"Proletarec je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ' GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1386. Kolere* mm mr+mnt-rlmmm Matter, »rrrmbrr U. «t «ai.-Mvn. Ml.. w«»4rr Ike Ar« mt I Nntrr.i IM»7, et ttiv i»«.»t office i mt Mnreli :«r«t. t«Tt». CHICAGO, ILL., 4. APRILA (A|Jril 4), 1934. 618 PublUtiv«! nrrklr «t MIŠ« VV. 2Ulk M t. LETO — VOL. XXIX. ZAKONI 0 USELJEVANJU V LUČI DANAŠNJIH RAZMER Za olajšanje naturalizacije. — Vprašanje aiula in beguncev. — Proti krivičnim odslovitvam A M KRIŠKA legija, oziroma njeno reakcionarno vodstvo, ter druge "patriotične" organizacije zahtevajo, la se naseljevanje popolnoma ustavi in zakoni za deportira-nje nezaželjenih tujcev se naj poostre. Zahtevajo celo, da naj se tudi radikalizem priseljencev proglasi za kaznjiv prestopek. Za usta vi jen je vsakega naseljevanja, ki je zdaj vsled krize itak zabranjeno, so tudi unije in ameriški delavci sploh. Mnogi šovinistični Amerikanci so v svoji zgrešeni nebrzdani jezi in radi ne poučenosti za "masne deportaeije", češ, da tu jci odjedajo domačinom kruh. Sploh so tujerodci v marsikakem kraju posebno v tej krizi zelo obsovraženi. Pod pritiskom "Amerikaneev" so jih kompanije veliko odslovile, da ho napravili prostor domačinom. NaseljenUki problem je v* tej deželi še vedno problem, | dili priseljenci, ki so utekli za-ki ga kongres in lokalne oibla-j tiranju, in se nastanili tu, da sti zelo nespretno in v mnogih uživajo svobodo. Naš delež te slučajih krivično "rešujejo"., nesrečne skupine beguncev la-J unija lansko leto je delav- hko sprejmemo v območje seska tajnica Frances Perkins danjih kvot, ne da nam bi bilo imenovala posebno komisijo, treba spreminjati zakone. če se stoječo z okrog petdesetih to storimo, bomo zadostili nji-m ^kih in žensk, kateri je da- bovim potrebam, naša tradici-la nalogo, da naj nepristransko j ja bo ohranjena, in izvršili preišče razmere na Elis Islan- bomo moralno obligacijo, ki du in pa delovanje zakonov, je nam dana." ki se tičejo naseljevanja, na-' Glede deportacije je stali-turalizacije in deportacij. Ta šče komisije, da naj se brez-komisija je svoje poročilo ob- obzirno prosekutira vsakega, javila 25. marca. ki je zlorabil ameriško gosto- STAVKE v NEW YORKU V njemu pravi med drugim, da je razbitje družin vsled sedanjih zakonov ena najbolj ljubnost, in če so kršitve zakonov take, da opravičujejo de-portacijo, naj se kršilca poš- krivičnih in deraoralizirajočih jje nazaj, posebno raketirja in hib v vsem zakoniku, tikajoč ^angsterje. Zakon naj' se pre- se priseljencev. Tu na primer uredi tako, da bo lahko doso- živi oče, toda žene in otrok mu grei tudi kršilce v "višjih kro- zakon ne dopušča dobiti v to gih", ki se zdaj s pomočjo de- deželo. In kdor jih dobi, mora narja in vplivov umikajo kaz- skozi dolgotrajen, drag pro- nim, medtem ko so mnogi rev- ces, predno je družini dovolje- nejši tujerodci deportirani za no, da se združi. To je en pro- manjše pregreške. blem, ki postaja Čezdalje večji od časa, ko so bile 1. 1921 določene prve kvote za use-Ijevanje. Znano je, da so pod predsednikom Hoovrom in prej pod Coolidgem ravnale nase-Ijeniike oblasti s priseljenci, ki so bili osumljeni kršenja raznih zakonov, tikajočih se tu-jerodcev, zelo nečloveško. El-lis Island je postal do prihoda Perkinsove v urad delavskega departmenta prava mučilnica. Tudi beguncem so Zed. države zaprle vrata. Poročilo omenjene komisije pravi v tem oziru: "Druga skupina, ki zasluži, da se jo bi v teh časih posebno upoštevalo, so begunci. Sprejetje tistih, ki so bežali pred verskimi, plemenskimi in političnimi preganjanji, je ena najstarejših in naj plemenitejših ameriških tradicij. Od časa pilgrimcev so to deželo gra- Komisija izjavlja, da pro-porčno ni med tujerodci nič večji odstotek kriminalcev kakor med domačini, graja pa dejstvo, da je odstotek tistih tujerodcev, ki so bili deportirani zaradi kriminalnih dejanj. veliko manjši, kakor pa ¿levilo onih, ki so bili poslani nazaj vsled drugih prestopkov. Komisija hoče s tem reči, da so kriminalni tujerodci "protektirani", medtem ko so reveži brez zaslombe. Nadaljno poročilo komisije je, da naj ta dežela uporabi vsa potrebna sredstva za preprečenje nelegalnega priseljevanja. Tiste, katerim je uspelo; naj se poišče in takoj deportira. Vendar pa v nadaljnih stavkih komisija ni tako stroga. Od I. 1924 se lahko deportira vsakega, ki je prišel v to de-(Konec na 5. strani.) "Volitve" v Italiji so le zabava Mus-solini ju in-slepilo V New Yorku jo v tem in prošlem letu stavkalo vel sto tisoč delavcev rasnih poklicev. Stavko šoferjev, ki operirajo taksije, jo bila ena poslednjih velikih industrialniH konfliktov v tem mestu. Na sliki jo prisor la spopada med stavkarji in skebi. Kompanije trdijo, da policija skokov in taksijev ni dovolj protoktirala, sato jo diatriktni pravnik odredil preiakavo pred veliko pofroto. Pa tudi stavkarji ao se hudovali nanjo, ker jo kilo v bojih mnogo aretiranih — kajpada stavkarjov. Mussolini je dal nedavno Italiji priliko, da je izvolila svoj zadnji "parlament". - Ta bo razpustil -sam;-ga sebe in s tem bo konec "demokracije" v Italiji. ^Parlament" bo po-.em nadomestila zbornica kor-poracij, v kateri bodo zastopniki po poklicih. Kandidate za zadnji parlament je izbral Mussolini. Volilci pa so imeli priliko glasovati zanje, ali pa za nobene. Ampak tr *ba je bilo na volišče, ker Musso zahteva, da državljani vrše svoje "dolžnosti". 1 Bil pa je toliko "demokra-' tii en", da jim je dal priliko glasovati tudi proti — vsem tistim, "ki so za propast Italije"! Poročajo, da je bilo 15,-000 takih glasov. Nekateri so celo agitirali proti Mussolinijevi listi in ur-girali volile:», naj glasujejo proti. Dne 30. marca je bilo v Turinu aretiranih 20 oseb, ki so bili obtožena take agitacije. Čakajo jih dolge zaporne kazni, če ne še celo kaj hujšega. ŠE 0 ZMAGI DELAVSKE STRANKE V LONDONU V RAVNANJE VOULCEM T« meiec te vrše v mnogih krajih primarne volitve. Naši delavci te jih naj udeleže le tedaj, ako ima poleg demokrattke in republikanske TUDI SOCIALISTIČNA STRANKA SVOJE kandidate. V HUnoisu JIH NIMA, sato naj zavedno delavttvo v tej državi dne 10. aprila izostane od volitev. Noben to-cialitt ne trne glasovati za kandidate drugih tftrank. Kdor je tocialitt, bi tega itak ne storil. Apeliramo pa na drug*, ki nito člani stranke, da naj v llltnoUu dne 10. aprila ne volijo, pac pa bodo pozneje imeli priliko podpitati tocia-littično nominacijtko peticijo. V državah, kjer tocialistična ttranka ima kandidate pri primarnih volitvah, na nr. v New Yorku in Penntyl-vaniji, pa je dolžnost vtakega zavednega delavca, da te jih udeleži in na volišču ZAHTEVA tocialittično litto. V witcontintkih mettih, kjer to volitve "nettrank-r.ke", ti napišite imena tocialitfičnih kandidatov. Poučite volilce v tem tmUlu, kajti delavtkih litlov mnogi ne berejo in ne vedo, kako te jim je ravnati. Administracija mesta London v Aniliji bo prihodnja 3 leta v rokah delavske stranke. Prvič v zgodovini tega mesta imajo socialisti v občinskem svetu večino. Izvoljenih je bilo 69 socialistov in 55 konservativcev. Značilno je, da v času, ko je reakcija v Avstriji zatrla socialistično upravo na Dunaju, se je prebivalstvo Londona izreklo zanjo. Marsikdo, ki ne pozna volilnega sistema v Londonu, se je čudil, ker niso socialisti zmagali že prej v tem mestu. Vzrok je, da služkiije, šoferji, služabniki in vsi slični delavci, ki opravljajo hišna dela, nimajo volilne pravice, niti ne sinovi in hčere, dokler žive pri starših. Dalje nimajo pravice glasovanja tisti delavci, ki so na stanovanju in hrani pri drugih. Tako je na tisoče delavcev, ki pri volitvah za poslance glasujejo za delavsko stranko, pri občinskih volitvah brez volilne pravice. Pri zadnjih občinskih volitvah meseca marca so dobili glasov: Delavska stranka 280,81 1 Konservativci 224,335 Liberalci 18,335 Kom unisti 4,741 Independent Labor Party 1,331 Te številke so zanimive, ker dokazujejo, da je v Angliji tradicija dveh strank obdrža-na. Od kar je prišla .delavska stranka v upoUev, je propadla liberalna in v politiki je zdaj boj za vlado le med delavsko stranko in konservativci. Komunisti v Angliji niso političen faktor, kar istotako potrjujejo prej navedene številke. V enem probtarskem o-kraju v !*ondonu na pr. je dobil pri zadnjih občinskih volitvah prejšnji komunistični poslanec S. Saklatvala 577 glasov, rocialistični kandidat pa 8,334. V nekaterih okrajih so bili socialistični kandidati v manjšini^ le za mala števila glasov, odvzeli pa so jim jih komunisti in s tem pripomogli konservativcem k zmagi, če ne bi bilo tega komunistične-gr. razdvajanja, bi štel danes londonski mestni svet 73 socialistov in 51 konservativcev. Socialistična večina bi torej štela 22 namesto 14 glasov. Socialisti so prevzeli upravo Londona dne 14. marca. Njihov največji problem je stanovanjsko vprašanje. Londonski "slumsi" so madež in zločin nad delavstvom. Okrog 100,000 ljudi v Londonu živi v kleteh. Nova administracija je takoj izvolila stanovanjsko komisijo, kateri načeljuje Lewis Silkin. Njena naloga je izdelati praktičen, izvedljiv načrt za pod rt je londonskih "slumsov" in za zgradbo stanovanj, ki bodo vredna Človeka. Novi mestni upravi načeljuje Herbert Morrison, ki je pri prošlih mestnih volitvah sodil kampanjo del. stranke. I)va največja mesta v Veliki Britaniji—London in Glasgow, sta zdaj pod socialistično opravo. V Glasgowu so socialisti zmagali lanskega novem-, bra. 1 V svojem apelu na londonske volilce na dan pred volitvami je Herbert Morrison med drugim dejal: "Predstavite si! Živa, konstruktivna delavska stranka dobi kontrolo nad glavnim mestom občestva britskih dežel! Kakšna inspiracija za naše ljudstvo! S kakšnim veseljem bi delavstvo po svetu sprejelo vest o delavski zmagi v Londonu! Kakžen odgovor bi bila delavska zmaga v Londonu fašističnim brutalnežem v Avstriji, ki so mučili in ubijali celo ženske in otroke v svoji determinaciji, da uničijo u-stavno vlado in preu larno, konstruktivno delo socialističnega mestnega sveta na Dunaju!" Morrison nf vodil te kampanje zamanj. Delavstvo, je sledilo njegovemu klicu. Izdajstvo komunistov v Avstriji Komunistična stranka v Avstriji nI pomenila nikdar niče-tc" v Washingtonu pokazuje vso naduto omejenost ameriških torijev. V svojem izkoriščevalnem, profitarrkem pohlepu so pozabili, da je bila njihova stavba že skoro zrušena, "new d al" katerega napadajo in smešijo, pa jim jo rešuje in popravlja. Preobrat iz kapitalizma v socializem je v tej deželi nujno potreben^ toda to je naloga, ki je uradni Washing.oh ^olovo ne bo Izvršil, neglede na "odkritja" kakega Wirta. .PROLETAREC LUI *a «U