Kupujte
LNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EN AKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
K upu/te		
VOJNE BONDE!		
The Oldest		
	rwyictory	
Slovene Daily	mi buy	
in Ohio		
		
Best Advertising	jgffltsiamps	
Medium	--	
ŠTEVILKA (NUMBER) 246
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (^OREK), OCTOBER 20, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 246
)E POMORSKE IN ZRAČNE BITKE OKOLI SOlOMONOV
letalci so sestrelili 33 japonskih ter bombardirali sovražne ladje in obrežne naprave.
^^'^Eljevanje japonskih koncentracij
na kopnem
A |3^^GT0N, 19. oktobra. Japonci obstreljujejo ameriške ^®ki department na-	postojanke
»a
^	P^^čeli ameriška
^ ^ io zračna sila z no-^fenzivo proti Japonic J.^^^'^oi^skem otočju, uničenih nadaljnih letal ter obstrelje-'ilieenih mnogo vojaš-japonskih ladij.
1^ ftiornarica v akciji
® bojne ladje so bom-' ^^Ponske postojanke , '^^■nalu, dočim so ame-®»bniki bombardirali H(,v^°^centracije japon-•■Va na kopnem.
^	bombnikov
% J 3,ineriški bombniki tudi v Rekata 5o ^ Santa Isabel otoku, iHj) '^uadalcanala, kjer ^ J'dirali japonske anti-^ aterije, zažgali velike 12 vodnih lot^ll^^Planov, en dvomo-' in eno veliko vod-
ki,
čaka dva milijona mož pod-armade ugodne prilike za udar
ti
Japonci si prizadevajo povrniti Amerikancem z morja in iz zraka. V petek ponoči in v soboto zjutraj so japonske bojne ladje obstreljevale ameriške naprave na severni obali Guadal-canala.
Sestrelitev 19 japonskih letal
V	soboto je več japonskih bombnikov, ki so jih spremljala bojna letala, napadlo ameriške pozicije na Guadalcanalu. Proti japonski zračni sili so se dvignili v zrak ameriški letalci, Ki so sestrelili 8 japonskih bombnikov in 11 bojnih letal.
Izguba dveh ameriških letal
V	tej akciji sta bili izgubljeni dve ameriški bojni letali. A-meriški bombniki so tudi ponovno bombardirali japonske bojne transportne in tovorne ladje, zbrane ob Shortland otoku, 260 milj južnozapodno od Guadalcanala.
župan Lausche je sklical sejo radi kavinega problema
Ta korak je bil potreben, ker prihaja v županov u-rad vsak dan nešteto pritožb zaradi pomanjkanja kave.
Izdajniške akcije v I Nova sobana za
klerikalnih krogih republike Peru
župan Lausche je snoči pod-vzel korake, da napravi red v
Aretacije treh duhovnikov, ki so s pomočjo kratkoval-nega radia obveščali sovražnika o kretanju zavezniških ladij.
"Cleveland Press" od 16. oktobra poroča: Dne 29. septem-
novorojence v St. Luke's bolnišnici
v bolnišnici so odprli popolnoma novo, še nerabljeno sobo, kjer bodo o-skrbovani v bodoče novorojenci.
V St. Luke's bolnišnici se je pojavila epidemija neke neznane
kaotični situaciji kave, ki vlada i bra je Pedro Ruis Bravo, sena- črevesne bolezni med novoro-
v Clevelandu. Zupan je sklical za danes preliminarno sejo re-prezentantov neodvisnih in "verižnih" trgovin, prodajalcev kave na debelo in predstavnikov ljudstva, to je konzumentov, ki so pri tem najbolj prizadeti.
Župan Lausche je pojasnil, da se mora nekaj ukreniti tozadevno, kajti v njegov urad prihajajo dan za dnem pritožbe glede pomanjkanja kave. Poleg konzumentov, ki se pritožujejo v županovem uradu, se pritožujejo tudi groceristi in drugi prodajalci, češ, da morajo oni trpeti zaradi zadeve, nad katero nimajo kontrole.
Nekateri konzumenti se pritožujejo, da gotovi groceristi zahtevajo, da kupijo odjemalci od $1 do $5 vrednosti živil, če žele, da bodo mogli kupiti tudi funt kave. "Zato je treba ta položaj temeljita preiskati ter vzpostaviti red," je rekel župan Lausche.
tor republike Peru, predložil v jenčki. Tej bolezni je podleglo senatu uraden dokument o pro-doslej že 11 novorojenčkov, 21 tidržavnih akcijah v Peru, ka-,nadaljnih pa je nevarno bolnih, terih akcij so krivi zlasti ondot-ni klerikalci.
Senator je nagla$il v svojem dokumentu predvsem sledeče tri točke:
V Florianopolisu je bil areti-
ij _ -
vre, česar se nacisti dobro zavedajo, zato
'^OVa ^	^	.	vv	xr •
* ^^'"voznost stopnjevaje narašča. — V naj-škripcih je francoski kvizling Laval.
h

oktobra. -
^ Francije izjav-pripravljena podtal-^ ^veh milijonov ■i v ^ udar proti zuna-Sjo ^ ^jim sovražnikom, ^	delavce na
\\ ^ Nemčijo.
ali odnehati s da dobi 150,000
strah pred invazijo
/^slavcev za Nemči-\ bx ^ ^žen z revolto iz
^ ^tlerjeyg^ vojaštva
i^^ošnitn nemirom v za-ki. °Pi prispevajo tudi o uporih in .Hitlerjevih lastnih
, ^6 krize v Franciji, ^ "irugih dežel slede-
Med 200,000 i^ko ^^^ki v Norveški vla-zadovoljstvo, kate-t;,^bh ®^<iotna mrzla kli-

C
dopustov in
tfenv '■onto.
\o t ^"^^^utnim odhodom tpi
BELGIJA; V strahu pred zavezniško invazijo in domačo sabotažo so Nemci ogradili vse svoje oljne zaloge kakor tudi svoja bivališča z bodičasto žico.
NIZOZEMSKA: Nizozemska zamejna vlada svari Holandce pred novimi zavezniškimi letalskimi napadi.
ČEŠKOSLOVAŠKA: Jan Ma-saryk, sin pokojnega Tomaža Masaryka, je sporočil po radiu svojemu ljudstvu: "Mi ne bomo odnehali, dokler ne bo vržen zadnji Nemec iz slovanske Prage."
Streljanje na Grke GRČIJA: Nemške in italijanske čete so streljale na množico stavkujočih pristaniških delavcev.
AVSTRIJA: Ojačena sabota ža, zlasti na avstrijskih železnicah.
POLJSKA zahteva smrtno ka-
kako naj delavstvo voli
WASHINGTON, 19. oktobra. — Philip Murray, predsednik C. I. O. organizacije, je pozval delavstvo, naj glasuje prihodnji mesec za one kongresne kandidate, ki so podpirali predsednika Roosevelta in njegova prizadevanja za totalno vojno, in naj porazi one, ki so ta prizadevanja sabotirali.
V drugem nadstropju St. Luke's bolnišnice so odprli novo sobo, katere doslej še niso vpo-rabljali, ki bo služila kot "nur-
ran neki nemški duhovnik, ker i	novorojenčke med ka-
je našla policija v mrtvašnici pokopališča njegove cerkve kratkovalen radio-aparat.
Neki drug duhovnik nemškega porekla je bil aretiran nato, ko je policija odkrila aparat za ra-dio-oddajo pod glavnim oltarjem njegove cerkve in nadaljni aparat v njegovi hiši v Biguas-huju.
Tretji duhovnik pa je bil aretiran, ker je imel tak kratkoval-ni radio-aparat v Santa Catali-ni.
Rezultat teh aktivnosti je bil, izjavlja senator v svojem dokumentu, da je bilo ob obalah Brazilije pogreznjenih več zavezniških ladij.
terimi se je pojavila nenadna e pidemija, ki je zahtevala več smrtnih slučajev.
Dr. Harold J. Knapp, komisar za zdravstvo v Clevelandu, je izjavil, da če bo izbruhnila epidemija tudi v tej novi sobi za novorojenčke, tedaj ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da se zapre porodnišnico te bolnišnice. V omenjeni bolnišnici je zdaj 21 otrok, ki trpe na tej novi epidemiji; v ostalih bolnišnicah ni te bolezni med novorojenčki.
V STALINGRADU DIVJAJO *E VEDNO SRDITI IN KRVAVI BOJI
Rusi so se morali umakniti h nekega mestnega bloka, sicer pa odbijajo vse nemške napade.
srditi boji se vrše tudi na kavkazu
lakota na kitajskem
ČUNKING, Kitajska, 19. oktobra. — Kitajski katoliški škof Paul Yupin poroča, da je zavladala v Honan provinci na Kitaj skem taka lakota, da se milijo ne ljudi preživlja s travo in drevesnim ljubjem.
Nemci
vojakov v Kir-ko jim je da morajo oditi ^	^°veljstvo je
^ vsakega dese-' toda temu so se li/^ 1.1 ' to je oni vojaki, ki
Nova grčbova
Danes zjutraj ob 1:45 uri je preminila na svojem domu Mrs. Theresa Kostanjšek, stanujoča na 5408 Homer Ave. Bolehala je zadnje ' štiri mesece. Njeno dekliško ime je bilo Mauser. Podrobnosti bomo poročali jutri. * *
JOSEPH MIKOVICH Preminil je danes zjutraj Joseph Mikovich, star 56 let ter stanujoč na 20361 Arbor Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Vstopnice k "Norcu"
Vstopnice k igri "Norec", drama v treh dejanjih, ki jo poda v nedeljo, 25. oktobra, ob 3:30 uri popoldne, dramsko društvo "Ivan Cankar" na odru S. N. D., 6417 St. Clair Ave., stanejo po 50c za osebo in se dobe v predprodaji pri društvenih tajnikih, v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. D. ip v uradu S. N. D.
Igro se vprizarja v korist novega zastora "Slovenija", ki bo na ta dan prvič pokazan javno-
za prelom s francom
NEW YORK, 18. oktobra. — V pismu predsedniku Rposevel-tu, katerega je podpisalo nad 400 prominentnih Amerikancev, apelirajo slednji na predsednika, da naj ameriška vlada prekine diplomatske odnošaje s Španijo odnosno z generalom Francom. V pismu je rečeno, da smo mi v boju s fašizmom, Španija pa je fašistična," nakar podpisanci opozarjajo na nevarnosti. za zapadno hemisfero, a-ko se ne prekinejo vsi stiki s fašizmom.
zen za vse naciste, ki so zakri-l®"'	of«™ i« ProS«"
vili sedanje grozote med poljskim ljudstvom.
JUGOSLAVIJA zahteva isto. Poleg tega pa njeni uporniki neprestano pobijajo vojake okupatorskih armad v deželi.
k vojakom
Včeraj je odšel k vojakom
no, da so preskrbi vstopnice sedaj.
Vile rojenice
Včeraj so se oglasile vile rojenice pri poznani družini Mr. in Mrs. Vincent Lauter, 1067 Sutherland Ave., Akron, O., in so jima pustile v spomin krepkega sinčka, kateremu bodo dali ime
*0	svoje tovariše, ________ _____, __________________ _ ,
skupaj odvede-iker, 441 E. 157 St. Želimo mu nahajata v Citizens bolnišni-
Albert Oker, sin Mr. in Mrs. Q. Lawrence George. Mati in dete
^cijski tabor.
1 srečen povratek!
"Amnestija" v l+alij

