Glas KRANJ, 23. MARCA 1956 LETO IX. — ST. 24 Din 10.— J ■ * a J a : O^e« jeki tisk / Ureja: ttminifitat odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik T«lei. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna fl00, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko. Gorenjske Ob zaključku volitev v osnovne organizacije SZDL Razgovor s predsednikom Občinskega odbora SZ f>L tov. Martinom Koširjem Na osnovi podatkov občnih zborov lahko povem tudi to, da se je število članstva v preteklem letu povečalo za 935 in šteje sedaj naša organizacija v občini 19.555 članov. Na novo sprejetih je bilo 638 mladincev, ki so dopolnili 18. leto. Izstopilo in izključilo pa se je v 1955 le- V torek, 20. marca, so se zaključili v kranjski občini občni »bori osnovnih organizacij SZDL. Da bi lahko našim bralcem Posredovali splošno oceno teh zborov, se je naš sodelavec obrnil na predsednika Občinskega odbora SZDL tovariša Martina Koširja in ga prosil, naj mu odgovori na nekaj vprašanj. Na vprašanje, kakšna je bila Udeležba na zborih in kakšen ^e socialni sestav novih vodstev osnovnih organizacij, je tovariš Predsednik odgovoril: Naša občina ima 38 osnovnih 0rganizacij. V vseh so že bili občni zbori. Udeležba je bila v Primerjavi z lanskim letom pre-CeJ večja, tako v mestu kot na Podeželju. Lani se je občnih zborov udeležilo 2.421 članov ali *3%, letos pa 2.781 članov ali dobrih 16,44%. Najboljša ude-težba je bila na Golniku 32,5%, Trbojah 29,5%, Vogljah 29,3%, Trsteniku 28,8%, v mestu pa na terenu Rupa 25,7%, v Cirčičah na Gorenji Savi 21,5% itd. V letošnja vodstva osnovnih organizacij je bilo izvoljenih več kmetov in — v absolutni Številki — tudi več delavcev. Število uslužbencev je ostalo približno isto, medtem ko se je Število obrtnikov zmanjšalo. Lani je bilo v vodstvih 38 kmetov, 133 delavcev, 119 uslužbencev in 37 obrtnikov. Letos pa je stanje naslednje: 50 kmetov, 139 delavcev, 121 uslužbencev in 10 obrtnikov. Volitve smo v naši občini izvedli na občnih zborih in nismo Sli na princip državnih volitev, ker smo smatrali, da je za akti-vizacijo članov SZDL, posebno *a izvajanje smernic nove gospodarske politike ta način ninogo uspešnejši. Seja ObLO Kranj Danes popoldne bo v Kranju 13. seja ObLO. Sklepali bodo o smernicah za Uporabo občinskega kreditnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš v letošnjem letu. Prav tako bodo tudi sklepali o najetju posojila iz občinskega kreditnega sklada za gradnjo 6 stanovanjskega bloka. Prav gotovo bo zanimiva tudi razprava o odloku ° uporabi zemljišč v gradbene namene na območju samega *nesta. MARTIN KOSIR Predsednik ObLO SZDL tu 136 članov ali 0,069%. Izstopanja so bila v osnovnih organizacijah Gorenja Sava, Straži-šče, Kokrica, Naklo, Tupaliče in Voglje. Predvsem so izstopali stari ljudje in pa nekaj takih, ki se zaradi svojih klerikalnih nazorov ne morejo sprijazniti s politiko, ki jo zastopa naša Zveza. DOBRE PRIPRAVE — ZADOVOLJIVI REZULTATI O pripravah na občne zbore, ki so bile v kranjski občini precej temeljite in obširne, je tovariš predsednik povedal sledeče: Letošnje občne zbore je občinski odbor skušal pripraviti čim temeljiteje, da bi občni zbori osnovnih organizacij bili dejanski odraz vpliva Socialistične zveze na vasi in v mestu. Da bi se vodstva osnovnih organizacij laže pripravila na zbore, je občinski odbor izdelal poročilo o problemih občine in ga posredoval vsem osnovnim organizacijam. Občni zbori so bili zato povsod razmeroma dobro pripravljeni. Poročila in razprave so bile v primeru z lanskim letom mnogo boljše. Posamezne osnovne organizacije so prav dobro ocenile politično stanje na svojem območju in s tem v zvezi sprejele popolnoma ustrezne smernice za delo. Razprave so bile zelo konkretne, predvsem na zborih vaških organizacij. Sukale pa se niso samo okrog gospodarskih vprašanj — čeprav je bilo razpravljanja o novi gospodarski politiki največ — marveč so se prisotni živahno zanimali za delo kulturno-prosvetnih ustanov, športnih organizacij in za druge družbene probleme na svojem področju. Vsa ta problematika je bila v preteklosti precej odmaknjena od vodstev osnovnih organizacij SZDL. V Goricah so n. pr. na občnem zboru SZDL dali pobudo za osnovanje DPD »Svoboda«, ki naj bi poživila kulturno- prosvetno delo na tem področju. Na Visokem so na občnem zboru izvolili iniciativni odbor za ustanovitev telesnovzgojnega društva »Partizan«. O teh problemih so razpravljali precej tudi v Naklem, Podbrezjah, Predos-Ijah itd. Na Beli so se veliko menili o gradnji gospodarskega prostora za shrambo kmetijskih strojev. Doslej ima zadruga stroje po privatnih šupah, ker nima svojega prostora. Sklenili so, da bodo takoj začeli z zbiranjem lastnih sredstev za začetek del in izvolili gradbeni odbor. To pobudo Socialistične zveze je treba vsekakor pozdraviti. VZROKI NAZORSKE RAZDVOJENOSTI MLAP.INE V mestu, je nadaljeval tovariš predsednik, pa so na občnih zborih razpravljali pretežno o vzgoji mladine. Govorili so o slabih vplivih filmov in o nepravilni repertoarni politiki kinematografskega podjetja. Ugotovili so tudi, da se po naših šolah premalo vzgaja našo mladino in se ji premalo vceplja nove, višje socialistične etične vrednote. Mladina odhaja iz naših učnih zavodov — prav zato ker se v njih samo uči, ne pa vzgaja — brez oblikovanega svetovnega nazora lin prav zato zapada najraznovrstnejšim vplivom. Pri tem profesorji in učitelji niso opravili vsega, kar se od njih zahteva. V posameznih primerih so celo oni tisti, ki z zgledi nazorsko razdvajajo mladino. Šolski odbori se bodo po mnenju občnih zborov morali okrepiti in aktivneje delati, da set udi ti problemi rešijo. Velik (Nadaljevanje na 2. strani) 5 šefe ObLO Bohinj Ustanovljeno mizarsko podjetje v Cešnjici Ta teden se je sestal občinski ljudski odbor v Bohinju, ki je pod predsedstvom Alojza Logarja sprejel več važnih odlokov s področja gospodarstva in državne uprave. Ob krajevnem prazniku v Žabnici Srečanje s sinovi Jožeta Ravnikarja s Križne gore nad Staro Loko Ob prihodu v partizane, 8. junija 1942. leta, sem srečal v Jelovški četi na Jelovici tudi tri pogumne borce B Križne gore. Bili so to bratje Janko, Polde in Lojze-Dimež. Janko, najmlajši, je bil zdrav fant, polnih rdečih lic, skoro dekliškega obraza. Tovariši v četi so mi pripovedovali, da se Je v neki nemški ofenzivi preoblekel v pastirico in tak odšel na ogled terena. Nad Jamnikom Se je srečal z Nemci. Ti so občudovali brhko pastirico s košarico gob. Vpraševali so jo po Partizanih in ji pomagali nesti košaro. Od tovarišev sem tudi izvedel, da je Janko sodeloval v bitki za Dražgoše, kjer je zelo ozebel v noge. Ko so mu sezuli čevlje, so mu z njimi vred odstranili tudi nohte in kožo. Po končanih bojih v Dražgošah in na Jelovici se je Janko nekaj Časa zdravil na svojem domu na Križni gori. Med tem časom so Nemci preiskali dvakrat hišo. Prvič se jim je skril pod peč, drugič pa je ostal kar na peči. Obakrat se je srečno izmazal. Zahvaliti se je moral hladnokrvnosti domačih, posebno svojemu očetu. Janko se je vedno smehljal in med tovariši je bil zelo priljubljen. V četi je bila znana dogodivščina z nekim Nemcem/ V boju se je streljal z zajetnim nemškim policistom. Oba sta se skrivala za debelimi smrekami, katerih ni bilo mogoče prestreliti. Dolgo sta streljala brez uspeha. Končno pa se je Janko naveličal tega cin-canja, se obrnil in ustrelil Nemca v trenutku, ko se mu je le-ta prikazal izza smreke. Jankov starejši brat Polde je bil v času mojega prihoda v partizane komandir čete. Bil je zelo podoben Janku. Tudi njegov odnos in nastop do tovarišev je bil dober. Kmalu po mojem prihodu je bil Polde ranjen v hrbet v bojih nad Martinj vrhom. Prenesli so ga na Jelovico. Poškodbe niso bile težke in v naslednji hajki, ki se je začela 12. avgusta 1942, je zapustil bolnišnico in se spet udeleževal bojev. 9. septembra istega leta je Polde vodil Jelovško Četo iz Novakove Jelovice na Jelovico in še istega dne padel skupno z bratom Jankom. Lojze, nastarejši brat, je bil v četi znan kot borec z izredno prisotnostjo duha v najbolj kritičnih trenutkih. Pomladi 1942. leta je v bitki nad Crngrobom edini odnesel iz boja mitraljez, četudi je bil težko ranjen v vrat. Lojze je imel dober značaj. Bil pa je vedno zelo zamišljen. Verjetno ga je mučila negotovost, kaj je z domačimi, ki so bili pregnani v Nemčijo. Dom so jim sovražniki požgali. Izvedel sem, da je tudi Lojze kasneje padel v boju s sovražnikom in končno še četrti brat. Sestra, ki je bila izseljena v Nemčijo, pa je bila ubita pri bombardiranju. Pet otrok je nesrečni oče žrtvoval za svobodo. To je o-gromna žrtev za starše. Tako velika, da tega ne more občutiti nihče, kdor nima sam otrok In kdor ni nikogar izgubil. ADOLF PRACEK Sprejeli so odlok o ustanavljanju potrošniških svetov. Na področju občine jih bo osem. Sprejet je bil odlok o pobiranju turistične takse, katero bodo morali plačevati vsi turisti v znesku od 20 do 30 din za vsako nočnino, razen otrok, tabornikov, gostov, ki so na zdravljenju in planincev v planinskih kočah. Sredstva, ki se bodo nabrala, bodo uporabili za napredek in razvoj turizma in turističnih objektov. Pomemben je sklep o uporabi splošnih predpisov za razdeljevanje stanovanj tudi za Bohinjsko Bistrico, kjer je stanovanjsko vprašanje zaradi porasta prebivalstva v povojnih letih za okoli 700 ljudi, postalo pereč problem. Ta odločitev je bila potrebna zaradi tega, ker je bilo pri razdeljevanju stanovanj do danes mnogo nepravilnosti in »nočnih vseljevanj«, pri čemer občina ni imela zakonske osnove za posredovanje. Ustanovljena bo ponovno Stanovanjska komisija za reševanje omenjenih vprašanj. Ljudski odbor je sprejel tudi sklep o ustanovitvi Zadružnega mizarskega podjetja v Cešnjici, kateremu se bo priključila tudi kolarska zadruga. Imenovali so tudi občinskega sodnika za prekrške, komisijo za pregled zaključnih računov in davčno komisijo ter končno sprejeli še odlok o opravljanju gostinskih storitev izven gostišč. J. MLADINCI POMAGAJO PRI GRADNJI Dijaki metalurškega tehnikuma z Jesenic na černivcu leta 1948 Za vzgojo mladine |e odgovorna družba Skrb za socialistično rast naše mladine je bila v zadnjem času v ospredju družbenega dogajanja pri nas. V Ljubljani je na plenumu Glavnega odbora SZDL Slovenije govoril o mladini tov. Stone Kavčič, na plenumu Centralnega komiteja ZK Jugoslavije pa je obširno poročal tov. Peter Stambolič. Oba referata z razpravo, zlasti misli tovariša Tita in Kardelja, so nam jasno osvetlile, da ni mogoče problemov dora-ščajoče mlade generacije reševati zgolj enostransko, z delom in vplivom organizacije Ljudske mladine, kajti socialistična vzgoja mladine je stvar družbe kot celote. Mladino smo često nepravilno ocenjevali, nismo namreč upoštevali popolnoma drugačnih okoliščin, v katerih mladina dorašča v sedanjem obdobju. Narodnoosvobodilna borba in povojna izgradnja sta bili konkretni akciji, kjer je bila mladina vedno v prvih vrstah in je bilo tudi delo Komunstične partije tedaj močneje navezano nanjo. Na-daljni družbeni razvoj pri nas, predvsem uveljavljanje in krepitev socialistične demokracije prek najrazličnejših oblik upravljanja, pa postavlja mnogo težje in bolj zamotane probleme, kjer se je Zveza komunistov močneje aktivizirala, mladina pa je tu prav zaradi nezadostne pomoči pričela zaostajati. Ne zato, ker ni sposobna, temveč prav zato, ker smo jo vse premalo vključevali v konkretno delo pri reševanju gospodarskih in družbeno-političnih problemov v podjetju, na vasi in šoli. Praktični primeri, zlasti med delavsko in šolsko mladino, v zadnjem času pa tudi na vasi, nam kažejo, da mladino v današnjem obdobju razvoja lahko zelo uspešno aktiviziramo v borbi za novo in proti vsem starim težnjam in nepravilnostim, ki se še pojavljajo. Vedeti moramo, da je prav današnja mladina pomembna sila nadaljnega socialističnega razvoja. Treba jo je seznaniti s pridobitvami preteklosti, objasniti vse to, kar danes imamo, na znanstveni osnovi ji razlagati naše perspektive in ji v konkretnem delu omogočiti, da skupno s starejšimi razvija in krepi socialistične odnose. Vzgoja pa ne sme temeljiti izključno na preteklosti, temveč predvsem na sedanjih družbenih dogajanjih, ki bodo mladini odprla jasnejši pogled v bodočnost — le-ta pa je v socialistični družbeni ureditvi. V dobi revolucije se je v boju formiral lik mladinca — revolucionarja, po osvoboditvi na delovnih akcijah lik mladega junaka — delavca, formiralo ga je predvsem delo, to je konkretna akcija. Zato je danes aktivna dejavnost mladine v našem družbenem življenju najuspešnejša oblika za njeno vzgojo. V konkretnem delu bo probleme spoznala, jih reševala in se borila za socialistične odnose. Seveda ne avtomatično, z njo bomo morali delati prav vsi, zlasti komunisti. Mišljenja, da mladina v delavskem svetu, šolskem odboru, ljudskem odboru in njegovih organih itd., ne more nič napraviti, je neutemeljeno, saj nam konkretni primeri govore, da se je mladina tam, kjer je niso zapostavljali, zelo uspešno uveljavila. Napake in pomanjkljivosti bodo, saj so te tudi pri starejših, toda prav na napakah bomo mladega človeka uspešno učili in ga vzgajali. Pri vzgoji in praktičnem delu mladih kadrov gremo lahko pogumno in brez oklevanja naprej. Vse naše organizacije; in okolje, v katerem mladina živi, ne storijo dovolj, da mladini dnevno odpirajo perspektive našega socialističnega razvoja in ji omogočile, da spozna dnevna dogajanja in v duhu teh razvija svojo aktivnost. Organizacija Ljudske mladine na Gorenjskem, predvsem v zadnjih mesecih, svojo aktivnost razvija prav v tej smeri, da se mladi resneje vključijo v konkretno reševanje gospodarskih in družbenih vprašanj v podjetju, šoli in na vasi, delo pa bo izpopolnjeno z koristnimi iniciativami, ki sta jih osvetlila oba plenuma.Toda uspehi bodo vidni šele tedaj, ko bodo vse naše organizacije, predvsem Zveza komunistov, Socialistična zveza in sindikati, osvojile misli plenumov in na osnovi tega pričele razvijati praktično dejavnost med mladino. Z veseljem lahko ugotavljamo, da se stanje v našem okraju že izboljšuje, kar nam zlasti kažejo volitve v delavske svete, kjer kandidira precejšnje število mladih in je le malo podjetij, ki mlade delavce odrivajo od konkretnega dela. Tudi formiranje socialističnega svetovnega nazora je danes osnova za iskreno in napredno vzgojo mladega rodu. Organizacija Ljudske mladine tudi tu razvija svojo aktivnost, pomaga pri utrjevanju družbenega upravljanja in doprinaša koristne misli k uveljavljanju šolske reforme in probleme vzgoje na šolah. Toda marsikje se Čuti močan odpor starega, zato je res nujno potrebno, da je aktivnost vseh družbenih činiteljev v osnovi usmerjena na socialistično vzgojo mladine. MARJAN ROŽIC Tržiška kronika 0 delu Občinskega ljudskega odbora v preteklem letu Kako so lansko leto plačevali vplačali leta 1953, dasiravno so Občinski odbor je ugotovil, davke in odvajali družbene ob- ce dohodki kmetovalcev od te- da Tržič nujno potrebuje sploš-veznosti, zasebniki in gospodar- ga leta do danes znatno pove- no ambulanto in laboratorij. Ze- lo potreben bi bil tudi rentgen- sebi in siabim vplivom ulice ske organizacije v Tržiču? čali. Ob koncu leta je bilo vplača- Ostali zasebniki so plačali ski aparat. Upati je, da bo sled nega na območju tržiške občine 21,134.000 dohodnine in 1,099.000 nji že letos nabavljen, zveznega davka na dobiček, de- doklad. IZDATKI, la dobička za ljudski odbor, ZDRAVSTVO gg GREDO V MILIJONE Živahne razprave in dokaj dobra udeležba (Nadaljevanje s 1. strani) vpliv na vzgojo mladine pa ima seveda dom. Vendar nekateri starši prepuščajo mladino samo Pred dnevom mladinskih delovnih brigad Pri občinskem komiteju LMS Občni zbori so dokazali, da v Tržiču je bil formiran pose-naši ljudje novo gospodarsko ben štab, ki ga vodi tovariš politiko razumejo in odobrava- Hadjamerovič Hasim, večkratni pravah za praznovanje. Omeni jo. Razumljivo pa je, da so bili udeleženec mladinskih delovnih mo naj še to, da je občinski ko Program Tržičanov je izredno dober in popoln, saj bodo veČino mladine aktivizirali. v pri" obresti na osnovna in obratna IN NJIHOVI PROBLEMI Lani so v Tržiču izdali za pro- nekateri nergači, ki jim ni