Ishaja vsako «rado. ladaja Jugoslovanske Delavfk* Tiskoeaa Druèha. Ch»«M°» »U. Glasilo Jugoslovanska Socialistično Zvaaa. NAROČNINA v Zedinjenih drisvsh z» celo leto $3.00; za pol leta $1.75; sa ¿«trt lets $1.00. Inozemstvo: za celo Isto $3.60; sa pol kta $2.00. Vsi rokopi»i in ogfssi morajo biti v nsAem uradu asj-pozneje do pondeljka popoldne zs prioMttsv v številki tekolega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1906. _. ** Editor...................................Frank Zaiti Business Msnsger... Chsrles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States, On« Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, Ons Yesr $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC • 3639 W. 26th St.. CHICAGO. ILL. * Telephone: Rockwell 1864. Duhovniki in kriza V Zed. državah je približno 150,000 duhovnikov raznih ver. Poleg teh je tisoče cerkovnikov in drugih nameščencev v cerkvenih ustanovah. Katoliška cerkev v Zed. državah ima 65,000 šolskih sester in bratov. Najmanj občutijo krizo katoliški duhovniki, ker je njihova cerkev najboljše organizirana in pa ker nimajo družinskih skrbi, kakor jih imajo protestantovski duhovniki, ki so oženjeni in oblagodarjeni z obilnim božjim blagoslovom. Katoliški duhovniki se bore proti porodni kontroli — toda sami jo prakticirajo. Protestantovski duhovniki niso v toliki opoziciji »proti nji. Mnogi jo v korist ljudstva celo priporočajo. Tudi židovski rabini 60 v tej krizi razmeroma dobro Situirani, prvič, ker so imeli pred krizo izredno visoke plače, in drugič, ker ne dopuščajo, da .bi za duhovsiki poklic študiralo več dijakov kot pa je služb na razpolago. Najslabše se v tej krizi godi protestantskim duhovnikom. Okrog 30,000 je brezposelnih. Tisoče jih izvršuje svoje službe sk., Mary Fradel, Latrobe, Pa., John Majdich, Farmington, 111., Andrew Simenec, Cornwall, Pa. in Louis Makovtz, Carlinvllle, 111. Priporočamo, us naročila odpočijete čimprej. Posobn > o?lasc, kajti Majski Glas izide ta mesec in ga vsi, ki ga naroče, dobe še pred prvim majem. Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetni matice dn« 25. marca na Syganu je bila aelo dobro obiskana. V Bridgevillu je nekaj naših somišljenikov za obnoviVv socialističnega kluba. Upati je, da svoj namen uresničijo. Na Adamičevem predavanju dno 25. marca v S%abane je bila udeležba obilna. Na vprašanja je zaiovoljivo odgovarjal. Mislim, da je bil ta shod našemu gibanju v korist. Zvečer istega dne se je vršil v Pittsburghu kampanjski banket socialistične stranke. Častni gost je bil profosor Jes-se II. Holmes, ki ie kandidat socialistične stranke za gover-rcerja. Pri mizah ie bilo par sto udeležencev in razpoloženje izborno. V kampanjski fond je bilo nabranega $(182. vštevši vsote, ki ro sc jih nekateri obligirflli plačHtj. Sarah Lin^Msch inHfr. Vsfa Even sta se zavezala prispevati vsak $50 in plačevala pa bo.*ta na obroke — $5 vsak me*. 80 FSPZ $1.10. Beaverdale, Pa. Frank Sve'c $1. Newburgh, O. Klt-S it. 28 JSZ $1. Ciarar don H Iis, III. Joiko Oven 80«. No. Chicago, III. Neimenovan 30c. Krayn, Pa. Ivan ftuhadolnik 25c. Caronsburg, Pa. Fr. Sam*a 20c. f-kiupsj v t ¿in i »K a//ii $17.01, Prejšnji izkaz $41.84, skupaj $58.85. Važna konferenca v dvorani SNPJ Chicago, III. — V sredo večer 4. aprila bo v dvorani SNPJ sestanek članstva soc. stranke na zapadni strani. Prinesite s seboj svoje Članske karte. P,razpravljalo se bo o nominaciji socialističnih kandidatov v kongresnih okrajih v tem delu mesta. L. I. D. v radiu Liga 7.3, industrialno demokracijo je aranžirala govoro r>o radiu, ki jih bo oddala National Broadcasting Company. Govorniki in predmeti so bledeči: dne 31. marca, Louis Waldman: "N 2W Deal in socialno zavarovanje"; 21. aprila, Charles Solomon: "The New Deal and Power"; dne 5. maja, Norman Thomas: ' New Deal in mednarodni od-nočaji"; dne 26. maja, Harry W. Laidler: "The New Deal: A Summary*. O oddajnih postajah se informirajte v seznamih radio sporedov v lokalnem tisku. KOMENTARJI Odkrivan;* zarot net v modi. folmašter Wirt v Gary ju. Is liana, »o iw-stal notorič >j\ preko noči, ker je razkril nevarnost p re» v rata, ki preti Zed. d rži vom. Možu, ki ie navaden lakaj jeklarskega .i j-sta, je dalo kapitalistično časopisje nešteto koloa prostora v namenu, ia s "pravočasna 1 HYvaritvüo" ÜMek4vu IW-'ed yruze- o Lucijo prepreči katastrofo*. äalma,'t"r Wirt pravi, d.* ho rovgjucijjiarji že v vladi v vlogah Roo-cveltovih »vo'ovat-cöv. To so mu sami osebno zaupali, kar je zelo čuino. Revolucija se dogodi prav cno^vno. Roosevelt )e po Whrtovem tolmačeuju dobrohoten človok^ toda zelo šibek v obzorju, zato se popolnoma zanaša »a svoje svetovalce, ki so socialisti in komunisti po m»šljonju. Vse postave prirejajo tako, da Zod. države ne bodo mogle iti voč nazaj v stari kapitalizem, ampak čezdalje ?lobok2je v komu-nizera. Nekega dne pa se bo predsedniku Roosevelta zablisnilo, da ga svetovalci varajo — toda takrat bo že prepozno. Rekli mu bodo: "Ti si igral vlogo Keronskija v ameriški revoluciji. Zdaj si končal — odla-zi!" Nato bodo profesorji v "brain trustu" proglasili diktaturo in za glavarja deželi bodo imenovali ameriškega Stalina. Ko se ameriško ljudstvo naslednjega jutra zbudi, bo strme izvedelo, da so stare ameriške tradicije pogažene, ustava zavržena, predsednik odstavljen in na krmilu Zed. držav pa bo bradat boljievik. In groza — z vseh javnih poslopij bodo na ukaz diktatorja vihrale rdeče zastave. K sreči pa se to ne bo zgodilo, kajti rešil nas je Solmašter *v'irt. Kongres je odredil preiskavo in Wirt bo poslancem pojasnil, kdo mu je izdal skrivnost. Zaslišan bo prej-kone tudi ves štab v "brain trustu" — kaj pa se zgodi potem, ne ve nihče.- Možno je, da dobi šolmašter Wirt kolajno in pa ček od jeklarskega-trusta za uspehe svoje domišljije. Predsednik Roosevelt menda ne verjame temu odkritju, zato je odšel na obrožje Floride loviti ribe. "Premoč" socialistov. Urednik Ameriške Doiucvine citira ru-munskega poslanika Davilla v Washington u. ki je baje dejal, da so imeli socialisti v Evropi skoro povsbd premoč. "Ljudstvo jim ie dalo priliko, da pokažejo kaj znajo," kon-statira urednik in nato izjavlja: "In kot se piše v bibliji, so jih ljudje pretehtali, »poznali za prelahke in jih zavrgli." Zgodovinsko je njegov» trditev neresnična. Ljudstvo jih ni zavrtllo. Potisnila pa iih je k tlom brutalna sila, zato, ker se je ljudstvo bolj in bolj nagibalo k socializmu, kapitalizem pa se boji za svoje privilegije. Mar je socialiste v Avstriji ali v Nemčiji, ali v Italiji, zavrglo ljudstvo? Ni ga resnicoljubnega žurnalista, ki bi trdil, da ima sedanji krvavi režim v Avstriji za sabo večino ljudstva. Ima pa za sabo oboroženo silo države, Mussolinija, papeža, katoliško cerkev in habsburško aristokracijo. 4 A. D." očita grehe nemških socialistov. Zanj: se pokore in iz tega procesa bo vzni-kla prenovljena nemška socialna demokracija. Toda grehi nemških socialistov so malenkost v primeri z grehi fašizma in komaj senca v primeri s kolosalnimi grehi ameriškega kapitalizma, katerega obožuje A. D. Bilo jih je že mnogo, ki so v različnih časih konstatirali smrt socializma. Pozabili so pač, da je socializem nujnost razvoja. Oborožena premoč je v stanju pomoriti tisoče socialistov, in druge tisoče pa natrnati v koncentracijske kempe. V stanju je Z a tre t i vse socialistične organizacije — ampak zakoni razvoja, ki vodijo v socializem, ostanejo. Zato je socialistično gil anjc nesmrtno in ga je nemogoče uničiti ali ubiti. Medtem, ko "A. D." zatrjuje, da je ljudstvo v Evropi socializem zavrglo, je r.awtal v tej deželi prošli teden v časopisju pravi dirndaj, ker se jc "izvedelo", da je med Rooseveltovimi svetovalci 16 oseb, ki so "socialističnega mišljenja" in uvajajo v to deželo socializem pri zadnjih vratih. Zgodovina Rmdničkega doma Radnički dom v Detroitu so zgradili socialisti, združeni v JSZ. Po vojni je prišel s pomočjo zotijevcev v posest komunistično skupine, ki ga je po par letib spravila v ban-krotno stanje. Delavci so ga rešili propasti, uprava, ki so jo tvorili komunisti, pa jc bila pred preiskovalnim tribunalom stranko proglašena nekompetentnim. Zdaj ždi nad Radničkim domom lokalni odbor kom. stranke, ki celo odMa, ko«a naj se najame za strežnike v domovi restavraciji, in kakšne polti naj bodo. Rimac in Latin, ki s takim načinom kontrole nista soglašala, ,rrta bila izključena iz kom. stranke. Blazni učitelji. Zdravstveni preiskovalec dr. Emil AIt-man, ki je v službi newyorikoga šolskega odbora, pravi, da je izmed 30,000 newyorskih učiteljev 1,500 takih, kj so popolnoma blazni, kljub temu jih šolska uprava drži v službi. Učitelji sc zgražajo in trdijo, da to ni res. Ampak ako se ozremo okrog sebo, vidimo, da svet uganja nič koliko neumnosti. Učitelji pri tem vsekakor niso brez krivdo, čotudi niso blazni v zdravniškem pomenu besede. ■ mMMIMMMMMMMMIMMMMIM^ • *" _ E. IHM Poslovenil ETBIN KRISTAN • ' t KIIMti MM . ♦ (Nadaljevanje.) Imel je načrt, ki so ga šepetali od ušesa do ušesa — načrt, po katerem mora kljub navideznim popustom zmagati in ki je v svojih učinkih uničevalen. Katoličanom ne bo ve<č prepovedoval kandidatur, spravil bo najprej sto, potem dvesto, potem tristo pristašev v zbornico, potem poruši savojsko monarhijo in ustanovi nekakšno velikansko federacijo pokrajin, tej pa bo vzvišeni predsednik zopet Rim posedujoči Sveti oče. Ko je Prada dovršil, se je zopet začel smejati in kazati svoje bele zobe, ki niso bili nikakor ustvarjeni zato, da bi izpustili plen, ki ga drže. "Torej vidite, braniti se moramo, ker nas hočejo pometati vun. Na srsčo so pri takih rečeh še male zapreke. Ali take sanje vendar silno učinkujejo na gotove prenapete možgane, kakor na primer na Santobonove. Vidite, to je človek, katerega bi Sanguinetti lahko povedel jako daleč z eno samo besedo, če bi le hotel. . . Oj, ta ima dobre noge! Le poglejte tja gor! Že je dospel do male kardinalove palače, že vstopa — ona bela vila, vidite, z izklesanimi balkoni." Zares je bilo videti malo palačo, eno prvih hiš v Frascatiju; bilo je moderno poslopje v renesančnem slogu, čigar okna so gledala na neskončnost rimske Kampanje. Bilo je enajst. Ko se je Pierre poslovil od grofa, da bi sam šel gor in opravil svoj poset, je ta še trenotek podržal njegovo roko. "Veste, če^ bi bili prav ljubeznivi, bi Še zajtrkovali z menoj... Ali Vam je všeč? Poiščite me, čim ste prosti, tam v oni restavraciji z rožnatim pročeljem. V eni uri uredim svoje opravke, pa bom prav srečen, če ne bom moral sam jesti." •7T>' • Začetkom se je Pierre branil, toda imel ni nobenega primernega izgovora, in naposled se je moral vdati, premagan od Pradove resnične