pritozbe pnhajajo le-tos oil vseh straiiij ladi skiajiie, pietiiane vtrogosti, » kateio se je postopalo v sied-iijih .Sulah glede neuiAeine. Mine .se trdi-f.i, s<;m«Htia j'liiltf slrasno sttoga klasiH* kiuuja; iimo^o dijakov He jx>gtil)i. | 'J'ake (>ril'fv, -ujiiak od staiiu, |)ani»'tiiih lju-ilij, katt:ri si n»« moivjw kaj, da w* grajajti NkiajiM', 8troLj(.'.-jti. h 'iattTo se j« l»«tos j»<>. stMjtalu ^lfdc iieius('iii»« in tu h dwli u/ro-kovr i/. i>t! jtri/navftjo, da /,iia»j« noniAke^a ,jnzika jh Vs«'iu |M>ti'»;bno in tu |MMt>l>uo v Avstriji, kjei' ji« ta jezik vt?/r ki zdiuzuje razlicim na-rinluttHti. Nikdii tt;ga ue iaji ill kdor s« j«j u.'ii. n^ii'Si'iut' !ia gi'r<:iifziji ali uakaki drugi hiediiji w'dij •>¦« ^oi^vo u« km. AH 0« jt- ;»rav. di* .se zahteva yd nila-iWuif.ev, dii ziiaju lUMi.Ski jtisik jiMiuernu Viut*>t\u. kAlni obiVktrjVjt;, j« ki'iviruo in ."iab», xaht»;vati od njili, »!a ga govon'' in liiAt'jor kot ia tiiti ^»:jK'! ,,lv*t modus tu nn'Oiis^ - - only; j»i*c^v.ii'. Ako si: xatiteva <»d Kurlana alt jia ml .SloVeitra, ki iii donia uikdar »lisal ttiti bts^diee Heiii>ke, ki j« od utruHkilt let govuvil u*>i»rrtiiel»oina drug, raz-li(!t*n jezik, *ko se «d njega zabtev*, ka-k«T se je to letos zgodilo, da »« zna n iiti «a r, r o I? ico aiauj, k a k o t pr i-HteiiXewee rojeu na Nein§kem, ves cas odgojtMi na Nemikem in ki ne ziia tlrugega je/.ika t-aziin nemSkegn, to je kii-viiuo, to je nasprotiio vsakeiwu pametneiiiu pedsgogiSkeinti pravila. Fa to ni dov«lj! K peilago^iskemu razlogu pride fe poiiti^ki. MnogoHi«viltii slabi mli dali so »*• samo iz n«m^ine;sit> iiostir kt se » teci delajo ne I« dijakom, ampak tttdi njihovim rodbinam, tie moctejo ugodao upHvati. Ako bi se to godilo radi dt'Qgih yi«dmetov, radi maternega jezika, vsakdo id potrpel. Ali Ikodovati tolikini mladeuifieiu s tisto skrajno strogosljo v n v m § i* i n i, se pravi v politiSkem ozii u udlujevati jib..... Brex dvoina IJubi nafte ljudstro drzavo in cfild priprc»ti aarod na Ooriikem ia v Trsitu ieli, da se mladina ufii aemSiline. Ali *> Mstaiciua pa a* deiel a i j e z i k. Uredn. M*On LJ S T'MS K O pogozdovanju Krasa Najuevarnejhi soviaziiiki kmetovalca so: toia, su>a in bmja. Posebno pa za pri-morskega Kiasevi-a mog<"> biti omeiijeui ziv-Iji uajveiega potuena- Isti odloiiijejo, rekel bi, ra'zvoj in obstanek naioda v gmotnein in v duSeviiem oziru, ker tukaj (sc- na Kra-su) ne cvete obitnija in kmetovalec se peSa in mom pe^ati skoraj izkijacljivo s polje-delstvom. Iz.vanreduo jaka, huda burja v minoli zimi in pa skoraj tri mesece trajajoca suSa spomladi sti vsakoinur Se f ^ivem spominu, in vsak poznatelj Krasa v6 ceniti Skodo, katero trpi piebivalstvo po neprijetnih sov-rainikih, ktere smo omenili zgorej. Skoda je velika in nhi pribliino je ni mogo5e ceniti, Tear razvidimo iz stvari same. Stivi cele tedne in sieer od 23. grudna do 21. piosinca divjala je bmja, ne da bi prenehala in sicer tako moCno, kakor od pamtiveka ne. Listopada iu pii^etkom grudna ineseca t'ti ti nioderni pnil'esoiji ali nadzorniki, ki s o p a d I i k n a in s s n v c r i a, samo radi iifiiisftiiie skodiij.'jo mladlui, ki si? sicer do-bro iii-i, tudi v visjili terajih, to gotovo ue more iiuvt'foti sinipatij Ijitdstva in mladiiie v putrijotiskem sinislu. l'omislite tudi, kako neprevidiio je se-danjf gei-iiiauizatorsko postopauje. Hoeete olirauiti v Horici iiemske sred-nje sole? Ali s to novo strogosljo tirate nase Ijudstvo, da redalje bolj zahteva n a-r o d u i h g i m n a z i j! Nasi poslauoi so se ze vei'rtKtt potegovali v zboniieali za Nloveusko in italijausko giinnazijo in tako tudi za driige sit'dnje sole, (lermaiiizatorji pa jih silijo, da prosijo spet in odlocnejSe, Lt'pa politika je to! Zastonj je, hoteti gennaiiizovati! (ilej-te Ogre, fviw in llrvale! Knkrat so se dobro stresli, pa so vrgli raz pleni vse, kar so jim hoteli Xenii-i vsiliti, da je po-lu'iiir-ijo, »S sedanjini postopanjein na Primor-skem se pripiavljajo tla eiiakim dogodkoin. Naj si zapoimiijo geruiauizatyrji po solah, da „vsaka sila do viemeiia" in da italijausko in slovansko prebivalslvo se proti njiin scilaj inoi'iio pritozuje". • + Tako je govoriln „Kco" v sredo te-den. J^obio je povedala! Clani'k je vzliudil po celciii int'Ktu veliko zaniinanja, na ueka-tere kioge je pa deloval tako, kakor nir/la ploha, kajti - povdarjati treba! • • na (ako odSoiVn iiHi-in se je oglasila celo nasa mil-na iu krotka „K«o*, torej mora res biti 4e skrajua sila. Zidovski B(-orriereB je pa molral, kajti ujemu je Ijubse, da v sred-njili .solali gospodiije iii'iiisi'-ina iit>go da bi z Italijaui vred tudi Stoveuci zadobili na-rodue pravire; raje pusti trpeM llalijaue, da le tipe tudi fcjlt.v-iiei. Tako daleii sega uarodiiostna strast iiasih „t)urriei'ov«ev"! V soboto se je nEeo" zopet oglasila s sledecim elankom: ^Olauek, ki sn»o ga priobfiili o tern predmetu, bil je spiejet s splo^uo zadovolj-U'jstjo in vsakdo, biez razlike strauke in uarodiiobti, je rekel, da ,Kco" » svojim Elankom od zadnje srede je zadela na zivo nieso v rani. Vsi so prav razjaijeni proti tistim Neuicem s seveija, kteri so, kakor se zdi, prisli v naSo de/.elo, da lias po-tiemfiijo. Fred vsem zatrjujemo, da v preteklem lolskem letu na vsej vi^ej gimnaziji dijaki skoraj niso delali drugega, kakor si ubivali glato z iieinSfiino. I) e u t s e h ! se je neprettehoma gla* silo. Kajti vestef nasi Furlatii in Slovenei tie znajo tako dobro ter ue govore iu ne piiejo tako dobro nemiki, kakor kak nge-borner Deutseher"; hnajo nesreCo, da uiso Nemci; tedaj je bilo treba ponemciti jih z nekim strojem, ki je podoben nate-zaluici, in sicer tekom leta, ako ne — so Mali I Kaj pemaga pri dana§nji!i germaui-zatorjik v Goriei, ako dijak izvrstno odgo- minolega leta, predno ie vstala burja, nisi videl kaaienja po njivah, ktere so razorall jeseni in po druzih njivah. Ali koncem pro-sinca, ko je burja ponehaia, vzgledalo je polje strasno. Zalosten pogled! Kjer je bila piej uajrodovitnejsu in najplodovitejsa zem-Ija, zasejala je neusmiljena burja kakor na-\a>L samo kainenje vece in manjSe, in one roduvitosti ni veb! — Pogled oiiih zemljise bil res zalosten, bridek. Kjer si prej opazo-val le rodovitno zemljo, vidis sedaj golo kamenje in samo kamenje. Burja raznesla je plodno zemljo na vso vetrove. Posebno v blizmi in na zapadnt strain za zidovi na-kopifieni sueLni zameti prieali so o pi evzro-fieni §kodi. Na teh zametih lezala je 5 do 10 cm debela plast najdrobnejse in najro-dovitnejge zemlje, katero je burja tjekaj zanesla z biizujih njiv. Beline anega ni bilo videti, — vse Crno — le erne hribceke opazil si 2a se severa proti jugu. razteza-jefiimi se zidovi in po dolinah. Iz kratka, slika Krasa v pol. bkraju sezanskem po burji bila je res povsod zalostna in strasna. Ubogi