ŠV:
i	oktobra. —j Poročila iz Rima poročajo o
Viktor Ema- i ljudskem nezadovoljstvu, ker ie ll^svetu" premierjaL:,.	_________
O nesreči letalca
Kot smo že včeraj poročali, je v nedeljo popoldne podlegel poškodbam, ki jih je, dobil pri letalski nesreči, poznani mladenič Anton Mavec. Nesreča se je pripetila v Westford, Pa. Pokojni je bil star 32 let ter je živel na 334 E. 211 St., Euclid, O. '
Mladi pilot je bil pridružen civilni zračni patroli ter je ob času nesreče vršil svoj posel. V časopisju je bilo pomotoma poročano, da je to bil njegov prvi polet, v resnici je bil dober pilot in je imel že veliko izkušnje % letalom.
Tukaj zapušča potrto in žalujočo mater Mary, brata Franka, s katerim je bil solastnik znane zemljiške agencije Mavec and Co., sestri Mrs. Mary Bavetz v Madison, O. in Mrs. Ann Manning ter več sorodnikov. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda J. Žele in sinovi, 458 E. 152 St. v četrtek popoldne ob 12:30 uri pod pokroviteljstvom "Civil Air Patrol" in z vojaškimi obredi.
Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
BERLIN, 19. oktobra. (Nem-* ški radio). — Nemško vrhovno| poveljstvo naznanja, da je v Stalingradu "slabo vreme," ki o-vira operacije in da bitka za Stalingrad še ni dosegla "svoje odločitve".
MOSKVA, torek, 20. oktobra. — Velika bitka za Stalingrad divja danes okoli neke u-trjene tovarne in Rusi poročajo, da so odbili vse nemške napade nato, ko so bili prisiljeni, umakniti se iz nekega razstre-Ijenega mestnega bloka.
Nemci bije jo ob zid
Sovjetski polnočni komunike naznanja, da Nemci nadaljujejo s srditimi napadi, ki jih izvajajo s tanki in pehoto v svojem desperadnem prizadevanju, da bi se polastili mesta, toda v splošni situaciji ni nobenih iz-prememb.
Uničenje 18 nemških tankov
V nekem odseku je bilo uničenih 18 nemških tankov in ubitih 400 Nemcev.
Severnozapadno od Stalingra-da so Rusi konsolidirali pozicije ter odbili celo nemških napadov.
Rumunci so si na vse kriplje prizadevali, da bi zavzeli neki grič, toda so bili vrženi nazaj z izgubo 150 mož.
Srditi boji na Kavhiazu
Srditi boji se vrše tudi na Kavkazu, in sicer ob Črnem morju kakor tudi pri Mozdoku. Pri Čr nem morju so se Rusi po srditih
za omejitev mesa
NEW YORK, 19. oktobra. — Newyorski^upan La Guardia je apeliral na prebivalstvo New Yorka, naj se prostovoljno o-meji pri vporabi mesa, da se prihrani čim več mesa za oboroženo silo Zedinjenih držav.
francoske bojne
ladje v dakarju
LONDON, 19. oktobra. — Krogi borbene Francije naznanjajo, da je poslal Vichy proti Dakarju večje število svojih bojnih ladij, in sicer pod pritiskom Nemčije, ki pravi, da bodo zavezniki v najkrajšem času napadli Dakar.
apel gospodinjam
WASHINGTON, 19. oktobra. — Ameriške oblasti apelirajo na hišne gospodinje, naj se slednje omeje v nakupu konzerviranih jedil v toliko, da bodo kupile po eno "kanto" žinjl manj na teden, s čemer bo prihranjenih za vojaštvo milijone posod svoje i a konzerviranimi živili.
vrsto
Konrad Floss kaznovan
Konrad Floss, star 50 let, stanujoč na 19508 Kewanee Ave., je bil včeraj obsojen na $200 globe in v plačilo sodnih stroškov ter na šest mesecev zapora v prisilni delavnici, ker je v torek povozil z avtomobilom Slovenca Josepha Fortuno, 380 E. 162nd St., in ga tako poškodo-
,	• J T. . . :val, da je poškodbam podlegel,
bojih umaknili iz dveh vasi, to-!„ ,	. j •, tT .
___I Poleg tega ]e sodnik Perry A.
da v nekem drugem odseku te j „	. , , , ,
^ . . . f J J Frey	prepovedal Flossu pet let
fronte je sovjetska armada od-	-i.
bila več sovražnih napadov ter
ubila 1,200 sovražnikov.
kazen za zločince
LONDON, 19. oktobra. — Knezoškof Canterburški je včeraj v svoji pridigi zahteval kazen za individualne Nemce, ki so povzročili to vojno.
Nadškof je tudi zahteval pod-vzetje korakov za onemogoče-nje "prusaštva" v bodoče in garancijo, da bo tudi Nemčija deležna sadov civilizacije.
Prvi dar
Mr. Anton Grdina sporoča, da je prejel prvi dar za Community War Chest fond, v znesku $25.00, katero vsoto je izročil Mr. Anton Miklaučič, potom Slo-
voziti avtomobil. Nesreča se ja zgodila na Waterloo Rd. FloSs je pobegnil z mesta nesreče, ne da bi se pobrigal za žrtev, ki jo je povozil. Flossa so aretirali v soboto na neki farmi Lake o-kraja.
Na dopustu
Za tri dni je prišel na dopust Ivan Rožanc, sin Mr. in Mrs. John Rožanc, 15216 Lucknow Ave. Vrnil se bo y sredo popoldne. Nastanjen je pri Quartermaster diviziji. Camp Campbell, Kentucky.
Požrtvovalno delo
Mr. William J. Kremžar, ki vodi trgovino s pohištvom v Slovenskem narodnem domu, 6405 St. Clair Ave., je bil pretekli teden zelo zaposlen z dova-žanjem starega železja na kup, ki se ga je nabiralo na dvorišču East Madison šole na Carl Ave. in Addison Rd.
Svoj truk je dal na razpola-
venske delavske dvorane na	» f"'
Prince Ave. Slovenska NortS P«tek m kot je njegova soprc-
. . , , .___ VI X- ga rekla, m imel niti časa za ko-
American banka je pooblaščena , '. . . , . . v , .
, . . .	4. silo, ko je pobiraj in dovazal to
za zbiranje prispevkov za tal ' „ ^
sklad. Kampanja je v teku lO
dni in pričela se je včeraj.
Književnost: Slovenski koledar za leto 1943
v oceno in pregled smo prejeli koledar, ki ga je izdala "Ave Maria" in ki nosi naslov: Slovenski koledar za leto 1943.
V dneh, ko tako preganjajo slovensko knjigo in slovenski narod, nam mora biti vsaka slovenska knjiga, tudi če je samo koledar, dragocen zaklad.
Letošnji "Slovenski Koledar" je jako prikupljive oblike in pestre vsebine. Vsebina je vsa posvečena slovenskemu življenju.
ci v Barbertonu, O. Oče je glavni tajnik Slovenske moške zveze. — Naše čestitke!
Vojak na dopustu
Mr. Svetek ni v tovarni
-i staro železo.
Na tem prostoru je bilo zbranih okrog 25 do 30 ton starega železa in kot so šolski uradniki
Poznani August F, Svetek, ki izjavili, je več kot polovico te-
skega življenja v letih najstrašnejše krize v zgodovini našega naroda. Temu so posvečene pesmi, novice, povestice in dopisi iz naselbin.
Knjigo zlasti dičijo mnoge slike o domovini in njenem delovanju v pretečenih letih in današnjih dneh preganjanja.
Kakor pravijo izdajatelji, je cena koledarju letos malo povišana, ker so stroški za tisk o-gromni. Cena je 75 centov, Ko-
Knjiga naj bi bila nekaka kro-jledar obsega skoraj 300 stra-nika slovenskih bojev in sloven- ni.
MOSKVA, 19. oktobra.
Prisega ruskih otrok
da boni z vsem svojim srcem
vodi pogrebni zavod na 478 E. ga zbral mladi Kremžar. Pri "Pionirji", ruska mladinska or-'sovražil nacijsko - fašistične o-152 St., sporoča javnosti, da so tem delu mu je porhagal sorod- ganizacija, je uvedla danes novo kupatorje ter da se bom pripra-
Pretekli petek je prišel na 14- govorice, da je šel delat v to- nik William Kotnik, iz East 61 prisego, ki jo bodo polagali čla-lvil na obrambo domovine.
"To prisegam v imenu bojevnikov, ki so žrtvovali svoja živ-
dnevni dopust vojak Stanley J. j varno, neresnični. Mr. Svetek St.	ni ob vstopu v organizacijo. Ta
premierja I večina teh jetnikov pomilo-'^®^"®' poznane družine Mr. še vedno vrši svoje pogrebniške' Kremžarjev sinček Bili hodi v prisega izpoveduje smrtno so-V, Pomilostil" 51,0001	lin Mrs. John Petric, 651^ Edna'posle in ima na razpolago ambu- East Madison šolo, in je seveda vraštvo do Nemcev in nepresta- Ijenja za našo srečo."