bila akcij in komandant kranjske mite LMS v Tržiču napovedal sredstva, prometnega davka in V Tržiču je zdravstveni dom sveto in kuitUro 21,302.850 dinar- všeč davčna politika ali kaj brigade na progi Doboj—Banja tekmovanje vsem ostalim obči- zemljarine v višini 2.990 mili- z dvema zdravnikoma, dvema jeV( za SOCiaino zdravstveno za- drugega. Po večini pa so bili Luka. Iz programa je razvidno, nam na Gorenjskem v tem, kdo jonov dinarjev. Kot kaže ta šte- dcntistoma, medicinsko sestro, gcito 15,021.985 dinarjev, za taki izpadi samo rezultat nepo- da bodo na predvečer 1. aprila bo najbolj svečano in množično vilka je bilo vplačanega za 464 tremi bolničarkami in štirimi zdravstvo 3,413.189 dinarjev, za znavanja predpisov, razen če ni organizirali svečano akademijo, proslavil dan mladinskih delov- milijonov dinarjev več, kot pa babicami. državno upravo 22,133.333 dinar- šlo za posamezne sfanatizirane naslednji dan bodo imeli zbor nih brigad, je bilo planirano. Lani so tržiške ambulante o- je> za garancije pri najetju po- klerikalne elemente. brigadirjev in ostale mladine Zadruge in zasebniki so razen pravile obsežno delo, saj bele- sojn podjetjem 1,002.100 dinar- Ko je dajal splošno oceno le- in bodo šli skupno na udarni- tega vplačali 12,837.000 dinarjev žijo skoraj 42.000 kliničnih pre- jev ter za orjVezno proračunsko tošnjih občnih zborov, je tova- ško delo. Popoldne bo otvoritev prometnega davka. Kmetje so gledov, nad 5000 injekcij, nad plačali 8,213.000 dohodnine in ra- 6000 preobvezovanj in 1378 labo- zen tega še 1,524.000 doklad, kar ratorijskih pregledov ter 315 }e Se vedno precej manj kot so manjših operacij. ii varčujejo Knjižne nagrade za najboljše Pred nekaj leti je NB ob pod- sto. Sledijo Osnovna šola Smled-pori učiteljstva osnovala tudi nik, Nižja gimnazija Cerkva šolah hranilne blagajne. U- lje, Osnovna šola Voklo, Nižja vedba dijaškega varčevanja ima gimnazija in osnovna šola Pred-predvsem vzgojni namen. Mladi dvor itd. 18 dijaških hranilnih vlagatelji navadno nimajo nalo- blagajn ima trenutno naloženih ženih velikih zneskov in za tem v banki že 800.000 dinarjev, kar tudi banka ne stremi. Važno je, ni več majhna vsota. Prav bi da dobi mladina do denarja bilo, da uvedejo varčevanje pravilen odnos, da se nauči ce- vse šole na Gorenjskem. niti in spoštovati vsak dinar __ posebej. Taki učenci rastejo v varčne, poštene in skrbne državljane, ki bodo znali upravljati tudi z družbenim premoženjem. Velik uspeh so v tem ozira dosegle nekatere šole v kranjskem okraju. Najboljše so v zadnjih dneh obiskali uslužbenci Narodne banke v Kranju. Voditeljem hranilnih blagajn in učencem, ki so prihranke najbolj pridno zbirali, so podarili lepe knjižne nagrade. rezervo 846.979 dinarjev. riš Košir dejal: letošnji zbori mladinskega doma, na katerem Za investicije je občina lani so pokazali veliko večji interes bodo odkrili tudi spominsko izdala 15,941.000 dinarjev, ki so članov SZDL za delo organiza- ploščo. Ves teden bodo za debili uporabljeni za načrte, za po- cije. Razprave so bile živahne, lavsko, kmečko in šolsko mla-pravilo vrtnarije, za kanaliza- Govorilo se je o vseh perečih dino predvajali različne filme z cijo v Križah, za transformator- vprašanjih, ki zanimajo danes mladinskih delovnih akcij, na ski postaji v Ravnah in Bistrici, našo celotno družbo. Predvsem šolah pa bodo brigadirji govori-za stroje itd. delavci so izredno dobro obiska- li mladini o svojih doživetjih, Zlasti je treba omeniti skrb li občne zbore, medtem ) ko delovnih uspehih in ostalih za-ObLO Tržič za stanovanjsko kmetje v nekaterih krajih niso nimivostih s proge, gradnjo, za kar je bilo izdane- prišli v polnem številu, v Cir-ga skupno 18,305.000 dinarjev, čičah pa sploh ni bilo nobenega J. V. na tajotu. Premalo skrbi za varnost potnikov Preko mostu v vasi Trebi j a v dovoljena obremenitev samo 4 Poljanski dolini vozijo prevozna tone. Isto se dogaja v Zireh, sredstva vseh vrst, čeprav je Bralci nam pišejo Puritanizem hišnega reda v »Samskem domu" na Jesenicah kjer je za most predpisana največ 3 tonska obremenitev. V ilustracijo naj navedem, da tehta prazen avtobus 6500 kg, torej si lahko predstavljamo, kakšna nevarnost preti potnikom, ki se vsak dan vozijo čez omenjena mostova. Na eni strani je tu treba obsoditi brezvestnost voznikov, ki položaj dobro poznajo, Nakelška mladina v pripravah za 10. obletnico mladinskih delovnih brigad V pripravah na zgodovinski praznik je mladina v Naklem zelo delavna, saj bodo v tem času izvolili nov odbor, ki bo Udeležence mladinskih delov- na vasi omogočil uspešnejše de-nih akcij bo sprejel predsednik lo in obenem utrdil zvezo med Občinskega ljudskega odbora in g0isko, delavsko in kmečko sekretar Občinskega komiteja mladino. ZKS Tržič. Med tednom bo še Ravno tako bo novi odbor s vrsta drugih prireditev, zlasti v pomočjo ostalih organizacij skr-osnovnih organizacijah LM. V bel za politično in ideološko tem času bodo namreč brigadir- vzgojo ter usposabljal mlade ji obiskali starše tistih mladin- kadre v našem zadružništvu, cev in mladink, ki so bili več- Važne naloge, ki jih čakajo v krat na delovnih akcijah, se z tekočem letu, bodo z dobro vonj imi razgovarjali in jim pove- Ijo mladine in pravilno organi-dali, da je bil to za mlade po- zacijo uspešno opravljene. 2 memben korak v življenju, če- marljivim delom bodo mladinci prav starši svojih sinov in hče- marsikaj dosegli in dali pobudo ra niso vedno radi pustili v ostalim aktivom LM na Gorenj-mladinske delovne brigade. O- skem. V »Samskem domu« na Jeseni- Jesenicah, je starih nad 25 let mostove. Popravilo mostov se cah, kjer stanujejo delavci je- in njihovo ponašanje je dostoj- prav gotovo izplača, kajti če se Na prvem mestu je Osnovna seniške železarne, so prepove- no_ r^ je čuden ta red, če že- zgodi nesreča, bo škoda nedvom- šola Primskovo s 173 vlagatelji, dani ženski obiski. Delavca na ne poročenih delavcev nimajo no dosti večja. Kdo jo bo po- V banki imajo naloženih 223.000 njegovem stanovanju ne sme vstopa v njihovo stanovanje, vrnil? Oškodovana bo predvsem dinarjev. Velike uspehe v var- obiskati ne mati nit. žena, se biskali bodo tudi starše mladin- V počastitev 10. obletnice na drugi strani "pa"nosijo "za" to ke' ki Je na progi i^g"0113 sv0~ mladinskih delovnih brigad bo- precejšen del odgovornosti pri- je živlJenJe in 1} b°do odkrili do uprizorili mladinsko igro stojni cestni organi Nekaj bo- sP°mlnsko Ploščo. Za zaključek »Princeska in Pastirček«, 7. apri- do morali ukreniti: zapreti cesto Prazn°vanja bodo organizirali la pa bodo za zaključek praz- za težka vozila ali pa popraviti mladmsko veselje za vso mla- nika mladinskih delovnih brigad dino v občini. organizirali proslavo. J. P- čevanju je dosegla tudi Osnov- stra ali dekle. To oskosrčno in na Šola Predoslje. Prihranke puritansko pravilo neprijetno vlaga 270 učencev, skupna vso- spominja na klerikalne meto- ta pa znaša 183.000 dinarjev, de. V drugih krajih (n. pr. v in družba, zato res nima smisla Eden od teh delavcev, ki *• lgrati se 2 življenjem potnikov. Naj navedem samo en primer. že nekaj let potrpežljivo čaka na Tudi železničarji se učijo Strokovnemu usposabljanju Večerno gimnazijo poseča 30 naših železničarjev širom drža- članov trikrat tedensko. V me-Nič boljše ni stanje v Selški ve so se pridružili tudi usluž- secu juniju bodo opravili pri-družinsko stanovanje, ima svojo dolini. V Praprotnem sta dva Denci JE>2 v severozahodnem vatne izpite za prvi razred gim-, *enn v ^rvlitn Kadar ca ta nri- mostova z dovoljeno obremenit- kotu Gorenjske. Šolski odbor na nazije. V nadaljnjih semestrih Upravitelj dn vodja hranilne Delavskem domu v Ljubljani) za ženo v Splitu. Kadar ga ta pri Gorenji vasi pa železniški postaji Jesenice je nameravajo končati 4 razrede blagajne tovariš Miklavc je de- stanovalce^ samskih I domov ne de obiskat je ne sme sprejeti. J • ^ g va J ga ^s, ^ ^ uslužbenJe girnnazije z malo maturo. Teča- jal: »Ti prihranki so vaš ponos, veljajo taka pravila. Tudi štu- Ni čudno, da se delavci nad ta- 5imprej obm za težji tečaje nemškega in francoskega Ja za nemščino in francoščino naš ponos in ponos naše domo- dentje v Študentskem naselju v kim hišnim redom zgražajo. Do met j jezika ter večerno gimnazij0. pa poseča 70 uslužbencev. Ljubljani imajo pravico spre- sedaj še niso uspeli spremeniti Ker so Jesenice tranzitna po- staja in razen tovornega prometa pasira dnevno, posebno V sezonskem času, več mednarodnih potniških vlakov, je hvale vredna iniciativa za učenje tu- V torek, 20. t. m., so učenci 3. leta in so do sedaj prihranili že ^ih Jezikov. Vsaj pasivno zna-razreda osnovne šole v Kranju nad 13.000 dinarjev. Pravijo, da bo železniškim uslužbencem pod vodstvom tovarišice Vodni- bodo to vsoto kmalu podvojili. veliko koristilo. Zanimanje med kove obiskali NB v Kranju. Ko „ "'___ niimi Je zel° veliko, saj pri- Obisk šolarjev v Narodni banki vdne.« Redka je namreč šo la, kjer 90% učencev nalaga jemati kakršnekoli obiske v pravil Nekateri so se odločili t hranilno blagajno Tudi O- času od 6. ure zjutraj do 22. ure da se'bodo ,prltožm na Izvršni snovna šola Šenčur ima veliko zvečer. Cemu tega ne bi smeli _„_. ... . . , „ _ vlagateljev in bi jo po vrstnem delavci? Večina delavcev, ki Sve*' ,Ali }* to P^bno? Ce so redu postavili na tretje me- stanujejo v samskem domu na se, delavci v upravljanju tovarn izkazali vredne zaupanja, po-,lll,lllllllllilll,m™ tem jim vendar ne sme nihče kratiti pravice do upravljanja doma, v katerem stanujejo. V zmoti so tisti, k! mislijo, da bi SQ se zbrali okoli pomocnika °troci so si v banki razen hajajo tečajniki celo Iz Kranja, v domu zavladal moralni raz- direktorja tovariša Piskernika, ?enar;!a ™dl računske Bohinja in Planice. Sredstva so Ta teden se je zvedelo, da je uredila svoje odnose že z dru- vrat, če delavcev v tem pogle- so z velikim zanimanjem in ve- . knJlžne stroje m ugotavljali, zagotovljena iz centralnega fon-na tajni seji XX. kongresa Ko- gim severno-afriškim protekto- du ne bi držali na »vajetih«. seijem poslušali njegovo pripo- . 0 je Pn;>etno' ko vse raču" da JDZ Te dni po svetu munistične partije Sovjetske ratom. Pred dobrim tednom je Delavci so upravičeno užaljeni naj o s stroji, oni pa morajo to Razen prof. Terseglavove in »> vprlnvanip Tovariš Piskernik j ;, j., , T k IZ . piui. -Lezsegiavo zveze generalni sekretar Hru- priznala neodvisnost Maroku. ker kažejo ta ila toliko ne_ [^7e razkazal vrsto domačega d6lati kar na PT*\ Zammal1 P"*. Pračiča, ki predavata ščov govoril o negativnih posle- Vse to kaže, da je prevladovalo „imn ' Hn ««w.n ^JE. MJT^J^*^? 80 se za vse moS°če stvari Ln se Scino in francošč dicah absolutistične vladavine, mnenje, da z orožjem ni mogoče Razkril je najtemnejše strani urediti medsebojnih odnosov in n-'a' Stalinove osebe, politike in nje- je pač treba priznati odvisnim govih »zaslug«. V tem govoru narodom njihovo samostojnst. . je pokazal na Stalinovo nega- V tem smislu je zelo značilen tivno vlogo v maličenju revolu- osnutek zakona o pooblastilih aB=aBS cije, njegove fantastične posege vladi za uveljavljanje splošne v leninsko socialistično demo- reforme v deželah Francoske kracijo, njegove obilne usodne unije, ki ga je vlada predloži- napake kot politika in vojsko- ia v odobritev poslanski zborni- « vodje, ki so stale deželo tisoče- ci. Po tem osnutku naj bi opu- rih in tisočerih življenj in iz- stili dosedanjo politiko asimila- gube ogromnega nacionalnega Cije kakih 30 milijonov prebi- bogastva. Predvsem pa se je valcev 15 prekomorskih dežel in zadržal na brutalnem terorju prepustili domačemu prebival- Stalina, ki se pri tem ni izo- stvu opravljanje znatnega dela gibal niti naj nem oralne j ših me- krajevnih poslov, tod. Hruščov je povedal, da je y ponedeljek je eače zasedati bila obtožba proti nekdanjemu v Londonu ožji odbor razoro- vodstvu Rdeče Armade neres- Jitvene komisije OZN. Zaseda zaupanja do njihovega ponaša ino, sodeluje in tujega denarja, jim poveda , nlso nic kaj radi poslovili. Toda na te5ajih yeg profeso -ev z kako je treba z njim ravnati, čakai jih je še pouk in morali jeseniške gimnazije. Pri izvedbi Janez Jerovfiek, Jesenice je ga j aa je francoski delegat poti v Sloveniji. Da bi se ta, za- Kakšno naj bo to sodelovanje? Kurirji in kurirske poti so se svez spomin, naj se na široko vsem odločal Stalin osebno itd. Jules Moch obrazložil franco- misel uresničila, se je pri Glav- Mnogi od preživelih kurirjev bile pomemben del osvobodilne razPlSeJ° ln svojim spisom po S tem govorom je bil najod- sko-britanski predlog o razoro- nem zboru ZB v Ljubljani osno- hranijo doma fotografije iz voj- vojske in eden izmed pomemb- J?0?1103, Pril0*e razne skice po- ločneje ovržen Stalinov kult, žitvi sprico izboljšanega med- val odbor z nalogo, da vse to nih let, dnevnike, pisma, pre- nih pogojev za njen razvoj. Zato DunKerjev in podobno. Mno- ki je dolga leta kraljeval nad narodnega položaja pričakujejo, obširno gradivo zbere in uredi pustnice in podobne dokumente se moramo vsi prizadeti potru- f° sJian1(: >e med vojno uni- milijoni zapornikov, deportiran- da bo londonski sestanek ven- in ga končno tudi izda kot zbor- ali material. Prav bi bilo, da diti, da iztrgamo pozabljenju ceniJ 811 pa 80 menJavaia vsaj cev in masakriranih, in pričelo darle rodil določene konkretne nik, ki bi v polni meri prikazal dajejo te stvari na razpolago za veliko predanost, požrtvoval- P°I02aJ> nmogo J^g™™ j™£ se je temeljito čistiti deželo vse rezultate. pomembnost kurirske organiza- zbornik ter jih tako obvarujejo nost, iznajdljivost in vztrajnost, J? P°Dltin;,,bam° ][ te kriminalne navlake. Tako je Te dni so se z nova poslabšali cije in specifične pogoje, v ka- pred pozabljenjem in postopnim ki so jo pokazali kurirji. Zdaj ^adn t^°Sm;l ?e «,«. V°3?, zadnji vrhovni zbor sovjetskih indijsko-pakistanski odnosi za- terih je nastajala in živela. uničenjem. Ce se kdo le ne mo- je prilika, ki se ne bo več po- nacl sloavajset. sporočite nji- političnih voditeljev postavil do- radi Kašmira. Po zadnjih vesteh Zastavljena naloga nikakor ni re ločiti od teh predmetov, naj novila. V zborniku mislimo ob- {l°va lmen.a ™ *a*° ^j^ii ločene povoljne osnove za stike je prišlo v noči od torka na lahka. Kurirji so delovali po stori vsaj to, da obvesti odbor, ravnavati, seveda kolikor bo Jh ."/m t ? 0(1(10121 in enakovpravno sodelovanje sredo celo do obmejnih inciden- vsem slovenskem ozemlju od kaj ima, in bi lahko po potrebi omogočilo zbrano gradivo, vsa- jr,! fE2 f S??m .n£ Y med raznimi socialističnimi in tov, ki so se raztegnili na kakih Benečije do Istre, do Kočev- fotografiral na domu. ko relejno stanico, vse boje, "Ke preizjcusnje, ki smo jin uo- napredniml gibanji. 15 km dolgo področje. V zvezi skega, Prekmurja in Rožne do- Mnogo doživetij, bojev, trplje- napade, zasede in podobno, ki ve ' Rezultati tega kongresa so s temi incidenti je indijski line onkraj Karavank. Čeprav nja, junaštva in požrtvovalnosti so jih njeni kurirji doživeli. pri vsakem omenjenem delti močno odjeknili po vsem sve- predsednik Nehru izjavil v par- trdna organizacijska celota, se pa je shranjenega tudi v spominu Marsikdo se v svoji skromnosti lahko uspešno sodelujejo vsi tu. Vsi komentarji poudarjajo, lamentu, da bo indijska vlada niso nikoli sešli in skoraj nihče bivših kurirjev. Potrebno je izgovarja, da to ali ono njegovo partizani in aktivisti ter vsi da je dana perspektiva za zbolj- ukrenila vse potrebno za zašči- od njih ni imel možnosti, da bi samo nekoliko dobre volje, malo doživetje ni pomembno. To ni ostali, ki jim je kaj znano I* sanje odnosov med doslej na to indijskega ozemlja. Ob neki spoznal delo svojih tovarišev na pobrskati po spominu in zapisati prav. Vsak naj prispeva svoje, kurirskega življenja in bojev, bloke razdeljenimi državami. drugi priliki pa je indijski mi- drugem koncu Slovenije, kaj tisto, kar je ostalo. Vsak poda- Sele ko bo zbran in predelan Vse svoje prispevke pošljite Precejšen napredek je bil v nistrski predsednik obdolžil za šele, da bi poznal delo vseh 140 tek, vsak dogodek je lahko dra- ves material, bo mogoče določiti čimprej na Glavni odbor ZB tem tednu dosežen tudi v fran- to stanje vojaški pakt za jugo- kurirskih stanic, kolikor jih je gocen. Mnogi se ne spominjajo pomembnost tega ali onega do- Ljubljana, Erjavčeva ulica, pod cosko-severnoafriških odnosih. S vzhodno Azijo (SEATO), ki po bilo v Sloveniji konec leta 1944. samo skopih podatkov ali posa- godka. Tudi manjši dogodki so oznako «KURIR«. podpisom pododbe o neodvisno- njegovem mnenju daje potuho Težave, ki izhajajo iz navede- meznega doživetja, spominjajo lahko važni, kažejo na vzdušje, sti Tunizije, ki je bila v torek Pakistanu — kot članu tega nih dejstev, so očitne. Vsak od se doživetij, ki bi jih lahko bilo na vsakodnevno življenje, na Odbor za izdajo kurirskega podpisana v Parizu, je Francija pakta — pri njegovih akcijah, kurirjev pozna le majhen del za celo povest. Nekateri, zlasti medsebojne odnose in podobno, zbornika! 