Kras! mislit sem si grede mimo teh zemljiSc, ako se ti vseka vsako leto taka raua, konee tvoje rodovituosti zares ni varja v vsoh drugih predmetih, ee pa lie ;;adovolji zalitevam pristnega iiemskega pro-f-Morjii, ki terja od pet««;M«a, da je kak Wielaiid ali (JiiMtel In ako ubogi slovenski ali italijaiiski dijak napravi luijniJiiiJHi po. gresek v jeziku, ki ni njegov mater in, tedaj imi iiiolesor takoj refie; Dobite dvojko. Neverjetno je, vidett iu Klisati, kar so morali ua vifiej gnnuaziji trpeti nani niln-deniiM le radi ueunliMiie. In po mis lite, da germanizatorji znajo k veCjomu jeeljati kako italijausko besedieo in no bene slovenske. Iu ti ljudje, ki v zrelej starosti poznajo en sain dezelui je-zik*1), toliko zahtevajo od nasih otrok, ki en jezik its zuajo in ki se morajo po sili uauiMli diugHga iu morebiti tudi tretjegal V naH.'j tlt'/.cli no po.scltiit-, razuiere. Otrok se doma nauei italijaiisciue ali slo-vensi'iue. l'otem pride v tiorieo, kjer mora ze v prvili solskih ti'cnjih pisvojiti' si zua-nje iiemsi'ine. Komaj zna nekaj ne'iiSidne, zariio z laUusciuo in eez dve leti z grAMiio. To so stirje jezikit Oni gospodje, ki lias hmVjo gennaiii/ovati, so imeli V svojej miadosti eu jezik inanj! Tedaj bi inoral'i prolesoiji srednjih sol po vsej praviiu bili iirizanesljivi gludA na popolno zimnje nemsiMiie in ne tirjati od dijakov toliko, kakor po yiiniia/.ijah na Dmiajii in v Hradeu. Jiesniea je, da nasi dijaki po sili za* iiemarjajo svoj materui jezik, ker morajo ugoditi prot'esorju nemsiMiie. Iu kdo m briga za to V Ali ("o predstojuiki, kakor smo orne* nili, znajo k ve^jeiuu kako iulijaiinko in nobeue slovenske besede, kako hocete, da skrbijo za ta jezik>» V Za nje je D e u t s c li glavna, edina stvar. Od italijanskili aK alo-venskili nalog ue razumejo morebiti uiti Vsake desete hesude. Tej ueprilifcnosti treba odpomoei/ To je splosno preprieanje. Tako ue sine iti stvar dalje. Ali morajo nasi germanizatorji popu-stiti nepreinte'.'eno gorecuost, ki Skoduje dizavi in m.aiini, ali pa bomo mi za to skrbeli iu naSi zastopniki. V tem slufiaju bi trebalo, kakor je obce nroenje, odlocno pritoziti se do nau&iega miuistra in zahte-vati za nase posebne razmere tudi posebnih ozirov, iu ako se Uoce le dalje iti, krepko zahtevati narodne srednje Solo. Ni se nam bati, cei, da je na^a de-zela majhiia. V izgled naj nam bodo tiideu-tiuski poslauci. Vsakako treba kaj ukreniti*. Tudi ta clauek je vzbudil v Goriei zivahno zanimanje v vseh krogilt brez ozira na narodnost. JiatA amo prav hvale^ni ime-novanemu listu, da se je tak6 krepko ogla-sil proti nasim germanizatorjeni. Drugi ilauek omeuja ie posebe peti gim nazt jski razrei\, kjer se je s *) Tu se je „Gcou tnalce nreeala, kajti nemScina ni dezelni jezik. Uredn, vec dalec. Trohica zemlje, ktera se Se na tebi uahaja, naisla se bo kmalu v adrijan-skem morju ali pa v dolinah in na nerodo* vituih kraskih tleh, kjer ne bo cisto nic nesla in ktero smatramo lahko popolnoma izgubljenim. Fa ne samo omenjena, vedifiel v uepo-sredni blizini hivaliM uahajajofia zemljisca najboljsLi viste trpe dokaj radi burje, mnogo trpe tudi pasiiiki, posebno najvise lezeci, nadalje pasiiiki na severuo iu vzhoduo le-zecih brezinah, ki so burji zelo razposlav-ljeni. Pasiiiki kvarijo iu vnicujejo se tu kar pred oemi. Doueski ouih pasnikov so vsako leto manjsi, rodovitna zeudja se izgublja, trava je redkeja in revneja in kainenje kaiie se bolj in bolj izpo'd zemeljske odeje. Dvoma umevno ni in ne more biti, da pri takih deloma ze naiiajdjoeih se, zares obnpnili razmerah pasa malo izda in da se bo v kratkem, dasi je pase vista dobia, jedva se izplacala. PolitiCni okraj sezauski iina 37602 ha pasnikov s povprefiuo cistim dohodkom 50 nqvfiicev od 1 ha. S tem je in dovolj ozna-fteija nerodovitnost kraskih pasnikov in za-lostne pasne razmere, in ni treba Se dalje Hkrajno strogosljo nbijala dijakom v glavo blaaena nemflftina. Tudi nam je dofilo iniio-go pritoftb prav proti petemn (in tudi A«. stemu) razredu, v katwili je poufteval nein-ficino dr. Vrba (torej pristeu Nemeel) Dijaki 8o morali zanemarjati vse druge predmete, da so se pripravljali za neiusku ure; za eno samo tako nro pripravljali so se po 8 do 10 ur. Od mislli petosoloev iu sestoSolcev zahtevalo ho je vee uego oil njiliovlh tovarifiov uaDunaju all v Hnnillnu. Vse mogooe podrobnosti o zafietku in raz-vitku neinske kiijl^evuosti morali so si ubijati v glavo! Pa no le to, ufiiti so so morali prav temeljito tudi tisto „blagoglas-no" srednjevesko nemsciiio ter vse mogofoi pesnlfike pocetke iz one dobe, Rudi bi vedoli, kaj je iwiiii Hlovenurtiu ali Jtalljuiioni marl za vse take iiemsko po" HAbnortl srediijegR vukay Kaj nam marl n. pr. za njili „NlebidungfliiliedM, kafceri so morali nali dijaki nalanftiio prourdti iu po* nil)iti po cele dneve, da an si izpiimli in ruzLolinarili iieznano besede iu obllku hi'ihI-JlJHVi^kr, iioniHiMlM'VI ('leiliu jo llHUl vsegu trga trebaVI Ni li dosti, ako vedo o vhuiii tem In kako malenkostV! Ml iiismo Nciiud in ue bomo, zutu nan ui treba liuuMti o nemski preteklosti takd, kakor hu laliko ziihtdva od Numuov, katerim no ni treba uiMti o preteklostl, o kuji^evuosti in jozjlcn Slovanov ali Ualljanov. Treba bo zatogadel stoiiti vse, uiogm'to korake, da m omejijo take iu enuko zalite-ve. (Se bolje pa bi bilo, ako bi hu oba na> roda v dezeli zdiuzila v zahtuvi, d a s e-daii.ja iiemska gimnaz ija se mora razdeliti v dve, v slovonsko iu italijausko. Ako bi hotel kak Nemeo studirati v Goriei, priucil nnj bi se eiieiuu dezelnih jezikov, kakor se morajo doslej nasi otroei uuiti uetusbiui, ki nili dezeini jezik ui. V prvi vrsti naj bi se oglasil de-zelni zbor; tu naj bi poslauci obeli narod-uostij stopili odlo«no na nogo ter zaltteva-li, da se gimnazija razdeli v eno sloveusko iu v eno italijausko. Pa tudi Ijudstvo samo so mora oglasiti iu odlocuo protestovati proti temu, da se toliko naSih dijakov poi-zgublja edino zaradi tega, ker je giinuazija nemska, na kateri se vrhu tega uems^iua pouCuje v vedjein obsegu iu z voCyo stro-gostjo uego na katerikoli gimnaziji na Nam-skeui. Mi uioramo odlo6uo protestovati proti temu, da naSi sredujeSolei propadajo zaradi uemicme, katerej se v osmih lelili gotovo toliko priueijo, kolikor bodo poire* bovali v prihodujem zlvljenju. Mi ne snieino miruo gledati, kako premnogt slovenski iu italijaiiski starisi zastouj trosijo denar za svoje sinove, ki ne inorejo liadaljcvati naukov edino zaradi iieiuScine. Nasili src.it-ujeSoleev se strasno veliko poizgublja; niti tretjina njili ne dokouCi osme Sole, ostali pa odpadajo ze v nizjih razredih. Takim odnosajem mora biti koiuc! utemeljevati, kar smo trdili. Veliko paSni-kov je ze tako ostabelo, da se ne izpla^a vefi rabiti jih. Primorani smo torej praSati se: Kako je