Pet	obsojeni v ' cena za o, a se bodo prosto- ^ Nahaja se pri letalskam lančni voz, s katerim vam je zelo ponosen na svojega očeta, no pripravljenost za obra,mbo Organizacija šteje nad 15 mi-
jih je I voljno prijavili za delo v nem- koru v Atlantic City, N. J. Do-vedno na razpolago, podnevi ali ki se tako požrtvovalno trudi Rusije
22,000.
ških industrijah.
ibrodošel!
(
I ponoči.
pri obrambnem delu.
I Prisega narekuje: "Prisegam,
lijonov mladih pionirjev, starih od 10 do 13 let.
2.1
E3NAK03?RAVN0ST
20. oki^Jfttobra, it
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
m-'-:
u
ENAKOPRAVNO
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — gENDERSČN 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTIOJt RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) —....................................................................
Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................
For 3 Months —.(Za 3 mesece) ...............................................-..............................
UREDNIKOVA POŠTA
$6,50 . 3.50 . 2.00
By MnU lii Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ..............................................................................BO
For Half Year — (Za pol leta) .........................................;.........................................* 00
tor 3 Months —'(Za 3 mesece) ...............................................................................- 225
Priče+ek Slovenske sole SND
Cleveland, Ohio.
Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Foi One Year — (Za celo leto) _________________________________—
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................
..$8.00 ... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
LEON HENDERSON
Izmed vseh odličnih članov sedanje vladne uprave v Washingtonu je malokdo doživel toliko viharjev okrog svoje glave kot Leon\ Henderson. Sedaj, ko je postal po-'glavar urada za administracijo cen, je ra"Vno tako. Njemu ni mar, ako se političarji, trgovci in konsumenti znašajo nad njim. Ker stanujemo v hišah, jemo hrano in nosimo oblačila, se on vmešava v življenja vseh nas.
Prvi vihar, ki ga je on izzval v javnem življenju, je bil med uradniki države Pennsylvania, imenovanimi vsled političnega vpliva. L. 1923 mu je governer Pinchot poveril nalogo reklasifikacije državnih uradnikov in organizacijo pokojninskega sistema. Oni, katerih plača je bila znižana, niso seveda ostali tihi.
Henderson je imel razne druge državne službe. Ko ce je državna uprava spremenila, je bilo njegovo delo— za katero je dobival $5000 na leto—razdeljeno med pe-torico uradnikov s skupno plačo $28,000.
Razmeroma mirnih osem let je preživel v Russell Sage Fundaciji v New Yorku, kjer je vodil borbo proti oderuštvu, potem ekonom z N.R.A., nadalje kot član volilnega odbora Demokratične stranke in končno z W.P.A.
Po njegovem imenovanju za izvršilnega tajnika Temporary National Economic komiteja 1. 1938 je izzval jezo poslovnega sveta s .syojim preiskovanjem monopolov. Glavna svrha preiskave je bila ta, da se ugotovijo razlogi gospodarske stiske 1. 1937. Henderson, ki veruje v svobodno konkurenco, je hotel doznati, v kolikem obsegu omejujejo patenti in druge poslovne prakse trgovino. Hotel je doznati, da-li je treba začeti s strogim uveljavljanjem proti trustovskih zakonov.
Koncentracija poglavitnih industrij je znatno porasla tekom prejšnjih petdesetih let v vsem zapadnem svetu. Po Hendersonovem mnenju provzroča ta koncentracija previsoke cene. Vsled cen v arbitrarno visokih površinah je občinstvo prisiljeno trositi manj. To s svoja strani znižuje produkcijo, kar provzroča nezaposlenost.
Veliki bizhis je obsojal Hendersonovo stališče kot sovražno in ne kot nepristransko. Pojmljivo je torej, da je izbruhnil resničen vihar na Wall Streetu, ko je Henderson postal član vladnega odbora za regulacijo borze 1. 1939.
Henderson je poznal pravo revščino kot otrok. Nje-■ gov oče je delal v steklarni, dokler ga je slabo zdravja odgnalo iz tovarne. Kupil ši je potem farmo, ali, ker je potrosil ves svoj denar za nakup, je morala družina preživeti zimo s slanino, zeljen! in krompirjem. Oče je bil varčen mož in abstinent.
Henderson je zapustil šolo, ko je bil 14 let star, in zaslužil $5 na teden kot pisarniški vajenec. Škotsko-irska stara mati pa ga je nagovorila, naj študira dalje ob njeni podpori. Ko je študiral na University of Pennsylvania,'je bil fantek piimoran izhajati z *2.50 na teden. ' S težkih delom pa se mu je posrečilo zaokrožiti svojo vzgojo.
Ko so 1.' 1917 Združene države vstopile v prvo svetovno vojno, je odšel na Francosko kot prostak in povrnil se kot stotnik. Dovršil je potem svoje, vseučiliščne nauke in kot učitelj industrijalpega upravništva zaslužil zadosti za svoje življenje in za vzgojo svoje sestre, ki je bila poprej delavka v steklarni.
Svojo sedanjo službo administratorja cen je dobil 1. 1941, nekoliko dni pred 46. rojstnim dhevom. Borba proti dr.9 gin ji jo njemu poverjena. On slovi po svoji marljivosti in dela dolge ure, — Common Council—^FLIS.
Ta teden se prične Slovenska šola Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., in sicer se prične tečaj za odraščene učence, nad 16 let stare, v četrtek 22. oktobra. Poučevalo se bo v Slovenskem narodnem muzeju, vhod na 6411 St. Clair Ave., soba št. 1. Pi^ičetek ob 8 uri zvečer. Ob kateri uri se bodo obdržavali razredi pozneje, se boste sporazumeli z učiteljico Mrs. Antoinette Kennick. Želeti je, da se bo vpisalo v šolo dosti učencev in da bi v bodoče redno hodili k pouku.
Mladinski oddelek Slovenske šole Slovenskega narodnega doma pa se prične v soboto 24. oktobra, ob 10. uri dopoldne v dvorani štev. 2., vhod na 6417 St. Clair Ave.
Za prvi dan šole je potrebno, da vsi bivši učenci in novi, pridete v dvorano ob 10. uri dopoldne. Potem vas bo učiteljica
porazdelila v razrede in določila čas p&uka. Starejši učenci, bodo imeli razrede v bodoče dopoldne in mlajši popoldne. Koliko razredov bo, je odvisno od števila priglašenih učencev. Šola bo vršila vsako soboto od slej pa do približno koncem maja prihodnjega leta. Vse razrede bo poučevala Mrs. Antoinette Kennick.
Dobro je, če je mogoče, da se prijavite za šolo še pred soboto v uradu tajnika Slovenskega narodnega doma, Mr. John Tavčarju, če pa ni mogoče, pa kar pošljite otroke v šolo v soboto 24. oktobra., da jih vpiše učiteljica sama. Šola je prosta za vse ukaželjne učence, zato porabite priliko in pošljite otroke v šolo, da se priučijo slovenskega jezika.
Za Slovensko šolo S. N. D.,
zvani "Neodvisni", temveč le o organizacijah, ki naj bi zastopale hrvaške pomorščake. Ali morda zastopajo ta društva italijansko Dalmacijo, ali hrvaška pristanišča kakor Sušak, Split, Ši-benik — ali se morda nahajajo v takozvani "neodvisni" mesta, kdtera nazivajo Borgo, Eneo, Spalato in Sebenico.
Sporočamo vam, bratje Hrvati, da imajo svobodni hrvaški pomorščaki svoje lastne svobodne organizacije, ki čuvajo njihove interese in so pravi predstavniki hrvaških mornarjev. Te organizacije niso primo-rane, da lažejo in razpošiljajo pozive, katerim same ne verujejo. Tem organizacijam ne morejo zapovedati izdajalci in zločinci, plačani od Nemcev, večnih sovražnikov naše lepe domovine in našega morja.