2 Nas 6oreitj$ke 640909 Obsežno delo finančne inšpekcije ' Lani je finančna inšpekcija opravila 233 pregledov Z nehigiensko prodajo kruha bo treba prenehati ORGANIZACIJA IN KADRI Do združitve kranjskega in radovljiškega okraja v preteklem letu je delovalo na področju današnjega OLO Kranj skupno 5 finančnih inšpekcij: pri bivšem OLO Kranj — 3 inšpektorji, pri bivšem OLO Radov- Stevilo finančnih inšpektorjev še zdaleč ni zadoščalo nalogam, kaj šele potrebam, tako da tudi ni bilo misliti na sicer nameravano in nujno specializacijo po panogah. Se manj pa je na to misliti po združitvi obeh okrajev, kajti na istem področju je ljica —2 inšpektorja, pri LOMO FI izgubila 3 inšpektorje, tako, Kranj 2 inšpektorja, pri LOMO Tržič — 1 inšpektor in pri LOMO Jesenice — 1 inšpektor, skupno torej 9 inšpektorjev, medtem ko bivši LOMO Skofja Loka finančnega inšpektorja sploh ni imel. Po formiranju novega okrajnega in občinskih ljudskih odborov pri ObLO niso več predvidene finančne inšpekcije, temveč le pooblaščeni uslužbenci z ustrezno strokovno izobrazbo, ki opravljajo v imenu OLO vse ali določene zadeve inšpekcije z delovnega področja njihove občine. Zato se je po sistematizaciji zvišalo število finančnih inšpektorjev pri novem OLO od prejšnjih 3 na 11 mest. Okrajna finančna inšpekcija je že predložila Svetu za gospodarstvo pri OLO, da pooblasti določene uslužbence nekaterih občinskih uprav za dohodke za opravljanje inšpekcijskih poslov, brez pooblaščenih inšpektorjev pa bodo za sedaj ostali ObLO Radovljica, Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas, Ziri in Železniki. Do nesoglasij v poslovanju FI na področju OLO ni prihajalo. Obstajale pa so določene težave, zlasti glede enotne usmeritve dela, do česar pa ni moglo priti z ozirom na razne naloge, ki so jih prejemale lokalne FI od svojih neposredno nadrejenih organov. Na te težave je odločujoče vplivalo vseskozi nezadostno število finančnih inšpektorjev, zlasti na okraju. Iz tega razloga tudi ni moglo priti do sistematičnega dela, ki je imelo vsaj v določenih obdobjih prav kampanjski značaj. O problematiki kadrov finančne inšpekcije je bilo že dosti razpravljanega v preteklem letu, vendar se položaj ni Izboljšal, ampak celo poslabšal. Priznanje racronalizatorjem Na predlog referata za nova-torstvo in racionalizacijo je izrekel Upravni odbor železarne pohvale in priznanja ter priznal denarne nagrade sedmim avtorjem koristno izvedenih predlogov. Franca Gartnerju nagrada v zneskn 5214, Pavlu 8oberln 4000, Vinka Ambro-Žičn in Jožetu Finžgarju 3714 dinarjev. Jožetu Jeklerju 3000, Alojza Radija 9522, Staneta Bratanlču in Viljemu Golobu 10.000 ter Lojzeta Tratniku 6279. Skopaj je bilo izplačanih 7 nagrad v višini din 41.729.—. Za svoje koristno izvedene predloge pa so prejeli številni avtorji tudi priznanja in pohvale. da se je stanje zmanjšalo od prejšnjih 9 na 6 inšpektorjev in je 5 sistematiziranih delovnih mest ostalo nezasedenih. Kljub prizadevanjem OLO ni še do danes uspelo izpopolniti nezasedenih mest. Na področju novega OLO Kranj je 530 gospodarskih organizacij in 65 finančno samostojnih zavodov, skupno torej 595. V celoti je pred združitvijo na 1 finančnega inšpektorja odpadlo 63 organizacij, po združitvi pa 100, kar daleč presega zmogljivost posameznikov. Pri tem niso upoštevane niti banke, o-brati in poslovalnice organizacij s sedežem izven okraja, 11 uprav za dohodke pri ObLO, družbene organizacije (695 po številu), niti stotine zavezancev privatnega sektorja gospodarstva, ki bi praktično morali biti pregledani vsaj enkrat v letu. NALOGE IN IZVRŠITEV NALOG V preteklem letu je FI izvršila 223 pregledov (65.7%), 31 izvedeniških mnenj (4%), 12 gospodarskih analiz (3%), ostali čas pa je odpadel na razno pisarniško delo, konference in podobno (delo FI bivšega OLO Radovljica pri tem ni zajeto). Redni inšpekcijski pregledi so obstajali v kompleksnih pregledih gospodarskih organizacij, izredni pregledi pa so obravnavali specialna vprašanja. V prvo kategorijo je šteti tudi bilančne preglede, pri katerih so finančni inšpektorji sodelovali kot člani bilančnih komisij. S tem se je bistveno zvišala kvaliteta pregledov, saj so finančni inšpektorji kot čuvarji zakonitosti podajali celo ločena mnenja (Projekt Kranj, BTT Tržič), ki so tudi obveljala. S tem je bilo možno pri vsem pomanjkanju finančnih inšpektorjev zajeti relativno veliko število organizacij in izvesti glede gospodarskih prestopkov ustrezne ukrepe. Na prošnje drugih organov, pretežno TNZ, Drž. sekretariata za gospodarstvo LRS, Javnega tožilstva in sodišč je bilo izvršenih 24 pregledov, ki so zajemali ugotavljanje, odnosno preverjanje zagrešenih dejanj, kaznivih po kazenskem zakonu (gospodarski kriminal), kontrolo obračunavanja plač in tarifnih pravilnikov, finansiranje investicij, regresov i. dr. Pri pregledih je bilo ugotovljenih skupno 334 gospodarskih prestopkov, 10 finančnih prekrškov in 11 deliktov po kazenskem zakonu. Iz tega je razvidno, da je pretežno število napak imelo značaj gospodarskih prestopkov in to */s po Uredbi o knjigovodstvu. 47 prestopkov je odpadlo na kršitev Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, 37 prestopkov na kršitev Uredbe o kreditih, v 21 primerih je bila kršena Uredba o obračunavanju in delitvi dohodka, v ostalih primerih pa so bile kršene določbe drugih uredb kot na primer o trgovanju, o plačah delavcev in uslužbencev, o prometnem davku itd. Posebno pažnjo je polagala FI na kršitev Uredbe o knjigovodstvu, kajti prav v slabi računovodski evidenci so podani pogoji za ostale vrste gospodarskih prestopkov, v končni liniji pa tudi kriminala, ki ga ob slabi računovodski evidenci sploh ni mogoče, ali le težko odkriti. Na osnovi izvršenih pregledov in ugotovljenih postopkov, oziroma kaznivih dejanj, je v preteklem letu prijavila FI skupno 122 gospodarskih organizacij. Od tega 10 kazenskih zadev in 102 za javnega tožilca, 10 organizacij pa je bilo prijavljenih sod- niku za prekrške zaradi storjenih finančnih prekrškov. V zvezi z izvršenimi prijavami so sodišča izrekla skupno 10 mesecev zapornih kazni, gospodarske organizacije so bile kaznovane z denarno kaznijo v znesku 1,622.000 din, direktorji podjetja s 66.000 din, računovodje z 91.000 din in ostali z 1000 din. Povprečna denarna kazen za gospodarsko organizacijo je znašala okoli 44.000 din (najnižja »Radiomehanika« Tržič 3000, najvišja »Iskra« Kranj din 120.000), za direktorja povprečno 2200 din (najnižja »Usnjarna« Železniki din 250, najvišja »Iskra« Kranj din 6500) za ra-čunovodjo pa povprečno din 2450 (najnižja din 500, najvišja din 8000 pri »Mlinskem podjetju« Skofja Loka). V zvezi z izrečenimi kaznimi je omeniti, da pritožb z izjemo »Iskre« ni bilo, kar izpričuje točnost v ugotavljanju, dokazovanju in prijavljanju kršitev predpisov. K. Okrajni higienski zavod v Kranju je svetoval upravniku pekarne, naj se člani delavskega sveta na prvi seji temeljito pogovorijo o izboljšanju higienske oskrbe prebivalstva s kruhom. Težave, ki jih ima pekarna s premajhnimi delavnicami, dotrajanimi pečmi itd., so razumljive, saj se red in čistoča v teh prostorih res težko vzdržujeta. Ni pa razumljivo, da so kranjske prodajalne kruha nameščene prav v najslabših lokalih. Ti so premajhni, brez tekoče vode in pomanjkljivo opremljeni. Kruh pa je vendar živilo, ki zahteva pri prometu največ higiene, saj ga pred u-živanjem ne moremo oprati ali prekuhati. Zaradi tega so upravičene zahteve po nekaterih izboljšavah v zvezi z oskrbo kruha. V središču mesta bi bilo treba urediti prodajalno kruha po vseh higienskih predpisih. Oseba, ki izdaja kruh, ne sme sprejemati hkrati tudi denarja. Dosedanjo skrajno nehigiensko prakso, ko je prodajalec izdajal kruh in sprejemal denar, bo treba brezpogojno opustiti. To ni samo zdravju nevarno, ampak tudi zelo neokusno in nekulturno. Res je, da manjka papirja za zavijanje kruha, toda pekarne naj skušajo posnemati mesarsko podjetje v Skofji Loki, ki si je namesto papirja o-skrbelo polivinilske vrečke. Take vrečke so za zavijanje živil zelo higienične, ker jih lahko operemo. Higienski ukrepi pri prodaji kruha se bodo poostrili v vsem okraju. Zato naj pekarne sporazumno naroče že omenjene vrečke. Pričakujemo, da se bodo pekarska podjetja resno potrudila za izboljšavo prodaje kruha, da sanitarni inšpekciji ne bo treba več posredovati s predpisi. Delitev dobička bo prepovedana v vseh tistih pekarnah, ki ne bodo imele higiensko urejenega obrata. Okr. hig. zavod Kranj V tem letu se bo v občini dvignil fizični obseg proizvodnje za 16% Kopica novih proizvodov Vsa gospodarska podjetja in obrati državnega in zadružnega sektorja v občini Kamnik so že izdelala in predložila ljudskemu odboru proizvodne plane za leto 1956. O predlogih je že razpravljal OLO Ljubljana, v teh dneh pa bodo o njih ponovno razpravljali proizvajalci sami in pa družbeni organi Občinskega ljudskega odbora, ki bodo lahko stavlja podjetje »Avtopromet«, ki je prisiljeno zavzeti tako stališče zaradi docela iztrošene-ga prevoznega parka, novih prevoznih sredstev pa si podjetje ne more nabaviti, ker ne dobi potrebnih finančnih sredstev. Pri tolikšnem dvigu proizvodnje se bo povečala delovna sila le za 7 odstotkov, pri industriji za 10 odstotkov. Očitno je, da POGLED NA TOVARNO »TITAN« Proizvodnjo bodo povečali za 30% To ni obrtnikom f čast Mojstri in obljube Prejšnji teden sem se ustavil v gostilni »Pri Petrčku« v Kranju. Sedel sem za mizo, pri kateri je že modrovalo nekaj moških. Kmalu sem postal pozoren, ker so se pogovarjali o zanimivih stvareh. Eden izmed njih je začel pripovedovati tole zgodbo. — Sredi novembra preteklega leta sem se peljal s kolesom iz Kranja proti Primskovem. Nesreča je hotela, da se mi je poškodovalo kolo, še preden sem prispel do cilja. Kolo sem dal na ramo in ga odnesel k najbližjemu mehaniku Ivanu Ras-Potu na Primskovem. Vedno nasmejani mojster je kolo rad vzel v popravilo in obljubil, da bo kmalu gotovo. Res sem se čez teden dni oglasil pri njem. Poškodovane vilice je sicer popravil, toda kolesa nisem mogel dobiti, ker je na vsem lepem manjkal gonilnik. Obrnil sem se na mojstra, naj mi pojasni, kje je gonilnik. Hladnokrvno mi je odgovoril, da ga je posodil nekemu kolesarju. »No, čez nekaj dni pridi«, mi je dejal. Prišel sem ob dogovorjenem času, pa gonilnika še ni bilo. Razen tega je zmanjkala tudi dinama, ki je bila pritrjena na kolesu. Skoro bi se že spri z mojstrom, vendar me je Pomiril: »Nič hudega!« Obrnil se je po delavnici, poklical va- jenca ter ga vprašal, kje je moja dinama. Vajenec jo je po kratkem iskanju prinesel in jo pritrdil na staro mesto. Z mojstrom sva se ponovno dogovorila za moj tretji obisk. Ko sem se spet oglasil, je bil gonilnik pritrjen na kolesu. Toda, spet je manjkala dinama in še blatnik povrhu. Mehanikovo početje mi je že začelo presedati. Upravičeno sem se razburil, mojster pa mi je hitro ponudil v zameno star dinamo motorček. Ker ni bil moj, sem ga odklonil. Mojster je zopet obljubil, da bo kolo čez nekaj dni v redu in da ga bom lahko odpeljal. Za popravilo vilic mi je zaračunal 1350 dinarjev! Vsota je bila velika, vendar sem jo plačal, da bi čimprej prišel spet do svojega kolesa. Oglasil sem se ponovno čez nekaj dni, spet čez teden, toda kolesa še vedno nimam, ako ravno je preteklo od tega že pet mesecev. Pomislil sem, da omenjeni primer ni osamljen. Takih obrt nikov kot je Ivan Raspot, je še mnogo. Ljudem obljubljajo, da bodo prinesene predmete kmalu popravili, vendar se to običajno vleče v neskončnost. V mnogih primerih je treba resno nastopiti, da ti zaupane stvari izgo-tovljo, ali vsaj vrneejo. RADO CARMAN še vedno izločili razne rezerve, določil nadaljnje možnosti povečanja kapacitet, dviga storilnosti in predvsem skrajnega varčevanja v materialnih in režijskih stroških. Ne glede na to pa nam že prvi predlogi nakazujejo prav lepe naloge: fizični obseg proizvodnje se bo v primerjavi z realizacijo v letu 1955 dvignil za 16 odstotkov. Glavni delež pri tem povečanju gre industriji, ki veča obseg proizvodnje kar za 29 odstotkov, kmetijstvo za 3 odstotke, gozdarstvo za 1 odstotek, trgovina za 4 odstotke, gostinstvo za 8 odstotkov in obrt za 4 odstotke. Skladno z omejitvijo investicijskih gradenj znižuje gradbeništvo svojo dejavnost za 12 odstotkov. Neprijetno je dejstvo, da znižuje obseg svojih storitev avtomobilski promet za 11 odstotkov, ki ga pred- IzobražeTalni tečaj ▼ 'Zgornjem Tuhinja Skozi vso zimo se v prostorih osnovne šole v Zg. Tuhinju shaja dvakrat tedensko 30 žena in deklet k pouku ročnega dela. Praktično znanje iz pletenja, šivanja in vezenja jim posreduje učiteljica osnovne šole Vida Drovenik. Tečajnice z veliko pozornostjo sledijo učenju ročnih del, ki jim gre dobro od rok, ob tem pa občudujejo požrtvovalnost tova-rišice Drovenikove, ki pozno v noč, s trdno voljo dela in se žrtvuje za izobraževanje kmečkih žena in deklet. Da je pouk zabavnejši, večkrat poskrbi še šolskd upravitelj, ki jim bere zanimive odlomke iz sodobne književnosti. gre prizadevanje podjetij za dvig storilnosti v zadovoljivo smer. Vendar je na mestu ugotovitev, da gre ta predvideni dvig storilnosti v veliki meri v zaslugo novim strojem in smotrnim gradnjam, ki so bile investirane v preteklih letih, zlasti v industriji, in prihajajo do polnega izraza šele v tem letu. Ker ustvarja 90 odstotkov narodnega dohodka v občini industrija, si oglejmo nekatere karakteristične podrobnosti letošnjega proizvodnega plana prav v tej panogi. Celotni dohodek industrije se bo povečal za 16,5 odstotkov, kljub precej višjemu odstotku fizičnega obsega proizvodnje. Razlog za ta pojav je dvojen: podjetja bodo imela zaradi novega deviznega režima manjši dohodek iz zunanjetrgovinskih poslov kot doslej, več podjetij pa se je odločilo tudi za znižanje cen, kar je vsekakor hvalevredna odločitev. Pri družbenih dajatvah se bo zlasti povečala obveznost za Izdatki za 7-dnevno bolovanje in si, se bodo zmanjšali za 6,1%, prav tako tudi celotni dobiček za 3,5%, vse v odnosu za lanskoletno realizacijo. Same podjetje »Svilanit« bo znižalo svoje cene za 90 milijonov din, pri tem pa povečalo proizvodnjo v taki meri, da bo dobiček še vedno za 25 milijonov din višji od lanskoletnega. Pri znižanju dobička je treba omeniti, da zahtevajo proizvajalci še nadalje energično zniževanje te obveznosti, ne oziraje se na s tem združeno nujno zmanjšanje lastnih sredstev in sredstev, iz katerih bosta črpala svoje glavne dohodke okraj in občina. To stremljenje je v neki meri zelo pozitivno, zlasti če bo dobilo vsedržavni značaj, ker je cilj teh zahtev edinole pospešeno zniževanje cen; vsekakor pa o tem še pričakujejo dokončno stališče pristojnih višjih državnih organov. Kljub absolutnemu znižanju dobička, zaradi znižanja cen in manjših dohodkov iz sprememb v deviznem poslovanju, se bodo vse družbene dajatve, računajoč pri tem obveznosti obratnih in osnovnih sredstev, zemljarino, socialno zavarovanje, prometni davek, sklad za kadre in dobiček, povečale za 11% napram lanskim. V industriji bodo podjetja povečala proizvodnjo takole: Keramično - kemična industrija za 17%, Rudnik kaolina za- 8%, Tovarna gumbov za 6%, tovarna »Titan« za 30%, Tovarna kovanega orodja za 7%, Tovarna pohištva »Stol« za 15%, »Svilanit« za 102%, tovarna usnja za 21%, živilska industrija pa bo znižala proizvodnjo za 4%, ker zaradi slabe letine ni mogla zagotoviti zadostnih zalog povrt nin, ki se predelujejo skozi vse leto. Iz tega izhaja, da so letošnji plani že v prvi fazi za razliko, od tistih iz prejšnjih let smotrni in precej realni. Da bo ta sorazmerno visok proizvodni program kamniških podjetij zagotovljen, bodo dala podjetja na trg kopico novih proizvodov Keramično - kemična bo nudila nove polirne paste, antiko rotična premazna sredstva in serijo novih tekstilnih utenzilij, katere smo doslej samo uvažali Tovarna gumbov obeta izdelovanje polivinilne embalaže za tekstilno, kemično in živilsko Takšni smo prom,?tni daYek in sdc.er za ?4%* industrijo. Tovarna »Titan« bo proizvodnjo fitlngov zaradi povečane proizvodnje v kovinski in tekstilni industriji. Povečanje plač po tarifnem pravilniku za 13.8% je v primerjavi s predvidenim porastom delovne sile za 10% previsoko in bo nujno podvrženo reviziji. Ali si Ze potomat Uat&CUUtG. 