očarljivosti. Ko sta se ločila, je imel le eno cesto, da je prišel do kardinalovih vrat. Ta je bil zelo pristopen, deloma ker je čutil potrebo zgovorljivosti, deloma ker je prera-čunjeno hotel igrati poljudnega moža. Zlasti v Frascatiju so se odpirala njegova vrata celo pred najpreprostejšim talarjem na ste-žaj. Mladega duhovnika so takoj spustili-i do njega; ni se malo čudil ob tem sprejemu, ker se je spominjal na slabo voljo sluge v Rimu, ki mu je odsvetoval od te poti, češ, da je Njega eminenca bolehen in ne mara, da bi ga motili ljudje. V resnici ni bilo niti govora o kakšni bolezni, zakaj vse v tej udobni, od solnčne svetlobe preplavljeni vili se je smehljalo in bleščalo, čakalnica, v kateri so ga pustili samega, je bila opremljena s strašnim rdečim baržunastim pohištvom, ali razsvetljevala jo je najkrasnejša luč sveta in gledala je na to izredno, golo, ravno Kampanjo, ki jo dela večna Fata Morgana preteklosti krasno brez primere. Zato je tudi stopil, ko je čakal, da ga pokličejo, k široko odprtem oknu balkona in zatopil svoj pogled v neskončno morje travnikov tja do belo se lesketajočega Rima v daljavi, nad katerim se jt vzpenjala kupola svetega Petra — mala, bleščeča pega, komaj tako velika kakor noht mezinca. Komaj je bil stopil k oknu, ko ga je presenetil razgovor, čigar posamezne besede so povsem razločno segale do njega. Sklonil se je in naposled je razumel, da se je Njega • eminenca sam na drugem balkonu pogovarjal z nekim duhovnikom, od katerega je videl le talar. Sicer pa je vendar le takoj spoznal Santobona. Prvi hip se je hotel takoj umakniti, ali potem so ga zadržale besede, ki jih je slišal. "Takoj bomo vedeli", je dejal eminenca s svojim tolstim glasom. "Poslal sem Evfemija v Rim. Le njemu zaupam. Saj že prihaja vlak, s katerim se vrača." Zares se je v ogromni ravni prikazal vlak. Bil je še majhen kakor otroška igračka. Santobono je strastno izrekel nekoliko besed, ki jih j/e Pierre slabo slišal; ali takoj nato je kardinal razumljivo nadaljeval: "Da, da, dragi moj, katastrofa bi bila velika nesreča. Oh, Bog nam še dolgo ohrani Njega svetost!" Obmolknil je, in ker ni bil hinavec, je dopolnil svoje misli. "Vsaj ta trenotek nam ga ohrani, zakaj zdaj so hudi časi. V velikem strahu živim; pristaši Antikrista so zadnji čas pridobili mnogo tal." Santobono je nehote vzkliknil. "O, eminenca, Vi boste delovali, zmagali boste!" "Jaz, dragi moj? Kaj pa naj storim? Na razpolaganje sem svojim prijateljem, onim, ki hočejo verovati vame le zaradi zmage Svete stolice. Oni morajo delovati; vsak mora delati po svojih močeh, da se zlemu zapre pot in da dosežejo dobri uspeh... Oh, Če vlada Antikrist —" Ta ponavljajoča se beseda "Antikrist" je Pieirra zelo vznemirjala. Naenkrat se je spomnil na to, kar mu je bil dejal grof: Antikrist — to je bil kardinal Boccanera. "Pomislite, dragi moj: Antikrist v Vatikanu! S svojim nespravljivim ponosom, s svojo železno voljo, s svojim mračnim hrepenenjem po ničemer razruši vero do dobrega; zakaj nič več se ne more dvomiti: On je s prerokovanji napovedana žival smrti, ki preti, da pogoltne sama s sabo vse v svojem divjem diru k temi prepada. Poznam ga, sanja se mu le o vztrajnosti in o polomu, objel bo stebre tempelna in jih omajal, pa pokopal pod njimi sebe in vse katoličanstvo. Niti pol leta ne mine, pa bo izgnan iz Rima, sprt z vsemi narodi, proklet od Italije in po svetu bo vlačil blodeč« pošast zadnjega papeža." > , * Votlo godrnjanje, zadušena kletev Santobona je sledila temu strašnemu prcročan-stvu. Ali vlak je dospel na kolodvor in med prvimi potniki, ki so izstopili, je Pierre spoznal malega abbeja, ki je korakal tako hitro, da se mu je talar opletal okrog nog. Bil je abbe Eufemio, kardinalov tajnik. Ko je opazil svojega gospodarja na balkonu, je pozabil na vse obzire do ljudi in stekel po nagnjeni cesti. "A, tukaj je Eufemio!" je zaklical eminenca trepetajoč od strahu. "Zdaj končno, končno zvemo!" Dalje prihodnjič.) Socialist, ki je res socialist, mora imeti pre* pričanje. Le kdor ga resnično ima, je sposoben ostati socialist tudi v preizkušnjah. AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca -31 V« .. 28 ...IS .13 12 ____12 6 .... 6 6 .... 6 5 _ 5 .... 4 . 4 3 .... 3 PAST ZA DELAVSKE DRUŽINE V»e naročnine, ki jih jtoiljejo zastopniki in drugi mffi• tatorji Proletarca, *o štete na bazi jtolletnih nafofnin, Samrei agitator, ki ftoAlje eno celoletno, je zaheleien v tem seznam h z dvema jtolletnima. III. IZKAZ. Anton Zornik, Herminie, Pa. ...-------- Anton Jankovich, Cleveland, O. James Dekleva, Gowanda, N. Y. .... Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. ........ Frank Petavs, Little Falls, N. Y-------- Joško Oven, na agitaciji v Ohio...... Frank Zaitz, Chicago, 111...... ......... Andrew Vidrich, Johnstown, Pa------ Chas. Poforelec, Chicago, 111........... Albert Naprudnik, Detroit, Mich. Frances Zakovsek, No. Chicago, III. Frank Bizjak, Chicago, 111.............. Peter Banich, La Salle, III............ Frank Slcufca, Indianapolis. Ind...... Frank Nagode, Sheboygan, Wis....... Frank Boltezar, Pueblo, Colo........... Joseph Lever, Newkurgh, O. ............. 2l/z Frank Augustin, Imperial, Pa. ........... 2 John Kosin, Girard, O.......................... 2 Leo Junko, Detroit, Mich...................... 2 John Tancek, Girard, O. ....... 2 Frank Martinjak. La Salle, III. ......... 2 Lawrence Selak, Star City, W. Va......... 2 Henrik Pečarič, Nanticoke, Pa.------------ 1 Jacob Bergant, Lisbon, O--------------------- 1 Rudolf Fradel, Yukon, Pa.................... 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 177 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (5 tednov) 196. "Slums!" v ameriških mestih so eden največjih madežev ma to "naj-bogatejšo deželo na svotu". Ko jo Dunaj pod socialistično upravo reeil stanovanjski problem aa delavce tako temeljito in vsoroo kakor nobena druga občina na svetu, so ao tudi v Zed. driavah pojavila gibanja aa odpravo slumsev, v katerih probiva v nesnagi, polna podgan in mrčesa, milijone ljudi. Poleg toga so taka stanovanja tudi past za stanovalce v slučajih požara. V New Yorku je sgorelo v stanovanjskih mitnicah po prvem januarju t. I. že 26 ljudi. Na sliki jo ena takih biž, v kateri se jo dogodil požar. Nekaj stanovalcev jo v nji sgorelo, ker jim je bil aaprt vsak iakod aa režitev, druge pa so gasilci sicer oteli, toda vsi imajo težke opekline. Župan La Guardia obljublja, da bo lastnikom prepovedal oddajati stanovanja v takih kišak, ki so past sa človeška življenja. Da-li mu bo uspelo, je drugo vprašanje, kajti nad New Yorkom vladajo izkoriščevalci, ne pa človekoljubi. Obnovitev socialistične stranke v Jugoslaviji PRIJATELJSKI PLES Prava domača zabava med rojaki na north side. Priredi jo društvo - SLOVENSKI DOM ŠT. 16 SNPJ V SOBOTO 7. APRILA Aldine Hali, 911 Center Street (lll€Anwn-dale 1038. Imate pritožbo? V slučaju, da je vaš naslov v imeniku Proletarca napačen, ali če se je primerila kak druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici, ki vas stane samo lc. Napredna društva, pristopite v Prosvetno matico) Večtisočglava množica svečano izjavlja pristop Socialnode-mokratične stranke Jugoslavije k Socialistični delavski in-ternacionali V zanosnem , govoru je s. Topalovič predlagal pristop Socialnodemokratične stranke Jugoslavije k Socialistični delavski internacionali. "RJečo zastavo, simbol mednarodnega bratstva delavskega razreda in socializma hočemo danes in vedno dvigati visoko nad našimi glavami. Ta naš simbol nam morejo s silo iztrgati, ali nikdar-in nikoli ga ne bomo prostovoljno izročili in se mu odrekli, nikoli in nikdar ne bo klonila naša rdeča zastava pred nikomur. Skrbeli bomo, da jo bomo tako neo-madeževano, kot jo bomo prejeli iz rok internacionale. o-hranili za vedno." Balkanski socialisti so in bodo vedno postavili svojega moža. (Medklic: Dimitrov.) Topalovič: Da, Dimitrov. Baš se na pravem mestu spominja ime tega moža. Kongres je viharno pritrjeval s. Topaloviču, vzklikajoč Dimitroviču in klicoč: Doli nemški fašizem, nato pa je med gromovitim ploskanjem odobril pristop k Socialistični delavski internacionali Od Prage do Angore Kot smoter zunanje-politi-čnih stremljenj Socialnodemokratične stranke Jugoslavije je označil s. Topalovič ustanovitev zveze svobodnih balkanskih narodov in njeno razširjenje na celoten teritorij malih državic, od Prage do Angore. V tem bloku malih držav leži bodočnost malih narodov, ki so danes še igrača v rokah velikih držav. Govornik se je osvrnil pri tem na Turčijo, rekoč, da je nepojmljivo za turško meščansko republiko, ki se toliko ponaša s svojim napredkom v teku ene-?a decenija izza utemeljitve moderne države, v kateri pa ni niti toliko svobode, da bi se moglo formirati najskromnej-še svobodno delavsko gibanje. Nato predlaga govornik to-le resolucijo: "Socialnodemokratične stranke balkanskih držav so se že vedno borile za ustanovitev velike z-vati le v unijah, v kulturnih in športnih društvih, organizirano politično delovanje pa o-stane vladni monopol, kot povsod, kjer vladajo diktatorji. Slavnoat 30-letnice S. N. P, J. bo otvorjena z radio aporedom Chicago, HI. — Prihodnjo nedeljo 8. aprila bo pod okriljem federacije SNPJ čikaške-ga okrožja slavnost 30-letnice te jed note. Spored se prične dopoldne po radiu, v katerem nastopi baritonist ftubelj, sek-stet "Save", pevski zbor "Sava" in pa govornika, ki bosta na kratko označila pomen te slavnosti. Postaja v Chicagu, s katere bo spored oddajan, je WMAQ, 670 kilociklov. Prične se ob 9:30 dopoldne, centralni standard čas, in bo razširjen skozi vse postaje Red Network National Broadcasting kompani-je za pad no o d Chic&za in iz nekaterih na vzhodu. Popoldne ob 3. se prične spored v dvorani SNPJ. Vpri-zorjena bo Molekova simbolična slika "Živela zdrava kri". Dalje enodejanka "Mlada jednota", ki jo je spisala Katka Zupančičeva, igrali pa jo bodo učenci Pionirjeve slovenske šole. Pod režijo Mary Ju go ve pa bo vprizorjena o-drska skica "Hats of Other Days". Število slovenskih pesmi zapoje koncertni barilonist Anton Subelj. Govornik v imenu jednote bo Filip Godina in v antfle&ini v imenu federacije John Rak. Po programu bo plesna zabava v obeh dvoranah. Vstopnice v pred prodaj i so po 40c. Poročevalec. Socialistična atranka v Jugoslaviji ni dovoljena Ljubljansko "Jutro" poroča, da vlada v Beogradu predloženega štatuta za obnovitev socialnodemokratične stranke v Jugoslaviji ni odobrila, češ, da je v nasprotju z zakonom o političnih strankah v Jugoslav ii. Od kar se je vršil zbor za obnovitev socialistične stranke, se je v Evropi precej spremenita. Socialistična stranka v Avstriji je