megoce, da je Kras, kateri je bil, kakor znaiio, v prejSnjih casih jako rodoviten, tako oslabel iu obozal? Odgovor je lahek in krafcek. Prieetkoni tega stoletja se bili so tukaj gozdi iu pasiiiki nerazdeljeui, bili so skupua last, skupuo obeinsko premozeiije. Vsled tega potrudil so je vsak opravifienec pridoliiti si najvefii do-bicek iz njili. Sekalo se je brezozirno pom-ladi, poleti, jeseni, pozimi, po gozdih in seftiyah pasli so brez izjeme in neomejeiio koze, ovce iu govejo zivino, steljo so pobi-rali itd. itd. Zadostno. stevilo gozdnega nad-zornega osobja tedaj ni bilo. Iz kratka, vsakdo delal je, kar je hotel. Obfiiuska skup-ha lasit bila je prosta, plenili so in samo-voljno ropali, kakor so mogli, nikdo je ni spostoval, ampak vsakdo skusii je brez U-smiljehja izkoristiti si jo ua tuje stroSke. Ako bi le pvimerno mogli oeeniti ono gro-m'ado (maso): lesa, ali bolje sploh vreduosl. vseli 'gozdni'h pridelkov, ktere je v kratkih desetletjih Krasu odvzela neopravifieua, se- SOfSSX Iz Btratogt, 26. julija. — Dne 18., 19. in 20. t. m. vrslle so se obcinske volitve v Dcrnbergu. Udeleiba bila je ogromna; v 3. razredu volilo je nad 300 volilcev. — Povod takej zivakni ndelezbi dali so nekateri Prvackovci in Saksidovci, ki so name-ravali dobiti tecino ter potem preloiiU zu-paustvo zunaj glavne obeme Doraberg. — Toda Doroberzaui so sijajoo zmagalt; v 3. razredu dubili so 120 glasov vecine in v takej razraeri tudi v 2. in 1. Vendar so Dornberzani iz svoje volje volili ˇ 1. razredu tudi stiri Prvackoyce, Safcddovca pa nobenega. Ti Stirje mozje bodo ngajali v e c i u i Pi vaekovcev, ker ni dvona, da bodo vestno delovalt v prid svoje obeiae. Z galostjo uioram se pristavljati, da nekateri nasprotui volilci so se prav ne-dost»jno vedli, zvizgali zashizmin mo*>» dornbeiskiw in iugali cel6 s pretepora. -Najhuje pa obentvjo njih jezo true Dorn-twrsaiii, ki imajo svoja jKdja v Prvaeini; t«*in so doslej Se neznani Jjadje pokosili vso krsico na ujivah v obsega kakili 2000 atir-jaskih »ezin>v. Z*udariit«»rija zaaledaja xlo-Y'inea. Preiskava *• vi* tuill aaradi nevar-uega zuganja. Zalosttto je, da je prist© do takih od-nosajev med obi mama, ki at« 2e nad sto let zjvele med seboj v najlepsi aiogi. it raitraaa, 17. laiija. Nase podruznice dmibe sv. Oivila in Meto* da redni letni zbov vrstl se je ueeraj. Njen predseduik, gospod dekan Rogat\ je v svo-)ero nagovorn naglasal veliko potrebo, da se prekoristna drnzba hv. Oirila in Metoda vadrxi v sedanji org*nixaciji,da nam brani vero in narodnost. Dela se sicer m to, da bi se nvedle spiewentbe, a za to ni nikakega uzroka. Vodstvo diuzbe je uzorno iu iiuamo vanie popolno zaupanje in ga bodemo imeli, ee bode delovalo tako, kakor je do zdaj. Prosi torej delegate, ki bo-deta izvolje.na, naj v tern zmlsln zastopata HH.SO pudruznieo na velikein zbont v Sudani. Druzabniki pozdravili so te lepe besede uxornega dnhovnika z najveejini navduse-njem. Precital se je potem zapisnik o !an-skero zbnrovatiju in potrdil z opazko, „da je „SlovetiecM popacil poslano inn reaolunijo v zmislu svoje politike,. (V lanski ve.soluciji izrazilo se je tadi vod-st vu di uzbe popolno zanpanje, alt „81ovenec„ je i/.brisrtl oni stavek! Op. per.) Podrnxnica steje zdaj 3 pokrovitelje, 14 ustanoynikov, 56 letnikov in 1 pod-jxnnika. Dohodkov imela je v minolem Jeta 113 gld. 58 kr. Potrdil se je dosedanji odbor: Pred-sednik: danke R o g a c, podpredsednik: zu-pati in dezelni poslanec Jenko, tajnik: naduiitelj Nekerman. blagajnik: poslo-vodja Volk, blagajniska namestnika: znp-Dik Ben edik in nadntitelj Makaro-v i c. Delegata za veliki zbor drnzbe se imenujeta: znpe-npravitelj Stembeiger in zupan Jenko. Pt»tew se je sklenilo zborovanje in je sledila zabava pri sknpnem obeda. Med drugim se je dogovorilo, da podrnznica ostane hfierka Ijubljanske drnzbe, kakor je iziazeno v lanski resoluciji, da pa se izven nje nabira za istj-sko drnzbo ena-kega iniena in namena. — V to svrho iia-bialo se je ze 70 kron. Liveli darovalci! Iz LjabliaJie, 24. julija. — Ne vem, kaku je to, da cntim danes nekako zadovolj-nost, nekako — tiho veseije. Cel teden sta se mida dnevnika zadrzevala izzivajofiih, krepkih izrazov; pomislite — eel teden! Celo giasi o slogi slisijo se vedno glasneje. In to nekaj pomenja/ „Skoda modri!" Naj se pac odlocilni krogi zavedo, da z vednim prepi-ranjem ne gre dalje — dolgo smo se ze bili sami sebe po zobeh! — na pritikline in „stvebevcke" naj se pa ne ozirajo. Tern je prepir zivljenje, polnib ust so, v sreu ni-majo nifiesar — v glavi pa se inanj. In ti vzdriEnjejo pri nas ves razpor, taki prepre-fiojejo zblizevanje. Svojo bodocnost si bocejo zgraditi s publirai frazami; kaj jim je man pri tern rnSefia se — narodna sgradba. Ne Fernjfre \lml... . ,. .„ Mozje resni, mozje z nacoli obeh strank prou6e naj dobro sedanji nas valostat polozaj in prepricant smo, da prizor, ki se prika^e pred njihovimi ofii^i, vzbndi jim pomilo?anje do wbogega naroila, ki je toliko pretrpel l-adi n«pot?ebnega bratomoraega boja in ki bo Se trpel — dftkler bo raogel — ako se ae xlozimo na zdravi podlagi, spojimo ˇ Ijnbezni do naroda in npaj«iL aa bjoijo poniofi. Brez vore obnpaai.» v b^>ji; narodnoscna ideja pa naj inia tndi svoje pvavice. Obe svetinji svojih dedov bra-niaio jednakim ognjera! Saj veste, kaj se nan.erava! Da hi se ta popolna pokazala. Le ne prej, vsaj pri priliodnjem deielni»-zborskem zastnlanja! Vsakega neznafajneia pabnimo - pred dnri, pa b«»>ii« kwaln sloztti. RiiljSi je os razprostira se cd ob vznozji trnovskega gru-skega ko-rena lezece vasi Solkan 2 uri'sirok do ce-sarskega gozda Trnovo segajoe go!, n.-rodo-viten pas Isti cesar dovolil je i 1521 oKini trzaski, da lahko dobivajo diva in stavbin-ski les iz cesarskih gozdov postojnskih, de-vinskih, rei&nbei-skih in podgraskib. Dan-danes ima paL Se cesarski gozd postojnski stavbinski les, drugih imenovanih cesarskih gozdov pa ni vec, in v istih krajib bi se te2ko naslo ge kako drevo, katero bi bilo prikladno stavbinskema lesn. Po preiskavah di-a. Kandltrja, kateri ima veliko zaslog za zgodovino Istre in Trsta, ni bilo Le 1.1620 od adrijanskih obal pri Ti-stu do Postojne lesa, ki bi bil sposoben za brodovje. Da je bila kraSka ravan, kar je pri* pada r ozeralje trzaskega mesLa, katera je pa sedaj gola in ne prinaSa nobenib dohodkov, pred okolo 700 leti Se dobro gozdnata, razridimo iz natancnih poiicijskih dolocil, ktera se nahajajo v pravilih tr/.aSkega mesta skrb za lepso b«>do i v aarodnem zivljenju tako dc&rodejnegti deijat... I Dave. \ It «t#Btf iiabliaaske, 25. jnlija. — I Slinttbi je ze Bekaj casa: g. nrednik, od kar J sem Vam |>«>»vical iw>slt*dujit:. Danes nazna- j ntti iui je whxl. kar iusj spriSiije Vam in 1 ffbuiu slovensks-ma svtrtu. za kuliko smo | iiapredtkvuli zaduj^ «"ii*e na Xraiij.