26 Glas Gorenjske povečala v takih množinah, da bodo krite vse domače potrebe in dale še pomembne Izvozne presežke Tovarna pohištva »Stol« pa pripravlja izdelavo lahkega pohištva s kombinacijo aluminija »Svilanit« pa bo uvedel ekskluzivne modne tkanine Iz umetnih vlaken s kosmlčastim tiskom. Te, v kratkem naznačene os novne karakteristike letošnjega proizvodnega plana, nam dokazujejo, da stremljenja podjetij v celoti ustrezajo smislu zahtev celotnega jugoslovanskega gospodarstva. D. CERKVENIK Sele pred dobrim tednom je Kranj dobil prvo javno telefonsko govorilnico. Nasproti gimnazije v Parku svobode so monterji Okrajne pošte postavili okusno hišico la pravkar začeli z montiranjem aparata, ko ... Ko so brezvestneži — še preden je sploh začela služiti svojemu namenu — hišico razbili. Pretekli torek zvečer so se v pijani objestnosti obregnili vanj* štirje mladinci: Blaž Pavlin in Stane Stare iz Kranja, Slavko Vesel iz Britofa ter Jože Jenko iz Sutne. Sprva so jo poskušali prevrniti, ko pa jim to ni uspelo, je Jože Jenko razbil stekla na vratih. Dobre tri tedne je tega, ko je naš list pisal, da bi bilo potrebno postaviti javno telefonska govorilnico tudi na Zlatem polju. Takrat mi je upravnik Okr. pošte obrazložil, da se pošta zaveda, kako potrebni so javni telefoni in prav zato skuša — kljub velikim stroškom (sama aparat stane več sto tisoč dinarjev) — čimbolj razširiti mrežo javnih govorilnic. Zal, pa se pomena javne telefonske službe premalo zavedajo ljudje sami. Javna telefonska govorilnica na kranjski železniški postaji že dalj časa ne dela. Aparat je pokvarjen, ker so nekateri namesto denarja metali vanj vse mogoče železne predmete. Tudi miniranje telefonske hišice ▼ Parku svobode to potrjuje. Bil sem že po drugih mestih, tudi v »balkanskem« Beograda. Toda tam so vse javne telefonske govorilnice — ki Jih ni malo — lepo ohranjene. V njih so celo telefonski imeniki (v govorilnici na železniški postaji je bil telefonski imenik samo nekaj dni!), svinčniki za beležke Itd. Treba bo še mnogo storiti za prevzgojo naših ljudi. Vcepiti jim bomo morali več državljanske discipline. Sele potem bodo razne javne naprave »varne« pred razbijanjem, čečkanjem, rezljanjem in podobno. Ce človek nima odnosa do neke stvari, potem samo dokaže, da te stvari ne potrebuje. Zato Je «a-stonj tarnati, da nI tega ali onega, za kar že vnaprej vemo, da bo jutri razbito. Na koncu še besedo, dve o naborih. Tudi zgornjemu Incidentu Je namreč krivo popivanje ob odhodu k vojakom. Blaž Pavlin in Stane Stare sta odhajala k vojakom in za slovo sta se ga morala — po »lepi« slovenski navadi — seveda v družbi ostalih dveh mladincev, pošteno napiti. Pri nas je Se vedno mnenje, da fant več velja, čim bolj se ga pri nabora napije ln čim bolj razgraja. Mar se ne bi dalo te navade nadomestiti s čem kul-turnejšim? Alkohol že sam po sebi škoduje mladim ljudem. Se hujše pa so posledice pijane nerazsodnosti. Mladinske organizacije in organizacije SZDL bi morale ob odhodu fantov k vojakom, dati pobudo za organizacijo poslovilnih večerov, saj je povsem prirodno, da se želi človek ob slovesu nekoliko poveselitl. S tem bi mlade ljudi lahko obvarovali pred marsikako neumnostjo. —Ik. Od petka do petka Ta teden smo zabeležili izredno živahno delo raznih odborov Zvezne ljudske skupščine, ki se bo kmalu sestala, da bi sprejela več zakonskih osnutkov, med drugim zlasti predlog družbenega plana za letošnje leto. Nekaj paberkoT iz misi jonskih pridig Pod krinko apolitičnosti Družbeni plan v pretresu Zaradi tako pomembnega dnevnega reda bodočega zasedanja našega najvišjega predstavniškega organa tudi ni čudno, če so bile razprave v raznih odborih izredno pestre in živahne. Zlasti veliko zanimanje je vzbudila obrazložitev novega zakonskega osnutka o državni upravi in zveznih upravnih organih, ki ga je podal na seji Odbora za organizacijo oblasti in uprave Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine, podpredsednik Izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj. S predloženima zakonskima osnutkoma se glede mesta in vloge državne uprave v našem sistemu ne bo nič bistveno spremenilo. S tema osnutkoma bodo samo vneseni nujni popravki in dopolnitve na področju organizacije in kadrov, ki niso zadostovali, da bi zagotovili popolno kontrolo nad izpolnjevanjem raznih predpisov ter ukrepov predstavniških organov. Te dosedanje pomanjkljivosti se nanašajo zlasti na zvezno upravo in v precejšnji meri na republiške uprave in manj na ljudske odbore. Državne organe je potrebno dopolniti in jim natanko določiti njihova pooblastila ter medsebojne odnose. Ena izmed nalog novih ukrepov je zlasti tesnejša povezava aparata po vertikalni liniji, da bi v večji meri zagotovili dobro evidenco in medsebojno strokovno pomoč za boljše poslovanje državne uprave. V omenjenih zakonskih osnutkih je prav posebna pozornost posvečena inšpekciji, da bi v večji meri zagotovili kontrolo nad zakonitostjo. Vsi ukrepi so usmerjeni na organizacijsko okrepitev državne uprave, na zagotovitev zakonitosti za vse. Z novim zakonskim osnutkom so predvidena državna tajništva na tistih področjih zvezne pristojnosti, ki jih terja enotna služba od zgoraj navzdol, ki pa naj bodo v svojih funkcijah samostojna. Nadalje je predlagana upo- stavitev odborov kot kolektivnih organov, ki bi bili pravzaprav na tisti ravni kot državna tajništva, njihova naloga pa bi bila vskladiti delo več samostojnih drž. upravnih organov. Odbore naj bi postavili na tistih področjih, kjer enotno državno tajništvo ne bi moglo osredotočiti vseh poslov iz zvezne pristojnosti. Razen tega so predvidena tudi tajništva Zveznega izvršnega sveta. Zlasti na tistih področjih, kjer je zvezna pristojnost manjšega obsega in kjer je težišče dela na organih družbenega upravljanja ali pa na republikah oz. ljudskih odborih. gorenji V Ustavi FLRJ je uzakonjeno, da je cerkev ločena od države. Ta stavek dovolj jasno in odločno opredeljuje položaj cerkve pri nas, vendar vse ka- ti kot nezmotljivo resnico in jo se preganja vera in da verniki še ni postal »mučenik« zaradi izpolniti. Mar to, z drugimi be- ne smejo svobodno izražati svo- svojega verskega prepričanja, sedami povedano, ne pomeni, jih čustev. Ce pa nekdo to prepričanje iz- naj bi verniki papežev odkloni- Prav z isto pravico, s katero korišča za uveljavljanje dolo- len odnos do naše države in danes taki in podobni pridigar- čenega političnega cilja, ki je v že, da se še vedno najdejo du- družbene ureditve smatrali za ji zastrupljajo poštene ljudi, nasprotju s socialistično družbe- hovniki, ki tega ne morejo ozi- vodilo pri svojem ponašanju?! računajoč z njihovo nepouče- no ureditvijo in hotenjem na- roma nočejo razumeti. Tudi zakonski zvezi je bila nosijo in zaostalostjo, lahko Jih delovnih ljudi, potem zaslu- Posebno ob nekaterih pridi- posvečena posebna pridiga. Du- mi, napredni ljudje, preprečuje- ži za svoja dejanja le strogo gah se mora človek zamisliti. V hovnik na prižnici je zatrjeval, mo škodljive posledice teh na- kazen in javno obsodbo k*/t Kranju je bil od 25. februarja da Je nerazdružljiv samo tisti zorov. Svoboda veroizpovedi Je vsak drug prevratniski element, do 4. marca cerkveni misij on. zakon, ki ga zveze bog. Civilni zagotovljena v Ustavi in nihče J. Pridigali so tudi gostje in v pri- zakon potemtakem ni enakovre-spodobe govornikov je bila za- den cerkvenemu. V današnjem vita marsikatera politična ost času je cerkvenih porok vedno na našo družbeno ureditev. Duhovnik, ki je pridigal o poslednji sodbi, o minljivosti vsega, je poslušalcem dal razumeti, kako nepomembna je zemeljska sodba. Važna je samo božja sodba in edino pred njo manj, zato so po mnenju pridigarja ločitve toliko pogostejše. Zena naj bo torej možu pokorna, zakonca naj živita že na zemlji v »peklu«, samo da ne gresta narazen. Važen je vendar samo videz! To je tipičen s-sodišča Kriminalcev ne smemo zagovarjati je strah upravičen. Ce torej primer oznanjanja dvojne mo- nekdo stori kaznivo dejanle, rale, ki smo jo ob takih prilož- naj se nikar ne boji sodišča, nostih navajeni poslušati. V drugem polletju je tovarna nepomemben prekršek. Zaradi Posvetna sodba vendar ni nič Nek drug govornik je pouda- športnega orodja »Elan« v Be- tega se ga po njegovem mne- posebnega. Tako nekako so iz- ril, da je vsaka stvar, ki ni gunjah zaposlila Božidarja Boršt- nju ne izplača kazensko pre- zvenele pridigarjeve besede in sklenjena v sporazumu s cerk- narja kot prodajnega referen- ganjati. Zadevo bi najraje ure- Zakon o državni upravi tako so jih tolmačili tudi poslu- vi jo, že vnaprej obsojena na šalci. Človek se nehote vpraša, propast. Os Rim—Berlin se je s kakšno pravico si dovolijo P° njegovem razrušila samo cerkveni predstavniki zanikati važno vlogo naših sodišč in s kakšnim namenom tako omalovažujejo njihovo delo. V pridigi o nezmotljivosti svetega očeta so verniki lahko pa zato, ker je Hitler preganjal du- ta. Službo je Borštnar dobil za- dil kar v podjetju s kako milo radi poznanstva z direktorjem, disciplinsko kaznijo, da bo za- Ko se je v svojem delu dobro doščeno formalnosti. Borštnar se usidral ln čutil, da uživa pri mu namreč zelo smili, ker Je hovščino, ne pa zaradi tega, ker članih delovnega kolektiva u- svoja dejanja, potem ko so bl- se je fašizmu uprl ves svet. gled in zaupanje, se je lotil ne- la razkrita, priznal. Druge iz- Cudne so te razlage in po njih poštenih poslov, čeprav je imel bire pač ni imel in če mu ne je še marsikaj obsojeno na pro- za svoje delo lepe mesečne pre- bi prišli na sled, mu tako kesa- jemke. Meseca oktobra in de- nje niti na misel ne bi prišlo. cembra lanskega leta je prodal Direktorja je njegovo priznanje izvedeli da je papež dobro po- V tem smislu je zanimiva tu učen med drugim tudi o atom- dl ugotovitev pridigarja, da le »^^^^"h13^£ J*? «a»"°. da se J« z enim ski znanosti, da obvlada politi«- vse minljivo, pri čemer je znal ja'jev raznih Sportmh potreb- Članom delavskega sveta odpe- no situacijo vsega sveta^ zato- to trditev povedati tako, da je Sčin in zanje tudi sam kasiral ijai na TNZ Kranj, pozneje ps rel 1p treh« vsako nieffovn na- bilo vsakomur očitno, komu ve- denar. Tedaj se mu jo porodila še na javno tožilstvo v Radov- lja in kaj je tisto, kar naj bi drzna misel, da bi prejeto go- Ijico z intervencijo, naj Boršt- po njegovem prepričanju in že- tovino pridržal zase. Da ne bi narja za tako nepomembno de- ljah čimprej minilo računovodstvo podjetja na pod- Janje ne preganjajo kazensko, Človek se vprašuje, čemu to- lagl dobavnic, ki jih je izstavil ker bi to nanj negativno vpli- rej je treba vsako njegovo na ročilo prek duhovščine spre je- e redko sanjam. Običajno ■ sem preveč utrujen, ali KAR SE MI JE včeraj merilo, je pa že od sile. pri-Sto- neki trgovski potnik in da bi liko tendenčnosti v »verskih« pridigah. Cerkev je vendar ločeno, nepolitično telo. Zavijanje političnih prepričevanj v lepe besede in prispodobe, to vendar ni pošteno. Iz vsega tega lahko sklepamo, da nekaterim duhovnikom skrb za duše vernikov ni najvažnejši cilj, pač pa, da na vsak način skušajo razvrednoti- za prodano blago, izdalo kup- valo. Krivca bi bilo na vsak cem računov, je originale Iz- način treba odstraniti iz podstavljenih dobavnic enostavno jetja ali pa premestiti na drugo uničil. Pozneje je za to dolžil delovno mesto, kjer ne bi imel nekatere druge uslužbence. Tudi več priložnosti okoriščati se s iz skladišča je kmalu po na- tujim premoženjeem. Direktor stopu službe vzel več športnih pa se ni mogel odločiti ne za potrebščin za okrog 18.650 di- eno ne za drugo, narjev ter jih brez vednosti Nmfe ne zagovar1a atalIScat kogar ko. iz podjetja deloma da mora flovek Borštnarjevega pa ostanem zvečer popol- pim na Laborah na avtobus z noma brez vsake ispiracije. Zadnjič pa se mi je le sanjalo! Same lepe reči. Premetavalo in pozibavalo me je in čutil sem neko sladko ugodje. No ... namenom, da pridem čimprej v Ljubljano. Vstopim zadaj, posta- no ter da je bil pred kratkim vim kovček na prtljažnik in obsojen na 6 mesecev zapora, grem sedet na prosti sedež »Pa menda ja ne zaradi pro-spredaj. Kmalu za tem opazim, daje bonbonov?«, ga vprašam. In potem sem se zbudil! Nikjer da ga sprevodnik postavlja na »Ne, ne,« me brž potolaži so-drugje, kot v osebnem avtomo- sedež zraven šoferja. Vprašam, sed (trgovske potnike na sploš-bilu na cesti iz Loke v Staro čemu? Odgovoril mi je, da ga je no zelo spoštujem). »Obsojen je Loko. Ugotovil sem, da so to prinesel sem, ker se nihče ni bil zaradi prodaje parcel. Te so rahlo pozibavanje povzročile oglasil, da je kovček njegov, mu šle namreč bolj v denar, kot luknje in kotanje na tej cesti, Razjezim se in mu odgovorim, pa bonboni. Prijavljal je tudi kjer cestarja verjetno že dolgo da me doslej še nihče ni vpra- nižjo ceno, kot so dejansko veni bilo. šal, ker se običajno plačuje to- ljale, samo da bi plačal manj NO, MED TEM rahlim poziba- vornina hkrati z vozovnico. Po- davka.« tolažil me je, da to ni prvi pri- DA NE BI še mene obdavčili mer in kratkomalo sem moral za prejemanje visokih honorar- odšteti 40 dinarjev za prevoz jev, ko pišem te neumne »Bo- praznega kovčka! dice«, vas, dragi bralci, najtop- Spomnil sem se na tisto lepo leje pozdravljam in vzklikam: geslo: »Znižujemo cene!« »Še bo sijalo sonce!« ZRAVEN MENE je sedel tudi VAS »BODlCAR« me potolažil, mi je povedal, da ti pridobitve ljudske revolucije, pozna stanovskega tovariša, ki Ce pa jim to kdo očita, potem prodaja bonbone za neko tovar- začno na vso moč oznanjati, da vanjem je šofer v avtomobilu •dprl radio. Krasna glasba je bila kot nalašč. V isti sapi sem se spomnil na kranjske akademike, ki so nedavno vabili na, glazbeni večer. Naj živi slovenski pravopis! »Belshiza«) so leta 1811 bili naslednji rudni rovi: rov Johana. Kolerjev rov, Zadnja jama. Stara jama in Suša jama, rov Er-nestina in rov — po Pole« — »Nova Skushna na Prim^shu«. Na Zelenici je bil Florjanov rov, kjer »se je delala mehka zherna ruda«. Pri Savskih jamah so proti koncu prejšnjega stoletja delali na treh obzorjih, na Nepomu-kovem, Valentinovem in Fran-Čiškovem. Razsežnost vseh obzorij in dolžin jaškov: pet izvoznih jaškov, sedem zračnih jam. dva dohodna jaška in pet nad-kopov, je merilo skupaj nad 7 in pol km. Na Bevšcl in bližnjih Lepenjah so bile po tri vozne in zračne jame, 4 odkopne jame z nad 1,5 km dolžine. Pri rudnih jamah v Karavankah so imeli prave rudne rove v obzorjih, z rudnimi jaški in prodal nekaterim športnikom in drugim osebam, deloma pa tudi podaril. Zase je vzel iz skladišča aktovko in nahrbtnik 7 skupni vrednosti 8500 dinarjev. Te predmete bi tudi obdržal, če ga ne bi skladiščnik večkrat opozoril, naj jih vrne. Na njegovo intervencijo je nahrbtnik in aktovko prinesel nazaj in podjetje mu je obračunalo smešno nizko obrabnino. S po- kova nositi sramoten žig vse življenje, toda nekaj časa pa naj le čuti, da družba ne gleda ravnodušno na njegovo početje. V kolikor pa se odgovorni ljudje v podjetju »Elan« ne zavedajo, da so za varstvo družbenega premoženja, s katerim upravljajo, posebno odgovorni in nočejo proti tatovom tega premoženja pod vzeti potrebnih ukrepov, bi jih mora- Zgodovlnsko branje 4 Železarstvo na Gorenjskem Slavko Smole] : Železarske Jesenice Rude v Karavankah, zlasti darstvo v Karavankah konica one od Savskih jam, Bevšce ter bronaste sulice, ki so jo našli manganova ruda z Begunjščice, na Bevšci in jo je leta 1884 še manganovo rudo, ki so jih ko- voziU rudo do žičnice, ki jVbila v starih časih polagali veliko pažnjo. Jeklencu iz Karavank so s praženjem odločili ogljikovo kislino. Pri rudnih jamah so spočetka rude pražili v grmadah, kasneje pa v posebnih preduhl. V rovih so imeli tudi pečeh, ki so jih nazivali »ro- tirne naprave. Na Begunjščici, štance« ali »gromedlet. kJer so kopali predvsem man- ganovo rudo, so imeli 52 m dol-Jeklenec, rjavi železovec in g0 tirno naprav0. p0 njej so neverbaml in uničevanjem urad- 1} na to «^0,.