Te prav za prav nemške organizacije so nam ' po nalogu Paveliča, torej po povelju iz Rima, Berlina in Budimpešte, poslale poziv, da povedemo jugoslovanske ladje v nevtralna I pri-
Erazem Garshe,
tajnik.
Lepa manifes+acija jugoslovanske edinosti
Hrvaški pomorščaki s prezira-njem zavračajo Pavellčeva vabila.
Njihov namen...
Namen boljš^vikov je, razde jati rasno enoto narodov in nadomestiti arijsko dedščino z židovsko. Devetdeset odstotkov voditeljev boljševiške revolucije je bilo Židov.
(Adolf Hitler, Strankino zborovanje, 10. 5). 1936.)
Ustaška radio-postaja Rako-vica neprestano poziva hrvaške mornarje naj izdajo stvar ze-dinjenih narodov in odvedejo svoje ladje v nevtralne luke, ter e tako pridružijo osišču.
Hrvaški pomorščaki pa so zavedni Jugoslovani in odbijajo to sramotne žalitve, katere so odločno odklonili na bostonski radio-oddaji. Govorili so trije predstavniki naših mornarjev mornar, častnik in posestnik ladij. i
Govor mornarja:
Hrvaški mornarji na vseh svetovnih oceanih so s prezirali jem poslušali izdajalski poziv ustaških izrodkov. Svobodni mornarji se ne le ne bodo odzvali temu brezdvomno nemškemu pozivu, ki žali naša slovanska načela, temveč bodo ravno zaradi tega še bolj napeli vse svoj sile, da pomagajo k zmagi nad sovražnikom.
Hrvaški mornarji dobro vedo,
da pod Nemcem ali Italijanom znnje ni življenja, niti zaslužka,
temveč le suženjstvo — ono najstrašnejše suženjstvo, ki ga Ncmci obetajo Slovanom.
Zavedni hrvaški mornarji ve-d", da rešitev naše domovine ne mire biti skrb naših največjih so /ražnikov in da nas bodo Ncmci, Madžari, 4jahi in drugi le zatirali. Najhujši pa so Pave-)ič in njegovi ustaši, ki so le tolpa roparjev, začasni vladarji, ki bodo sesali narod dokler se bo d?lo.
Svobodni hrvaški mornarji dobro vedo, da so njihovi tovariši in njihove organizacije v državi brez moči, da začasno ne 1 bodo morejo ščititi njihovih intere- Živela Hrvaška! Živela nov in da so primorani, akorav- slavija!
no s težkim srcem, pošiljati iz- ,govor častnika:
dpjniške apele.
Danes divjajo pred Stalin-gradom prjaški boji. Danes bra;
tje Rusi krvave za vse Slovane in zadržujejo ogromne mase Nemcev, da ne proderejo v srce Rusije in s tem tudi v srce Slo-vanstva. Ali naši pritlikavci Paveličevci v domovini zares mislijo, da bodo hrvaški mornarji izdali vse Slovane in z njimi tudi Hrvate v teh usodnih trpnotkih? Varajo se Paveličevci, ako tako mislijo. Naj vedo,
da bodo Hrvati napeli vse svoje
sile, da nosijo danes tone in tone blaga na vse svetovne fronte in podpirajo zaveznike, ki se pripravljajo na vpad na Evropo.
Danes so najtežje ure za naš narod in za vso Evropo. Toda kmalu bo napočila zora in zmai ga Slovanov. Takrat se bomo mi svobodni hrvaški mornarji, ki smo se v vojni borili in umirali za svobodo svoje domovine, ponosno vrnili domov. Vemo, da nas bodo tam čakali s cvetjem in solzami veselja, kajti takrat ne bo več niti Paveliča, niti Hitlerja, niti Madžarov, niti Mussolini ja.	)
Mi hrvaški mornarji, ki danes jadramo po vseh svetovnih morjih, ki se borimo z nemškimi podn^ornicami in letali, jasno vidimo pogubo nacional-socia-lizma začrtano v triletno vrsto nemških zmag. Kljub vsem svojim zmagam se Nfemci bližajo svojemu koncu in porazu.
Naši bratje v Ameriki, na tisoče in tisoče ameriških državljanov hrvaške krvi, se danes bore skupno z nami in s svojim junaštvom razsvetljujejo svojo novo in svojo staro domovino, v svojih hrabrih bojih proti Nemcem, Japoncem in Italijanom.
Letala, ki so nedavno krožila nad Zagrebom, bo bila deloma pilotirana od ameriških Hrvatov. Bombe, katere so spuščali so bile namenjene izdajalcem našega naroda.
Mi hrvaški mornarji bomo tudi še nadalje pluli na naših ladjah in bomo čuvali jugoslovansko pomorsko silo. Borili se bomo, da zrušimo gnusni red, katerega so uvedli naši sovražniki, Vi, ki ste v domovini, ste
str.nišča in jih tam zadržimo za čaa vojne. To bi storili le, ako bi želeli hrvaškemu narodu smrt, a sebi samomgr. Storili bi to, ako bi v svojih žilah imeli nemško kri, ne pa hrvaško. Stori: i bi to, ako bi hoteli, <Ja naši otroci zrastejo kot sužnji, a sestre da nam rode male Nemce in Italijane.
Nismo Nemci, ne Lahi, ne Madžari, nismo fašisti, ne nacisti, niti ustaši. Svobodni Hrvati smo in Jugoslovani in ramo ob rami se borimo z Rusijo, A-meriko in Veliko Britanijo za svobodo Evrope in za svobodo svoje domovine.
Častniki jugoslovanske trgovske mornarice poznamo ogrom-ne dolžnosti, katere moramo nositi danes. Naša je odgovornost za prenos in plovbo po morju. Mi smo oni, ki umiramo, kadar nas pogodi nemška torpeda, mi prevažamo po vseh morjih in prinašamo v vsa zavezniška pristanišča ladje polne vojnega materijala, s katerim bomo skupno z našimi zavezniki pregnali iz naših krajev u-staške zverine in Paveličeve morilce.
\
Edini^svobodni Hrvati smo izven domovine in z velikini pono som opazujemo vašo
JO zaveznikom v njihovem boju. Jugoslovanske ladje plovejo po vseh svetovnih morjih, prihajajo v vse zavezniške luke, prenašajo letala, tanke, orožje, municijo, hrano in vse vrste vojne opreme, da se maščujejo nad nemškimi, italijanskimi in bolgarskimi barbari.
Posestniki ladij jugoslovanske trgovske mornarice, so slišali poziv, ki jim ga je poslala Zveza hrvaških posestnikov ladij v Zagrebu, naj pošljejo svoje ladje v nevtralna pristanišča in naj tam počakajo konec vojne.
Posestniki ladij zavračajo ta poziv z vso svojo energijo, ker dobro vedo, da je bodočnost Jugoslavije, kakor tudi bodočnost Hrvatov, na strani zaveznikov, na strani velikih sil — Rusije, Amerike in Velike Britanije — in da je končna zmaga nad fašizmom in nacizmom neizbežna.
Jugoslovanski posestniki ladij dobro razumejo, da ta poziv ne izvira iz iniciative hrvaških posestnikov, ki imajo v takozvani "Neodvisni Hrvaški Državi" pristanišča in ladje brez dvoma le na Savi in na Dravi. Ladijski posestniki vedo, da je ta poziv prišel iz vrst Paveličevih usta-šev — morilcev, ki v svoji naivnosti upajo, da bodo s takimi praznimi besedami uspeli škoditi zavezniški akciji.
Vsa jugoslovanska trgovska mornarica danes dela za stvar zaveznikov. Naša lepa jugoslo vanska trobojnica plapola v o-gromnih konvojih, ki v spremstvu številnih letal in silnih zavezniških bojnih ladij pristajajo v lukah Rusije, Velike Britanije, in Afrike. Naši pomorščaki pa s svojim strokovniin znanjem sjtrbe za to, da dovozijo zadostne količine vojnega materijala pravočasno v območje stalingrajske bitke in pomagajo podirati nemška industrijska mosta s smrtonosnimi bomba mi. Omejeni ustaški možgani suženjsko pokorni svojirn nem škim gospodarjem, ne morejo razumeti, da so vsi patriotski hrvaški elementi nerazdružljivi zedinjeni v boju proti našemu krvnemu sovražniku. Paveličevi hlapci naj bodo uverjeni, da niti
notku, bodo vsi mi tudi hrvaški poW'
deli, da je končno o: svobode in da je in nevarnega kretanj^ ju, konec tistih dni. , VS3. Hrvaška zastop^, kem svetu edino le : kih pomorščakov. V neracijah bodo v mm,g govorili in predavali liki zmagi, a izdajalsl' , se nikdo več ne bo sp®
Živeli jugoslovanska ščaki! živela Jugosl®^^