bila strta in Avstrija je postala kocka v Mus-solinijevi politiki. Na Francoskem je prejšnja vlada, ki je Jugoslavijo urgirala, da naj v svojem notranjem ustroju sprejme bolj demokratične metode, padla, sedanji pa je vseeno, če obstoji kje kaka socialistična stranka ali ne. Vsled zveze Italije z Avstrijo in Ogrsko, ki je naperjena predvsem proti Nemčiji in Jugoslaviji, postajajo diplomatiČni odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo zelo prijateljski. Vsi ti dogodki so več ali manj vzrok, da je vlada v Beogradu odklonila dovoliti obnovitev socialistične stranke. Za- 29 držav ima pokojninske zakone Ohio in Iowa sta poslednji državi, ki sta uveljavili starostno pokojnino. V nobeni teh dveh držav ne sme znašati pokojnina več kot $25 na mesec. Tudi v drugih državah ki že imajo pokojninske zakone, so v njih velike pomanjkljivosti, toda začetek je storjen. V Ohiu določa penzijski zakon, da mora biti tisti, ki vpraša za pokojnino, star najmanj 65 let, biti mora državljan in živeti najmanj pet let v Ohiu. Do pokojnine ja upravičen le. ako dokaže, da nima nikogar, ki bi moral skrbeti zanj, in da njegovi dohodki ne presegajo vsote $300 na leto. Kupujem staro zlato bodisi ure, uhane, prstane itd., po izredno visoki ceni. Zglasite se pri meni% LEBER — ZLATAR 3817 W. 26th St.. CHicago, III. 6504 W. Cermak Rd., Berwyn. jiiii!iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii;iiiii!iiiiiiiniiiffiiiiiuiiuui] Milwaukee Leader NSjveČji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. ...... i..... .......... FEMCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila | Cene smerne. Postreiba točna. I s s .w.\\\v\\\\\\\\\\\\\w.v. ■■■■■■■■■■ v-\v.\v- KLUBOM IN DRUŠTVOM ¡» '■TV^Tl želite sv€»jim priredbam eimvee m Imljll moralnega in gmtriiaega uspeha J OGLAŠAJTE JIH V PKOLETAH« II! -VWWWUmV.V.WAVAV.V.'.V.WW.VV.i JOŠKO OVEN: LA GUARDIA V DVEH VLOGAH Iz zgodovine rojstva in smrti Pariške komune (Konec.) Meseca junija «o se že pri-! čeli procesi proti komunar-dom. Trajali so štiri leta. V mnogih slučajih še dalj. Več ko 30,000 ljudi je bilo obsojenih v ječo, na otoke ali depor-tacijo. Veliko je bilo obsojenih, v smrt. Eksekucije so se vršile do leta 1875. čez 8,000 jih je bilo poslanih v Novo Kaledonijo. Kot pravi Lissa-garay: "Srečen je bil tisti, kateri je padel smrtno zadet na barikadi." Delavsko gibanje je bilo po padcu komune sko-ro popolnoma zatrto. Klerikalci in reakčionarji z Mac-Mahonom na čelu, kateri je postal za svoje zasluge predsednik republike, so bili absolutni gospodarji Francije. Da nI Francoska postala zopet kraljestvo ni bilo krivo to, da niso ti ljudje tega hoteli — ampak zato, ker se niso mogli zediniti, katera dinastija naj vlada/ Proti koncu leta 1879 so pa napredni elementi postali zopet tako močni, da so prisilili vlado, da je leta 1880 pomilostila vse komunarde. Izmed procesov, kateri so se vršili proti komunardom v Versaillesu, je najbolj zanimiv eden prvih, v katerem so bili obsojeni na smrt Ferre, Rossel in Bourgeois. Bil je to proces proti voditeljem komune. Rilo je tu precej ljudi, ki so načeljevali komuni, ali pred sodiščem so se izkazali vse — samo ne junaki. Ferre jih je gledal in poslušal. Da ga je njih obnašanje bolelo, je razvidno iz njegovega zagovora. Ponosno je stal pred sodniki, priznal, da je. dal povelje za eksekucijo talcev in poudaril, da je revolucionar in socialist (Blanquist). S svojim nastopom jim je pokazal, da se ne boji smrti in da noče usmiljenja. Triinšestdeset let pozneje je na Dunaju povedal socialistični revolucionar Ge-* orge Weissel svojim rabljem skoro iste besede... Ferre je bil ustreljen zaeno z Bour-geoisom in Rotsselom 28. novembra 1871. (Bil je to tisti Rossel, ki je načeloval vojnemu oddelku komune ter pozneje pobegnil. Versaljci so ga ujeli na begu.) Da se nad Ferre jem še bolj maščujejo, so yersaljci zaprli njegovega očeta, mater in brata. Nobeden njih se ni udeležil komune. Mati je v ječi zblaznela in kmalu nato umrla. Oče je bil bolan in bratu se je vsled trpinčenja omračil um. Ostala je samo sestra, katera je delala noč in dan — za brata. Ferre ji je pisal zadnje pismo pat* , minut pred eksekucijo. Znorelega brata so rablji zaprli skupaj s Ferrejem, in tako je moral cel mesec živeti in trpeti z blaznim bratom. Njegovo zadnje pismo se glasi: Torek 28. novembra 1871. t):Sfi tj u ti a j. Moja drag* »ertrs: V par trenutkih bom mrtev. Moj zadnji moment ipomina bo » tehoj* ,Pit>«im te, vzemi moje truplo in ga pokoplji tik moje matere. Ce morci, objavi to v listu, da bodo prijatelji vedeli. Ampak ne cerkvenega pogreba. Jaz hočem biti pokopan materijalie-t kot »em živel. Poloil venec spominčic na materin grob. FkuftaJ ozdraviti brata ter potolažiti očeta in povej jim, da jih ljuibian. Sedaj te pa tisočkrat ob jamom in zahvalim za vse dobrote, ki si mi jih dala. Premagaj svojo žalost — kar si mi obljubila. Kajti jas sem srečen. Končano bo moje trpljenje in n<*ftene«a vsroka ni žalovati za menoj. Ves tvoj brat, Theofile Ferre. Dolgo bi še lahko govoril. Na pr. o junaški Louise Mi-chel, ki se je borila v komuni od začetka do konca, o Da Co-sta itd. Ali dovolj. Omenim še samo Blanquia. Pozneje enkrat bom skušal podati življenjepis tega človeka, ki je igral, Čeprav zaprt, v Pariški komuni tako važno vlogo. Thiers ga je držal v ječi do leta 1879. Potem ga je moral na ljudsko zahtevo izpustiti. Umrl je na novoletni dan 1881. Vsako leto korakajo v Parizu 26. marca delavci in revolucionarji na pokopališče Pere Lachaise, pred "Mur des Federe", kjer leže tisoči ko-munardov. In ne samo ta dan, ampak celo leto je ta zid pokrit z venci rdečih rož —. Tisoči, pobiti in masakrirani v krči so močnejši sedaj kot pa so bili v življenju. Njih napake, dobre in slabe strani, so bile za vzgled in šola ruskim revolucionarjem, in bodo za vzgled in šolo tisočem, ki še pridejo. Njih ideal o svobodi in bratstvu — o zedinjeni delavski republiki Evrope, kjer ne bo ne izkoriščanja in ne vojne in končno vsega sveta osvobojenega v socializmu — še živi — in bo živel, dokler se ne uresniči--. In tako se dviga komuna, ogromna in strašna. Thiers, Galiffet, Doll-fuss — bodo kmalu pozabljeni. Ali Pariška komuna in Dunaj ostaneta zapisana na ža-rečem stebru revolucije, kateri bo segal do neba... Na vzhodu Rusija, naslednica komune — na zapadu Nemčija ih Francija. Na jugu Italija in potem Anglija, Japonska, A-merika itd. Ogromna kriza, rušeči kapitalizem, ki v raznih formah fašizma bije svoj zadnji boj. V blaznosti se pripravljajo na novo vojno, kuje Se orožje in izdelujejo se smrtni plini... Norci so ponoreli in s tem pospešujejo uresničenje preroških besed Karla Marxa, da bo kapitalizem uničil samega sebe. Na nas razredno zavedne delavce je padla naloga in dedščina komune—ter ustvarjenje nove družbe. V dobi, ki pride, bomo delali za njeno kati od hičo do hiAe, kajti v liko tednih bi zastopnik im dovolj prilike sniti se z roja-ki na sejah, izletih in prireditvah v dvoranah. Dokler bil sedanji newyorski župan Fiorelo La Guardia le etan kongresa, je kritiziraj vse, )tar se mu je zdelo napačne^, i z korliče valnega In reakcionarnega. Zadnjo jesen je bil s oomočjo republikanske stianfce izvoljen za župana največjega anaerikega mesta. N« bi «a podpirala, če ne bi smatrala, da j t ne bo nevaren. i tv; > t* ■ Ko j» V New Yorku pred par tedni z as ta v-kalo okrog 8,000 voznikov taksijer, so kom-panije takoj preiskuaile radikalnega repu- blikanskega župana: ali bo protektiral ske-be s svojo nclictjsko silo, ali jih ne bo. Nekaj časa je dopustit, da so smeli stavkarji skebe napadati ne da bi se policija dosti umeša-vala, toda ko so župana obdolžili, da zanemarja svoje "dolžnosti", je izprevidel, da je prišel v Škripce, kajti zameril se je stavkar-»>m in kompanijam. Na sliki je prizor iz spopada, ko staVkarji primorajo par stavko-kalkih voznikov pustiti svojo "službo". Z ob-dolžitvijo zanemarjanja dolžnosti pa se peča v interesu kompanij velika porota. Nič odziva na priporočilo glede koledarja Cicero, 111. — Na m°Íe Pr>~ 1 poročilo v 1377. itev. Prol* tarca, da bi zač?li pobirati ná- ¿'e ,vzamete t,a načrt resno ročila za AmeriAkl družina* in ga j2Vedete, bo cirkulacija koledar (letnik 1935) že ju- Ameriškega družinskega ko-- lija meseca, še ni tylo odziva. |e(jarja za leto 1935 po mo-Za vsako novost je treba PrH/em' niI3Ijcfijti več ko pofro- cej pisanja, predno se vzbudi jerja< zanimanje zanjo in tako jt Ako pom¡Hijmüf da samo v /udi v tem slučaju. Morda cievelandu ¿jv¡ nad 30,000 jim zdi prezgodaj za to raz- gjovencev, bi samo v tem mc- pravo, kajti kakor je pisal nc- ^ prodali z dobro organiza- davno s. Jankovich iz Clevc- ye¿ ko!edarjaf kakor pa landa — on še vedno naroča k zdaj razp3*amo po vsi A- in razprodaja letošnji koledar merik¡ Tud¡ v Chicagu in oko- "Kakšen uspeh!" si bo morda |Jd nag je ogem Zakaj kdo mislil. "Se vedno mu gre ^ ne b¡ bUo mogo*e razpe. prodaja od rok." Moje mne- ¿aU y tem meatu Vftaj okrojr nje pa je, da «če bi bila proda- 60Q ko|edarjev? Enako bi cir- ja pravilno organizirana, bi kulacijo lahko podvojili ali morali biti vsi izvodi Amenš. ^ ^ drugod< druž. koledarja razpečani se pred koncem decembra 1933, Priporočam, da o tem raz- namesto da se prodaja vrši še mišljalio v klubih in posamez-skozi ves m?sec (januar in v fe- niki, ki so prodajali koledar in uresničenje. Komunardi, ki so padali ob rdeči zastavi, ruski revolucionarji in dunajski so-drugi, ki so padli v našem boju za nas — in za bodoče človeštvo, so samo obmejni kamni na poti boja, ki pride, Ali kot so oni umirali z upom na zmago, istotako upamo mi in verujemo mi — v Blamaža kraljevašev v Chicagu Slovenski "demokrati" osmeieni. — Otročja "politika". — Resolucija proti Kolombatovicu imajo skušnje. Frank Podlipec. Dollfuss ukanjen bruarju. Vsled tega je potrebno, da se v bodoče agitacijo in prodajo drugače organizira. S stvarjo je treba začeti takoj, če hočemo v resnici boljše uspehe in manj dela z Fašistični roparji v Avstriji razpečavanjem. ~ go prošlega februarja zaple- Tovarne oblek ne začno za n|ij Vso veliko imovino sociali-zimsko sezono nabirati naro- stičnih organizacij." Veliko, čil med trgovci šele. v jeseni, moderno tiskarno dunajske temveč mes2ce poprej. Enako Arbeiter-Zeitunge so progla-delaljo drugi obrati. In če ho- 8jn za svojo last, dalje socia-čemo mi poskrbeti Ameriške- Jiatični dom na Dunaju, okrog mu družinskemu koledarju «to turistovskih domov, ki so zmago! e * e V Chicagu se že dolgo bori-končno ta za "politično" prvenstvo konzul Kolombatovič, ki se bi sploh ne smel vtikati v notranje politična zadeve dežele. V prejšnjih Popravki* ■ člankih sta bili pri