^ sindika1na in nih listin je oškodoval podjet- parti1ska organizacija, predvsem je za najmanj 41.000 dinarjev. pa deiavski svet. v takih pri- Ceprav je storil kaznivo de- merih je treba postopati bolj janje poneverbe in kaznivo de- strogo, pa če gre tudi za direk- na Puklah« pri Javorniku, kjer v poini gospodarski in telesni ?*ii2*$ ZonganOV° rUd° °d moči preko treh rodov. Navadno ^div v ^jstrani"irT fužine'v 1. 1804. do 1k48. so hitro obubožale, ali pa so se Radovni. V rokah javorniških plavžar- odselile drugam. Na njihova „ , . .. . , .. j.t.t 4. * 1 j _ Gospodarske temelje železar jev je manganova ruda iz Ka- mesta so stopale druge jev. Razen 11 hiš v Ljubljani in 4 v Trstu, razen Javornika in mnogih drugih posestev, so bili Zoisi tudi lastniki fužin v Bo-hiniski Bistrici, v Stari Fužini, ravank odigrala Detajl rudnika manganove rude na Begunjščici iz leta 1897 zgodovini Ko so proti koncu 17. stol. stva na Gorenjskem so takrat metalurških procesov v javorni- začele fužine na Gorenjskem za- že začeli izpodjedati cenejši iz- Ških plavžih sila važno vlogo, radi razsipnosti lastnikov pro- delki naprednejše angleške in Ko so na Javorniku leta 1872 padati, so Bucellinijeve fužine švedske industrije, ki so se če- prvi na svetu iznašli izdelavo prešle v roke Jerneja Garzo- lina na ostrem hribu Ajdinja Savskih jam je imela 29% že- se je našla med »zhernim /ah nad Potoki, razvalina gradu So- leza in 2,8% mangana. Te rude shifram«, med »smuglni shpota- ferromangana v plavžih, je nija. Od Garzonijev je kupil fu- teske na meji med Potoki in so morali pražiti, da so dobili stiga vapneniga kamena« in predhodnica današnje Železarne zine na Savi Valentin Ruard iz Koroško Belo, o čemer nimamo vrednost 25 do 31% železa in med »belo rujavkastim inu tudi Jesenice, Kranjska industrijska Belgije leta 1766 za 60 000 goldi- nobenih zgodovinskih podatkov, cca. 4,5% mangana. Pripravi sivim soltanom«. družba postala čez noč slavna narjev. Javorniške fužine pa si Morda pa kaže na prastaro ru- železnih rud za topljenje so že V revirju Bevšca, (p» Polcu po vsem svetu. Rudnik manga- je pridobil Michelangelo Zois. dalje bolj začeli pojavljati na obalah Sredozemlja in Italije, kamor so dolga stoletja gorenjske fužine podajale svoje jeklene in železne izdelke. orenjsta / Slo let šole v Preski Ob slikarski razstavi Florisa Oblaka V Medvodah bodo letos praznovali stoletnico ustanovitve ffole v Preski. S poučevanjem mladine je sicer že leta 1835 *ačel hišni posestnik Jerše iz Verja, toda po treh letih je delo opustil, ker se ni čutil dovolj •Poeobnega. Leta 1856 pa je bil tja nameščen prvi učitelj Anton Ozimk. Poučeval je še v žup-nišču. Ozimk ni bil samo učitelj, •mpak tudi cerkovnik, orglar in oglednik mrtvih. Sele po enajstih letih, ko je teta 1865 Preska popolnoma po-forela, so sezidali na mestu nekdanje mežnarije novo šolsko Poslopje, ki pa šolskim potrebam kmalu ni več ustrezalo. Stavba je stala tik pod Preškim hribom, kamor sončni žarki zlati popoldne ne morejo blizu. Ker je število otrok naraščalo. *° leta 1900 zgradbo podaljšali, da so dobili še eno učilnico. Tedaj sta morala poučevati dva žitelja 180 otrok, kar bi bilo *a današnje razmere skoraj nemogoče. V naslednjih dvajsetih fetih 1e postala šola tri in štiri-Oddelčna. V letih 1931 in 1932 pa ■ta bila odobrena še peti in še-ti oddelek z okrog 200 otroki. Zadnja dva oddelka sta bila Imenovana za poskusna razreda takratne delovne šole. Stara stavba že zdavnaj ni Več ustrezala pouku. Potrebno je Mo skoraj pol stoletja prepričevanj s strani učiteljstva in opozarjanj s strani višjih prometnih oblasti, da so začeli re-•no misliti na gradnjo novega *olskega poslopja. Leta 1930 je občina Medvode najela 1 milijon 200.000 dinarjev posojila in *ačela z zidanjem na Labornici T Preski. Pri tem so precej pomagali tudi občani, zlasti pa tedanji šolski odbor s predsednikom Josipom Sušteršičem. Stavna je bila dograjena in otv^r- pri Medvodah „Zanima me novo, ne moderno" jena že septembra 1931 in je bila tedaj ena izmed najlepših šol v ljubljanski okolici. 2al, niso zgradili telovadnice, ki bi bila tako potrebna. Mislili pa so na kuhinjo in obednico, tako da so lahko v Šoli prirejali razne gospodinjske in druge tečaje. Tu je bila kmetijsko - nadaljevalna šola, v šolskem vrtu pa drevesnica, ki jo je vodil tedanji u-pravitelj Alojzij Kržlšnik. MED VOJNO TAJNE SLOVENSKE SOLE Med narodnoosvobodilno vojno so šolo zasedli Nemci in imeli v letih 1942 in 1943 pouk v nemškem jeziku. Seveda so imeli namen, da medvodsko mladino ponemčljo. Toda njihova šola ni imela uspeha in šolski obisk tudi ni bil prida. Ta čas so v Medvodah delovale tajne slovenske šole, ki so jih vodili predvojni preški učitelji in drugi izobraženci. Tudi starši sami so svoje otroke skušali poučevati s pomočjo starih abecednikov. Tajno šolo je na svojem domu vodila absolventka meščanske šole Ana Meden, ki je imela proti koncu vojne že preko 40 učencev. Dalje je poučeval bivši upravitelj Alojzij Kržišnik skupino okrog 35 otrok, njegova žena Marija, upokojena učiteljica, okrog 15 otrok, učiteljica Amalija Marinko 8 otrok Itd. Kljub pozornosti Nemci teh šol niso odkrili, ampak so delovale do konca vojne, zlasti šola Ane Meden, ki je čutila tako veselje do učiteljskega poklica, da je nekaj časa poučevala v Preski še po vojni, nato pa je dovršila učiteljski tečaj in je učiteljica še danes. POTREBA PO NOVEM ŠOLSKEM POSLOPJU Po osvoboditvi je zaradi povečanja industrije tudi število prebivalstva in s tem število „ MATURA " na odru Svobode v Stražlšču V soboto, 17. marca se je Predstavila občinstvu dramska družina stražiške Svobode z Ladislava Fodorja komedijo »Matura«. Priznati moramo, da je bila to v resnici »Matura« ali vsaj preizkusni izpit za mlade Igralce, od katerih so nekateri Prvič nastopili na gledaliških deskah. »Matura« je bila vsaj tako srečno opravljena, kot matura Katje Slaparjeve v igri. Svoboda v Stražišču se odlikuje s tem, da ima v svojih vr-tah predvsem mladino. In ta mladina hoče delati. Stvarni iz-raz njene delovne vneme je tudi *adnja predstava. živčne prof. ki je nI karikirala ali zašla v pretiranost. Vrsto profesorskih značajev: doktor Dornika, ravnatelja gimnazije (Bogdan Fajon), dr. Čebule (Janez Zupan), dr. Vidoviča (Tone Kavčič), Erne Zor, telovadne učiteljice (Zdenka Holv-jeva), odvratnega profesorja matematike dr. Vrtača (Tone Rakovec), dobre profesorice dr. Ane Mate (Karla Fajonova), dr. Šiška (Janez Robežnik), so izdelali igralci dovolj prepričljivo in realistično. Tudi zbor dijakinj (Tončka Petkova, Angelca Tacarjeva, Albina Zontarjeva in Marta Omanova) je bil igralsko ubran. Mladi ženin Kranjec (Marijan Posedi) in stari sluga Kotulan, ki venomer zvoni z zvoncem (Stane Svigelj), sta dopolnila celotno sliko. Igra sem in tja seveda ni bila brez hib, vendar se je mlada igralska družina dostojno predstavila številnemu občinstvu in žela zasluženo priznanje. otrok vedno bolj naraščalo. Zato je bila ustanovljena v Preski leta 1947 sedemletka, leta 1950 pa še nižja gimnazija. Skupaj imata 504 učencev, osnovna šola 230, gimnazija pa 274. Obedve se stiskata v šolski stavbi, zgrajeni 1931 in imata še isto vodstvo. Skupno je bilo doslej na obeh šolah 87 učiteljev. Med njimi Je 16 upraviteljev. Od teh je bil Kiferle Ivan na šoli skoraj 14 let. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga kot zavednega Slovenca vrgli iz službe, zaprli na Ljubljanski grad in pozneje v Graz. V ječah je skoraj popolnoma oslepel. Bil je vnet citraš in komponist skladb za citre, katere je po letu 1918 na pol slep poučeval v Mostah pri Ljubljani. Njegova žena je poučevala na šoli ženska ročna dela in napisala učbenik »Slovenska abeceda za ženska ročna dela«. Najdlje pa je vodil šolo Alojzij Kržišnik. Pod njegovim upraviteljstvom je bilo zgrajeno današnje šolsko poslopje, za kar je žrtvoval velik del svoje življenjske sile. Tako bodo letos Medvode praznovale dva šolska praznika: stoletnico ustanovitve šole ln 25. obletnico obstoja današnjega šolskega poslopja. Sedaj pripravljajo načrte za novo šolsko stavbo, ker je sedanja mnogo premajhna. 504 učenci v 15 oddelkih se morajo stiskati v šestih rednih in dveh zasilnih učilnicah v podpritličju. Manjka tudi kabinetov, posebno pa pogrešajo telovadnico. Pouk telovadbe mora biti v skoraj 1 km oddaljeni telovadnici »Partizana« aH pa na prostem. Pa tudi na prostem nima šola razen dvorišča nobenega primernega telovadišča. V sto letih svojega obstoja je šola v Preski Izobraževala skoraj vse prebivalce svojega okoliša ln jih vzgajala v nacionalnem duhu. Svoje napredno poslanstvo nadaljuje tudi v socialistični družbi. Pouk bo pa še uspešnejši, ko bo dograjeno novo šolsko poslopje ob Sori v Medvodah. —r. Te dni je bila v Ljubljani svečano odprta razstava olj in grafik Florisa Oblaka, profesorja na gimnaziji v Skofji Loki. Razstavo je otvoril predsednik Društva slovenskih likovnih u-metnikov Ive Subic. Navzoči so bili umetniki in predstavniki oblasti, med njimi tudi član Izvršnega sveta LRS dr. Boris Kocjančič, osebni prijatelji mladega slikarja in drugi. Floris Oblak je po rodu Vrh-ničan. Rojen je bil 1924. leta in je dovršil gimnazijo v Ljubljani. Sprva je pisal, nato pa se je odločil za čopič in vstopil v slikarski oddelek Akademije za v inozemstvu« med drugim v Celovcu, lani pa v Berlinu. Floris Oblak se ukvarja r. oljem in grafiko, vendar slednjo smatra le za nekako dopolnilo slikarstva. Zanim v Je po-menek z umetn'kom. Razgovor z njim potrjuje, da je mož notranje zelo bogat in gleda na svet z lastnega, svojskega gledišča. / Ko sem ga vprašal, kaj ga je privedlo v slikarstvo, je dejal da smatra slikarstvo za tisti jezik, ki mu daje možnost za izpoved svojih razpoloženj in čustev. Vendar je govorica s čopičem dostikrat težavna in vselej Floris Oblak: Mirna upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je dovršil še specialno šolo za grafiko. Njegova dela imajo svojske značilnosti in jih poznajo prijatelji umetnosti tudi v drugih republikah. Oblak je prvič razstavljal pred petimi leti na zvezni umetnostni razstavi v Titogradu, nato v Sarajevu In Skoplju, pa tudi na društvenih razstavah V Ljubljani. 1954. It.la je priredil samostojno razstavo v ljubljanski Mali galeriji. Grafična dela je razstavljal že tudi ne hajde sredstev zanjo. Pravi, da človek vedno išče, da bi zadovoljil svoje hotenje in našel enakovreden izraz lastni notranjosti. Ob tem pripovedovanju se je za hip ustavil, zamislil in spet nadaljeval: »Zanima me novo, ne moderno! Vedno skušam biti svojstven in če le mogoče, razumljiv. Toda za to je treba mnogo, mnogo znati in da si pridobiš znanje, je treba tudi veliko delati.« Pogovor se je nato zasukal na slikarske talente. Oblak se Je hitro znašel in odgovoril: »Talent Ima, tako mislim, vsak. Prvo je: znati čutiti, drugo ia prav tako važno pa: izraziti to, kar občutiš«. Floris Oblak je rasel in se razvijal ob profesorju Gabrijelu Stupici, ki ga je učil slikarstva, v grafiko pa ga je uvajal Božidar Jakac. Tako si je pridobil temeljno znanje v šoli. Zanjo pravi, da je le prostor in kraj modelov, medtem ko si moraš vse drugo pridobiti z nenehnim delom in vestnostjo ter ne nazadnje s samopremagovanjem in vzdržnostjo. Vmes je tu pa tam še dosti trpkosti... Takih razpravljanj Floris Oblak nima rad. Najin pomenek je končal z ugotovitvijo: »Bolje je delati kakor govoriti, najpa-metneje pa je — slikati!« Oblak ima na razstavi 10 olj In ducat grafik. Največ je tihožitij. Sebe je v svojevrstni tehniki upodobil dvakrat. Dvakrat je obdelal tudi skupino otroških igrač. Groteskno si je zamislil »Zelenega Jurija«. Med najboljša olja pa sodi »Dekle s knjigo«. V grafiki nam umetnik prikazuje motiv iz Škofje Loke. V skupini grafik je prikazal tudi svojo sestro in »Dekle v rožasti obleki«. Razstavo so si ogledali in si še ogledujejo številni obiskovalci. Nekateri med njimi so zabeležili v knjigo vtisov zanimive pripombe. Mojster Maxim Gaspari je zapisal, da Je razstava prav dobra, zlasti zato, ker ni množična. France Mihelič pa je ugotovil v Oblakovih delih izredno moč Izražanja in precejšnjo energijo v avtoportretu. Drugi kritiki so naglasili Oblakov sveži kolorit, kar je zlasti zavidljivo v današnji poplavi »obrtnih« izdelkov. Razstava pomeni lep napredek v primerjavi s prejšnjimi, sigurnost v obeh tehnikah in hkrati dokazuje, da je slikar dober opazovalec otroške duše. Zadovoljstvo občinstva naj bo slikarju Florisu Oblaku dokaz, da je iz razstavo uspel Jaze Zupančič. Sedma premiera Mestnega gledališča z Jesenic Poslovilna režija ing. Danila Gosliše Jeseniško mestno gledališče je naštudiralo W. Somerset Maug-hamovo igro v štirih dejanjih »Deževje«. Delo sta dramatizirala John Galton ln Clemence Randolph, prevedla pa ga Je članica jeseniškega mestnega gledališča Tatjana Gostiševa. Režiser ing. Danilo Gostiša se je odločil za to igro, potem ko jo je videl v dunajskem »Volks-teatru«. Pisatelj z globokim poznavanjem človeških prvin ter z njemu lastnim toplim čustvovanjem odkriva slabosti ln vrline življenja. Zlagano moralo krščanske družbe prikazuje v dokaj drastični luči. V popolnem zlomu te miselnosti ob osebni tragediji pastorja Davidsona pa se pokaže tudi naprednost avtorjevega mišljenja. Z »Deževjem« je pokazal režiser jeseniškemu gledališkemu občinstvu tudi ambient tiho-morskih otokov, preprosto, a prisrčno radost nad življenjem, njihovo čustvovanje in delovanje ter poguben vpliv zahodne civilizacije na te otroke narave. Privlačna je usoda in osebna tragika ljudi, ki jih avtor postavlja na pozornico. Vse to je uspelo režiserju mojstrsko postaviti tudi na jeseniški oder. Avtor W. Somerset Maugham je bil rojen v Parizu leta 1874. Z 11 leti je postal popolna sirota in ga je vzel k sebi stric, vikar po poklicu. Študiral je medicino v Heidenbergu in Londonu ter služboval nato kot zdravnik v londonskem predmestju. Tb je spoznal telesno ln duševno trpljenje ljudstva. Pričel je pisati in napisal več romanov in odrskih del. Med njegova najpomembnejša dela spadajo romani »Podložnost človeka«, »Na ostrini noža«, »Teater«, »Božični dopust« in drame »Sveti plamen«, »Rondo«, »Deževje« itd. Medtem, ko so nekatera dela Maughama pri nas že znana, je doživelo njegovo »Deževje« z uprizoritvijo v jeseniškem mestnem gledališču krstno predstavo v Jugoslaviji. Režiserju ing. Gostišl, ki je r * soboto je bila v Stražiščn v *om« Svobode premiera Fo-dorjeve »Mature« Režiji tov. Bogdana Fajona ni kaj očitati. Srečno je izbral ce-»•ten ansambel, tako da je igra *ekla homogeno in v lepi ubranosti vseh nastopajočih. Kot •dad človek, ki Je pred nekaj Joti zapustil gimnazijo, je izdelal realistično sliko življenja v neki dekliški gimnaziji. Scensko nezahtevno Igro je okusno opremil s skromnimi sredstvi. Luč Je seveda najslabša točka stranskega odra. Lahko rečemo, da *e krstna režija tov. Fajona v Oeloti uspela, kar so potrdili sobotni, še bolj pa nedeljski gledalci. Družino sestavljajo mladi ljudje iz tovarn, obrtnih delavko in gimnazij. Med njimi smo odkrili nekatere prave igralske talente. Težka vloga Katje Sla-Parjeve v zasedbi Darinke Kme-tičeve je bila podana simpatično in doživeto. Nezainteresiranoga profesorja dr. Strka je odigral Stane Dernič s prodorno Prepričljivostjo. S staro, živčno dr. Klotlldo Mozoljčevo je podala Zora Jerebova, realen lik Pomemben kulturni dogodek z malce grenkim priokusom je bila zvezna likovna razstava v Ljubljani, na kateri naj bi posebna komisija izbrala likovne umetnike, ki naj zastopajo jugoslovansko slikarstvo na Bienalu v Benetkah. Čeprav je bilo razstavljenih nad 300 del, svojega namena razstava ni dosegla. Najvidnejši