Švicarski I'n Jugosia^'l'l
L'impartial je n' sel članek z naslo^"' salije in nasilstva'
piše med drugim:
so se odigrali v katere so Madžari kazujejo, da je nego miren. NeukloO'
gija jugoslovanskih
bov, katerim cesto ime komunistov —' , krivicam in nasilju ^ Ijena.
Odpor se nadaljuj^' £'ilen in kjer najde le ® godne predpogoje, vztraja. Italijanske ^ gub so zares pres®®® kolj v Bački, ki je madžarska, a kate*"®^!! stvo je srbsko, je h|l dogodljaj v zgo^vio'^ gibanja proti tlačite J
Kdor pozna divje ^ Jugoslovanov do ^ Nemcev, ki so leta ^ vili in zasedli njiho^", ne bo čudil takii^ Zanimivo je le, da J® ko obsežen in resen-

® slik'; ■ S ta '""je CO
FE]
'pliv
iišljen o s ozen a va čela, bilo i 'Utli *6 ter leti g 'iftesti
'ke si
Vale
'•"javi
Soz^o
"■ ni
■ i
mtki
' Sope
jbitu,
K. r
2; /Hasi
Hi-da'
opazujemo vašo borbo., Z inaša ladja ne bo pobegnila veseljem slišimo vsako novico o ^ ^^^vtr^no luko, ker so vsi slo-udarcih proti Paveliču in vidimo, da široke mase hrvaškega
naroda, hrvaških delavcev kmetov in pomorščakov čakajo tre-notek osvobojen ja, ki zdaj ni več daleč.	* i
Vi pa, ki nas poslušate, bodite prepričani, da vam bomo o-stali zvesti. V širokem in o-gromnem zavezniškem svetu smo mi, peščica hrvaških mornarjev, po volji usode postali predstavniki hrvaškega naroda pred vsem svetom. Ne bomo odnehali in nikdar ne bomo izdali
Neue Zuericher Ija iz Budimpešte: da uradno poroča, _ ^ levičarski komitaši, I' .
t#**' zel", aV'
in t
no imenujejo pai' začetka avgusta v Sremu, med Don
vsa pravoslavno *■. moralo izseliti. Ohl^ sti dementirale._____^
Odgovor Mi^^',.|^ Nemcem i"^ vim porod^^
London, 8. okto^) emisije v srbohrva I ci 80 zopet začeli S ^ dičem in Ljotičeni ^ |)0^ nam vseh onih, ki Dražo Mihajlovi^®
Draže je naslednji.
"Obvestite da nobene grožnje vsi: nih tovaren pravočasno in učin- ^ jijg ^odo vseh morjih sveta za vašo svo-j spoštujejo vojni napor Hrvatov j kovito dosežejo evropska tla, j jjjojjjj častnii»®^|,^^.
JI hrvaških pomorščakov bratsko združeni v skupnem cilju ustaškega in nemškega poraza.
Jugoslovanski pomorščaki so predstavniki tudi hrvaških pomorščakov. Naše ladje bodo. z našimi hrvaškimi mornarji po vojni priplule v naša jugoslovanska pristanišča ob lepem Jadranu in bodo prinesle zvrhane tovore hrane in drugega potrebnega za naš trpeli in izmučeni narod.	^
Dan zmage ni več daleč. O-gromna industrija Ameriških
kjer uničnjejo žetev^ ske stroje, napada, policijo in ustaše. _ nister notranjih posebnega pooblaš^®" no Slavonijo.	j
V Stari Pazovi g obsodil 18 Srbov.
se začele širiti v
esti'
P'^
danes lačni, siromašni in polni j slovanstva v boju proti našemu 1 Zedinjenih držav izdeluje danes bojazni. Ne pozabite, da smo mi j večnemu sovražniku Nemcu. Ve-	'
mornarji edini svobodni Hrvatiirujte nam, da bomo svojo nalo-
na svetu. Mi smo d^nes vaši predstavniki. To smo in bomo o-stali tudi še naprej. Bodite po-nosti na svoje sinove, na svoje | imenu m očete in brate, ki se bore na' žrtev in
go zvesto izvrševali, vse do končne zmage. Verujte nam, da bomo ohranili čast hrvaškemu da zaradi nas, naših našega vzgleda.
neverjetne množine materijala, o katerih Nemec niti sanjal ni. Na^e jugoslovanske ladje in naši hrvaški pomorščaki bodo pripomogli k temu, da ogromne količine izdelkov ameriških voj-
in Jugoslovanov.	I kjer bodo s svojo neizmerno te
Jugo-1 Citajte svoje časopise in pa- žo ognja in železa enkrat za
Mi pripadamo
jzite, dali vam bodo Pavehčevi 'liati poročali, da je katerakoli j jugoslovanska ladja pobegnila Slišali smo sramotni poziv, ki lip se zatekla v nevtralno priata-je bil poslan hrvaškim mornar- j nišče. Hrvaški pomorščak bo jem preko Paveličeve radio po-, prej poginil nego izdaje svoj na-stuje. Poziv prihaja navidezno; rod in služil tujcu, sovražniku s strani Zveze hrvaških ladij- hrvaškega naroda, prekletemu slnh lastnikov, strokovne zvez6 nacistu.
mornarjev, Zveze hrvaških de- Govor ladijskega posestnika:
Jugoslavija je danes zvest član zedinjenih narodov v borbi proti hitlerizmvi in fašizmu. Zato je vpregla vse svoje tvorne in duševne sile v službo končne zmage.
Jugoslovanske ladje pomaga-
vselej uničile nemško vojaško I j*:"*" sorodst\ u-silo, oslabljeno, ker je toliko kr- mo svoj boj ne g vavela pred Odeso, pred Seva- '•= -j-'"	'
stopolom in Stalingradoni.
Takrat, v tistem srečnem tre-
lavcev in Zveze privatnih uradnikov "Neodvisne hrvaške dr-ži.ve."
To so san^o prazne besede, lepi naslovi, ki nas spominjajo, ne na resnični položaj, temveč na bajko. Ne bomo govorili o tako-
N®"
ki bo zadela naS«' ' Ji" ke. Naj to raz«^? njihovi pomagac'*
DEKLETA IN
,'R'^ iV
•■rn
Ne odlašajte! Naročite si fini "STERLING" suknjo za bodočo zim" "^icf ? i CALL" in to dirclitno iz tovarne SEDAJ jl'* še dobro blago po nizkih cenah. Za pošteno postrežbo se vam priporočani
BENNO B. LE
1034 Addison Rd. ENd. 342®