«hiem taiiti. Iu se uW.t .smelt po^dravitt j vrli bratje Sikoii ««1 Ijcibljan^kega znpana, j o priiiki vsMukol-ke >Iavnosti <». t, in.. Vain J je ie p.nsn'al spretn**j.;i dopisnik i/. Ljnblja- j nt*. Nihfa pa mmd- Vam Se ni porof-al, da j se zadnje »*-as*» rci Ki'fiw.i-«'.KUi r. nttjvi.4j^ga J URttlniskega uu- ra na -«> 11» v* n s k « nloge I fMlgi»vairjt NfMskl i!T; T» pa m* je z^fidilo I tako-le: Dn** 12. '.u 1">. d»T'-mbi.i 1-v.ia.vri.i- j la se je v ob/.iiu I>. M. v I'wJjn obrin.ska I volitfv, pri kateri #*» sk vr&ile tolike nepo- J stavitosil, da m» nekat<-ri obi'ani ulo^jji J prittwbo na «*. k. dez>lao vlado kranj^ko. j Dolgit so frakati na odgovor, kateri mi do- J bili'pobim okrajne^a glavar»tva v ir.deljo j hk t. m. j Tti ta odgovor ozironia r^its-v bila je J na slovenvko ub»go pisuna uemski. Za to j storili so st* potrebiii korakt, da s»: zalje- j nenut slovenskKiiiu t'uttt «la piitiifUi»» za- j dosiVnje. I Da, zalostna znameitja so se pffkazala j na Kranjskem. Za grebe sv«ye pok*>riii se J bodemo se bridko mi, se. bolj pa nasi po- j tomci. (Mi nismo tak»'» obupljivi in menimo, da se razmere bodo mo rah; zboljsafi. To J se zgodi, kedar homo slozno de.iovali vsi, J kar nas je slovenskega srea in imeim, Ako l bomo sit dolgo razsvpljeni in ako se homo | pravdaK do skrajne meje za oslovo seneo, potem seveda ne Iio nit: iz nas. f-»orj7* nasim $ potomceni! ("pamo pa, da s«* oblanio nebo ¦. zjasni nad nat'i in «la nam prisije hoIiiw. ', milejse srece. 1,'iedu.) E (ii. Anii't-em. Domacein razne novice Duhovske mill. — 0. «-- Anton i: k-m a r, npokojeni vikarij niarijaceljHki. ob-hajal bo 20. avgusta redko slavnost dija-m a n t n e sv. maSe. Banket mu prirede (In-liovniki kanalskega dekanata. Govori se, da se. konecno vendarle izvrse neke prementbe z ozirom na dekanat v Kanaln. V marsiuem pridejo te spremembe ze - prepozno. Trije «*<';. gg-. kaperani postali so vi-karji in sicer: Ignacij Leban pojde iz Mirna na Srednj;1, Andrej U r s i (-, iz Ka-nala v Obloke, Jos. Schejbal iz Oerkna na Ponikve. ^sist'tamo. —, Novomasnik Mezan pilde v Kana], Smid pa v Cerkno. — l-smitjeni brat v Giadcu, P. o. J. Vuk, nas lojak iz St. Petra, d«;bil je vikarijat Gradisce. ^robil — Prvo grozdjedobili smo te dni na gori^ki tig. Prodaja se po 35 kr. kiiO. ¦- V Kanalu je razpisana nluzba kaneelista. Prosnje do 4. sept, na goiisko okrozno sodisfe. — Ponan-jen petdesetak prejel je neki trgovec v Gorici; od koga, ne ve. — V Stizidu pri Kobaridu je bil okraden posestnik Mihael Ohojak; odnesli so mn nad 150 gld. — Toea je naredila precej veliko Skode tadi v kobariski dolini. — Trzaski zupan dr. Pitteri je dobil cesarjevo potrjenje. Kurs ostane torej sta- iz 1. 1150. Ista dolocila prepovedujejo nam-rec pod ostro kaznijo, sekati ali zarezovati drevesa, zgati ognje v gozdn, goniti crede past v gozd in drnge eaake cine, kteri so gozdovcm .skodljivi. Zraven bili so v gozdu nalasJ uastavljeni gozdni I'ttvaji. kteri so se morali natatu'-no ravnati po siu/.beuih pravilih. NaraScaj Ijndstva v Tivtu pa in nje-gove putrebe provzroirile so ze 1. 1350, da so ss opustita prvotna konservativna natela glede ohrauitve gozda v ozemlju trzaskega mesta. Skiefillo se je dovoliti. da se lahko vsakdo bavi aa Krasu z zivinoreju Valed tega sklepa naselilo se je tu naj vec naie-ljencev iz bli^nje Kvanjske, kteri so dooili po 10 plin (plina bila je takratna mera povrsine). To zemlp) Eioraii so ocistiti, iz-trebiti in obdelovati. Na leto plaiSal je vsak po 20 takratnih soldov. To je bil prvi korak, da so ?e zaieli vnicevati gozdi v teb krajib. Dozdeva se pa tudi, da so do-ticni naseljenci d&lec izt.ebljali gozdove, da so svojo zivino laglje prezivili, ker zei. 1490 vkazal je cesar Friderik III., da se mora zaprefiiti unicevanje gozdov po tujih pastirjih in tuji zivini. Iz tega se tudi razvidi, zakaj je trzasko mesto, katero je ze [ 1. 1382 pripadlo habsburski hisi, katero je pa I ri! Nam tndi prav! — V Vipavi se je I ustanoviio KKmetijsko in obrtnij^ko bralno j drustvo". — Kolera se Sedalje bolj Airi j po Kvropi, posebno pa po Arabiji in j Mali Aziji. I RaFaaleJJatre «. kr. gimnazije poslalo I nam je o letosnjih zreiostnih izpitih sledefie I uraduo porocilo: J „Zrelostni izpiti na c. kr. goriski gim- j naziji vrsili so se od 17. do 21. t. m. K I ustuemu izpitu prislo j^ 20 izprasevancev. j Od teh so ga 3 prestali z odliko, namrec: J S e t n i c a r France, V i s i n t i n Alojzij in [Znckrigl Anton; 10 s povoljnim uspe-1 horn, naimei": CumarOskar, Hantsch Maks, j .Takopic Evald. Jug Andrej, Kovafiic Ivan, j Kranjee Ivan, de^S'ordis Karol, Plesnicar j Anton, Pregelj Stefan iu Zmniu Edmund. j Dveina se je dovolilo nepovoljui uspeh V 1 enem samem jtredineti: po piicitnfctth s |.o-j navljaliiim izpitom popraviti; 5 pa jih je I pa nam je novo. Da Gorica ni bila uikdiir [ iialijanska in da nikdar ne bo, o tern tit freba izgubljati vec ne ene besede! ,.tiorisktt dubov^ina" je h\a v Lnz-j nico. slovensko vas ob Pmitebi, da se *. .jii-dajsojih kopeljih in v svezem gorskem J zraku odpofije in okrepi po mnognatiaii* I skein tiht'in trudu iu delu za slovenski na-| tod, za katero bi pa tu niti ne vedel, ako j bi ljubljanski ^Sloveuec". glasilo ^goriske I duhovscine*', ne priuasal krsimnske Iju-I bezni in pravifuosti uasicenih dopisov, ki I razkrivajo njem» delavnost in veliko skrb I za vsestranski uapredek itiisega Ijubljeuega j naroda. K<> si „guiiska duhovsciua'' popravi J oslabljene u d e, uamerava z bozjo pomofjo j pofastiti bozjo pot- na Sv. Vi&arijah s svojo I pobozuo navzocnostjo. Potem se vine, odeta j v posveceni romarski plasf, poSo>ki dolini, j prenofujoca in pof.ivajofa pri rodoljubih I duhovskega Mtanu, da jim odpre ofi v po-I litiki, v katero „se ne mesa**, ter da jim j pokaze v lufi krscanske pravice osebe, o J katerih nekateri trdoviatnezi in napetezi >e j vedno nyfiejo tako soditi. kakor sodi'in trdi j „gyriska duhovscina* ter 'ijena ponizna in j poslusna iicenra. — Kodoljubi duhovskega J stanu gotovo ne zamudijo prilike. da spo-I dobiio in po vvednosti razsvetijo in posve-j tijopotajoci pravoverni ^goriski duhovsLiniH, J ker tako bodo frastili sebe iu aveto stvar, j katero zagovarjajo. vendar imelo do 1.15.">0 iastno samoupravo iu legislati\o, 3o let pozneje (kakor smo omenili) pr'teilo cesai ja, da mu dovoli dobivatt drv za svoje potrebe iz cesarskih gozdov. V prvi pulovici XVI. stoletja vneli so se s cesarsko vlado in niestim trzasko upravo radi lastnine uekdanjih mestnih gozdov pre* piri, katerih postedica je bila, da je ob&ua porabo vseh gozdov svojega ozemlja, iz-vzemst poraho prav pri mestu lezecega ,Far-nettou dala na razpolago vsem meseanom in trzaskim prebivalcem in odprla tako vir vnicevanja sfozdav in poznejsega }>okrasenja. Vsi lazlogi. ktere