jugoslovanski slikarji svojih platen niso poslali na razstavo, pač z ozirom na vnaprej postavljeno načelo, da umetniki, ki so že kdaj na inozemskih razstavah dosegli priznanje, tokrat za izbor ne pridejo v poštev. Neprijetni spor je skušal izgladiti kompromisni predlog: za Benetke pripravimo retrospektivno razstavo našega najbolj reprezentativnega slikarja R. Jakopiča. Predlog je bil odklonjen s precej šibko utemeljitvijo in odbor je odločil, naj Jugoslavijo zastopajo na Bienalu trije mlajši umetniki: Marij Pregelj, Pro-tič in Vujakllja. Ne glede na mnenje odbora je pesnik slovenske zemlje Jakopič pomemben likovni ustvarjalec ne sam.) za Slovence in zasluži, da ga pokažemo v inozemstvu še kje izven Celovca. Ce je v likovnem svetu več »zanimivosti« kot novosti, je v književnem drugače. Ze leto, dve opazujemo, kako nastaja v srbsko - hrvatski literaturi era romana. Označuje jo velika plo-dovitost dn zavidna umetniška KRONIKA Dogodki in zanimivosti zrelost. Cosić, Davičo, Kaleb, Božić, Sijarić so se v kratkem času povzpeli med najvidnejše predstavnike sodobne jugoslovanske proze. Copičevo OGNJENO LETO, Kalebov ČUDOVITI PRAH in KORENINE Dobrice Cosiča smo kar kmalu dobili v slovenskem prevodu, v Beogradu pa že pripravljajo za uprizoritev dramatizacijo KORENIN pod naslovom NASLEDNIK. Ne več najmlajši Camll Sijarić se je pojavil v jugoslovanski literaturi kot meteor. Doslej malone anonimni publicist, znan le ožjemu krogu po zbirki novel, je dobil na razpisu sarajevske NARODNE PROSVETE prvo nagrado za roman BIHORCI, v katerem opisuje življenje rodne muslimanske vasi nekje pod gorami v Sandžaku. Roman je NARODNA PROSVETA takoj natisnila in ga komaj sproti pošilja na knjižni trg. Veliki uspeh je vzbudil zanimanje med založniki doma in na tujem. Založnica je že dobila prošnje, da dovoli prevod na madžarski, italijanski, nemški, ruski in šiftarski jezik, dogovarja pa se še z nekim angleškim ln ho-landsklm založnikom. Tudi Slovencem se vremena počasi jasne. Izgleda, da Gra- belšek in Habjan s svojimi partizanskimi teksti ne bosta ostala osamljena. Najplodovitejši živeči pripovednik France Bevk je napisal roman CRNA SRAJCA Iz predvojnega življenja slovenske Primorske in daljšo zgodovinsko povest ISKRA POD PEPELOM. Miško Kranjec že tiska svoj roman iz povojnega Prekmurja z naslovom ZEMLJA SE VRTI Z NAMI, dočim pri-občuje France Kosmač kratek roman BALADA O TROBENTI IN OBLAKU. Anton Ingolič piše zgodovinski roman, tržaški pisatelj Boris Pahor tiska kar dva in Beno Zupančič končuje kratek roman Iz Ljubljane med okupacijo. Obeta se bogata žetev, s katero bomo vsaj po številu skušali dohiteti Jug, po ustvarjalni sili in elementarnosti, pa tudi tehniki pisanja ln stilu žal verjetno ne. V slovenski književnosti se še ni zaprla razpoka, ki je nastala po smrti Prežihove-ga Voranca. To bi bilo nekaj novosti z domače njive. In na tujem? V verižni akciji sprememb vsega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v Sovjetski zvezi, ki jo Je sprožila pred dobrimi dvemi leti Stalinova smrt, tudi književnost nI izvzeta. Eden izmed členov tega procesa je oživljanje spomina in priznavanje FjodorovB MIhajloviča Dostojevskega, poleg Tolstoja največjega svetovnega realista. Četrt stoletja je bilo ime genialnega razčlenje-valca človeške duševnosti v njegovi domovini prekrito z velom molka, njegove knjige zaprte v omarah. Letos pa se pripravlja v Sovjetski zvezi veličastna proslava ob 75-letnici njegove smrti. Državna založba bo za to priložnost začela izdajati zbrane spise Dostojevskega v nakladi 200.000 izvodov. Prvi'!1 bo natisnjeno tudi dokumentarno gradivo in pisateljevi zapiski, ki vsebujejo osnutke raznih člankov, skice romanov ln drugo. Uprizorjene bodo dramatizacije romanov IGRALEC ter PONIŽANI IN RAZŽALJENI, snema se tudi film po znamenitem I romanu ZLOČIN IN KAZEN. Kronist mora ugotoviti, da je bil Dostojevski tudi pri nas odrinjen v pozabo. Njegov mogočni pisateljski opus je res da domala ves preveden na slovenski jezik, vendar že v času pred ali kmalu po prvi vojni. Od teh predvojnih izdaj pa je ostalo le malo. Vidimo, da naše založbe ponatiskujejo mnogo manj pomembne pisatelje, — včasih Izide ponovno celo bolj aH manj nepotreben roman, zato smatramo, da pametna založniška dejavnost in prevodna politika, mimo Dostojevskega ne bi smela. znal vloge odlično razdeliti, je pomagal k velikemu uspehu tudi Bojan Cebulj s sceno dnevne sobe v kraju Pago-Pago na nekem otoku v Južnem morju. Glavno vlogo Sadie Thompson je podala doživeto ln prepričevalno Tatjana Gostiševa. Pastorja Davidsona je igral naravnost mojstrsko Bojan Cebulj, ki je s to vlogo vnovič potrdil svoj sloves. Tudi Slava Marošičeva, ki je igrala njegovo ženo, je bila docela kos zahtevni vlogi misijonarke Davidsonove. Razen navedenih so tudi ostali igralci, Stanka Geršakova, Marjanca Cebuljeva, Marjan Stare, Franjo Stibilj, Janko Markelj, Slavko Poljane, Vinko Zorman in Lado Nikolavčič, podali svoje vloge skladno z zamislijo avtorja in konceptom režiserja. O-membe vredni so tudi domačini in domačinke, ki so v veliki meri pomagali ustvariti iluzijo, da se dejanje odigrava na otoku južnega morja. Režiser, Inscena-tor. Igralci in ostalo tehnično osebje gledališča zaslužijo za uprizoritev Maughamove igre polno priznanje. Na premieri, ki Je bila posvečena odhodu članov jeseniškega Mestnega gledališča ing. Gostiše in tov. Gostiševa, se jim je za njuno 10-letno delovanje zahvalil v imenu gledališča upravnik Stane Jagodic, v imenu igralcev pa Bojan Cebulj. Odhajajočima sodelavcema sta izročila vence ln šopke, občinstvo pa ju je nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Kakor zahvalne besede in darila, je bil tudi aplavz znak priljubljenosti Gostiševih ne le v gledališču, temveč ha Jesenicah sploh. Prvi koncert Tamburaški orkester »Svobode« Primskovo je prejšnjo nedeljo priredil svoj prvi koncert. Za mlade tamburaše Je to nedvomno uspeh. Zanj pa se morajo zahvaliti njihovemu neumornemu vaditeljo tov. Ambrožu. Zbor Je zaigral okoli 18 narodnih in umetnih pesmi. F. S. M ae veste? MATI Vem, da ste zadnje dni večkrat brali v naših časopisih, pa tudi doma ste se pogovarjali o tem, kako hude čase preživljajo prebivalci majhnega otoka Cipra, ki se nahaja pod upravo Angležev. Morda pa še ni znano vsem, da leži ta mali otrok, ki meri okoli 9282 kvadratnih kilometrov, v vzhodnem predelu Sredozemskega morja, ob obali Male Azije, da je zgodovina Cipra zelo bujna in pestra, saj sega daleč nazaj pred naše štetje, ko so približno 1000 let pred to dobo zasedli otok Heleni, pred njimi pa so bili tod naseljeni A-sirci in Perzijci, poznejši gospodarji te zemlje pa so bili še: Rimljani, Bizantinci, Benečani in Turki, da je zemlja na tem otoku še kar rodovitna in se prebivalstvo povečini peča s poljedelstvom, pridelujejo dobro pšenico in ječmen, goje pa tudi oljko, bombaž, tobak, rožiče in druge rastline, ki uspevajo ob sredozemski obali, da uspeva na otoku tudi vinska trta je razumljivo, v višjih predelih pa se ljudstvo peča tudi z živinorejo, rede mnogo drobnice in govedi, goje pa tudi osle, mezge in konje, da je ena petina vse površine otoka Cdpra pokrita z gozdovi, kar je v teh predelih tega kosa zemlje redkost, da prebiva na tem otoku skoro 500.000 prebivalcev in je izmed teh skoraj 400.000 samih Grkov, ostali prebivalci pa so turškega porekla, ki so se mnogo pozneje naselili na otoku, da je bil ta otok okupiran leta 1878, angleška kolonija pa je od leta 1925, da je Ciper pod upravo guvernerja (sedaj je feldmaršal Harding) in 6 svetovalcev, ki pa morajo ubogati guvernerja in so tedaj le slepo orodje kolonizator je v, da pa je resnični voditelj prebivalstva na tem otoku pravoslavni nadškof Makarios, ki so ga pred par dnevi Angleži s tremi njegovimi sodelavci izgnali na Sejšelske otoke, ki leže v Indijskem oceanu, da pa s tem borba za osvoboditev na otoku ni prenehala in se bo nadaljevala dokler se ne bodo prebivalci otresli tujega jarma in se ne bo Ciper priključil matični zemlji, domovini Grčiji. da vodi borbo za osvoboditev tajna organizacija EOK, ki šteje komaj dobrih 200 ljudi, vendar je omrežje njenih aktivistov razširjeno po vsem otoku in je vključeno v to organizacijo skoraj vse grško prebivalstvo, zlasti mladina, ki povzroča hude skrbi Angležem, saj čitamo vsak dan o številnih sabotažah, atentatih in napadih na kasarne, policijske stražnice itd., da delo te mladine spremljajo vse napredne države, zlasti mladina Jugoslavije, ki dobro razume hrepenenje ciprske mladine, ki se hoče otresti tujega jarma in zaživeti svobodno življenje, da . . I griča Zima jemlje slovo, sneg je pobralo in že je vse oživelo. Največ vpitja je sedaj okoli hiš, pa tudi za vasjo postaja vse živahno. Da vam ne bo dolgčas, zato smo se namenili, da bomo skoraj v vsaki prilogi opisali vam neznano igrico. Vi jo lepo preberite in udahnite ji življenje, pa vam ne bo dolgčas. Igra: Kokošji rod Nekoga določite, da bo petelin. Za njim naj se uvrstijo vsi ostali — putke. Vsak mora delati isto, kar bo delal petelin. Petelin zakikirika, zakikirikajo tudi ostali, hodi počasi, razko-račeno, po eni nogi, dirja, se plazi po vseh štirih, pleza čez plot. .. Moram nehati, da ne bo vaša mamca preveč huda, in da me ne naklesti s kuhalnico, ko bo krpala vaše hlačke . . . V majhni vasici, skriti nekje globoko med gozdovi, je živela mati s tremi sinovi. Pridno so obdelovali skope koščke zemlje, na zimo pa so se sinovi ukvarjali s spravljanjem lesa. Njih življenje je potekalo mirno, zadovoljno in brez hrupa. Pa se je v ta mir nekega pomladnega dne naselila žalost. Vaščani so hodili sklonjenih glav, pritajeno govorili o hudi nadlegi, ki je zajela mesta in vasi v dolini. Fašistična vojska je razkazovala svojo oboroženo silo, nad mirnim ljudstvom svojo moč. Ječe so se polnile. Množično so streljali naše ljudi. Cesar niso zmogli fašistični rablji, so opravili njih zvesti pomagači -belogardisti. Ljudstvo je odhajalo v gozdove, začel se je boj proti okupatorju. Odšli so vsi trije sinovi, mati je ostala sama. Sama je obdelovala zemljo, sama skrbela za živino — sama skrbela za sinove, ki niso bili daleč in jim nosila hrano. Potekali so dnevi, minevali tedni. Mati — starka je garala, je molčala. Bilo je nekega pomladnega jutra. Tihoto, ki je vladala nad vasjo in gozdovi, so pretrgali kriki in regljanje strojnic, ki so bruhale iz sebe smrt. Part;-zani, ki so se zadrževali nekje nad vasjo, so bili obkoljeni. Bili so izdani. Boj je trajal v pozno popoldne. Mati je trepetala. Misel ji je pohitela nekam daleč, nazaj v otroška leta njenih galjotov. Pred njo je vstal Matevž, ves veder, nagajiv, poln hudomušnosti in prekipevajočega zdravja. Pa poleg njega Jakec, ves tih in miren, pravo nasprotje Matevžu. In kodrolasi Tomo, k: se je komaj izvil iz plenic, je nekje v kotu sesal umazani palec in brbljal nerazumljive besede. In dalje; vstajale so pred njo noči, ko je bedela nad njimi, in dnevi polni samega trdega dela, boja za obstanek, garanja in čakanja, kdaj bodo galjoti dorasli. Galjoti so dora- sli, se potegnili in ji bili v o-poro. Delo je spolzelo iz njenih zgaranih koščenih rok, le za oko je še vodila domačijo. V hiši je bilo polno smeha in radosti. In prišla je to grdo tako nenadoma. Vsi trije so jo obkolili in naenkrat priznali, da odhajajo. Pomagala jim je pripraviti nahrbtnike. Roke, ki niso bile vajene objemov, so se o-klenile tršatih prstov. Vse tri je poljubila na čelo. Odšli so, v njenih očeh ni bilo solza. Prihajali so posamič, včasih tudi skupaj, ko se je zmračilo in ji pripovedovali o dogodivščinah, polnih nevarnosti, o življenju v njih taboru, o strahu. ki ga sejejo med sovražnike, o maščevanju in o svobodi, ki prihaja. Z njimi se je veselila, z njimi prenašala vse tegobe in t njimi čakala. Predramile so jo iz sanj grobe neznane besede. Nekdo jo je sunil s puškinim kopitom, da se je opotekla v kot. Nato so jo zagrabile trde roke ln odvlekle. Ozrla se je na domačijo šele za ovinkom, ko je iz oken švignil prvi plamen. Kolena so ji klecnila, padla je na ubra?: in njeni togi prsti so se zarili v domačo grudo. Odjeknil je strel. Na pogorišče so se vrnili sinovi. Mati se ni vrnila. SPOMIN Je kurirka mlada utonila v noč; se bo mar vrnila z jutrom smehljajoč? Strel v noči tišine je odjeknil v log, v vetru onemel je z zadnjim vzdihom jok. S srcem prestreljenim sama tam leži; noč prižiga zvezde, zemlja vpija kri. Martina Bidovčeva TRDI OREHI stražnik, 25. sestavni del optičnih instrumentov in fotografskih aparatov, 26. kopna zemlja na morju (množ.), 27. pridevnik, vzdevek (tujka, sestavljena iz istih črk kot TEPITE!), 29-oglašam se kakor osel, 30. obširno literarno delo (množ.). Navpično: 1. učitelj na gimna-ziji-ali na visoki šoli, 2. brisati napisano, 3. predsednik Velike Britanije, tudi števnik, 4. trapast, neumen, 5. del kolesa, 6-mašine, aparati, naprave, 7. končam, preneham, 8. prebivalec v naši deželi, preden so jo zasedli Rimljani, 9. morski sesalec, 10. nenavaden, neobičajen, 11. drgniti in gnesti telo \'-zdravstvenih namenov, 16. kdor se nepoklicno ,ukvarja s čim prijatelj umetnosti, 18. delam kalno, mešam, 21. naše jadransko pristanišče; tudi večja te- Vodoravno: 1. vrsta radijske žuželka, 19. Ludolfovo število, koča voda, 22. vojaška enota, 24. oddaje, 7. zanikujem, 12. vese- 20. kemični znak za erbij, tudi trd, okorel, odrevenel, 25. pritok lje, 13. izbrana družba, 14 del nemški osebni zaimek, 21. ple- reke Drine, tudi ime za lepoto gledališča, 15. angleška bolezen šem, 22. tvor, tur, 23. zvezda klej, ki pa se ne sme uporab-(nepravilna rast kosti v otroški spremljevalka, luna; telesni ljati, 28. predlog, dobi zaradi pomanjkanja vitamina D v telesu), 17. droben, tanek, rahel, nežen, 18. nadležna 1 l 3 1 5 D 7 8 9 10 11 u 11» lt> « _ 20 □ r y b 8 it 27 28 29 30 Skrivalnic« .KI3E Pri neki hisi je živela črna mucka. Vsi so jo radi imeli in dobro se ji je godilo. Drugega dela ni imela kot to, da se je vse dni igrala z majhnimi psički. Z njimi je jedla, z njimi spala in z njimi tekala in se valjala po dvorišču. In kaj se je zgodilo? Pozabila je po mačje govoriti in se priučila pasje igovo-rice, tako, da je vedno lajala: hov, hov, hov. Nekoč se je zopet ves dan igrala s kužki in je pozabila, da ni od jutra ničesar jedla. Tako lačna bega po dvorišču in po hiši in ne zna gospodinji povedati, da jo silno tare glad. No, in ker ni ničesar dobila za svoj želodček, smukne na cesto in prične jokati. Mimo pride konj in jo vpraša: »Kaj se ti je vendar zgodilo, da tako otožno jočeš?« Mače mu odgovori: »Zelo rada bi kaj pojedla, pa ne znam gospodinji povedati, da sem lačna. Pozabila sem po mačje govoriti in v hiši me nihče ne razume.« »To pa ni tako strašno«, se je smehljal konj. »Takoj ti povem, kaj ti je storiti. Pojdi h gospodinji in jj reci: Hi, hi, hi. Razumela te bo in jesti ti bo dala.« »Ne, ne! Saj niti ne znam in niti ne smem tako reči. Gospodinja bo mislila, da sem konjiček in bi mi postregla z otavo in ovsem. Tako krmo jeste vi konjički, me mucke se pa rade sladkamo z mlekom, smetano, meskom in z drugimi dobrimi jedili.« Lepo se zahvali za nasvet in smukne po cesti proti bližnji hiši. Tu sede na prag in prične še otožneje jokati. Mimo pride krava. »Zakaj jočeš, črni muc?« vpraša krava. »Zelo sem lačna in pozabila sem, kako naj gospodinji rečem, naj mi da hrane.« »Zaradi tega ti pa res ne bo treba umreti. Vrni se domov in reci gospodinji: mu, mu, mu. Takoi ti bo postregla in ti se boš najedla, da nikoli tako.« »Mu, mu, mu, pravijo kravice in volički, kadar so lačni. Gospodar jim prinese sena in re-zanice, pa se najedo. Me mačke pa ne jemo niti sena niti reza-nice in niti po vaše ne znamo mukati. Hvala, da sočustvuješ z menoj, a pomagati mi ne moreš.« Mucka je šla jokaje dalje in je prišla na polje. Tam sreča ovco. »Zakaj tako tožiš?« vpraša ovca. Kako ne bi tožila, ko sem pa strašansko lačna in ne znam prositi za jedila. Naučili so me le: hov, hov, hov, tako pa mačke ne govorijo. Nihče me ne ra- z ume in jaz bom morala od lakote umreti.« »To je vendar zelo lahko. Jaz rečem samo: »be-be-be, pa že dobim jesti. Pojdi domov in reci tudi tako in gotovo ti kaj dobrega prinese« »O ne, draga ovčica«, je odgovorila mucka. »Tako mačke ne prosijo za jed. Da rečem tako, bi ljudje mislili, da sem mlada beeka, zaprli bi me med vas in postregli bi nas tako kot vedno, s suhim listjem. To pa ni hrana za mačji rod.