čitanju ko-j in pa I. Palandečič. Gre se rektur prezrti dve pomoti v pred vsem zato, kdo naj raz-datumihJCIouseret je bil are-¡polaga z denarjem, ki ga datiran 30. aprila in Delescluze jejo v volilnih kampanjah de-je padel 25. maja. . mokratski in republikanski po- --lifišni. V tej tekmi je konzul Slabe skušnje Z "enot- ustanovil jugoslovansko" cen- no fronto" V Franciji tralnt>'' organizacijo, napolnil ... je pod raznimi pretvezami Socialisti v Franciji so po- parkrat dvorano z Jugoslova- skusili delati skupno s komu- ni povabil m,kai demokrat- večjo cirkulacijo, se moramo za razprodajo organizirati po tem trgovskem pravilu. Ameriški družinski koledar je po mojem mnenju v področju Jugoslovanske delavske tiskovne družbe edina ustanova, ki bi lahko prinašala precej prebitka v korist drugih agitacijskih publikacij. Naš sedanji način razpeča- nisti, toda vsled neiskrenosti slednjih so s kooperacijo prenehali. Dokler bodo komunisti samo manevrirali ter vztrajali pri taktiki neupravičenega napadanja in hujskanja v delavskih vrstah, toliko časa je e-notnost nemogoča, je smisel izjave socialistov, katero je odobril strankin odbor soglasno. JUBILEJNA SLAVNOST 30-letnice S. N. P. J. V NEDELJO 8. APRILA 1934 t < = , f Aj__—- v jednotini dvorani, 2657 S. Lawndale Ave. t K « ■ « « ' 't rilH M.O. IIX. r PRIREDI JO FEDERACIJA SNPJ ČIKASKEGA OKROŽJA. Pričetek sporeda ob 3. pop. Epocjeja^ke. Nastop Šublja. Govornika: FILIP GODINA v imenu SNPJ in JOHN RAK v imenu federacije. . V . f I, » * I I« Po končanem sporedu ples v obeh dvoranah. V gornji igra J. Kochevarjev, v spodnji Benchanov orkester. Vstopnice v predprodaji 40c. Socialisti ne smejo podpirati kandidature Upton Sinclaira Odbor socialistične stranke je izdal odlok, da nc sme noben socialist podpirati gover-nerske kandidature Uptona Šinclairja na demokratskem tiketu. Kdor izmed socialistov misli, da Sinclair zasluži njegovo podporo, je povabljen, da naj izstopi iz stranke. skih politikov, in jim dejal: Vidite, ves jugoslovanski narod je z nami in za nami! En tak shod so konzulovci sklicali tudi v nedeljo 25. marca v dvorano Pilzenskega Sokola na So. Ashland Ave. Pozivali so nanj I. Palandečiča, da naj se pride "zagovarjat", in ob enem so povabili par dc- nik" piše, da je pet konzulovih gangsterjev planilo na Fišer-ja izozad, toda Fiier se je pred odrom naglo pobral in nadaljeval svoj govor — v dvorani pa vika i buka—prav kakor bo na sodnji dan. Ker Fišerjevega govora ni bilo mo-j'van)ja koledarja je neorganrzi- goče čuti, razen najbližnjim, ran, razen morda tu In tam, ga je priobčil v ' Radniku" v kjer se prodaja vrši v področ- veliko zabavo svojih čitate- ju kluba. Upravništvo se obra- ljev. "Demokrati" s svojimi ča na prostovoljce Kdor se ^¡'^ V7ad7se je'branUa pri- vodji pa so kajpada poparje- priglasi z naročili m se dela ni, kajti takega konca niso loti, poskrbi, da koledar pri- pričakovali. de med ljudi. V naselbinah, v Komunisti so s pomočjo hr- katerih se nihče ne priglasi, vatskih separatistov in drugih Pa naroči koledar le ta ali oni protivnikov konzulove-Zavert- posameznik, medtem ko med nikovc-Pavličeve kraljevaške maso ne pride, in tako je trg v nji za nas Izgubljen. bili last socialistične organizacije Prijatelji prirode in vse druge delavske ustanove. Teden po svojem "uspešnem" navalu na socialistično svojino je Dollfuss spoznal, da socialisti na zaplembo niso bili tako nepripravljeni kakor so fašisti domnevali. Na Du-naj je namreč prišel belgijski socialistični poslanec De Brou-ckere in dokazal z vsemi potrebnimi legalnimi dokumenti, da so dunajski socialisti "pro-, dali" svoj dom Emile Vandor- mokratskih politikov, običajno. kakor politike sprejeli na konzulovem shodu resolucijo — proti konzulu. OJ ameriške vlade v resoluciji zahtevajo, da mu naj izda potni list, ker se tu u mešava v stvari, katere bi ga v njegovi službi ne smele brigati. Istotako so na kraljeva-škem shodu sprejeli resoluci- Palandcčič jim je odgovoril« i > Pro*i — režimu in jo poslali Wagnerjev Labor Bill obsojen v smrt Na urgiranje voditeljev unij in nekaterih svetovalcev v NRA je senator Wagner predložil zakonski načrt, ki med drugim več ali manj onemogoča kompanijske unije in ob enem je v prilog- svobodnih unij. Namen je delodajalce prisiliti, da bi tudi delavcem priznali nekaj pravic, ne samo sebi. Ampak z VVagnerje-vo predlogo ne bo nič. V imenu ameriške trgovske komore jo je obsodil njen načelnik Henry I. llarriman, lokalne trgovske zbornice in posamezni kapitalisti pa so poslali kongresnikom in senatorjem osebna pisma s svarilom, da naj nikar ne glasujejo zanjo, pač pa, da bo v "korist vsi deželi", če delujejo proti. Ker delavci zanje vseeno volijo, bodo upoštevali nasvet kapitalistov, od katerih bodo v protiuslugo dobili visoke prispevke v kampanjske namene. — oziroma njegovi pristaši so razposlali cirkular, da nočejo "meti s takimi "lopovi in kriminalci nič skupnegr". Cirkular je tudi prerokoval, da pride na tem shodu d > "tuč- kralju v Beograd. I)aci ljubim komedije,v nisem utegnil na ta shod. Zato se moram opirati na izjave drugih očividcev. "Radnikov" poročevalec pravi, da ko so njave", kajti priili bodo ko- začeli agenti režima prihajati munisti, da bo pravi rom-pom- na oder, nisi mogel soditi, kdo Brezposelnost v Nem- wf I» C1J1 V prvi polovici marca je bilo v Nemčiji po vladnem izka zu 3,374,000 brezposelnih delavcev. pnm. Konzulovci zdaj dolže komuniste, da so f-e zvezali s Palandačičem, kateremu pred-bacivajo vse mogoče in nemogoče grehe. Komunisti trdijo, da so konztilovci privedli krdelo gangsterjev, in konzulovci prisegajo, da so imeli komunisti kar dvajset "hudlum-sov". — ali pa so bili morda Palandačičevi pod masko komunistov. Vsekakor, predprošlo nedeljo je bil v Chicagu velik jugoslovanski "teater" — eni pravijo, "blamaža", in tretji, •škandal". Predsedoval je sedanji vodja jugoslovanskih demokratov R. J. Zavertnik. "Radnik" pravi, da ako se ne moti, je Ri-hard J. Zavertnik bivši "soci-jalista". Well, "Radnik" se moti, kajti Rihard ni bil še nikdar socialist, ne član soc. stranke, pač pa si je ustanovil ' jugoslovansko federacijo farmarske-delavske stranke", katera je imela z njim vred dva Člana. Trdijo, da ko je prišlo na shodu do "tučnjave", je Rihard junaiko pobegnil. Le komandant Ameriške - jugoslovanske legije, Edward Skubic, je ostal na pozornici, s katere so ga "komunistični-Palande-čičevi gangsterji" treščili v dvorano. V prvem prizoru pa so na enak žogometni način vrgli s pozornice (z odra) Radnikovega Fišcrja. "Rad- je večji štreber od drugega, propalica ali lizun. Nekdo od sklicateljev shoda je prečital resolucijo proti Palandec&tt in "Radnik" trdi, da je samo manjšina glasovala zanjo, medtem ko sta bili Fišerjevi resoluciji sprejeti z ogromnim "ja". Nihče ni bil proti — na glasovanje pa jih je dal Fišer sam, kajti "oder so rad niki med t?m počistili Tudi je navada, da se koledar prodaja na sejah, shodih in veselicah. To je nepotrebno. Za agitatorične publikacije ne ugovarjam. S tem, da se prodaja koledar na sejah, shodih in veselicah, se dela krivica zastopniku, ki gre od hiše do hiše, pa mu povedo, da so koledar že kupili na seji, na veselici, ali shodu. Zastopniku povzroča to mnogotero zastonjsko pot. Marsikdc se lahko s tem le izgovarja Zastopnik v tem slučaju nikakor ne more vedeti, da ta, ki pravi, "da ga je že kupil na »veselici", govori resnico ali ne, toliko neveren pa tudi ne sme biti, da bi vprašal, naj mu knjigo pokažejo. Iz teh razlogov sem uver-jen, da naj bi se to delo pre pustilo zastopnikom. Uprav ništvo naj v naprej razdel večje naselbine v male distrik-te in s pomočjo klubov ali zastopnikov organizira razpro dajo. Chicago in okolico se b; prikladno razdelilo v ta na fašističnih Kanclerjev', pravi me„ y sedem okrožij. v nase, znati to "kupčijo", ker je u-videla, da so jo dunajski socialisti ukanili, toda dokumenti so bili "legalni" in tako je dunajski socialistični dom in tiskarna Anbeiter-Zeitunge zdaj Vandčrveldova posest, ki jo bo hranil za svoje avstrijske sodruge. Na sličen način so bili prepisani domovi Prijateljev prirode na ime delavske športne zveze v češkoslovaški. Tudi mnogo fondov socialističnih unij v Avstriji je bilo pravočasno prepisanih na imena delavskih unij na češkem in v Belgiji. Dollfussovi roparji torej niso mogli ugrabiti vse imovine avstrijskih socialistov, kar jih zelo jezi, a pomagati si ne morejo. Pristopite v klub JSZ1 BARETINCIC & SON - POGREBNI ZAVOD 11 424 Broad Street i JOHNSTOWN, PA. ■ ■ Tel 1475 V • »"■rmms mm immmmvmm* poročevalec v "R". -i>aTje poroča, cía je bil prvi konzulski govornik Franjo Pavlič, ki je čital svoj govor v angleščini nad eno uro. Sodi, da ga mu jé napisal nekdo drugi, kajti poročevalec trdi, cia je izgovarjal bípede tako slabo, da so se začeli navzoči po nekaj minutah pomenkovati med seboj, ker govornika niso razumeni. Govoril je tudi pravoslavni pop Andra Popovič iz S. Chi-caga, ki je vnet konzulov zagovornik ter sovražnik svoje-?a pravoslavnega rojaka I. Palandečiča.____ Tako Čikaški Jugoslovani— člani ,troimenega naroda—rešujejo otačbino, revolucijo, demokratsko politiko in mali jugoslovanski politiSni pa svoje osebne dolarske ambicije. Pika. binah, kjer ni klubov, naj bi upravnik v naprej iskal zastopnike med somišljeniki. Kjer bi zastopnik ne vršil svoje dolžnosti s potrebno spreta nestjo, bi ga nadomestil sporazumno s klubom z drugim, kjer pa se prodali* ne vrši v področju kluba, bi pa sam delegiral drugega. Ko se bi enkrat to stvar or-1 ganiziralo na tej podlagi, bi začeli meseca julija nabirati oglase in predvsem naročnine. Naročil bi v taki organizirani akciji sploh ne bilo treba is-1 riiuuHinmn» • PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 66 99 PROSTA Slane u celo lete $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov(ic) je treba *a novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo jc: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Prosvetna matica je ustanova za v»a napredna društva. Ali je vaše včlanjeno v nji t _ 'luiMiniMMiHMniiHtitimiitfi ker bi se |a. kak. dezerterji, n.kaki boja«- hko ¡zvedelo. teror pa da je Uivci — vse te izraze so imeli tatn tolikšen, da ni nihče, ki oni tako lahko pri rokah —, pridc na sum, varen življenja, mi smo ljubih svojo domovino Pobojev iu pretepov je bilo !n!k^k0t 0n!