rl^ '
febra, 1942.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Angleški mornar
mm
4* I
i

Vaje ameriškega vojaštva

je angleški mornar s tako zvano Tommy brzostrelno ^ takimi piiškami oboroženi angleški mornarji so krili
»Ctt;
"Je commandos v Dieppe.
f^PElGEL; t'iv filozofije
je stopal po sobi. '^0 Se mu je, da mora bi-^ Desnica mu je po-vsakih deset sekund preskočila meje, ki bilo in ge nastanila za ne-, ^^utkov na zrcalno-bliščc'
temenu, kjer so divjale skrbi in vesele urice ju1|®®teega življenja liki be-i sekire po Krasu in po-
goste gozdove I tajili, toda kaj, zavrne ee njego-fjl w kodrov tako, da ni- j va izvajanja z dejstvom, da ti ^j^ovanje iz tovarne Ane^či v vsakem človeku nagib, do
hen denar; ko je pa izvedel gospodar, da hodi najmlajši med njimi za njegovo najbrhkejšo deklo, jih je zapodil brez usmiljenja — in narava jim je postala domovje. Zapili so svoj zaslužek, duh jim je bil omamljen in užgali so krutemu kmetu hlev.
Hoteli so ga le ostrašiti, toda jogenj se je širil, ognjegasilci niso skočili tako hitro v svoje uniforme in pogorel je hlev. Pravdnik sicer poreče, zakaj so se skrivali in skrili, zakaj so
v
Na levi vidimo ameriško vojaštvo, ko pleza po nekem visokem zidu, na desni pa ga vidimo, kako se plazi v napad.
Članice ženske armade
'ti? % moglo poklicati naj-1 samoobrambe, posebno
I ll,	K	^ ^	__ ? __ f	1_* __ ? ___ n	# T #
^iu.
pa
se
Sw, ^^'^eninice k novemu'pn njih, ki si niso bili v svesti
Vsak ni bil nastavil še desno lice, ako ga biješ po levem. Kri je vzkipela tudi njim, srd, ki se je kuhal vse življenje, je počakal pravega trenutka in izbruhnil v maščevanje itd.
^ nobenega zločina. Ijliv'"'^ k pisalni mizi. Levi-'tak značaj, da bi po akUh
^ ItijT ' zakoniku, Lombrosi J 'kr ^'!^®Sazzi, čemur so sle ^ izpiski.
i t ^®pet je stopal po sobi. —
^ ir'Wi
ne bil nervozen?
Mali oglasi
Naprodaj
je mesnica, kjer ae prodaja za gotovino, ter je $500 tedenskih dohodkov. Lastnik je bil vpoklican v vojaško službo. Rabi se le majhno vsoto za takoj. Ni druge enake trgovine. Vsa moderna oprema. Zglasite se na 4642 Denison Ave.
Išče se
ŽENSKE
za čistilno delo pri veliki firmi v mestu. Delo je od 10.30 zvečer do 6. zjutraj. Nobeno delo ob sobotah zvečer. Dobra plača in plačane počitnice. Za podrobnosti pišite takoj na naslov tega lista in označite tudi svojo starost.
J .	Tako približno bi se dalo go-
Qa jutri naatopi Prvic !	bi že šlo. Še malo raz-
'ahu velikanski vpliv i-^ njegov prvi uspešni
:Qvih
'Gornik pred porotnike, od njegovega pr-
Pi-vi
lilev
vrstitve, še malo priprave, nekaj temnejših barv za kmetov značaj, za pogum še kozarček konjaka in občinstvo mora biti zadovoljno z novopečenim zagovornikom.
Toda čakalo ga je še drugo delo in desnica se je zopet napotila na opolzli Kras njegove glave. Bil je namreč vrl narodnjak, podpiral sleherno koristno društvo, bodisi gmotno z mesečnimi doneski, bodisi s svojim krepkim basom, elegantnim na-a obtožencev, doma! stopom pri javni sokolski telo-
mu vsaj državni sifc ne bi preveč kvaril ^ W	izvajanj, saj i-
flSj i 5M^°2igalcih in znanih lum-0 ' ^ ^a^jspretnejši odvetnik ^Hšče, tem težje pa od-
Na sHM vidimo članice ženskih odredov armade v svoji ohed-nici pri obedu. Te članice so izveSbane letalke in bodo vozile letala in bombnike iz tovarn na vojaška letališča.
Kdo naj jih pozdravi? I seve-jres sam med, potem bi morale da, doktor! Rad je sprejel to biti njegove besede najokusnej-nalogo, saj si je sam priznaval še veUkonočne potice, ki jih je
II f ' koncipijent, ki nastopa i	porotniki.
(v ^^tališge t Kdcje zakri-
vrsti, da sta pogorela
m senik? Najprej
H,	'revščina, starši so bili vadbi,
'	^ ^ jim pomagali pri
)	člelu, zato jih pa tudi
ji}j	v šolo. Vaški otroci
II ^^^%ehovali, ker so bili l^4i telesu, zaničevali jih,
^ J —, zaničevali
*^oje srede in pri ob-
S j;, ^ je prvič pojavil srd
družbi. Brez omi-
^''ijateljev, telesno po-
T	Ravezani sami nase,
^ ob	tolažitelja v
^ol ^ P^ih urah, namreč al-■ So	'
ali
v veselih trenotkih, da mu mora tak pozdrav le koristiti, ljudje spoznajo bodočega odvetnika, listi popišejo natanko njegove uspehe pred porotniki, njegove pozdrave, ime njegovo zaslovi po širni deželi in ne bo mu treba iskati pozneje svoje klijentele z Diogenovo svetilj-ko, ki jo bodo že itak vsi pb-krožali liki vešče ponoči.


/
It' 1 /
tf
1#
pa z navdušenim slavnostnim govorom pri tem ali onem narodnem slavju.
Skratka, bil je duša vseh (društev in zavzemal tudi najimeni-tejaa odborniška mesta kot predsednik, podstarosta, reditelj itd.
V istem času se je moral pripravljati tudi na pozdrav do-šlim udeležencem na veliko na-rodpo veselico, ki bi se imela vršiti drugi dan po njegovem prišli v službo k siro-' nastopu v porotni dvorani.
Razna društva so se zglasila, kakor živina za maj-'da pridejo že dan prej v mesto.

K

Pozdravni govor ni ravno tez ka stvar! DobrodoMi zahvala, da so se udeležili v tak'" kem, oziroma ogromnem lu, da so premagali vse težkoče, prehodili hribe in doline, nekaj običajnih fraz z zagotovilom, da niso fraze, par takih stavkov kakor je na primer: Kri ni voda, prošnja, naj podpirajo mestno centralo v njenem ljutem boju proti krutim sovražnikom, gromovit Živijo! prisrčno stiskanje rok — in pozdrav je končan.
Sicer je vsekakor mnogo odgovornosti združene s, takimi posli, ne, tem večje veselje bo u-žival, ako se my oboje posreči.
Večkrat mu je prihajala misel, da bi bilo bolj zanj, ako bi nadaljeval pred leti filozofič-ne študije. Toda neumestni do-vtipi njegovih kolegov odvetnikov na račun filozofske raztre-senosti, njihove zafrkacije so ga odvrnile od filozofije in vpisal se je na juridično fakulteto.
In vendar bi bil zdaj že zdavnaj profesor, in nikoli ne bi i-mel toliko skrbi, kakor jih ima sedaj. Kaj se hoče, on se je že žrtvoval za narod, za ljudstvo, za prosveto in za boljšo njegovo bodočnost.
nudil občinstvu, porotnikom in obtožencem, ki so se kar čudili odprtih ust svoji nedolžnosti, posebno še, ko so slišali tupatam glasno ihtenje v porotniških vrstah. "Sedaj vam pa kličem," obrnil se je proti požigalcem, "dobro došli! Veseli me, da vas morem pozdraviti na tem mestu, Vi ste faktor našega ljudstva, ki podpira z duševnimi in teles, nimi doneski našo narodno stvar
nujam roko v presrčen pozdrav!
Obsojeni so bili požigalci na sedem, osem in devet let težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.
Popoldne, Polno ljudi je pričakovalo na kolodvoru prihod vlaka, žvižg, in prišel je. Izstopala so društva, požarW obramba iz K., pevsko društvo, bralno društvo tamburaško društvo, sokolsko društvo itd.
Postavili £« se na peronu, govornik je stopil pred došle goste, pozdravil jih z navdušenimi besedami, obrnil se proti koncu še k občinstvu in rekel;
"Sedaj pa prosim, ne sodite jih prestrogo, da so prišli sem. Oni sami niso prišli radi, bodite uverjeni, da igrajo tu veliko vlogo drugi vzroki, drugi slučaji, proti katerim se človek ne more boriti. Zapuščenost, slaba vzgoja, zaničevanje, slabo ravnanje z njimi, srd proti sedaj obstoječemu družabnemu redu, vino in žganje, ki izpremene najkrotkejšega jagnjeta v besnega, ničesar se zavedajočega volka, so jih pripeljali na to mesto. Premislite njihov obupni položaj in recite svoj: Niso krivi!
TEŽAKI
Plača na uro — Zglasite se v uradu 3341 JENNINGS RD.
(zadaj za mestno bolnišnico) Urad odprt ob 7. url zjutraj
JONES & LAUGHLIN Steel Corp.
OTIS WORKS če ste sedaj pri obrambnem delu, se ne priglasite
i I"
Odhajajoči vlak je zažvižgal. Narodno slavje je vkljub temu dobro uspelo. In vzrok tej dvojni pomoti in raztresenosti go-
V mestu. Vi ste noč in dan pri-
tako veli ----j— nam pod pazduho,
^ ^	krepkimi rokami, dajvornika? Svoj čas je študirafen
'ne pademo v boju za lastno e, semester filozofijo.
xistenco, za katero se bojuje naš narod že leta in leta.
Kri ni voda!
Prišli ste, da se ogrejete ob ognju bratovske ljubezni Hvala vam, da ste prišli na naš^
srca, da ste nam prinesli po-.
zdrave svojih in naših somišljenikov iff zatrdilo, da se omajeta prej hrib in gora, kakor pa vaša ljubezen do rodnih meščanskih bratov. S solznim očesom iskrene ljubezni do vas, vam po-
RED-w ITCHY-SCALY
ECZEMA
Effective Horn« Treatment Promptly Relieves Torture!
First applicatlgns of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula —promptly relieve the Intense itching soreness and start once to help heal the red, scaly skin. Amazingly successful for over 80 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug_____
o.vm, ,ZEIVIO

NOVICA

/ t ^flif!
Ihi
'l^ortinent.
On second thought you ought to make q good! «pn-in-iqw!"
Sodna dvorana je bila polna radovednih poslušalcev. Državni pravdnik je končal svoj ob-toževalni govor 4h jezno je zrlo občinstvo na obtožence.
Vstal je zagovornik. Glas se mu je v začetku tresel nekoliko. Toda kmalu je prišel v ogenj, glas se mu je ojačil in njegove besede so - bile izbor no milo, s katerim je pral črno barvo r-az obrazov požigalcev ...
Ako so bile Cicerono^^e besede
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNPST
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje pripbčujemo brezplačno