« Po teh besedah je črna mucka nadaljevala pot in je še glasneje tožila. Pot jo pripelje do vrta, kjer se je pasla koza. Ko koza opazi objokano mucko, takoj vpraša: »Zakaj jočeš, ti lepi mačji črnilček?« Mače je odgovori: »Zelo sem "S ti.« Crna mucika je šla dalje. Med potjo je tako žalostno jokala, da zaradi solza ni ničesar videla, in bi se bila skoraj zaletela v starega prebrisanega mačka. »Zakaj se pa kisaš?« je strogo vpraša maček. »Kako ne bi jokala, ko sem pa tako lačna, da komaj stojim. Pozabila sem po mačje govoriti in ne znam gospodinje prositi za jed«, je odgovorila mucka. »Oj, ti neumno otroče!« se je smejal maček. »Ti kar pojdi domov in reci gospodinji: mjau. mjau, mjau — in dobila boš izdatno večerjo!« »Da, da, tako pravijo mlade in stare mačke«, je radostno vzkliknila mucika. Bežala je do- lačna in ne vem, kako naj rečem gospodinji, da me tare glad.« »Takoj te naučim« odgovori koza. Ti se lepo vrni domov in prav prijazno reci gospodinji: Mee, mee, mee. Razumela te bo in jesti ti bo dala.« »Tako ne bom ničesar opravila. Gospodinja me ne bo razumela, ker tako mačke za jed ne prosijo. Sedaj pa že vidim, da bom morala od gladu umre- mov, kjer je gospodinjo prijazno pozdravila: »Mjau, mjau, mjau.« Cim jo je gospodinja zaslišala, je šla v shrambo in ji prinesla veliko skledo sladkega mleka. No in mucika se je pošteno najedla, svoje mačje govorice pa ni nikoli več pozabila. Narisal Milan Batista, akademski slikar. PRIREDIL VILKO KUS Pastir Pepe pase 2 kravici. Toda glej! Ena mu je pobegnila. Pomagajte mu jo najti! IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA Žrtve okupatorja Se danes se živo spominjam tragičnega dogodka, ki je pretresel prav vso Škof j o Loko. Pred dvanajstimi leti so namreč Nemci ustrelili za Kamnitnikom 50 talcev. Na predvečer usodnega dne so Nemci močno zastražili vso Šk. Loko, tako da je bil iz nje izhod nemogoč. Ljudje so s strahom pogledovali skozi okna in obhajala jih je neka zla slutnja. In res, ta noč je bila najstrašnejša za Šk. Loko. V zgodnih jutranjih urah je skupina gestapovcev in domačih izdajalcev pobrala z domov najboljše očete in sinove, ki so se uprli krutemu okupatorju. Prizanesli niso niti starčkom niti mlajšim. Močno zastražene so potem odgnali v škofjeloške zapore, odkoder so jih prepeljali v Kranj. Še istega dne so jih prepeljali nazaj v Šk. Loko. Močno vklenjene so odgnali za Kamnitnik. ne daleč od mesta. Postavili so jih v skupine po deset in okoli 15. ure postrelili. Mrtve so vse pregledali in jim tudi vse pobrali. Skoraj gola trupla so potem naložili na kamion in jih prepeljali v Begunje, kjer so pokopani v skupnem grobu. Na Skofjo Loko je legla žalost ter je veselje prinesla šele dobro leto kasneje svoboda. Zveza borcev je postavila tem žrtvam lep spomenik, v mestu pa, kjer je muzej NOB, je odkrila spominsko ploščo, na kateri so vklesana imena žrtev. Klobovs Branko, uč. 3. raz. T* Sport * šport ★ sport P° iTSJSB* " Taborjenje v snegu objave • oglasi Nogometaši kranjskega »Triglava« so odigrali kot priprave za letošnjo prvenstveno tekmovanje, že tri prijateljske tekme. Prvo tekmo so igrali z Novo Gorico na njenem igrišču in jo zgubili z rezultatom 4:1. Naslednjo nedeljo so gostovali v Solkanu, kjer jih je premagal domači »Branik« z 2:0. Preteklo nedeljo pa so zabeležili prvo zmago nad renomirano enajsto-rico rudarjev v Trbovljah, ki 80 jih premagali z rezultatom »•!■ Po teh tekmah lahko sklepamo, da so se kranjski nogometaši med »mrtvo sezono« kar dobro pripravili. Čeprav so izgubili prvi dve tekmi, jim ne Moremo tega šteti v slabo, ker so bili na teh dveh tekmah nogometaši prvič na zelenem igrišču. V nedeljo pa bo v Kranju Prva nogometna tekma v letoš-njd sezoni. Nogometaši iz Trbo-Velj bodo vrnili obisk. Tekma °o na igrišču NK »Triglav« ob ]5-30. uri. Taborjenje v snegu je pri nas nekaj novega. V inozemstvu je že precej razširjeno, medtem ko so naši taborniki to šele par-krat poizkusili. Za tako taborjenje je v prvi vrsti potrebna dobra oprema: specialni dvojni šotor in primerna obleka. Letos smo zimski tabor izvedli tudi v Domžalah. Člani roda »Orel« smo v bližini mesta konec februarja postavili zimski tabor. Trije so v njem nekajkrat prenočili. Na razpolago smo imeli zimski šotor »Jalovec«, ki smo ga postavili na zemljo. Okoli smo nametali precej snega. V šotoru smo si pripravili ležišča. Imeti bi morali spalne vreče, kombinirane z ležalno vrečo, vendar smo razpolagali le z ležalnimi blazinami. Pod nje smo dali še papir, ki je tudi dobro izolacijsko sredstvo. Namesto spalnih vreč smo uporabili volnene odeje. V dneh, ko smo taborili, je bila temperatura zunaj —17 do —20 stop. C. V šotoru pa je ter- mometer ostal vseskozi na ničli. Za ogrevanje smo uporabljali tudi svetilke. To prvo zimsko taborjenje nam je dalo mnogo dragocenih izkušenj, ki nam bodo v bodoče koristno služile. V prihodnjem letu bomo skušali to ponoviti. Šotor »Jalovec«, ki so ga izdelali v Ljubljani, se je odlično obnesel. B. T. Nudimo za takojšnjo ali kasnejšo dobavo: CEMENT N 400, a din 15.— za kg, fco naloženo v vagon Anhovo APNO, žgano z drvmi a din 5.10 za kg, fco nakladalna postaja Gorica za dobavo v mesecu marcu STROPNO TRSTIKO, ročno pleteno, z žico vezano, dobre kvalitete a din 18.50 za m2 Naročila za vagonske količine pošljite na »AGENCIJO SLOVENIJA« Kranj, Koroška c. 16, tel. 191. Kupim 2—4 ha obdelovalne zemlje. — Ponudbe s ceno na upravo lista. Takoj dam v najem dva lokala za obrt ali trgovino. Naslov v upravi lista. Prodam vzidljiv namizni štedilnik, desni. Naslov: Cebašek, Hraše 54, p. Smlednik. Vseljivo dvosobno stanovanje v bližnja okolici Kranja prodam. Naslov v upravi lista. S • 2V • H Simultanka v Šenčurju V okviru DPD »Svoboda« Šenčur, je tudi šahovska sek-°ija, katere člani so zlasti v zimskem času zelo delavni. Ta-fco so letos organizirali večji furnir, ki naj bi pokazal vrstni red šahistov-Šenčurjanov — po njihovi moči. Ko je bil turnir končan, pa so povabili v Šenčur Prvokategornika Desimirja Bu-kovaca iz Kranja, ki je v ponedeljek zvečer odigral s 25 domačimi šahisti simultanko. Igralo bi lahko več Šenčur j anov, vendar ne razpolagajo z večjim številom šahov. Simultanki je prisostvoval predstavnik Šahovskega društva Kranj Srdjan Bavdek, ki je ob otvoritvi prireditve spregovoril nekaj besed o šahu ter povabil vse člane sekcije, da se registrirajo pri Prvenstvo „Iskre11 ie končano V tem tednu je bil končan šahovski turnir za prvenstvo »I-skre« iz Kranja. Na turnirju So smeli sodelovati vsi kategorizirani šahisti, ki so zaposleni v tovarni. Prvo mesto je z zanesljivo igro osvojil drugokategor-nik Adolf Sagadin z 11 točkami >n pol. Njemu slede: 2. Čopič 9, 3.-4. Hiti in Mršek 8 in pol 5. Krivec, 8, 6. Koren 7 in pol. 7.—8. Mezek in Gril 7 itd. Igor društvu kranjskih šahistov, ki bi jim lahko nudili več praktične in teoretične pomoči. Bukovac je odločil simultanko v svojo korist (17:8), čeprav so njegovi nasprotniki pokazali precej več kot je bilo pričakovati. Partije so dobili: Viktor Pipan, Anton Štefe, Janko Sek-ne, Alojz Mlakar, Ciril Gorjanc in Franc Okoren, remizirali pa so Dore Ropret, Josip Bajrič, Marjan Kosirnik ter Mitja Cr-njač. -5 -a Turnir na Jesenicah V soboto 24. marca se bo pričel na Jesenicah velik šahovski turnir, ki bo trajal do 1. aprila. Na turnirju za pokal mesta Jesenic bodo sodelovali mednarodni mojster Stojan Puc, mojster Ivan Lešnik, avstrijski državni reprezentant in peto plasirani na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1955 Krepenho-fer, mojstrski kandidati Guzelj, Tomšič, Trampuž, Sicherl, prvo-kategorniki Štrumbl, Korošec, prof. Kuster, Jan, Misjak ter drugokategornik ing. Sesek. Igralci se bodo borili za čim boljša mesta vsak dan v dvorani Delavskega doma od 8. do 13. ure in od 16. do 21. ure. Za Jeseničane bo ta turnir posebno doživetje, saj bo to prva prireditev na Jesenicah, na kateri bodo sodelovali številni znani šahisti. Gibanje prebivalstva V KAMNIKU Poročili so se: Franc Marinko, parketar in Katarina Narad, kmečka delavka, oba iz Velike Lasne; Lovrenc Hribar, tovarniški delavec iz Prapreč in Juli-jana Repanšek, tovarniška delavka iz Mekinj; Karel Rogač, kovaški pomočnik in Marija Mi-helič, tovarniška delavka, oba iz Smarce; Janez Golob, tovarniški delavec in Frančiška Br-not, kmečka delavka, oba iz Sp. Palovč; Anton Sršen, mizarski pomočnik iz Klanca in Ana Rep-nik, tovarniška delavka iz Vrh-polj; Janez Šraj, električar iz Volčjega potoka in Ivana Bizjak, tovarniška delavka iz Markovega. V KRANJU Poročili so se: Anton Posedi, mehanik in Majda Bozovičar, frizerka, oba iz Kranja; Janez Sušnik, profesor iz Besnice in Marija Kanižar, medic, sestra iz Kranja. KINO «STORŽlC« KRANJ 23. in 24. marca ameriški barvni film »NEUMNI PODVIG«. — Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Premiera ameriškega filma »STEKLENA PAJCEVINA« bo v soboto 24. marca ob 22. uri. 25. marca: ob 8.30. uri premiera ameriškega barvnega filma »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV«, ob 10.30. uri ameriški film »STEKLENA PAJCEVINA«, ob 14. uri sovj. barvni film »OBAD«, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »NEUMNI PODVIG« — zadnjikrat. KINO SVOBODA STRAŽIŠCE 24. marca: ob 18. uri premiera ameriškega filma »STEKLENA PAJCEVINA«. 25. marca: ob 14. uri ameriški film »STEKLENA PAJCEVINA«, ob 16. in 18. uri ameriški barvni film »LEPOTICA ZA MILIJON Miha Bertoncelj, roj. 1924, u-metni kovač, stanujoč Kropa 56, si je poškodoval levo roko. Stanko Klinar, roj. 1928, stanujoč Planina pod Golico 38, delavec, je pri delu dobil poškodbo na levem komolcu. Jožica Mestnik, roj. 1933, u-službenka, stanujoča Kamna gorica 12, je utrpela nalom desne podlehti. Zivan Dimitrijevič, rojen 1924, delavec iz Radovljice, Gorenjska cesta 31 je utrpel zlom palca desne noge. Zinka Ažman, roj. 1922, uslužbenka ZJ z Javornika, Kidričeva 33 si je poškodovala desno podleht. Kari Cop, roj. 1900, delavec ZJ Jesenice, Javorniška pot 4, je utrpel zlom četrtega in petega prsta leve roke. Rozalija Marčun, roj. 1892. posestnica iz Ljubnega 57, je pri padcu utrpela prelom desne podlehti. Ana Slamnik, roj. 1899,. gospodinja z Jesenic, Industrijska 7, si je zlomila levo podlaht. Alojz Markeš, roj. 1927, tehnik z Jesenic, Murova 13, je pri padcu utrpel prelom leve krače. Franc Plank, roj. 1919, avstrijski državljan, si je na smučarskem prvenstvu gluhonemih prelomil levo nadlaht in izpah-nil desno roko v rami. Metka Hrašar, zaposlena v hotelu »Evropa«, stanujoča Poštna 3, si je z razbito steklenico precej poškodovala desno roko. Andrej Koželj iz Kranja, stanujoč Stara c. 5, je odpiral re-gulatorsko kolo, ki ga je močno priščipnilo na sredinec leve roke. Franc Jauh, stanujoč v Bo-bovku pri Kranju, si je pri delu zvil levo nogo. Franca Semena, starega 18 let, z Zlatega polja je zaradi neprevidnosti zgrabil jermen in mu posnel kožo na desni roki. Anton Bernard, roj. 1942, dijak, stanujoč Mošnje 1, se Je pri smučanju zaletel v drevo ter dobil krvavitev v desnem kolenu. DOLARJEV«. Ob 20. uri sovj. film »OBAD«. KINO RADIO JESENICE 23. marca: amer. film »UJETO MESTO«, predstave ob 18. in 20. uri. 24. in 25. marca: ameriški barvni film »MOSTIŠČE«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri; ob 10. uri matineja. KINO PLAVŽ JESENICE 23. marca: ameriški film »CENA SLAVE«, predstave ob 18. in 20. uri. 24. in 25. marca: ameriški film »OPlCNE NORČIJE«. — Predstave v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10.30. uri matineja slovenskega dokument, filma »ŽIVLJENJE DR. FR. PREŠERNA«. KINO KOROŠKA BELA 24. in 25. marca: amer. barvni film »MOSTIŠČE«. — Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO SORA SKOFJA LOKA Od 23. do 25. marca: mehiški film »MACLOVIA«. KINO KRVAVC CERKLJE 24. in 25. marca: ameriški barvni film »IVANHOE«. — Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. KINO NAKLO 24. in 25. marca: italijanski film »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO«. — Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 9. uri. 25. marca: francoski film »VSI SMO MORILCI«. — Predstave ob 16. in 19. uri. Prodam gozd ob glavni cesti Tržič—Begunje. — Informacije Belhar Tržič. Prodam kimpež. Naslov v u-pravi lista. Prodam pisalni stroj znamke »Adler« starejšega tipa v odličnem stanju, po zelo nizki ceni. Ponudbe na upravo lista pod »ugoden nakup«. Planinsko društvo Radovljica razpisuje mesto oskrbnika za planinsko postojanko Valvasorjev dom za letošnjo sezono (5 mesecev). Prednost imajo zakonski pari. Prav tako razpisujemo mesto kvalificirane kuharice za Roblekov dom za letošnjo sezono (4 mesece). Ponudbo poslati do 15. aprila t. 1. na gornji naslov. Več orehovega furnirja, ročni voz (močan), bodečo žico, 5 peres za diro in pasjo kočo, proda Pungeršek, Stražišče 77, Kranj. Kravo rodovniško, ki bo tretjič teletila 7. aprila proda Pra-protnik, Prezrenje, Podnart. Prodam prenosljiv štedilnik v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. • GledaHič* PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 23. marca ob 20. uri — izven — »VELIKA BESEDA«. 24. marca ob 16. uri — za gimnazijo — in ob 20. uri — izven — William Shakespeare »OTHELLO«. — Gostovanje v Železnikih. Nedelja 25. marca ob 16. uri — izven in za podeželje — Grimm - Škufca: »JANKO IN METKA«. POPRAVEK V 22. številki našega lista na 4 .strani je bil pod risbo plavža v prvem stolpcu pomanjkljiv podnaslov. Namesto »Načrt, plavža za serafine« bi se moralo glasiti »Načrt plavža iz leta 1837, izdelan za Serafino Zois, ki pa na Javorniku ni bil zgrajen«. Nadalje je napaka v 4. stolpcu, spodnji odstavek, ki se začne s polkrepkim tiskom »v Plavžu . . .«, bi moral biti pravilno napisan takole: »v plavžu pridobljeni grodelj ...« Plavž z veliko začetnico pomeni namreč krajevno ime. V drugem stolpcu, 17. vrstica od spodaj navzgor, beri Vordernber-gu namesto Vordenbergu. Uredništvo POZIV Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. Radij, dnevnik ob 19.00 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — Poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 in ob delavnikih ob 17.15. uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska Univerza vsak delavnik ob 12.30. uri. PETEK, 23. MARCA 7.16 Zabavni zvoki. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Francka Kastelic: Kobulčkov Palček — Telička). 12.00 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja, pojeta ženski in moški Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 14.36 Zanimivosti doma in po svetu. 15.40 Utrinki iz literature — Beno Zupančič: Mrtvo morje (odlomek iz romana). 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 15 minut igrajo »Štirje fantje«. 20.00 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Iz življenja in dela vražjega goslača Niccoloja Pagani-nija (glasbena oddaja s komentarjem). 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Anton Balant: Rous-seau — b) Velike industrije: Cink. SOBOTA, 24. MARCA 11.05 Za dom in žene. 11.45 Pojte z nami, otroci! 13.35 Za prijetno razvedrilo. 14.30 Pionirski kotiček. 14.45 Mladinski zbori poj o. 15.40 Utrinki iz literature — Janez Ovsec: Ljubezenski soneti. 16.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra kvartet Jožeta Kam- piča. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 25. MARCA 7.35 Veliki zabavni orkestri igrajo. 8.00 O športu in športnikih: Armada in šport v tujih deželah. 8.15 »Nedeljski pozdrav« — spored slovenskih narodnih pesmi. 9.00 Otroška predstava: Konjiček Grbavček (ruska pravljica v priredbi Mateja Rodeta). 10..00 Družinski pogovori 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušafci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Dušan Kralj: Na Gorenjskem je fletno (reportaža). 18.00 Radijska igra — Fred von Hoerschelmann: Timbuktu. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK. 26. MARCA 11.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Dr. Hachfeld: Turki pred Dunajem (zgodovinska slika). 12.40 Koroške narodne v prired-hi Pavla Kernjaka poje vokalni kvintet »Anton Neffat«. 