\.ln »rl vsakera takrat res veliko. Bral sem urednikov članek Med tem, ko so oni še pisali , _ _ _ ^ govorili, smo videli mi Ja- nss je pogledoval skozi svoja i zarete in umirajoče; — med l(II očala in vprašal s povzdignje- te» ko so oni označevali slu- Kko šikaniranja. mm glasom: "Vi greste ven- ------ - dar z nami, tovariši?" Taki Vzgojitelji imajo svoja čuvstva tako često pripravljena v žepu telovnika, saj jih vendar izdajajo na ure. Ampak o tem tedaj še nismo premišljevali. (Prevedel —st—.) Zmešnjave v unijah Iz vzhodnega Ohio. — Zelo pazno zasledujem tekmo in boje med raznimi unijami, najbolj pa se interesiram za situacijo med premogarji. Član U. M. W. sem bil 17 let, zato je naravno, da čitani o tej in o nji konkurenčnih unijah vse, kar mi pride pred oči. Nedavno sem čital v Pro-sveti, da so v Washingtonu u-stanovili novo unijo proti U. M. V/. Pred več meseci pa je Po rrednem slučaju je bil i bilo poročano, da so rudarji Betm eden prvih, ki so padli, na zapadu pristopili večinoma *Jem novih gibanj prav t; Pri nekem naskoku je dobil v N. M. U. Zopet druga poro- «a stolčke kakor Lcvvisu. utrrl V nfii in n»c*il< cro Čila SO SP iHani!« ila ip nrn,oi Kar CUd» Sem «<>, k0 i v New Lcadru, v katerem obžaluje masno borbo premo-garjev v Illinoisu. Navedel je dejstva, ki prikazujejo, da je v enih ozirih pri Progresivni uniji enako slabo ravnanje kakor v UMW. Odstavili so urednika svojemu glasilu, ki je potem ustanovil svoj mimeogra-firan list ter v njemu začel ljuto napadati vodstvo Progresivne unije. Njeno glasilo je pisaio o mnogih problemih zelo konfuzno. Boj so imeli tudi zaradi voditeljice ienske pomožne organizacije. Kregali so se med seboj na shodih in pri tem pozabili, da so svojo unijo ustanovili zato, da nadomestijo Lewisovo. Iz vseh teh poročil v delavskih listih povzamem, da so bile dualne unije med rudarji ustanovljene z dobrim namenom, da pa se je šlo voditeljem novih gibanj prav tako •trel v oči, in pustili smo ga ležati kot mrtvega. S seboj vzeti ga nismo mogli, ker smo čila so se glasila, da je precej kemp na zapadu organiziranih v Uniji progresivnih ru- t-e morali iznenada napadeni darjev s sedežem v Illinoisu. umakniti. Popoldne smo ga na-1 Poleg vsen teh zmešnjav je enkrat zaslišali klicati in vide- bila tudi na antracitu ustanovil smo ga zunaj lesti okrog. Ijcna nova unija. Preje je bil le nezavesten. Ker v prid Progresivne unije so pa ni ničesar videl in bil od bolečin ves divji, ni izrabil nika-Ikega kritja, tako da je bil od zgoraj ustreljen, pred no je prišel kdo, da ga odnese. Seveda Kantorka ne moremo spravljati s tem v zvezo; — kam pa bi prijel svet, ako bi imenovali to že krivdo. Bilo je vendar na tisoče Kantorkov, od katerih je bil vsak prepričan, da dela na gotov zanj pripraven način najboljše. sem čital v Prosveti Vrataričev dopis iz antracita. On ne priporoča dualne unije nego čiščenje v UMW. On jc bil ali jc morda še komunist in eden vodij stavke na polju trdega premoga pod okriljem N. M. U. Danes pa zastopa z ozirom na llowatt. Premogarji v Ohiu s > bili pod njegovo direktivo že skoro stoodstotno organizirani, toda med tem se je v uniji v Illinoisu zgodilo nekaj za kulisami, Oscar Ameringer je nehal urejevati list American Miner in Howatt je odšel v pozabljenje, Walker pa je napravil sporazum z Lewisom. Iz vseh teh bojev je ja-sno, da bi tekmujoči vaditelji ne mogli povzročati toliko kaosa, če bi bili premogarji bolj izobraženi. Tako pa se puste razdvajati in se bore drug proti drugemu v svojo celokupno škodo. Kajti mnogi takozvani voditelji, ki »o proti Lcvvisu, so proti nJemu samo zato, ker so mu nevoščljivi pozicije, pa bi sebi radi napravili enak stolček. če pa bi rudarji znali misliti bolj preudarno, bi nedvomno našli metode, ki bi do-vedle do smotrenega očiščenja UMW. Zelo nespametno je verjeti tistim demagogom, ki obljubljajo čudeine reforme preko noči. Pravijo: "Sledite nam, pa bo dobro." Ljudje, ki jim slede, kaj kmalu uvidijo, da so taki preroki še celo slabši nego tisti, proti katerim so se pognali v boj. Kako malo razredpe zavednosti je zdsj nj^d premogarji, dokazuje prošla konvencija UMW. Toliko je bilo trpljenja in razočaranja, tisoče pre-moprarjev je bilo v teh bojih ob svoje ^dnje prihranke, o-gromna večina velike konvencije pa je jasno Izražala, da je za nadaljevanje absolutne Lewisove kontrole. To dejstvo je toliko težje razumljivo, če človek pomisli na opozicijo, ki je skozi več let valovela med premogarji po vsi deželi proti John Lewi-su in njegovim' tovarišem v glavnem odboru. Res ima zdaj tudi Lewisov odbor nekaj dobrih točk v svojem programu, na pr. skrajšanje delavnika na 30 ur, starostno pokojnino itd., ampak te zahteve so danes potreba časa in m jim tudi nazadnjaški voditelji unij ne morejo ogniti. Priznati je treba, da bo še veliko dela, predno se delavstvo izuči v razredni zavednosti toliko, da bo samo znalo slediti pravim smernicam. Od kar je v veljavi NIRA je fcmed vseh unij, ki skušajo pridobiti premogarje, U. M. W. of A. edina, ki je s številkami dokazala, da so rudarji na njeni strani. Ako bo sploh katera obstala, ima izglede za prihodnjost le UMW. Vse trpljenje in žrtve, ki so jih pretrpeli premogarji v bojih za u-stanovitev novih unij, so vržene v vodo. Zato pa, slovenski premogarji delujte v svojih lokalih za širjenje socialistične literature. Priporočajte rudarjem New Leader, ki je nes socialistično glasilo. Navajajte jih na pristop v soc. stranko. Gotovo še niste pozabili, da je bila U.M.YV. vzor unija za vse ameriško delavstvo takrat, ko je bilo na njenih konvencijah do polovico socialistov in mnogi lokali popolnoma pod socialističnim vodstvom. — Bivši premogar. ZAKONI O USELJEVANJU V LUČI DANAŠNJIH RAZMER premogarji v Illinoisu veliko UMW nekaj čisto drugega, prestah. Koliko boja so že iz- ya pro3U konvenciji SNPJ v vršili v tej državi v borbi pro- Chicagu je bil nekak komuni- ti Lcwlsovi kontroli, ko pa so stični floor lcader. Vzel ji jo se sešli delegati zadnje konvencije UMW pred nekaj tedni dosti Časa in po njegovi zaslu gi se je mlatilo-na račun član- v Indianapolisu, smo videli, | stva precej prazne slame, da so mu prirejali burnejše o-j ,, , vacije ko kdaj prej. Odobrili!/' njeirov,m doplsom se st.rl: so njegov program in potem "J""'1 >am0 "rf,l>ozno J« P^' So se razšli prepričani, da je ^ ogromna večina premogarjev v njihovi liniji vse druge pa da so le mali mozolji, ki bodo od- V tem pa tiči za nas ravno njih bankrot. padli. Oni bi morali postati nam Ko premišljuješ vse to sam osemnajst let starim posredo- n« veš pri čem si in komu bi valci in vodniki v svet odraslo-1 verjel. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE iN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU Če bi voditelji vseh teh unij iskreno hoteli služiti edino koristim premogarjev, ne bi imeli toliko razkopanih organizacij, nego eno močno. Potem bi delavcem v Illinoisu in v drugih državah ne bilo treba trpeti šikaniranja ter preganjanja, kajti boja med unijama bi bilo konec, i • Take iskrenosti med njimi ni. To dokazujejo poročila in dejanja. N. M. U. je zaupanje čisto izgubila, če bi ga ne, bi komunisti ne priporočali nikomur, da naj ostane v Lewis-ovi uniji. Progresivna unija je v prošlih mesecih tudi pokazala roge, ko hitro se je kje pojavilo kaj radikalnega. Kaj jo v takih okolščinah sploh razlikuje od UMW? Ako kdo misli, da držim vsled teh svojih izvajanj z Lewisom, je v zmoti. Bil sera vedno proti njemu, nikoli pa še ne zoper U.M.W. of A. Se vedno smatram, da se bi jo z enotnejšim delom naprednih delavcev dalo spremeniti v to, kar je bila nekoč. V enemu izmed poskusov, vreči Lewisa, je imela unija v Illinoisu na čelu enega moža, ki je imel med premogarji veliko zaupanje. Bil je to Alex želo brez dovoljenja, neglede koliko let je že tukaj. Njon argument je, da je tako postopanje v mnogih slučajih zelo brezsrčno in škodljivo. Za primero navaja. Recimo, da se je ta in ta priselil v to deželo brez dovoljenja že pred mnogimi leti. Zdaj ima svoj dom in družino. Ima delo, je preskrbljen in spoštovan v sa:^-ščini. Naseljenf-ka oblast izve, da je prišel sem nezakonito. Postava zahteva, da se ga deportira. Oblast so ravna po črkah v postavi in posledica je razbita družina in uničen dom. Dotičnik, ki ga deporti-rajo, je v takih slučajih v resnici bolj tujec v deželi, v katero ga deportirajo, kakor pa tukaj, kjer si je zgradil svoj dom. Ta odbor priporoča modifikacijo zakona na ta način, da bi se vsak tak slučaj natančno preiskalo, in če so ugotovi, da je kršilec našeljeniške. postave drugače dober značaj, da se njegovo bivanje tu legalizira ob enem pa se pripiše med priseljence na račun kvote dežele, v kateri je bil rojen. Poročilo obširno opisuje zadržanje domačinov proti tujcem, ki je velikokrat sovražno, ali prepojeno s prezira-njem in podcenjevanjem, vča-si pa tudi provokativno. Odbor priporoča, da ko hitro se tujca pripusti v to deželo, naj se ga smatra enakovrednim, Dežela naj mu nudi vse priložnosti za Čimhitrcj 10 asimilacijo. (Nadaljevanje s 1. strani.) V ta namen odbor predlaga tudi spremembe v proceduri za naturaliziranje priseljencev. Sedanjo visoko pristojbino -e naj temeljito zniža. Priseljencem naj se da vse prilike, da postanejo državljani in s tem enakopravni prebivalci. Glede uposlevanja priporoča odbor, da naj se tujerodcev ne zapostavlja bodisi v privat-m industriji ali pri javnih delih. V prošlih par letih je bilo na pr Mske odslovljenih tisoče nedržav V;anov, v mišljenju, da je to pa. etično. Marsikak družinski ot — ncdržavljan je bil odslovlje' *n družina je bila ob edini dohuJok za preživljanje, delo pa je dobil kak samski državljan iz družine, kateri ni bi!-) sile. Tako je bila s tem tako/vanim "patriotiČ-nim" motivon. izvršena marsi-kaka krivica. I)a-li bo kongres posvetil poročilu odbora, ki ga je imenovala delavska t;, j niča Per-kinsova, dovolj pažn.ic. je dvomljivo. Tujerodci so v ta namen pač slabo organizirani, četudi jih je štirideset milijonov v tej deželi, vključivši njihova otroke, ali ena tretjina ameriškega prebivalstva. L. 1930 so našteli štirinajst milijonov priseljencev — ali najvišje število v zgodovini te dežele. Zakoni, ki odločujejo o zadevah in življenju priseljencev, se torej tičejo ogromnega števila ljudi. V našem interesu je, da se zanje zanimamo in'da smo budni v varovanju svojih pravip. Listnica uredništva Dopjs 4 "Zmr ninvo v unijah", ki je objavljen v U»i številki, je 11 poslan že prt I trdili. Zaradi obilice drug ;jh jradiva «rri prej ni-m» mogli priobčiti. Tudi dopis K. Po I-lipca o vprašanju razpe^ava-iija koledarja ji I I prdan pred nekaj tedni. Priobčen je v tej igdliji na 1 strani. Nabita dvorana na priredbi JS2 v Detroitu Na prireditvi klubov t. 111 in 115 JSZ v Detroitu, ter njunega mladinskega odseka pro-šlo nedeljo je bila dvorana napolnjena o^n-tvri. k.»knr Ž-' IV'{o ne. Vprizorjeni sta lili dve igri, angleški govornik je bil Ri-chard Naysmith i i tudj J >hn Rak, ki je dospel dan prej v Chicaga na agitacijo, je nagovoril udeležence. M?d zunanjimi gosti smo o-pazili tudi Vinko Ločnlikarja, ki rad prihaja v naše mesto. Več o tej prireditvi prihodnjič. — Poročevalec. 