Štev. 3.	V Ljubljani 1. marca 1878.	Leto VIII.
naprej plaéoje ta po-illja u-reftalit-
L in gar. Jerlh ulicah hll. ». 1 » Ljubljani.
Iv la 1 gl
Časopis s podobami sa slovensko mladino.
& Zimski	dan.
/pollice se «il daleč skriva,	Tam na klanca je vse živo.
CsTp Vrana leta okrog hiše,	Vkup so iz vasi otroci,
^ Tenek veter zunaj piše,	Vsak seni v premrli rod
Tla pa debel sueg pokriva.	Vozi in drži se kriva
Starcc zre iz gorke hiše, In spontin se mu posili. Dni premišlja, ki so bili. In na tihem solze briše.
Sij I2L
Sv. Oče papež Pij IX. so umrli dné 7. februarja t. I. Rojeni so bili 13. maja 1792. 1. v mestu Senegaliji ua adrijanskem morji; njihovim roditeljem je bilo ime: grof Hieronim Mastai-Ferretti in Katarina, rojena grofica Salazzi.
Raj nei papež, kateremu je bilo poprej ime Johanes, bil je najmlajši otrok svojih roditeljev in njegova mati ga je neizrečeno ljubila.
Meseca oktobra 1797. leta so je pripetila dečku velika nezgoda. Sprehajal se je namreč ob ribniku, ali izpodletelo mu je in padel je v globoki ribnik. Služabnik je izvlekel na polu mrtvega dečka iz vode. Ta dogodek mu je povzročil božjast ter ga odvrnil od vojaškega stami, katerega si je bil izvolil. Ko so bolestni napadi pozneje ponehali, hotel je stopiti kakor vojak v pape-
ževo telesno stražo, ali precej po tem sklepa ga je božjast na javnej ulici tako vrgla, da so ga morali domóv prinesti in se dolgo nij zavedel. Zarad tega napada ga je tedanji poveljnik papeževo telesne straže, knez Barberini, izbrisal iz vojaške listine.
Papež Pij VII. pa je poklical k sebi mladeniča ter ga tolažil.
Šel je potem mladenič v Loreto, tam je storil svoje obljube ter prosil Mater božjo, naj ga reši grezne bolezni.
Meseca aprila 1819. L je bil za mašnika posvečen, ali nij mu bilo dovoljeno brati maše brez pričujočosti druzega mašnika.
Meseca julija 1823. 1. je šel s poslancem Mucijem v republiko Kili, da se ondu vredé cerkvene razmere. Devet mesecev je bival tam. mej tem je umrl papež Pij VIL in izvoljen je bil za papeža Leon XII.
Leta 1827 je bil izvoljen za spoletskcga višjega škofa, ali dohodki te škofije so bili tako slabi, da je mogel dolgove delati.
Meseca februarja 1829. 1. je umrl papež Leon XII. iu izvoljen je bil za papeža stari iu bolehni Pij VIIL, ki je pa uže v dvajsetem mesecu umrl in na njegovo mesto prišel Gregor XVT.
V letu 1829 so se Romanjoli uprli, pa potolčeni so bili. Tega upora se je vdeležil tudi Napoleon Bonaparte, pozneje francoski cesar. Ubežen je prosil varstva višjega škofa Mastaja, ki ga je skril v svojej hiši iu prosil v Bimu, naj bi se mu dovolil svoboden odhod iz dežele. Ko mu je bila ta prošnja odbita, šel je sam v Rim in papež Gregor mu je prošnjo uslišal. Tako je bil Napoleou otet. Papež Gregor je pozneje Mastaja določil za imolskega škofa in 1839. 1. ga je imenoval za kardinala.
1. junija 184C>. 1. je papež Gregov XVI. umrl; 16. junija je bil izvoljen Mastai z 315 med öl glasovi za papeža.
Papež Pij IX. je mej vsemi papeži najdalje vladal, bil je dober in mil pastir, za vero in cerkev ves goreč, pravi oče vsem katoličanom; lindi viharji so sem ter tja metali njegov čoln, ali razbili ga uijso. Cerkovna in svetovua zgodovina zapiše njega med prve, najboljše može, najboljše papeže na svetu.
Duč 20. februarja smo dobili novega papeža. Izvoljeni so kardinal Joahim Peeci, ki so si dali ime: papež Leon XIII.
(„BKnart.";
Svetilnica v kapeli.
(Poleg angltižltoga izvirnika; pripovedtge J. S-a.)
(Konec.)
3. Svetilnica ugasne.
Marijco je mučila neka lajna žalost združeua z veseljem, kakoršno more le Bogu udana duša imeti. Večkrat, kadar je z materjo pri delu sedela, vzdihnila je globoko in po bledih licih so jej pritekle solzé, a kmalu je zopet povzdignila bistri očesi proti nebu in nekak svet mir se jej je razlil po obrazu, ustnice so se jej gibale, kakor da bi z rajnkimi duhovi govorile. Mati jo je skrbno opazovala iu večkrat jo je mislila vprašati za vzrok njene žalosti, ali vselej so jej besede zastale na jeziku. Necega dne jo pa vendar vpraša, kaj da ima na svojem srci.