smonavedli. morajo nas trdno prepricati, da sedanji razprostra'ni Kras ni bil zmiraj tak, ampak da je bil verjetno do zacetka tega tisocletja in de-loma se tudi pozneje inociio gozdnat in to tern bolj, ker v starih zgodovinskih povest-nicah ne najdes ni besedice o golili in ne-rouovitnih krajib Krasa. Pas nasprotno pravi Se Herodijan v VTTI. knjigi (knjiga govori o vojnern pohodii Maksimina proti Ogleja pricetkom IV. stoletja), da je priSel Maksimin na poti do italijanske meje skozi g o s t o lesovje. Toliko omenjena spomenica. (Dalje pride). „Tri obmnave." Kiijizice, ki na 96 straneh razpravljajo znane tri obravnave pred goriLkimi porotniki meseca aprila t. I., je Se pav sto iztisov v zalogi. Kdor je ae iii-ina, naj se blagovoli oglasiti; dobi jo za 35 kr. poStuiiie prosto. Vsakdo labko naroci z dopisnico; denar po§lje po/.ueje po poloznici poStne liraiiilnice. — Veliko gospodov §e m poslalo denarja za prejele knjizice. Prosimo pra/ lep6, da bi vsakdo fiim prej izvrSil svojo dolznost. So?a tiskovaa prarda. - - Znano ja, da je bila BSoSatt od 12. maja zaplenjena, ker smo potrdili prejem prostovoljnih darov v pokritje toLuib stroskov, Ob «nem je drzavno pravdnistvo podalo pruti uredniku kazensko oyadbo,iiakateroseje en saw krat zagovarjal pred preiskovalttim sodnikom. Drzavno pravd-msiro je na to opnstilo unset, da 1>1 iired-nika postavilo pied porotuike, paL pa ga toil pri mestuo odrejenein sodiscu zaradi zaueinarjaiija dolzne paznje, Dau obravnave nam se ni /.twin. Pustlte javne plesa! ¦ Cel<> zidovski „('orriere" se. je zafel ze spodtikati nad trtkimi javttimi phsi. kakoisui se prirejajo v nasej okuliiri. - Ljubi rojaki, opustite to tiavudo, ki v»m v vsakem oziru It* skoduje, na iIu.hi it» tut tt-lesu. Pafenja krajavnlk laiea. - Xa lepa-ktli, ki so vabili v obeli jezikib na pies wv Bilje" in ,v St. Andr ez", smo oital!: nv Higlia* in v St. Andrej". — Godd, ki tonus izdelujejo lepake, najbize ne vedG, kakf* ht« M|ovfnska iin*>na pisejo. Zato svetuje-mo ukolifanom, naj dajejo le sposobnim ro-kam taka narorila. Nikar ne i-oinngajmo sanii pariti .svojili lepih ktajevnib inien! I'ovoaVnJ r BraJh V predzadnji Stevilki smo poiwali o gr-zoviti povodnji 12. t. in. v gorenjib Brdili. I'radna komisija je xkodo y.e ocenila in doguala, da povo* denj je iwitfia dve tretjini vseli pridelkov. Hudournik Ui'kit, ki je uarastel in poptavil polja in viuograde v oblizju, tiapravil je saiii /a IH \U 2«>|tlsoi: gld. Akode. Ubogijcmet! ,.Prta$kl Sokah bo imel v nedeljo30, t, in. HV'oj Iftni obt'iii zbot- z naslediijhn dnevnint ledom. \. Nagovov Htaioste. 2. poiouili* tujiiikovo ;(. I'oi'oi'iloblagujiiikovo. 4. Razni uasveti. 5* Voiiiev iiovega odbora. K obilni vdelezbi vljudno vabi i»dbov. Padralnira nv. C'irila ii Xrtoi* za Aj-tlov.M'iiiif in okolico Ut imdii piilitnlnju m-deljo «». uvgiiHta obi'ni /.bur ob 4. popiddiitf v prostorili lokodelskega dnisilva v Aj« do\M-iia. |)iit*viii red: 1. I'»/, bil tudi go>p««iar, .ne! je :}•!»•(ni sint'k v xgonijo sobo in od taui na blev, kjer je bilo v«liko svna. Ne-stei^ni otiok za/.gai jesenoz zvepleiikami ¦— in nakrat j« bilo vse v ognju. Hiiznji somhI-je so takoj prihitelt na pomoc; re.sili so zivino in nekaj poliistva. Otroka ni bilo mogoi'ie regit!; zgorel je, a pozueje so nasli od njega le iiekoliko ostankov. — Ko je mati izvedela o stra.siii nesreci padla je v i»f/.avest; s* zdaj viai nied zivijenjem :ii tinu'tjo. — Pouk: pazite na oiroke! Va-rujte zvepleuke iu druge ncvurue tvarine tako. da otroci ne pridejo do njib. SenjpaNki Taaar. — Noviia, da poli-ti^ko driihtvo „S I o g a* namei ava sveeano obbajati J^'Iettiico znanii'uitega i^mpaskega taborja, je vzbadila v vseli naiodnih kr«gib radostno odobrovanje. Zato ni dvouia, da ta sveiiauost s« bo >ijajno viSila v rast in ponoH Sloveneev na (ioriskem. Tudi iz d;u-gib dezel ubeta se mnogobrojna udelezba. V T^Iaiiaa /.aceli so zaoasno tjekaj ptivandiani Labi iu Lahoisi i^edalje predrz* iiejn nastopati. (iovmiii smo ie o njili. kako zpIo jim je v ielcKlcn s«lovenski jezik, 8lovciiskt kruh pa kaj vadi jedo. Takih od-iiosaJHV ne moremo mimo gledatil Zdi se, da ti Ijudje so zaueit voditi v Tolniiim tudi take posle, ki bi njtii nesmeli prav me brigati. To se kaze posebno v nji-hovi skfbi za pnhodnjega naslednika po-kojnemu 1 v a n 6 i c u v dezeinem zboru. Njibovo glasilo je ^oriski „Corriere". ki se je ze vei'krat bavil s to zadevo. V laoboto je porocal, daso(kdoV) kandidaturo pomulili visokor. gosp. baronn Winkle i-j u, ki jo je pa odklouil, ker ltoLe v mil u iiveti. Pretekli torek je pa ze vedel pove-dati, da bo kaudidovai ueki njegov natoo-uik in protektur italijanskib piivraiidancev v Tolminu. — Ne dvomimo o tem, da je nt!oniere" dobro poufcen o tejzadevi; zato inu pa tudi resno odgovorimo, da za „(-or-rierovega*' narofinika je to grozdje prekislo iu zelo dvomitno. da bi se upai ugrizi»iti tjekaj, kjer je ie naprej gotov, da si polomi zobe. Vedeti trebat da ne voli le Tolniin, atnpak se stirje drugi trgi, katerim prav ni& se iniponnie par lahonskik lacenbergatjev V Tolminu. ^Narodnim" Telmincem naSe „Sastita-Dje", da je gidovski BCorrieie" postal »ji-bovo glasilo, ostali slovetiski trgi jim te slave ne bodo zavidali. Tolmiasko sodiSte dobi novega xance-lista v osebi g. Josipa Carli-ja, doslej za-fiasnega c. kr. oroiniSkega nafielnika v Pi-rauu. V Kobarida priredi tamoSnja „Na-r.odna Gitalniea" v nedeljo ob 7Va zvefier ua dvorigfiu g. Ant. Juretifca veaelieo po jako zanimivem sporedu, ki sledi nekoliko nize. Veseli nas t& novica toliko bolj, ker nekdaj sloveCa kobariSka Citalnica je zadnji 6as zafiela birati in pojemati; Cu-deg, ako se ii\i. Uzrokoy ne bomo navajali, ker so zalibog predobro znani. Prav labko bi pata Citalnica slovela, kakor nekdaj, ter obranjevala Kobaridu staro fiastnojrafe gnajbolj narodnega trga na Slovenskem*, kajlr%retnih niofiij jedo-volj — samA voditeljev je treba. Gosp. Hr. VoIariS do§el je tjekaj za par diiij ua pofiitnice — in evo, Citalniea priredi i nje-govo pomocjo po nekolikib dneli veselico po sledeCem sporedu: 1. flZ» dom", K, Volaiid, — moSki alior. — 2. „Domo vini", P. S. Villiar, — meSan zbor. — 3. Deklamatrija 4; nVanLek slovanskib pesmij", gosli in bannonij, 5 „IHvja rozica", H. Volarift, - zenski dvospev. - 6. wSam ne ve, kaj boc-e", -•- biuka. — 7. v8redi va-si", Dr. G. tpavec, — moaki zbor in ban-ton. -- 8. „L z vseli bis. Pri ubodu v va^ postavljen je bil kraseu slavolok z naphom; „Vani, ki ste nasi!" - Kmalu po dobodu v vas visila se je sv. inasa, pri kateri so pali gg. uflitelji iz Se2ane in okolice pod spretnim vodstvom g. Kosovela. Po sv. masi vriilo se je zborovanje na vrstu g. MahGrcica. Ker ptiobfiimo o zbo-rovanju daljse porofiilo, recemo naj za daues o njem le par besed. Tdelezla bila je ogromna. Zborovalce