1 1*1(1 II ii» HI: f KM hov i. 1 t. 'ti. Ali je vas klub aktiven? Ali je klu'b JSZ v vaši naselbini aktiven? Prireja shode in predavanja? Deluje za razširjenje (Proletarca, New Lea-dra in drugega socialističnega tiska? Socialistični klub in njega člani ter članice imajo vrednost za delavsko gibanje edino, ako delujejo planirano po načrtih, si pridobivajo pristašev in jačajo svojo organizacijo moralno in številično. Kazalo aktivnosti naših klubov je na 5. strani pod naslovom "Priredbe klubov JSZ". Soc. zbor v Oklahomi Konvencije soc. stranke v Oklahomi se je udeležilo 180 delegatov. Sklenila je med drugim, da se bo stranka v O-klahomi borila za sledeče takojšnje zahtevo: Za zavarovanje brezposelnih in staro tu > pokojnino; zemljo naj lastu-jejo edino, tisti, ki žive na nji in jo obdelujejo; odprava stanarine, obresti in profita; za izpopolnitev šolstva v prid delavcev in otrok delavcov in farmarjev. / ai Pomagaj si, ko imaš priliko" Senator Smoot, ki zastopa državo Utah, je dobil svojemu sinu vladno službo, in sicer službo klerka v senatnem finančnem odseku s plačo $3,-325 na leto. A fant še ni bil zadovoljen, zato je sprejemal tudi podkupnine od posameznih kompanij, katerim je bil* v svoji novi službi na uslugo. Stvar ni ostala skrita in mladi Smoot je pred preiskovalno komisijo priznal, da je dobil l, 1929 blizu $20,000. Dne 2. aprila pa so ga poslali v opazovalnico za umoibolnc. V tltdečrm ičiiumu »o priredb? 'tl-'ic* JSZ, konf«r«?nčn k oreaniiv ij ir» '«»o^'alict'tn li p-vekih zborov. \U priredba valcffa Lluba ni tkljj* <-na, ram •poročit». APRIL. CHICAGO, UX. — V petek Z0. april.* (hod v dvorani SNPJ, na ka-,er< m bo govoril Mux Winter, bivši oria'isticni pcdfvpaa matta Dunaj. SHEBOYGAM, WIS. - V soboto /r ccr 21. aprila, the d kluba it. 233 . ISZ v Fluderrikovi dvorani. G iver« nik Joiko Oven. SHEBOYGAN. WIS. — Konfe-•rnca illinoitkik-wiscorttinskili klu->ov JSZ in druitev Protvctne matice r nedeljo 22. aprila. POWER POINT. O. — V »oboto 28. aprila vesolica kluba it. 9 v prid vzbodnoobijske konference JSZ, ki . e vrli tu naslednji dan. WAUKEGAN, ILL. — Prvomajska proslava kluba st. 45 v soboto 28. aprila v Slov. nar. domu. LA SALLE, ILL. — Prvomajska proslava klubov it. 3 in 4 v nedeljo 29. aprila v Slov. domu. Na programu govor in igra. POWER, POINT, O. — Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice v nedeljo 29. aprila. CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega zbora "Sava" in majskS^\ manifestacija kluba it. 1 v nedeljo 29. aprila v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska proslava s predstavo priredi klub it. 47 v Slov. domu v nedeljo 29. april«. MAJ. JOHNSTOWN, PA.--- Majska prireditev kluba it. S v torek 1. maja v dvorani na Franklinu. DETROIT, MICH. — Soc. pevski zbor "Svoboda" vprizori • sodelovanjem pev. zbora "Slavec" opereto "Ciganska nevesta" dne 1. maja v Čeikem domu. CHICAGO, ILL. — V četrtek 24. maja škod v dvorani Sokol Chicago ra Lawndalc Ave. Govornik Norman The mas. CHICAGO, ILL. (North Side.)— Veselica z igro "What Price Coal", klubov it. 16 in 20 JSZ v Schmits dvcrani, 2975 Clybourn Ave. AUGUST. ~ CANONSBURG, Pa. — V nedeljo 5. avgusta konferenca klubov in društev Prosvetne matiefc. SEPTEMBER. DESETI redni zbor JSZ 1., 2. in 3. septembra, Priredbe društev j JOHNSTOWN, PA. — "Naia Sloga" it. 600 SNPJ. Veselica z igro "Poročna noč" v soboto 19. maja 1934 v Slov. del. domu na Mozhemu. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. "Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700 Ali «te naročnino na Prole« tarca že poravnali? "Dva svetova" in "Veliko mravljišče" Spisal Ivan Molek. Portret razmer med sloven- ?cim delavstvom v Ameriki, ovest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem. CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c. Naročila sprejema Proletarer Ljubiteljem lenega čtiva priporočamo NJIGE DRUŽBE ZA 1934 Štiri knjige prvovrstne vsebine Kamo $1.12 V zalogi imamo še nekaj ekupin lanskega letnika. Naročite jih, ne bo vam žal. Cena ista. Poštnino plačamo mi. Prolelaree 3639 Wesl 26th Slrcct Chicago, IU. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI • JE KAHODXA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, ieikem. poljskem, kakor tudi e angleškem in nemškem jezik«. . NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE »»♦s»»ssss»s»s»sss»s»»sss»»s»ss»s»ss»sss»»ssss»ss»»s» A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF * Jugoslav Federation S. P. » • - • ' • ....... •• i M- r * $ PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE • COMMONWEALTH NO. nse. Published W.ekly at 3639 W. 26lh St. CHICAGO, ILL., April 4. 1934. T«Uphoa«> Rockwall 2964 VOL.4 XXIX. jr. VICTORY AFTER VICTORY IS SOCIALIST ANSWER TO FASCIST CHALLENGE But How Do You Suppose the Chimps Will Take This News? CHE BETTER WAV The first year of the "new The London election was but .the latest in a long and inspiring series ot election victories during the past year. II follows the great gains of last November, when the Socialists won 242 additional council seats in the municipal elections throughout Great Britain, and gained complete control ever 26 cities, including Leeds aiul Glasgow. At that time, both in England anil Wales, and in Scotland, the Labor Party scored its greatest successes, far outstripping its record of 1929, hitherto the peak of the party's success. There had been big gains in the spring of 1933, but these broke all records. Since last November the Labor Party has taken over the government of Glasgow, second largest city in the British empire, and it is administering it according to the Socialist municipal program. At about the same time six parliamentary by - elections were held in different parts of the country, five of them in districts always Conservative strongholds. They were so important as barometers of public opinion that they were called the "Little General Elections." In those districts the Labor vote totaled 83,729 to 60,714 in 1931 and 71,984 in 1929, formely Labor's high-water mark. The percentage of the total vote was 40, as compared to 28 in 1931 and 34 in 1929. BY WILLIAM M. FEIGENBAUM ists there was a slight gain in incraased from 1,660 to 4,117, the Socialist vote. Then hayap th \ march rf victory. National elections were held in Finland in July, the Socialists winning 78 seats out of 200, and 412,759 votes out of a total of 1,100,000, a ■.(ain of 13 seats, while the Lapuuan movement, the Finnish Fascist, was literally wiped out. Norway came in October. The Socialists elected 69 members out of 150, lacking only 7 of - an absolute majority, scoring a gain of 22 members, while the Conservatives elected 29, a loss of 15. The popular vote was 493,000 out of 1,241,000 cast. The Quisling Fascists, e while the vote for the winning party fell from 10,852, to 5,-459; that is the anti-Socialist majority fell from 9,192 to 1,342. Coming on the heels of the remarkably successful 24-hour Socialist - led general strike, the elect! >n is a straw that shows the'drift to Socialism. . In April there were heavy Socialist gains in local elec- workers a little more than before and make them pioduce only as much for you as you can use and wisely reinvest," 1» in ns .»»iihwii* «»» »ivLji. .. iiin^j in i v«»u"» ....... ' • r>------------t l 1 " tire don't salute with th«» ihiU outward )f whut th(, future accomplish-1 is what the new dealers ^ are and t*ie hand you're likely to be | menU ()f lho \ltA may bo, thus far little if any, change Hen. Hitler! HeU. with , hand dea4" has been a flop. More nuMretdHxl in the Nazi salute. Lot* and nM e people are toegin-of Hell*. Million« of Heilj. If you ning to realize that, regardless •oord nated into jail. And where did the browneyed Sluv who wurvts th« world to b< has been made in the fun la- r tiled bv hlue eytd Nordic* get the mental diffieultie< which have a!ute thst indicate* that you're » (>,.,.„ afflicting the nation for hem! 'ally pure Nordic? Why, almost five years, the Italian Fascists, who >ay they •¿ot it from the H «mans, who weren't exactly Nordics, either. And where did they get it? Chief among the administration's failures has been the CWA. If civil works had been Here come« Sir He*keth Bell hs'k a .«uceess, why Would they not to l^ondon out of Uganda, where ht» ! ^ C0Mt|nutd ? cams hi* modest keep us a Colonial Administrator, and he tells the London Times—from whioh It is re- turns in Denmark, both in the New York Time»-- where be tluak* it comes from. Sir towns and in Copenhagen. lleslu'th had a fine, big chimpanzee There were many heavy gains (jJftck ^„d,» that had been bru before that. mistreated by natives. When- ever Sir Hesrketh approached the And then came Buenos Ay res and now London. Hitler thought he dealt a ntering "the field for | deatfi-blow to Socialism. Doll- the first time, suffered a crushing defeat. The Swedish Socialist Party, the Belgian Socialist Party andj>ther Socialist parties are showing a steady growth in party membership; partly Socialist governments of Sweden and Denmark are carrying on and with the enthusiastic backing of their people. Everywhere the party is growing fast in membership and influence. In city and cantonal elections Zurich and Gepj^'a, Berne and Lausanne, four of the most important cities in Switzerland, turned lar?e Socialist minorities into Socialist majorities, giving city and canton Socialist rule. Thj Spanish Socialists made The first general election in the local elections in the summer, and in November they polled 2,600,000 votes in the general elections to 1,400,-000 for the Right, a heavy in-creasD but not distributed properly to give them the power in Parliament they actually re- any eountry after ifitter?