13.35 Napevi iz glasbenih revij. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Drago Rubin: Nikola Tesla. 15.15 Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi. 15.40 Še pomnite tovariši: Junaki v obroču. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 V. Herbert: Irska rapsodija. 18.45 Ljubljanski komorni zbor poje narodne pesmi v priredbi Milka Škoberneta p. v. avtorja. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Matija Tome: Stara pravda — izvaja Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca. TOREK, 27. MARCA 6.20 Naš jedilnik. 11.45 Cicibanom — dober dan! (2 zgodbi Vida Pečjaka: »Grdi močerad« in »Crvovo maščevanje«). 13.35 Spored simfoničnih skladb — Jules Massenet: Slike iz Al-zacije — Victor Herbert: Koncert za čelo in orkester — Matija Bravničar: Kurent. 14.30 Za dom in žene. 14.40 Lahko glasbo izvaja orkester Radia Ljubljana p. v. Uroša Prevorška. 15.40 Utrinki iz literature — Sam Woods: Neznanka iz Seine. 18.00 Zunanje-politični feljton: Šesta sovjetska petletka. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-politič-ni pregled. 20.10 20 minut slovenskih narodnih pesmi, polk in valčkov. 20.30 Radijska igra — F. G. Lor-ca: Yerma. SREDA, 28. MARCA 11.05 Filmske melodije. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Drago Rubin: Nikola Tesla. 12.40 Blaž Arnič: Pesem planin, simfonična pesnitev. 13.35 »Od Triglava do Ohrida« (spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije). 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Dr. Hachfeld: Turki pred Dunajem, zgodovinska si. 15.40 Utrinki iz literature — Poblos Rovas Paz: Pastir jeva senca. 18.00 Radijska univerza — Vladimir Ribarič: Oceanografska ekspedicija Calvpso. 18.30 Modni kotiček. 18.40 Dela slovenskih skladateljev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 20.00 Dve enodejanki Giacoma Puccinija: Plašč in Gianni Schi-chi. ČETRTEK, 29. MARCA 11.05 Za dom in žene. 11.45 Vasilij Mirk — mladini (Glasbena oddaja za pionirje). 13.35 Spored popularnih orkestralnih skladb. 14.40 Narodne pesmi v priredbi Mateja Hubada in Emila Adamiča poje zbor Glasbene Matice p. v. Cirila Cvetka. 15.40 Utrinki iz literature — Vinko Trinkaus: Zelje. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Družinski pogovori — Dr. Toličič: Mladostnik in socialni odnosi. 18.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča in W. Dumke. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 21.00 Lirični severnjak Sillan-paa. ZA VLOŽITEV PRIJAV ZA ODMERO IN PLAČILO TAKS ZA LETO 1956 Po uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 6/56 se morajo plačati takse za: 1. Cestna motorna vozila — 2. Vsa vprežna vozila — 3. Delovno živino — 4. Pse — 5. Žganjarske kotle, mlatilnicc. potočne mline in mline na strojni pogon — 6. Hibridno trto. Takse za cestna motorna vozila morajo plačati tako gospodarske organizacije kot drugi posestniki teh vozil, razen tistih, ki so po uredbi oproščeni plačila. Zaradi plačila taks za cestna motorna vozila ni treba vlagati posebnih prijav, marveč morajo plačati te takse: A. Gospodarske organizacije najpozneje do 31. marca 1956 za prvo polletje 1956 in najpozneje do 15. julija 1956 za drugo polletje 1956 pri finančnem organu pristojnega občinskega ljudskega odbora; B. Drugi posestniki cestnih motornih vozil pa ob registraciji vozila. Tisti, ki so motorno vozilo letos;že registrirali, morajo plačati takso v osmih dneh po objavi tega poziva pri finančnem organu pristojnega občinskega ljudskega odbora. • ' II. ' • . Zaradi odmere taks za vprežna vozila, delovno živino, pse, žganjarske kotle, mlatilnice, potočne mline in mline na strojni pogon ter hibridno trto morajo vložiti pismeno prijavo: 1. Za vprežna vozila — vsi lastniki oziroma posestniki. 2. Za delovno živino — samo zasebni lastniki. 3. Za pse — vsi posestniki oziroma lastniki. 4. Za žganjarske kotle, mlatilnice, potočne mline in mline na strojni pogon — samo zasebni lastniki. 5. Za hibridno trto — vsi posestniki vinogradov, ne glede na to, ali so vinogradi zasebna ali družbena last. Prijave je treba vložiti najpozneje do 31. marca 1956 in odmerjene takse plačati najpozneje do 30. aprila 1956 pri finančnem organu (upravi za dohodke) tiste občine, v kateri ima podjetje ali obrt svoj sedež, oziroma, v kateri Ima lastnik oziroma posestnik živine ali premoženja svoje stalno prebivališče. Za hibridne vinograde je treba vložiti prijave pri finančnem organu tiste občine, v kateri je zemljišče. III. Takseni zavezanec, ki ne bo prijavil v tem pozivu navedenih vozil, živine in predmetov, ali ne bo plačal takse v določenem roku, bo moral razen redne takse plačati še kazen, ki znaša 50% redne takse. Tiskovine za vložitev prijav so na razpolago pri občinskih upravah za dohodke. Uprava za dohodke OLO Kranj. Kranj, 20/3 — 1956. 3^74 80 Šimpanzi uspešno nastopajo v cirkusu Leta 2000 bo na svetu 7 milijard ljudi Za smeh ut kcatek ca* Simpanz sodi med človeku podobne opice in je precej manjši od gorile. 2ivl v Srednji Afriki. Po videzu je od vseh opic najbolj podoben človeku. Spodnja ustnica je pri šimpanzu potegnjena naprej, da laže zgrabi hrano. Simpanz je temne barve. Rad se giblje po ravnem, to je po tleh. Silno rad ln zelo spretno pa se giblje tudi po drevesih, drogovih in vrveh. Zelo lahko ga je naučiti raznih spret- nosti. To zna človek že nekaj časa izkoriščati v svoj prid. Tako je šimpanze možno yideti v različnih cirkusih in podobno. Na sliki vidite štiri šimpanze med nastopom v nekem londonskem cirkusu. Njihovo udarjanje na različne jazz-instrumente Je zelo zabavno. Pravijo, da šimpanzi kažejo posebno zanimanje in smisel za ritmično glasbo. . i j i.Jllfl Statističarji so izračunali, da bo človeštvo okrog leta 2000 naraslo na 7 milijard ljudi. Tudi nestrokovnjak bo uganil, da naša dobra zemlja teh množic ne bo mogla prehraniti, ne samo zaradi nezadostnih površin plodne zemlje, temveč tudi zaradi njene izčrpanosti. Ze nekaj desetletij se znanost ukvarja s poizkusi, ki naj bi človeštvu omogočili umetno fotosintezo, to je sintetično proizvodnjo hranilnih snovi. Ce bi bilo možno v tovarnah ponoviti to, kar »znajo« zelene rastline, potem bi se človeštvo za vedno znebilo vseh skrbi kmečkega dela; zemlja, rodovitnost, -gnoj, dež, toča itd., vse to ne bi vzbujalo več človeškega zanimanja. Poizkusi pa verjetno še zelo dolgo ne bodo pripeljali do praktičnih zaključkov, zato so si biologi ln znanstveniki v prehrani ogledali prehranjevalne rastline, ki fotosintetični postopek izpolnjujejo v neki plemeniti kulturi, to je, da razen sončne svetlobe nimajo kakih posebnih zahtev. Ena takih ra- Zanimiuo opazouanje Na otoku Cevlonu je zaščiten prostor za divjačino. Čuvaj tega parka je z visoke skale opazoval dogodek, ki ga je doslej videl samo malo kateri človek: kotenje majhnega slona tn vse ceremonije v zvezi s tem dogodkom. Takole opisuje svoje doživetje: Kraj kotenja je bil sredi gostega pragozda na mali jasi poleg lagune. Oči vidno je ta prostor izbrala že prej mati in njenih osem »babic«, ki so ostale okoli nje. Sredi jase je legla mati postrani. Njene pomočnice so stale okoli nje in jo božale z rilci. Ko se je približal čas kotenja, je postajala mati vedno bolj nemirna. Stalno je vstajala, menjavala prostor, napravila ne- kaj korakov sem in tja in znova legla. Medtem je izginilo sedem njenih pomočnic v džunglo; pri njej je ostala samo ena. Vendar sta se od časa do časa po dve vračali k materi, jo otipavali in spet odšli. Porod je bil očividno lahak, saj ni dala mati niti glasu od sebe. Ko je bil mali slonček na svetu, je mati vstala, napravila deset korakov in glasno zatrobila. Na ta klic so prišle samice živahno trobenta j oč in so ljubkovale srečno mater. Potem je mati zopet legla, vseh osem samic pa je obrnilo svojo pozornost na novorojenčka. Ena ga je postavila previdno na noge, druge pa so se sprehajale mimo njega in sušile njegovo zmršeno dlako s tem, da so s svojimi rilci posipale pesek nanj. To je trajalo nekako pol ure. Medtem se je mali slonov mladič že kar krepko postavil na noge. Nato je vstala tudi mati, gromko zatrobila in šla s hitrimi koraki proti mladiču. Z rilcem ga je dvignila in odnesla proč od drugih. Previdno se je spustila poleg njega na kolena, da ga je lahko podojila. Slednjič je mati vznovič zatrobila, dvignila mladiča z rilcem visoko nad svojo glavo in izginila v spremstvu svojih »babic« globoko v džunglo. Hetoia i« avtomaBil Po raznih Časopisih in tudi v predfilmu smo že lahko videli nov tip kombiniranega vozila, ki se da uporabljati kot avtomobil in kot letalo. To vozilo je skonstruiral ameriški inženir Franzler Dougherti iz Sierre Madre. Pravijo, da rabi letalo ca pristanek razmeroma zelo kratko progo. Po pristanku pilot odstrani krila z zadnjim delom letala ter odvije zračni vijak in se lahko z brzino 70 kilometrov na uro odpelje v mesto. Da odstrani zadnji del letala od prednjega in ga tako spremeni v avtomobil, menda potrebuje pilot samo 5 minut. Ko pa uredi vse, kar je pilot imel v mestu opraviti, se zopet odpelje na kraj, kjer je pustil zadnji del svojega vozila in ga spremeni nazaj v letalo, kar traja menda tudi samo 5 minut. Tip takega vozila vidite tudi na sliki. Vendar doslej teh kom- biniranih vozil še ne izdelujejo na tekočem traku. Je pa tudi še vprašanje, ali se bodo toliko obnesla, da jih bodo kdaj serijsko izdelovali. NEPRIČAKOVANI ODGOVOR Mali Jack je precej zanikrn in len učenec. Nekega dne je prišel ponovno v šolo brez domače naloge. Učitelj se je zato razjezil in mu med drugim tudi dejal: »Ko je bil George Was-hington v tvojih letih, je bil najboljši učenec na šoli!« Učenec pa mu ni ostal dolžan. In ko je bil toliko star kot vi, je bil predsednik Združenih držav Amerike!« se je odrezal. stlin je alga. Cudovitost te rastline, ki je tako neznatna, da jih spravimo kar cel tisoč na konico šivanke, je njena izredna skromnost. Alge ne potrebujejo ničesar drugega za življenje kot vodo, zrak ln svetlobo. Alge rastejo povsod: v jezerih, oceanih, mlakah, celo v najnerodovitnej-ših predelih. Prav taka je tudi njihova rodovitnost. Alge se množijo s preprosto delitvijo celic, zato ni meja za njihovo razmnoževanje in tudi nobenih posebnih pogojev. Pri algah ne poznamo setve in dozorelosti; skozi vse leto imajo bogato žetev. Alge ne vsebujejo zgolj beljakovin, s katerimi lahko nadomestijo meso ln ribjo prehrano, pač pa tudi vitamine. Prav zato so napori strokovnjakov z algami največjega tpo- Ali že veste, da... ... elektronski mikroskopi povečajo predmete tudi za 100.000 krat. To pomeni, da povečajo en milimeter dolgega hrošča na dolžino dveh metrov. To ima vsekakor velik pomen za najrazličnejša znanstvena raziskovanja, zlasti mikroskopsko majhnih bacilov in bakterij v zdravstvu, živilstvu in podobno. ... je morski prašiček vrsta glodavca, katerega domovina je Južna Amerika, Cile, Peru ln Ekvador. V Evropo so ga v 16. stoletju prinesli Nizozemci. V Ameriki je morski prašiček množična hrana, v Evropi ga redkeje jedo, gojijo ga predvsem kot preizkusno žival v zdravilstvu. ... je morski slon največji plavutonožec, tudi do 5,6 m dolg (samec). Samec tehta do 3000 kilogramov. Telo je vretenaste oblike kot pri tjulnu. Zgornja ustnica in nosnice so podaljšane pri samcih v 40 cm dolg rilec. Pokrit je z močno bleščečo dlako, ki je zelo kratka In podobna slonovi. Zlvi v manjših skupinah v južnem delu Severnega morja, pozimi pa se preseli v toplejše morje. ... smo dobili jablano iz Zapadne Azije, slivo iz Turčije, breskev in hruške iz Kitajske, marelice pa iz Amerike. Domači sta v Evropi le še češnja ln vinska trta. mena za obstoj človeškega rodu na zemlji. Na enem hektarju zemlje lahko pridelamo pet ton alg za prehrano. Vsakdo je radoveden, kakšen okus imajo alge. Ameriški novinar Bili Da-vidson, ki je v laboratoriju univerze v Texasu okusil žlico oljnato zelene maže, zatrjuje, da ima okus po kuhanem storžu zelja, morda tudi po cvetači. Sicer pa zatrjujejo strokovnjaki, da je okus zgolj navada. Praktično se sleherni človek prilagodi na kakršen koli okus, zato Prosim, 3 kg od stegna kakega jih bodo »zabelili« z raznimi gpekulanta! Pa fie nekaj k«»ti ^ okusi za razne narode. Za sedaj pa ni tako važno vprašanje okusa, pač pa način proizvodnje alg. Čeprav uspevajo alge povsod in ob vsakem času, je vendar potrebno za »povsod« ln »ob vsakem času« ustvariti industrijske pogoje. Važno je tudi, i da pridelek po najcenejši poti najde potrošnika. Komur je danes še na razpolago kos mesa, tega seveda ne bo zamenjal z algami. Zelo lahko pa je mogoče, da bodo čez sto let tudi najbolj izbirčni ljudje radi segali po algah. Saj bo mogoče iz alg predelovati tudi razne druge prehrambene artikle kot n. pr. čokolado. Celo sladoled so že izdelali iz alg, seveda zaenkrat samo še v laboratoriju. kakega koščenega študenta jnhiee d. bre2 BESED Z«H i/7?iVoUi VLAK — LETALO Poročajo, da bo železniška družba »New York Central« uvedla na progi med Chicagom in Detroitom v ZDA nov motorni vlak, ki ga imenujejo vlak - letalo. Na poskusni vožnji je novi vlak potreboval na omenjeni železniški zvezi eno uro manj časa kakor najhitrejši dosedanji vlak. TELEVIZIJA V ZAHODNI NEMČIJI Število televizijskih aparatov je v Zahodni Nemčiji v zadnjem času precej porastlo. V začetku lanskega leta Je bilo v Zahodni Nemčiji prijavljenih 84.278 televizijskih sprejemnikov, 1. januarja 1956 pa že 283.750. DVOJNICI Po naklučju sta se pred časom spoznali dve dekleti z istim Imenom — Katica Jurkovič. Prva živi v Mandolini pri Šibeniku, druga pa v St. Zedniku v Bački. Pričeli sta si med seboj dopisovati in pri tem ugotovili več podrobnih zanimivosti: obe sta rojeni leta 193T, obe Imata brata in sestro enakih let in celo enakih imen (Josip in Marija). — Vsekakor redek pojav. BIKOBORCI NA VESPAH V Lizboni v Portugaliji so od nedavnega velik« atrakcija v areni Campo Pequeno borbe z biki, toda ne po starem, temveč po novem načinu: bikoborci noč«J« več hoditi — raje se vozijo — na vespah! DOBER TEK Ključavničar Milan Džilas iz Bihača lahko po več nr drži v ustih zdrobljene britvice in pri tem neoviran« govori. Ta mož britvice tudi je, prav tako še druge železne predmete. NENAVADEN OGLAS V nekem munchenskem časopisu, dnevniku, Je bil pred kratkim tale oglas: »Resno dekle, razočarano, z grenkim ljubezenskim izkustvom, iiče službo čuvarja krav ali pa — »tarcevl« NARISAL' i C.ORLAtl Le vsakih pet ali šest let se je zgodilo in tokrat je prišlo. Bil je to Vootin Weti-koo — Vražji veter. Kadar je nastopil, se je zdelo, da so vsi vragi zemlje pobesneli od želje, da bi opustošili svet. Bil je ciklon, ki je prišel od severozapada. Prvo bučanje orkana je prišlo pod noč. Kresnica se je z mladiči stisnila v svojem brlogu, Blisk pa se je zleknil pred odprtino. Po prvem sunku je sledila mrtvaška tišina. 86 Nato se je začelo pravo divjanje. Na poti, po kateri je prihrumel orkan, so ležala izruvana ln polomljena drevesa. Krasne jelke in cedre so ležale Izrnvane kakor iveri. Nad Bliskovim zavetjem se je orkan prav posebno izdivjal. V udarcih vetra, je zaslišal Blisk okrog sebe lomljenje vej ln nato se je podrla nanj strahotna teža, ki ga je pritisnila k tlom. Slabih pet korakov stran pa je Kresničino ležišče ostalo nedotaknjeno. 37 Pol ure kasneje je bil« vse mirno, kakor da bi orkana sploh nikdar ne bilo. V prvih trenutkih tega molka je zaslišala Kresnica čudno Bliskovo tožbo. Zagledala je svojega tovariša pod drevesom, takoj je razumela, da si ne more več pomagati. Njeni možgani so delovali skoraj tako kakor človeški. To noč je ure in ure kopala zemljo, da bi odpodila smrt od svojega tovariša, kajti razumela je, da je smrt blizu; % vs« dušo se je posvetila težki nalogi. Ob prvem svitu zore je Kresni«« zajela premagovati utrujenost. V tem najhujšem trenutku se je pojavila pred nj« podoba človeka in njegove pomoti. Z zadnjim naporom svojih sil je pretekla Kresnica pet milj, ki so jo ločile od koče Ga-stona Rongeta in pred vrati koče je lajala ln praskala, dokler Gaston ln Ivana nista skočila is postelje, da bi videl«, kaj pomeni ta hrup. Oba sta presenečena vzkliknila nad tem, kar sta videla. Kresničino noge so puščale krvave sledove na tleh.