pozdravil piedsednik g. Tomo Zupan; nje-govemu govoru sledilo je odusevljono pritr-jevanje. Sa t^) je po/.dravil zborovalce g. dr. liinko Vitezic iu prosil, da bi naSa druzba podpirala dru^.bo sv. (J. in M, za Istro, kar se je obljubilo. — Poirtvovalni tajnik c. g. Anton Z1 o g a r je porocat o delovauju druzbe v preteklem letu. Tako korenita porocila sliSijo se prav po redko; zat«> ga priobftimo, ko ga dobimo, bodisi v celoti, bodisi v vazuejsih odiomkih. Zboi je velikokrat viliaru^ >>riLrjeval porofievalcu in in ko je konca!, ojiikovalvga je /. vihatno pohvalo in s klici: 3zivio ZIogarl zivio Zlo-gar!8 — Zupnik preft. g. BI. Grca predl&ga v lepem govoru, naj zbor izrece g. Zlogarju svojo presrfino zabvalo za njegovo izborno porofiilo. Predlog je bil vibarno sprejet. — Gosp. Ivan Hribar predlaga, naj seftrta, oziroma premeni neki stavek, ki govori o Mnaklonjenostfw vkde do nase druzbe, ka-tere on nikjer videl ni. Vsi zborovalci so soglasno pritrdili predlogu g. Hribarja, ki se je pa sprejel po sprsmenjenem predlogu g. dr. Pretnerja, naj se porofiilo tajuikovo odobri z dostavkom, da obfini zbor ne vidi 1 prav uikake vlailiue uaklonjenosti. Na to je porofial blagajnik dr. V o §-njak o dohodkih in stvoskih v 1.1892. Na-tanfiueje o tem prihodnjic. (Dobodkov je bilo uad 15.000 gld., stroSkov nad 13.000.) Po porocilu nafielnika nadzorniStva, prec. g. dr. Svetine, odobri se racun soglasno. Pri dopolnilni volitvi bili so odstopivfii gospodje Zupan, Hribar in Svetee zopet in z gromovitini JiavduSenjem izvoljeni; na-mesto g. dr. TavCarja, ki izvolitve ni bote! ve« sprejeti, bil je izvoljen kurat 6. g. Ant. Koblar, ki je bil vibarno pozdravljau. PrejSnje nadzornistvo in razsodniicvo se zopet potrdi. Prof. Maudifi prosi, da bl druzba u« stanovila ge enorazredno §olo v Tratu. Pred-seduik obljubi, da vodstvo se bo oairalo na to 2eljo in potem zakljuci zborovanje. Prej pa §e zabvali slavno ^ensko podru2nico se-aansko, gospoda znpana Maborftifia in vse "tiite, ki so sodelovali, da se je nioglo zborovanje tak61ep6vrSiti;konecao zabvali vse zborovalce in Seposebe zastopnike podrainie. Kmalu na to se je viiil banket in ob 3Vi odpeljal je posebnl vlak vefiino ttijlh gostov v Divafio, da so si ogledali tamognjo prekraano vilenico. Zarad! nedostajanja pro-Btora poreSemo o vsem tem par beuea v prl-ltodnji $tevilki. Dan m, avgusta ostana t dalimi er-kami zapisaii v sezaiiski kiomki. Oast in bvala vrllm se^ansklm damam, ki so apra* jele ta dan glavno skupiSino v svojo skrb. Njim in drugim rodoljubom tnoramo bit! livalfziii, da se je ta dan iljajno |>r!M in isto tako sjjajno dovrlil. Bog Sivi krasno ra/.vijajon) st^ narodiio Sezauo! Seiina m v narodnem pogledu 6udo* vito lep6 vazvfja, To smo vldeli SJ6, t. m,t ko smo se uvorili, da vsi iiapisi na proda-jalnicab iu gostilninab so s I o v e n s k i, I'if.sar pred caHom ni bilo. Kako lepo upliva tak pogled na rodoljubno are©, ni labko do povedati. Oast vrlim Saftancem. 0 iiarodnam napredku v SeXani piida dalje uzorna toska podro^iilea, ki je po-slala ze odliftne svote v I^ubljatio. V sredo je pa pristopila k diuzbi kot ustanovnica in izrocila svoto loo gld. Due 25, t. m. se je ustaiiovSIa tmnkaj tudi in o f. k a podrutniaa. Naj ^!vl, evete in rastel Zivel! SeJancit V Holjunru u Trstom (v Tstri) aaielo je HI. t. m. delovatl tamoSuje novo „SU> vensko braino In pevHko drniltvo*, ITdo? imelo je do onega dn4 U 4H. Ob^noga zbora, ki je bil re^enega due, udolezJIi ho n« skoro vs! dniitveiiiki. Preasednikom jo bi! izvoljen delavni in po^rtvovalui nadu^i telj g, Miioslav Anzlovar. Ostali od* boiuiki so same mlade luori. Le vstrajno dalje! iXetgodaaamorJu. - Dne 101. in. prevr-ui! jo uiofian voter ladijo „Libera" iz Kop-ra blizu takozvaue ,,1'unta sottlle". La-dija bila je oblozena z zaklji iurazuovrst* iiim blagom. Na njej so bili 4 niornarji in lastnik Franjo Lonftar. Vsi bili bl za-lostno pogiiioli, da jim ni prisel ua pomo6 coin teiiniunega zavoda. — Drugi dan vzdtgnili so tudi potopljeno ladijo te resili nekoliko baga. Paljaka (ilalnlfa izvolila je pri svojem obcue.ni zboru due 16. jalija 1893. nastopne gospode v odbor za upravuo leto 1893. do 1894: Dr. Mate Laginja, predsednik; Ante don JakiL, podpredsednik; dr. Konrad Ja-nezif, tajnik; Fran Mihaljevi6, blagajnik; Dragotin Coufal in Miho Kusr,ev, odbomika; Mate Brajsa, Fran Hlaca, Josip Kii^.aj, Kajetau PogaSnik, Ignacij Stiglic in Ivan Spik, namestniki. Draiba sv. V. la H. je hud tin v peto naiira narodnim iiasprotuikom, ki se vsak hip zaletujejo v njo s svojimi strupenimi puSicauii, z laznii in obiekovaujem. Prav razkafieni pa so zadnji das, ko se je usta-novila enaka druzba tudi za Istro. Kar besui sol — To pajadokaz, kako ueobhodsio po-trebui ste te dve druzbi. Zato podpirajmo jib, kolikor le moremo. 25 UMBtei Jaradie (italatee8 Y Kaai-llka. — Prijazno gorsko mestece Kamnik ob vznostju Karavank praznovalo je v nedeljo 25»letnico svoje „Narodoe 6italnice,', ki je bila nstanovljena l.julya 1868. Citalniea je 1. 1882. povsem zadusila nemSkutarski nLe-severeiu", sama pa je vstrajno delovala za narodno probujo kamniskega mesta, za kar si je pridobila neprecenljivih zaslug. Slavnost 25-letnice bila je velicastna, velikanska. Do 9. ure zjutraj dosle so vkljub slabemu vremenu ? Kamnik razne de-putacije, ki so bile alovesno sprejete. Potem je bila svedana sv. maSa, pri kateri je pelo pevsko dru§tvo sLira*. — Popoldne j3 dofiel dolg vlak iz LjubUane, ki je pripeljal goste iz razaih kiajev slovenske doraovine, najvec seveda iz Ljubljane. Drzavna ^eleznica ni iinela dosti osebnib vozov, da bi mogla sprejeti vse izletnike; pripregla je za to kakib Sest- zivinskib. (Z istim vlakom vozila se je tudi komisya drzavnik zeleznic. Prav je, da je videla ta slnfiaj!) Sprejem v Kamnikn bil je velidasten, na kar se je vrsil sprevod po mestu, ki je bilo bogato odiceno % za-stavami; narodne dame zasipale so nas s Sopki. NavduSenje velikansko. — Ob 5. pop. vrSil se je koncert v kraaniU prostorih Fi-serjevega bStela. Sviral je vojaSki orhester iz Ljubljane, pelo pa je drugbo HLiratt pod spretnim vodstvom poirtvovalnega pevovodje g. Jos. Ste let a. Med tockami vrsilo sose napitnice v navduienih govorih. Prvi je po-j zdravil goste zupan in Citalnifini predsednik g. Mofinik, za njim pa so govorili gg. dr. Karol Bleiweis v imeuu „Ljubljaiiske Cital-iuce«, Ivan Hribar v inienn ..Ljublj. Sokola" : dr. KuSar napi! je navzocemu odlifniemu zastopniku hrvaskega naroda grotu Kulmer-rJ' d|,<_yuf*n naP»l je narodnemu Senstvii; Drag. Hribar govorii je v imemi celjskili Movencev, na§ urednik v iuienu 9Gori§ke Citajince", Ciril Pirc pavimenu „Kranjske Utalnice"; Jos. Nolli nazdravil je kainnis-kim ognjegascem; v imenu akademiike inla-dme goyoril je did. Gregoreifi. Gospica Ko-2eljev& zafcyalila jevimenu narodnega ?.en-stva kamniskega vse udele^ence te lepe slavnosti. V imeim Ijubljanskega „Slavca" govorii je g. Dra^il, za planinsko drustvo Fi ff. dr. Furlan. Koliko iskrenili, odnfiov-Ijenib besed je tu padlo v rodovituo zemljo! — Brzojavnib pozdravov dogloje veliko!