GROZDJE IN MOST
MOŠT - $25 sod
Pripeljemo na dom brezplačno. IZVRSTNO GROZDJE IN MOŠT
Morris Cohodas
Geneva, Ohio
Ako želite podrobnosti pokličite KEnmore 01S8
G-NASHIN6
tU0
AXIS
OmM NAM
American freedom Or else Japaneedom— Of which are yow fonder? Be » victory bonder!
Uluatration bg Gib Crocket,
BUY WAR BONDS AND STAMPS
U. S, Treaitiry Drporijncnt,
Mix Lemon Juice AT HOME ll TO RELIEVE RHEUMATIC PAINS
_____ _____ If This Recipe Fails
Good news travels fast—many of the thou-
Money Back
00 I
Bands of fplks who now take lemon Juice tot rhaumatlc p^ln—hav9 (owd Wftt by adding tw4 tablesPQonfuis ¥ AUenrU tfl one
adding twi tablesPQonfuis 9' AUenrU tfl one tablesSoopfUl of temoij JuW (n » % -----'xt'------{oy tt): acl'"«
____________ Ipm, lumpw
It's ho surprise either, for AHenri; la
waterT thoy gat faster relief for tHfi arihes ftnd pains caused l'5;,rheumatlpmjJ«inl)f.go^
111
ll- ---
—TOur"mo5«rbRflit. Vfhat kould he f^rer?
a	«...	at nilif II
It's no aurpriac eiiner,	, ..
Oft All»nrH today ftl 58 csW«—Do tt Wflw,
a today ftt ftiiy live druggist, pnly
Mali oglasi
Boring
Mill delavci
Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih
Operatorji velikih , s+rugalnikov j
Slab-Miller j delavci '
Fiat scrapers
Bench Assemblers
NA STROJNEM ORODJU
Hooker-on
Plača na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz amcrlikcga cU-žavljan-3tva; (te ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
Izdelovalci električnih motorjev in generatorjev iSčejo vsakovrstno
TOVARNIŠKO POMOČ MOŠKE^ŽENSKE
Izkušnja ni zahtevana. Dobra plača na uro.
Urad je odprt vsak dan od 8. do 11, in od 1.30 do 4. Ob nedeljah pa od 9. do 12. Prinesite s seboj ta oglas. 1091 IVANHOE BI).
Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnan delu, se ne priglasite.
FIN MOST
si lahko po zmerni ceni preskrbite
pri '
ANDY KAPEL
440 Courtland St. Fairport, Ohio
Tel.: Painesville 6436 Priporočamo ae rojakom za naklonjenost
NEW! "BACTERIOSTATIC"
FEMININE HYGIENE
iiQW finding great favor among women.,.
Many doctors recomtnenil regulw we of doufhes as a. precautionary measure fqr women who wtyit to be clean, ilatnty—for women troubled by of-feqdmg odor or discharge.
Some products may be harmful to dpllQate tissues. But not Lydla E. Plnkham's Sanative Wash I Plnkham's I Banatlve Wash Is gaining great favor among women because it's NOT a harmful germicide. Instead — it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modem trend). It not only dlecour-eges bacterial growth and infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very soothing — relieves minor irritations and discharge and has a tonic efleot on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of Lydlfi Plnkham's SqAatlvs Wash today. All druggists.
Trgovino
z grocerijo in mesnico s popolno opremo se morg, takoj prodati. Trgovina obstoja že 20 let. — Vpraša se na 14201 Westropp Ave., ali pokličite Mu. 9899.
Ženska
(dobi delo za čiščenje uradov; ponočno delo, dobra plača. Je lahko iz vzhodne ali zapadnc strani mesta. Pokličite Cherry 6992.
General 3]lectric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Iniamo tudi Philco Radio. Cene zmerne
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerjene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom e612 ST. CIAIB Am HEnderson 2978
vse karkoli
potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enalto lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Kntiuiovo poslopje
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
I
Y
Y
I
SLIKE IZ REVOLUCIJE |
Poslovenil Anton Melik	^
Y
Ruski spisal M. Arcibašev	%
"Tega ne mislim . . •" je mir-'molčali, in v tem molčanju se no odgovoril Andrejev. "Toda i je skoro slišalo, kako se pomi-jaz imam dolžnost nadzirati . . Jka čas in se približuje strašni.
Glavno je: ne se razburjati."
Dora je zanika je zmajala z glavo.
Postalo je tiho, in bilo tiho tako dolgo, dokler ni zazvenel v temni prednji sobi zvonec, kakor da ponavlja prejšnji zvok.
"No, to so oni . . je rekel mirno Andrejev in šel odpirat.
Culo se je, kako je zarožljala kljuka pri vratih in so vstopili ljudje. Dora je dvignila glavo in gledala z blestečimi očmi prihajajočim nasproti.
K oren j ev je bil ravnotako visok, lep živahen, kakor preje. Neznamov je bil istotako visok, a bolj vitek in ličen. Bil je blon-dinec, z velikimi očmi in mehkimi lasmi in je nenadno spomnil Doro na pokojnega Pašo Afa-nazjeva- Oba sta ji stisnila roko.
"če bi nama dali čaja, sodru-ga Baršavska . , ." je rekel šaljivo Koren j ev in naenkrat napolnil vse tiho stanovanje s svojim glasom, svojo visoko postavo in živahnimi kretnjami. Dori se je zazdelo, da se razširja okrog njega vonj po svežo-sti in hladnem zraku, kakor da je bil prišel z mraza.
"Dobro . . je odgovorila Dora navidezno mirno ter se trudila, da bi dala svojim besedam isti ton. Odšla je v kuhinjo, kjer je dolgo pripravljala samovar, pri čemer je spustila pokrov iz nevajenih rok na tla in stresla oglje.
Iz jedilnice je slišala glasove in smeh Koren jeva. Ta je pripovedoval brezkrbnO in živahno, kakih zvijač sta se morala "posluževati, da sta zvodila na napačno sled skrivnega policista, ki ju je zasledoval. A ko se je vrnila k njim, je Korenjev sedel vkobalem na stolu in govoril:
"Ako mi kdo ugaja, tedaj je to naša babica! ... To je oseba! . . • Ona bi bila tudi v trenutku, ko bi se podiral vesoljni svet, ravno tako mirna, kakor pri navadnem porodu! . . . Ah, verjemite, jaz šele ta dva dni čutim, da živim . . . škoda le, da bo vse kmalu pri kraju!
"Počakaj še!" se je oglasil mračno Andrejev.
"Ne, bratec,' 'se je zasmejal veselo Korenjev in pokazal bele zobe, "en dan imava še midva, a potem — Fju! . .
Svetlolasi Neznamov je molče bobnal s tenkimi, .suhimi prsti ob kraj mize, kakor bi hotel dotrkati samo njemu slišno melodijo.
Ob veselem glasu Koren jeva in njegovem kratkem, pomenljivem žvižgu se je dušeči mraz nenadno dvignil in legel z vso močjo Dori na tilnik. Nogi sta ji zad"rgetali in polastila se je je neodoljiva slabost, da jo morala sesti na kraj divana. Kakor skozi meglo je slišala, kar je govoril Korenjev, in njegov glasni, bodri glas je čudno zamolklo udarjal na njena ušeša.
"Le to je slabo, da imamo malo ljudi . . • Govore vsi, a ko je treba priti do dejanja, — ni nikogar blizu."
Dora se je zavedla. Neprestano jo je mučil občutek, da jo ta visokozraščeni, lepi študent v globini duše prezira, in v njegovi prisotnosti je skušala vedno zbrati vso svojo duševno moč.
Nasmehnila se je naglo, pogledala na Neznamova z bistrim, a plahim pogledom in vstala.	I
"Ali boste pili čaj z limono?" je vprašala.	■	\
"Jaz? . . . Da . . ." je mehanično odgovoril Neznamov.
Po čaju, ki ga razun Koren jeva ni nihče pil, so večinoma
usodepolni dan.
"No, midva greva . . ." je dejal Korenjev in se dvignil- "Na svidenje, jutri!"
Vsi so ostali.
"Dora Mojsejevna vam pokaže, kje leži vse . . je rekel resno in poslovno Andrejev Ne-znamovu.
"Dobro. Lahko noč!" je odgovoril ta.
En trenutek so vsi napeto molčali, kot da ne vedo, kaj naj še store.
"Da," je tiho rekel Andrejev, "morda se ne vidimo več . . ."
Stopil je k Neznamovu in ga objel nežno in iskreno.
"Ostanite zdravi, dragi moj!" je mehko odgovoril Neznamov.
In pod utisom tega mehko-turobnega glasu in zameglelih oči Andrejeva, je Dori postalo naenkrat pekoče žal sebe in njih vseh. Solze so ji stopile iz oči in spolzele mimo nosa na vzdrhte-vajoče ustnice.
Korenjev je krepko stisnil roko Neznamova in se molče nasmehnil. Neznamov mu je odgovoril z ravnotako lahkim, turobnim nasmeškom.
Nato sta Korenjev in Andrejev odšla, a Dora je šla zapret za njima duri in je dolgo pri-sluševala oddaljujočim se ko rakom. Spodaj so se zaloputni la vrata in vse je utihnilo-
Ko se je vrnila, je stal Neznamov pri oknu in gledal na ulico mimo nekoliko odmaknjenih zaves. Bila je še noč in ulice so bile čudno prazne, a na vzhodu je že sijala prozorna jutranja svetloba in poslednja zvezda je še motno blestela visoko nad zemljo.
"že se sveti . . . Kratke noči so pri va» . . je rekel Neznamov in se nasmehnil nalahko, ko je začul Dorine korake.
"Da ..." je odgovorila plašno Dora in pričela mehanično pospravljati po mizi.
"-<5udno, nejasno čuvstvo se je polastilo Dore: prvikrat jej je objela misli zavest, da se odločitev ne da več preklicati, in zavest lastne otroške nezmožnosti za to dejanje. In obenem je začutila naivno, ponosno radost, da je ravno ona "poslednji večer sama s človekom, katerega ime se bo razneslo jutri po vsej Rusiji in povzročilo, da bodo vztrepetala v grozi celo najbolj kamenita srca nedostopnih in visokih mogočni kov.
Zunaj se je polagoma močne-
je in močneje razplemenela zarja novega dne in njeni rožnati, še bledi odsevi so padali Neznamovu na svetle lase in obraz.
Neznamov je težko vzdihnil, stopil od okna, se rahlo nasmehnil in r<jkel Dori.
"Nemara je to poslednje jutro, katerega gledam . • . Samo nečesa mi je žal! . . . Pravzaprav sem jaz velik sanjač: ljubim sobice, nebo, jesen, pomlad . . . ljubim travo . . . vse, kar je svetlega, tihega, življenja-polnega ... in jaz nikakor ne čutim želje ,da bi ubijal, ne želje, da bi umrl ..."
"Zakaj pa potem greste v smrt?" je vprašala Dora boječe, in v njej se je zopet zablisnila ponosna zavest, da je njeno vprašanje — historično vprašanje.
"Kako naj vam povem? . • . je odgovoril Neznamov in se nasmehnil slabo. "Najbrže ravno zaradi tega, ker čez mero ljubim življenje in me zelo zelo boli, ko gledam, kako ga pačijo."
Stal je pred Doro, visok, vitek, obžarjen od svetlobe, in se je smehljal neprestano, a Dori se je zopet stisnilo v pekoči bolesti, in čuteč, da se bo vsak trenutek razjokala, mu je naglo stisnila roko in rekla, ne da bi ga pogledala:
"Dal Bog, da bi se vse to srečno končalo."
"Ne, kaj . . ." je zamahnil z roko Neznamov. "Saj je vseeno . . . Ako ne to pot, tak drugič .. . vsejedno je . .. vse tiste, ki go privedli narod do tako žalostnega strašnega stanja, prištevam jaz k svojim sovražnikom, in ako se mi to pot posreči, da se rešim, poj dem in ubijem koga drugega . • . Vsejedno j6 . . ."
Dora je dvignila glavo in mu pogledala v oči: bile so svetle in žalostne. Nekaj velikega, svetlega, neizrazno dragega je švignilo iz t^h oči v Dorino dušo, in zazdela se je sama sebi neizmerno majhna in brezpomembna. A to pot ta zavest neznanozakaj ni bila mučna; da, celo tolažil-
na. oči.
Solze so ji zopet stopile v
Zavese so postajale vedno svetlejše in za njimi so se zaznali prvi slabi in samotni gla sovi življenja.
"Ali nimate morda papirja in črnila?" je vprašal Neznamov "Rad bi napisal nekaj mate . . pozneje se bo dalo težko napraviti."
Dora ni mogla govoriti in je samo pokimala z glavo. Prinesla mu je papir, postala nekoliko, in mu hotela reči nekaj, a ni mogla ničesar in je odšla spalnico.
Dolgo je ležala tam, zavita svoj veliki mehki robec, p risi u-ševala šumenju papirja in kretnjam Neznamova, in njeno drobno zapuščeno srce se je trgalo od žalosti, sočutja in svetle ljubezni do tega človeka
lotelo se ji je, da bi vstala, šla njemu pobožala ga, zajokala nad njim in ga s svojim tele-i^om, svojimi objemi branila in ščitila pred bližajočo se strahoto. Toda ležala je nepremično in samo tiho jokala, v strahu, da bi je on ne slišal-
XIV.
Nad mestom je viselo v prah in dim zavito nebo; zabolela so oči, če se je človek ozrl vanj.
Po prospektu in po sosedni ulici so hitro drdrale ekipaže, in so si bile tako podobne druga drugi, da se je zdelo, kakor da se vozijo namenoma na jednem mestu gor in dol. Po obeh straneh ceste so hodili ljudje, in se urno pomikali semintja, kakor )i se vil ob robu ceste brezkon-čan, pester trak. Od hiš so padale kratke, modrikaste sence, in bilo je tako vroče, da se je le ežko dihalo.
Dora je stala težko. Vsled prečute noči, nedavne bolezni in vednih težkih vznemirjanj jo je obhajala slabost po vsem telesu, v glavi se jej je vrtelo, in senca so gorela in potila. Stala je na oglu ulice, v kratki in za-duhli senci in preko glav mimoidočih ljudi j napeto gledala proti kolodvoru.
Na širokem, od solnca razpa-jenem prostoru pred kolodvorom so stali postreščki v belih predpasnikih, in ljudje so pri-mjali in odhajali. V urnem teku so pridrdrali izvoščaki in od-drdrali počasi. Visoko na pročelju je samevala okrogla ura in menda strogo in točno opazovala vse, kar se je godilo na trgu.
Dori se je zdelo, da že izdav-na stoji na tem mestu, že izdav-na gleda na to uro, na bele, v solnce se svetlikajoče predpasnike posreščkov, na široke, ka-menite stopnice. Staro, davno poznano poslopje kolodvora se je zanjo odloČilo od vsega sveta in je stalo tu ogromno in zlovešče. In tudi ako bi Dora hotela, ne bi mogla odvrniti od njega svojih razpaljenih, od bolesti bolečih oči. In to jo je du-šilo.
Moreča razburjenost je vedno rasla in rasla v njenih prsih. Bilo je vroče, a pod srcem je čutila mraz in kolena, so jej drgetala v lahnem, mučečem trpe-tu. Tega si ni dalo opaziti, a Dori se je zdelo, da mora vsem padati v oči to drgetanje kot silen krč .Okrog nje je prasketalo, se topilo in zvenelo brezštevilno raznovrstnih glasov, zdaj dvigaje se, zdaj pada je; a v Dorino zavest so udarjali komaj opazno in bledo. Vsak izmed teh tihih, perazymljivih glasov se je zarezal svareče in ostro v njene možgane, jej povzročal silno udarjanje krvi v srce.in lepljivi, mrzli pot na
RINGING *EM UP
yiCTORY
ONDS STAMPS
s
u.
t