* accession was held in Holland, where the Socialists sustained a very slight loss, due to peculiar local conditions. The party cast 798,669 votes, as compared to A04.714 in 1929. With intense Nazi p-rpaganda present among the people, going on, and wit1' he work- By-elections in France show steady Socialist gains, the latest one recorded in the De-pa. .ment of Deux-Sevres, Vendee, where the Socialist vote ers stunned by wha* had happened in Germany, the vote was considered remarkable. With the Independent Social- fuss thought he blasted Social ism into eternity when he turned his big guns on women and children. They were wrong; they fired the Socialist movement with determination greater than ever before. On every front, in every eoun- "Oh, yes. but nobody can tell what would have happened if CWA had not been inaugurated," reply defenders of the administration. And that's a fact. But it is also a fact that all that CWA has cage "he would advance toward me done is t > kov > some people ottering a gutteral (Nordic! Ed.) from treasuries simply could not cef industry. Workers ought not be satisfied with any plan which me-r ly keeps them from starving too rapidly. Ill a nation as rich as oiirs they should feel i n- they fear that, carried to extremes, the victims may revolt and queer the entire game. We are for America. When we say that, we mean that we are lor the welt are of the This is a good time to re-1 American people. We believe peat that we Socialists are notl.our way of socialized industry opposed to CWA. Naturally, | \A a better way than the pre we approve anything which «¡dent's way >f controlled but .done to deserve this? 1. w. w. try the hosts are marching eon** another I. W. W. customer. it might have died. Dr. Roosevelt applied the stimulus to Filling Station Attendant—«ere keep the patient alive. Rut will keep people alive.. But we do object to stopping with that. We want to end the exploitation of workers by owners. That is what causes widespread i>overty in the midst of plenty, and we are out to end unfavorable results by ab >1-ishing their causes. Now that CWA is abandoned, something else will likely take its place, something else which has the same old purpose of merely k3eping ca- legany protected exploilati >n. We have always believed that. We believed it while capitalism was functioning smoothly. We believed it back in the war days when capitalism was being saved from collapse by the blood of workers. And believing it today, we will now, as in the past, refuse to be herded int-j line with any mob which accepts slogans as substitutes for reason.—Reading Labor Advocate. forward under the red tlag of Socialism. Reaction wanted an answer. Fascism wanted an answer. Hitler and Mussolini and" Doll fuss wanted an answer. . . THIS is our answer! This. .. and the deathless devotion of the workers to the cause of Socialism! Patron—What's that? Attendant — A motorist who wants only Information, Wind and Water. would you think of a medical doctor who did no more than merely keep the patient alive and who refused to remove the cause of his patient's all— Some people don't believe the ness. story of the whale swallowing Jonah, The reason society is sick is but nothing what the American because the profit juices of llUlillH«'..... CH LIGHT llllllll Him. .....v""i|| Donald ÉLotrich III!,.........ill people swallowed during the la$t four years, we would believe the story if Jonah had swallowed the whale. THE DEPTH OF COWARDICE When a government moves its of a frustrated sadist, he destroyed artillery into the streets and bom- » democracy whicW remained as one »k. f.ui tr bards the homes of its citizens, kil- of the few truly civilized spots on the map of contemporary Europe, ling women and children as well as ; The gocialists of Vfiwna fcad dona iren, a depth horror is reached which carries us far toward hell. What happened to Dollfuss may never be known. The miserable little man lost not only his head but his nerve. Such things as were done in Vienna can be perpetrated only by a coward who is possessed by a mania of fear. But what this timid tyrant accomplished in his madness is as clear as the blood on the walls of the Karl Marx Haus. With the insenate fury wonderful and beautiful things, and the working people of this city and its environs, and of Linz and Gratz and other AaStrian cities, were among the happy and free people of the earth. And now they are gone— with the latest Fascist dictatorship triumphant over the corpses of the heroic dead! That this Austrian Fascism is of the Italian rather than the German variety gives cold comfort. —Unity. industry were permitted to flow, into the wrong part of the body. Owners received = great surpluses and flourished. Workers—more than 80 per cent of the whole—received less than enough. Finally this unequal distribution made all of society sick and now even the owners are not in :gti0d condition. P»eggarly code minimums and mere existence CWA wages and the destructive po- 11 ranch No. 1 JSF held a special meeting to diacuxs the agenda for the National Convenlion of June 1, 2 ami last Friday night. Frank Zaitz gave a general outline of the entire situation that will come before the convention and Anton Gar-oen reviewed specifically the resolution oit Unions, Farmer-Laibor Parties and Agriculture. Two endorsements were voted. Somehow or other this meeting did not bring a division of views. Perhaps wc are believers of letting the thing >to others. Yet, taking each resolution separately doe« bri*** out—the ^f^ifi-lons of the members« and does afford an opportunity for a definite htand. • * • Profe«or Maynard Krueger will licies which have teen adopt- Irfture Thursday, April 5 for the ed to create artificial scarcities all indicate that the utmost the new doctor aims to do is to regulate the generation of the profit juices. "Give TURNED TO SALT THE BIG SOCIALIST DRIVE Party members throughout the country have one of the most important duties facing them in several years. The United Socialist Drive to raise funds for party work is on. All our energy should be thrown into th)fi~t>ig task and an efford made to make it an inspiring success. The proceeds are divided between the National Office and the state and local organizations. There are Congressional and state elections this year. Literature must be printed and speakers routed; halls must be rented and meetings arranged. Without funds to do the many things required in making an effective campaign the party h helpless, and never was it more urgent tor us to gather the funds than now. Of the activities we carry on we are never satisfied, and give till it hurts. The more we raise the more we have for our local activities and the more there will be for a national campaign. Get busy. Put this big drive over without delay! Our Party9s Literature By Norman Thomas One cause for encouragement is the improvement in Socialist literature. In this connection I want to say a somewhat belated word o.f praise for David P. Berenberg's thoughtful, well written, and easily understood text book, "America at the Crossroads". It ought to be of great use in lots of classes. Moreover it's good reading. Especially I want to praise the "American Socialist Quarterly,'1 7 E. 16th street, New York City. We have long nee^ ed such a publl-rtion and we ha* one now of which we need not be a«hamed. The current nunvber is of high grade. Every Socialist ought to familiarize hinnelf with the argument« C. D. H. Cole puts forth in his article "Socialism and Monetary rronorly ho. We never reach PoUc» " Th"<; '* 8 J"' frMt. d"n; 11 J — - - ger in a gr-st many parts of the country t^ u monetary reforms or alleged reform wilt be put in the as it> was in the the ideal no matter how much is done, bftt inability to do some important things because we neglected to raise the funds required to do them is not pardonable. Moreover, the less we are able to do the more is it likely to foster discontent in the party itself. So we makç this urgent appeal to every party member to put over this big job and see not only party nemb,rs hut sympathizers. Many members are unemployed, so that those who have jobs should place of Socialism an it> was in th< old days of/the P are tiying to make desolate struggle t« gain a movement of force and violence against the Socialist movement. Despite the terror of Germany and . the bloody tattles of Austria Ixindon was carried by the workers only a couple of weeks ago and Switzerland stood up against the united opposition in a recall election. It is true that Fascism is rampant. Wu a'l thi* money at their disposal and the press publishing outright lies and fal.*?hoods it is a wonder that- mocracy. and Socialism can prevail. Although they * are well avare of the actual truth neither the Tribun? nor the oth?r capitals papers dan .ell it. Th.»y fear Socialism and oteau.-e of th.it fear they are w'dlhij to do anything even commit iivaj»»?u raise them to the heavens, can't yju see democracy perish at the stake, in Italy, Germany, Austria. e traimpled upon and crushed? What man has been able to accede thru the struggles of centuries they are no«w pum-meling and defaming in behalf of the so called Divine State. And Mus«olini now claims his undemo-i eratic Italy will rule the world in <50 years. They want power to use it j against the man who works and Tune in on your radio Sunday, makes everything. And they trample him right down into dust if he dares to arise. But all this is too artificial. It can't last. At least, they all can't claim to want , to rule the world. Slovene Unemployed Club at the SNPJ Hall. We Urge all of you comrades to attend and to bring friends alor.g for our speaker is a capable conrade who speaks very convincingly. It is free. A social will follow. • a • Sometimes one must become a critic. That is, it is necessary to say things out of the regular procedure. Maybe it is best to say so now that our English Section has lost some of the pep and enthusiasm it possessed only a few months back. That is due to the inactivity of some of the ce sent over the waves by the Chicago District Federation of SNPJ on the 30th anniversary of the Society. The National Broadcasting Co's. hookup will be used and WMAQ will be the Chi-cago oat let for the broadcast. U will be well to write in and tell us how you like it. We anticipate a very big crowd at the 30th anniversary celebration of the SNPJ next Sunday, April 8, at the SNPJ Hall. A very good program has been prepared featuring Anton Subelj, the popular Slovene baritone and three other unique parts. A very neat souvenir journal has been~p*»ted Jtx! mM.v other thingx arort the Chicago delegates to Staunton and Earl Adams, our temporary State Secretary, wants to know who all is going. • * • l>e Chicago Tribune correspondent reports that Anti-Socialism is And despite all the blows and bruises, despite every murder, despite all treachery democracy will remain if you comrades want it to. Work, work now, and hard to retain it. THE SONG OF THE WAGE SLAVE By ERNEST JONES The land it is the landlord's, The trailer's is the aea, The ore the usurer's coffer fills—- But what remains for me? The engine whirls for master's craft; The rtc