— Proti 9. uri je vefiina tujlb gostov za-piistila Kamnik in odpeljala se z vlakom proti Ljubljani. Slov6 bilo je velieastno, ptesreno, ginljivo, ki nikomur ne pojde iz spomina, — Doma5inl In ostali gostje m m nadaljevali ^abavo Se v poxno no6. VeaalUo na* ja, da so to alavnmti vi-deli tudi nekatori Gorldani — Jtalijnni, ki io ie kar dudili, da j# mogofie kaj takoga priraditi v malem slovanskom maitecn. — To (a najlflplo prinnanja vrll kainnilki Ol-talniei in njaiiemu sprotnamu odboru, Avf usta maieea bo ilavila pa Ai va ii j« ska Citalniea" svojo 80-latiiloo. Pri tej iinliki «e osnuje wGor«njski Sokol," To a vas»la novica, ki bo gotovo nailaplt. naj. corlstiiejli vidon znak to BOletnleo, V Kranju je vollko rodoljubov, katerili imena sama so nam najgotovejSo jamstvo, da B0oranj8ki S«ikoli* bo vredeii slnWc slavne vKranJake Citalnico", ki ga povija in pritlsne na doniovinsko graa na svoj tride-set! rojstnl dan. Oasfcltftmo kranjskim rodo-ljubom, da so m odlofiiii na tako kmson naftln ,proglavitt fcridantlatnico nvoje (Jitivl-nlca. Cast jim! nSlftvtitiNkit kulUSulen", - Od i. ok all'-rib sfcranij so m fs uUli oglaiati narofiiilki na to novo knjixovno l»odj«tje, Za to Je An pi'ARirodaJ. Pmsimo |ia vs« rodoljnlm, na| la vsnodbujajo na naroftbo all iia,| sniui iiubl-rajo naroftnlkov, katoro pa na| dopfillJa,|o jw le potom, ko msjpoHljrtiiio pOHebno vwliilo v tem oiiiu Kor ja iiaiuiXnina tako nixka, kakor pri nobanam eiiakem poiyetju diugih slovanskih narodov, mii/i upanio, da ho oglaii vhhj toliko uaro^nikov, ki |iokrije,jo UskHi'ske troAke In nagrado za odknp ioIco-plsov. Knjiznica >/M\w izliajati siipteiiibia ali pa oktobra meseca, Takrat bono dolose* ne povasti za ano mlo leto naprej, Dva Uikaraka naiira sprejme takoj nova tfakarna nalega uptaviilfitva, Prednost imajo oui iz Gorice in blisSnje okolice in oni, ki so dovrtili drugi all trelji razred srednjib sol. Pogoji so prav ngodiii. — K«r bi ta dva uftenca imela v novi tiskami tra-jen in dobnr zaslu^ek, ko se enkrat izi^ita, nekoliko tedenske nagrade pa 2e takoj po sprejetju, zatd opozarjaiao na to priliko ti-ste stariSe, ki imajo pripravne de5ke za izuLenje lepe liskarske obrti. Sujersko. — (Celjsko gimnazijo) je obiskovalo 242 Slovencev, 134 Neiucev in 1 Hrvat. Odliko je dobiio 44 udeiicev, prvi red 281. dvojko 14 in trojko 6. Pro-padlo jib je torej le 20, docim v Gorici 80. To daje nam GorManom mnogo misliti! — (V Celja) prenovijo jJupno cerkev sv. Danijela. — Na celjsko gimnazijo pridejo a priliodiijim iol. letom dtirje trdi Nemoi za profesorje, — Naerti za „Narod-ni Dom" v Celju so bili ze predlozeni mestnemu stara^Jnstvu. - —• (Novi posojilnici) snujejo v Mokronogu in v Trebnjein. — (Pri Sv. Markw ni^e Ptuja) ustanovili so 16. t. in. braluo drustvo; usta-novnega zborovanja udele^ilo se je nad 500 ljudij. 0 vaznosti narodnili drustev govorita sta preL. g. Fran Lekse in g,Drag. Hribar iz Celja. — (Trtno us) zasledili so ze v pre-krasnih viuc^i-adik okrog Ljutoniera. — (V Sevnici) ustanovili so brahio drustvo; delovati zacne piiliodiiji me.sec. — (V BreSicah bo v nedeljo zboro-vala tamosnja podraznica sv. C. iu M. — (Slovensko pavsko dri:»ivo v Ptaji) priredi 6. avg. veliko slavnost v Mariboru. — (Zeleznico) usmeravajo zgraditi od Hadgone ftez ogersko mejo do Sobote. — (V Savi) iitonii je pui Vidmu vo-jak Pendl iz Gradca, ko se je kopal. Zan-pal si je prevefi in splavai predale6 veu, da so ga valovi poLrli. Zahvala. Novi ajdovski zdravnik g. dr. Hugo Fink, kteri se je za njegovega kratkega bivanja v Ajdovsfiini ze pri vecib slueajih said spretnega in postrezljivega xdravnika pokazai, skazol se je posebno kot veSeak pri bolezni nase neveste, nad koje resitvo se je f.e popohtem obupalo. Oprostil jo je v par urab groanih muk, ktere so povsem kazale, da je bolezeu neozdravljiva, ter jo takdresilgotovesmrti. Izreka mu tedaj javno iskreuo zabvalo ter ga toplo priporof-a dvuzina Bonne. V Aidovifiiui, dne 27. julija 1893. Kijiieraftsl — Podjetni tlskar in n-rednik gospod Drag. Hribar v Celja za2el je nadaljevati v Ljabljani priSeto BNaroa-no kniiSnico a in izdal te dni drag! zve-zek, ki'obsega dr. Jos. VoSnjakovo dramo v petih dejanjih „Lepa Vida11, katere snov je zajeta iz narodne pesmi enakega imena. Gospod pisateljnam je s tens delom podal narodno dramo, katere moremo Mti na vse strani prav veseli. Cena tenia zvezko je 50 kr. — V nadaljnih zvezkih pridejo na vrstn drame in veseloigre: Doktur Pragan, Pene, Svoji k svojim, Ministrovo pisrao, &enska zmaga, Pred sto leti, Premogar, Resnica oi-i kolje, in drnge, — katere do-kaznjejo izredno delovnost dr. VoSnjaka tudi na dramatakem porju= Knjigar Jan. Giontini r Ljnbljsmje izdal zabavno knjigo „Barvaste *repi-nje, zbirka povestij in paaraij", katere je v prozi frski apisal sloveCi J. Vrchlick?. PraJozil J. Skalar. — KnJiiien obsega »» HG straneh lfi povestij alt slik iz zivljenja. (Vna k 30 kr. K1«Y«*Kktw»aUs!*W ~- Irian na vroske injiiega kneznSkofa Ijubljaiwkega An-tona Alojsdja Wolf*. tredil M. Pleteisnik, Pi-ti seiUtek. V Ioubljani. Zaloziln in na svetbi ilalo kne7.o.skoh>tvo. Tbkala Kat«-liska Tiskarna. WW. Sir. 3*1 4«K>. Ta seaitek obseza slovavsko gradivo ml besede izmoledovati do besede klajuik. Zaupni moL v vsakej fan Veleiazno, cez Eetrt stoletja obstojoce povsod izvanredno zaupanje in spostovanje niivajoce domace tfettarstwMM padjetje , cegar glavni sedei je na Dunaji, koje je cesarako kraljevo pwilegirano teT je god vrhovnift nadzorsttorc vi-soke c kr. drzavne *lade in cegar Ysestansko priznano blagonosno delovanje se razteza po vseh pokrajiuah naSe avstrijske doniowne, pooblasca ˇ TM.kej far! po jednega xaaaneaa nraia % nafcjjo, Ma skupMiua M\n« sHveusklk arMbkl. ¦>¦««' r Mm*ilmru vritila ae bade oil Ifi. do 18. avgnsla po tem-le sporeda: A. V ureilft, 16. avgnsta. I. ob ft. «ri popoldan seja npravaega minor* v tfitalnid, H, Ab 8, wii zveiler zboroviuje odpo-ilan««v sb»v. nftitfljskili druMev v Odsek SlowS«ko? v uitaliiici; fc) a ?sa Solsko vrtsiaratf o v dvo« rani pvi »Gambvinn*; Y c) Odaek za razna nfiila v Citalnici*, in eventuvalno •I) Se kak drngi otlsek, ako y.bor od-poslaiu'ev to za potrebno spozna. 