20. oktobri
Načelnik legije
Angleško vojaštvo v Libij






v	I't y '
Na gornjih dveh slikah vidimo angleško vojaštvo, " v trnkih preko libijske puščave
Češki letalec




psiSfis
J's\	^	\

msL	\






.?>> -■jiSŽjŽt.	v«-yS^
Na konvenciji v Kansas City-ju je bil izvoljen za načelnika Ameriške legije Roane Waring iz Memphisa, Tenn.
razpaljenih sencih. Ljudje so prihajali in odhajali mimo in tisoč nepoznanih, pustih obrazov je švigalo mimo njenih oči.
Včasih jo je spreletela taka muka, da se jej je zahotelo na vrat na nos zbežati odtod na kraj sveta, se vreči na posteljo v tihi, kakor grob tihi sobi, obrazom v seno, in dolge ure, celo življenje gledati pred seboj samo navadne pestrobarvne preproge.
"Ako je to zame tako mučno, kdo me more tedaj siliti? ... se jej posvetilo v mislih začudeno in brez ovinkov, ta^o živo, da je od hipa do hipa hotela zmigniti
rameni, se okreniti in tiho, nasmeškom oditi. A Dora se je z obupnim naporom obdržala na mestu, se krepko borila z drhtečim, bolnim čuvstvom strahu, in v njeni nenaravno poostreni za vesti se je pojavila kakor blisk misel:
"Kaj sem mar res tako bojaz Ijiva? . . ."
In ta misel o njeni malen kostni, sramotni bojazi jivosti je priklicala v njej bledi, daljni obraz Neznamova in je postala tako neznosno grozepolna, da jej je za trenutek postalo celo lažje: malodušnost se je izgubljala, nogi sta postajali trdnejši, ifi v očeh je popustila bolest-nožgoča napetost.
(Daije prihodnjič)
češko letalstvo dela čast angleški zračni sili. Eden
1. ki
čeških letalcev pa je poročnik Karel Kuttelwascher, dvakrat odlikovan z visokim angleškim odlikovanjem. " je njegova žena, ki je rojena Angležinja.
Na Ki+ajski^ fron+i
^	^ J r
TO ROUSE FLOW OF LIVER BILE
Get a bottle of Kruschen Salts tonight. Half an hour before breakfast, take ai much as will lie on a dime in a glass of water (hot or cold) or in your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruschen taken this way helps relieve such symptoms as Bick headaches, bowel sluggishness and so-called bilious indigestion when due to In-mufRclent flow of bile from the gall-bladder. You can get Kruschen, a famous English formula made in the u. S. A., at any drug store. You must be satisfied or money back.
WH. J. ROGERS» KONGRES
Jaz se obvezujem napram predsedniku Rooseveltu, da mu bom dal vso podporo v prizadevanju za zmago—sodeloval bom za definitiven načrt za po vojno preuredbo in v pripravljanju za po vojno dobo.

Na sliki vidimo kitajske brambovce na svoji reko v Kitajski.
v, X Titmiry Dtpartmrnih
*—Court«ty LOt AlVGELEB KXAMtffER
je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj louis adamič
Cena knjigi je $2.50 in nabavile si jo lahko v našemu uradu.
YOUR OLD PAPERS
C Al I TUI?
salvation army
HENDERSON 5357
On Baffle Front and Home
50MIIU0N wasmwma
WANTmTOPUT
AruiS?3p96 oriAltNwSM WAR BONDS