2. ol» 12. mi sknpni obed pn* „Gani-brinu*. C. V cetrtek, 17. avgnsfa ob trek popol-dne glavni ifc»r v veiiki dvovani pri rGam-biinu" po vsporedn, kakor ga bode doloftil zbor odposlancev. — Po glavnem zborn zo-pet seja odposlancev^ da se voli novi upravni odbor. D. Ob 8. mi zvecer na vrtu pri „Gam-brinu" zabavni vecer z godbo in petjem. Natanfin^jt spored posebej. pospesevati ?ecje wxiirjeiye tega pcdjetja v d«tic-nem krajo. Baiamne, cisl»ne in v denarsitreaem nhzitxt popoluo MKpaoje ui-'yajoce osebft koje si ieljju pridobiti Tedno raatoci postr»nski aaslnzek za i»nftjf<> let, Magoroiyo »aj pod raarako ^ 201191, Cras ------———¦¦» Vec x^izvedeti. Tirotski loe I. Nairji-ni iiiivi-Nki, j»ias"*i pvoti sluli^mu VM*infiiut jopiri, kloluiki, itd. Y tiikajlnji oIkIiiii odd4 so izdi'htvaiiji* >JviiiHkeg;n iin|»»inIiH4*ti. Naftrt prendarek in pogoji so na ogled V tnkajinji olni. pisarui. Pisiwene ponu sanem jiiijianstvn do 31. t nu do 12. are dopoldne % vavsi*;ino 10%. Delo, ki se bode plarulo p«i mJ in m:t je cenjfno na 1830 gl. XHpitnslvo v A'abreS in i due 10. jitUja 189.1. &«pan Tttnce lijnaetj, ¦txxxxxxxzzxxzzxsi U Lekoriia Triik^czjr-ja m M graven rolovia v Ljiililjani N K prodaja in vsik dart & prvo (oils riifoliljt N SS /jFWfyh Marijaeeljika lap-ii N ^^4H»k />\ liinc m 5olnilen H Ijice n zelcdec Ul gid. H samo P I tucat 2 gld., 5 | Yerfdlschte schwarze Seide^"." i hrenno oin HuaturcUaM Jei StolTos, von item m»& kauf^tt will, i t" ^ttida ktHuiolt sofort m-ammoi* verlsscht bald und • hinterUsst wanig Ascha -von gaM hslHir&unlicliMr F»rbe. — i Vorf-'lsoiite Seidu (die laieht apoakig *ir«J and 6rkht) (ir»n»i ¦ hn^sam fort, ii.imantlich gliminon u'>. ^«nr mit KAtbatoff eraehwott), anil hintatli'SJit liha Jun-i IsoUita-i.iu Asclio, ilio Hkh iiu GagensMx imriohten Soiiie nieiit | kriim'.t. ..nndotn kriimmt. Zctilttekt m»u die A^-hc .let aehtea Seida, wzeniJBM sie, die dor »8riaj*litaa nieht. DiaSeideo-I K«btU G. Heaarbers (1c. n. k. Hofltar.). ZSrleh *arstuo krvjo, kakor tndi tak^. ki so «»slab?le T»Ied b Tn--l«-lmoT sn» »slf;d ueza-faitatt sv'wje km vrtloTi br.Jj p«»d*rzefti «»tri'.*kio bolezaina ter trail la^lje- r.a istil- figinejo ali pa jib zirti>rej(» mnf^>» teiavcej^e negr* zdravi in kTHiki. Vrfed rate t*'t;a tics ckref-i zelndfi':: ikuozi s#> tckt ptebaTljan^ > lalife'v m.u»ii ifvm^ fcwn^ t"Si«.*i»i pufjt^n* kn trr Td"bt s»"- >«v>-i>». larva. k«j.t /K.t."s zdravf — (Vna »r«-klfniii f-r. 1. —¦ Wjc htrfctt-ai.-^ t. L.'h, Ztinaitj;" nar vw izvr-iijf st- tuTii'i pr^.ti iM.Afni'iu p.vzvfjit. zdavno preverjeno H in zuano zdravilo }| s uvrstilniin in kre- H pilnim vplivont pri K motenem prebavljan- || ju, pri krcu v ie- H laden in zabasanju. || 1 steklunica velja 20 kr., »/s tue.t. || RiRCftVR ¦L?¦ 1 ! SARGOVE iiove posebo oil ¦ On kar so se iznasle in v rabo uvedle po _ F. A. Sargu & i v rabi Sjtiega Velicamtia cesn- ¦¦ 2 rice in drugih udov najvisje cesarske hi3e, tako J ^ tudi na drugjh kttezjih dvorih. PripprouHi ho JJ ˇ jih prof, laron Lifhig, prof. pi. Hrbra, p'. Zrteel, ¦¦ 2 drorni acrtnik pi. Seherzer ifrf. iW. dvorni zobo- Y ^ zdravniki //ionn* r.a Dnnajn, Xeiater v Gothi itd. «i ˇ GUieriitavo milt, v p&pirjn, skatuljicah in ^ y descicah. — Medeno gliwinara milo v kart- .a. m ¦ Tikoee glicerinwo milo v Rteklenicah. — i'o- A _ aUtHi-knrboliio-gficerinnco >nil>>. — IJwahytti.i- ^ JT gticerinaro utiVo. Gljfrobln.tlol (poHpeftiije u ^ rasiio las). Kininnva gluerinoca pomnda. — *• ˇ Gtgrerimra krema. Toaletwi gliwiiia, itd. JJ J-Lvrtol-milo. Toilette-Lyaol-Glyce'riu-niilii, milo iz y Jfsmerane itd. ^ 3 EAIOODNT { 3ir&5*ta" a ^ F. A. S*i»o'a> Sohn A Comp, L ^ /(•. «. fr. Hoflitfrriiut hi »Vi'«. J* »' na prudaj pri k-karjih tt. R. ˇ I'tintoni, A. pi. liironruii, kiinirr, Itiviunititr \ .hfoli iti. a^c a^e a^c a^c a«t»c a Voxni liHli in tovorni UMl \ |M|aVMa7dbaA* VaafitW MpaWJato Wr IV Kraljt-vski l>rl^ij-.ki |>*>>ttii p;iri»bmd rIJKI> S'IKAKX MX IK" i% .lalt-fifraii (tirekttui v Hew iork & ?hilado!-fijo koni^-sljintnvana f'rt.a, od r„ kr. avr;trij4.i- vlade. Xa vpra.sanja wl^nvarja tn^in; ki>»- .•esijonovaui zasfdp „ltcd Star Linie" mi Ilutiajn, IT W«yriiigerg«>s«' 17 ali jiti Josip-u Strassor-ii Statburt'.'iii & coinmewieHei {'orie.^pinident tier k. fc. StaatsbaluuMi in Inn.Hbriirk, Narawne minepalne votf« is raznih stu* dcnc«v. K«mlLn«. farntaeavtiftnl in •Vooarijaki istfeifci najfaolj Li*lane domaca in luj* adravHake poaabttoati. Rib|e olje. tiara \ no in ixrratnoj prijat- nega okuaa in kamiLno Liato. Itibje olje x ielazom aii selaanim jodom. Najeiatejaa ivaplennki Jo apno o. kr. kntatijaka aofc w GoStci xm vlnarako rabo. Zdraaila za iiwino. konjaki evet, konjakl praiak, Qoweji praaek Homcopatiina zdrawiia. prodaja iPaf" novoiisiHiKnIjena lekarnii "^af Braiitor ? Baliatitt it. IS, v najamu AlojrJja <;iiiibi'ek za iilmr. zn konjet royato zivinir in »v Im- rain zu 40 let v u,w>nth Mr re «.. Kinciyff y'/Vi, Uoilav .-hiho kravH if«,V. iv> f/i W/M/n H«.V/.vr Cena oe!i skatiji 70 kr. ' ., ---------------fJmm--- iii. kcil.ii- /. .,-,!,., If0<% tncatov u H liubiva :;e « vsi'ls Icii.truali in ilri.^.-nj.iii. ¦ l'rtziti je na z^urujo var.-*tv»;iio zji.iinkd ¦ in zabtcvati i/.rccti» I tfl.AVXA Z:\LtiiiA: Fraiix Jolt. Kwizilu n. k. Hjitcrr. nnd UiJiiiu'l. rumiiii. IFcilirt'er.tiir. Kri'is,ip»thfk«T I\«m, u'.nni lici »<.,;. l' T r Jiusft'ljii M, 7 v (inriri \muh\a niru drol>ne«ti in iiHTiiljerMega bla0a na (Irotifio ht na debehi. jeflitto iii mmm Posebna zaloga za knpovalce in razprodajabur na de?.eli, za krosnjavje in ennjarje. Najvei'ja zalnga eevjjawkili, krojaskih, pisar^kib, popo- tovalnib in kadilnib potieb.sciii. Zimska obnvala Voztfki in $toli mi kokmh za otroh. Strune za godala. Paobnmt: Seitmm za zelenjaro in trare. Prtsii isin futti u m\m: 1 srefli Melja SI. I 5 do 10 gld. na dan j Kdor h«/«"i* {.ripravljati dobro kavo, kupi uaj &\ Oelz - oyo kavo Olzo-vo kiivo je najbolj^e kavino primesilo OIzo-VO kayo ninia v«<»bi htuSk, nc repe, no airupu. Prodaja m? v Vr-eh prodajalnicah jestvin. »¦«•¦•¦•¦•¦«< * tSir. Pi Miti 6 kr.vit r::_'.:.j dei„ ;_..„ , nine je moja tnlloda-i zakonita varatTena znamka. ¦ it. 20 V pojasnilo. ^"^^•^k^"1 ¦ || V zat svoji'u izdelkov pr.i/.ene«ra zita %^-ll^^L^' \ fj«^">"»'»:^ .-lada, pseniee. it.U. sklij-uji'jo se na ^¦IV^i-*-^*-. I H,"J' ^vo ^"i'^': »'**a ^° ^' m °r ji ^ * ^'v ° t i* "" -^^r;Z^f^_ I "l "^ ° •' *' /- ^ r :l v ' •' *' " ¦' *' z v " ^ l>fc tor ""*'" ?Z-~7?~?-A nmate veekrat moje isne ii ti J«; dati o b f i p. la nmaje ve«-stvu raz n in t1 eil ll n t p r l p o r <>- t a k e i z d e I k e. Zategadel izjavljam. da mmam nikake zveze s takimi isdeiki rasua onih tvrdke Kathreiner na Du-naju in v Monakovu. GLAVNA ZALOGA FKAG^iKR, Praga, . ,_ _.>im. Halt strut, lthtu „jri inn iritf T»W PoStna razposiljatev vgak dan. Jaz sam pijem vsak dun to sladno kavo, ki sc pije tudi v otro-Skeni vrtu in v bolni»n pri nas. Na podlagt teh skuSenj mo rem ga foplo priporoeati. Womfofm, 2L Jan. 1893. U. Kneinn s. r. katoliSki zupnik. Ifli". ¦ X 3 #¦»¦•# Izdajatelj in odgovoini arednik And. aabrifiek. — Tisek Ant. M. Obizzi-ja v Goriut.