Miti! tud ne morem in tndi ne smem ničesa zamolčati," odgovori Marijea. „poslušajte me torej, da Tam povem." Čez nekoliko dui bode preteklo sedem let od Taše obljube in potlej bodem morala sledi svojo belo obleko !"
flit, tako bode treba storiti Zdaj si uži tako močna, da nama lelko tudi u.n polji pomagaš, česar pa ne moreš v belej obleki, ker bi se preveS
umazala A delati moreve, to znaš, in še težko delati, kajti--" solzé jej
besedo zaliji, ko je mislila spòmneti vedenje svojega moži.
„Siati, dela se ne bojim, ker vem, da smo ubozni, ali kadar svojo belo obleko slečem, izpostavljena bodem večjim nevarnostim in ne bodem več imela toliko npauja na varstvo Marijino. A pri tej priliki vam moram povedati, da sem tudi jaz naredila obljubo 6no noč, ko nij bilo očeta prvič vso noč domóv, iu st® od k'8'"'1 večkrat ponovila. Prosila sem namreč. Boga, naj ne dopusti, da bi kedaj svojo belo obleko omadeževala, ampak neomadeževano naj našem seboj v grob, in če je božja volja, naj vzame moje življenje za plačili očetovega izpreobrnenja. Jaz trdno upam, da je Bog to mojo prošnjo tndi milostivo sprejel."
Mati se teb besed zelò prestraši in posvari svojo hčerko : „varuj se, dete, Bogi tako skušati. Bog bo tvojo molitev nslišal nezahtevajoč tolike žrtve. Sicer pa si zdaj bolj zdrava, kakor kadarkoli!"
Naposled sklenete mati in hčerka, da greste na obletnico obljube zarana v kapelo, da še obe nekoliko ur z molitvijo Bogu darujete, predno Marije» sv njo belo obleko izpvemeni z navadno domačo obleko. Marijea sije z materino pomočjo sama šivala novo belo obleko, v katerej bo zadnjikrat šla v cerkev. A za daritev materi božjpj je spletla krasen venec iz najlepših gorskih cvetlic.
Med tem je Petra hudo pekla njegova vest. Mesec dni je preteklo in prišel je čas, da pomaga še zadnje njemu neznano zločinstvo izvršiti. V kočah obeh tujcev so uži vse spravljali in pripravljali za nagel odhòd. Peter je to vilici, a sam nij mislil na pobeg, ker še zločinstva nij poznal in se posvetnih nasledkov tudi nij bal. Njemu je bila huda vest hujša kazen nego ječa ali smrt, in rad bi šel v najtemnejšo ječo, da bi le mir vesti zadobil. Zadnji dan sta se zločinca izvanredno trudila Petru z vinom in bogokletnim govotjenjem pogum narediti. Peter se sicer nij vpijauil, a vendar je bil tako izbuljen, da še na Itak strah mislil nij. Za vse je bil pripravljen, samo za uboj ne. Tedaj mu zločinci razoileneta svoj namén, pri katerem jima Peter mora pomagati. To noč namreč hočeta kapelo matere božje na Gori oropati. Z ropom bosta potem takij pobegnila na Špansko. — Kaj tacega si Peter nikoli ne bi bil mislil. •Strela bi ga ne mogla hujše zadeti, kakor besede, ki sta inu jih tujca razodela. Kratko in odločno jima reče, da ga k temu zločinstvu nobena sila ne pripravi, •i oba zločinca sta bila v svojem poslu uži preveč izvedena, da bi jima Peter mogel uiti. Pustila sta mu svojo misel povedati ; a potlej sta mn ravno tako kratko in odločno rekla, da mu je zdaj prepozno odstopiti ; naj Se torej hitro odloči, kaj mu je ljubše, ali da jima pomaga ali da ga onadva gosposki ovddita. Poleg tega sta mu še rekla, da je to itak zadnje zločinstvo in če se hoče potlej izpokoriti. mu to pozneje ne bode težje, kakor zdaj. — Da sta na \sak način pri tem delu Petra imeti hotela, bila sta posebno dva vzroka. Prvič je Peter najbolj znal, katere reči so v kapeli iz srebra in katere samo pusrebrnene, in potem jima je bilo tudi mnogo do tega, da bi kdo ta ostal,
3*
s katerim bi se utegnila gosposka motiti, dokler onadva ne pobegneta v varen kraj. Odločno govorjenje zločincev je bil Petru dokaz, da se ne šalita ž njim. Vsi nasledki njegovega obuašanja so mu živo pred oči stopili; vzlasti ga je misel na ženo m otroka strašno trpinčila. Kaj boste siroti počele, ako njega sodniji izrofé. Ta misel ga je najbolj napeljala v to, da se jima vdä. Ker jih je to prepiranje precej dolgo zamudilo, morali so zdaj urno na delo iti, da jih jutro ne prehiti. Odločili so, da Peter in jeden tolovajev gresta v kapelo, a drugi bode zunaj stražil in na pripravljeno mulo nalagal röp. V kapelo so lehko prišli, ker vrata nijso bila zaklenjena, ampak samo priprta, kajti na kako hudobno dejanje v tistem kraji razven teh hudobaežev nihče še mislil nij. Tiho in plašno stopita roparja v kapelo. Peter se je strakti po vsem životu tresel. Kakor mirna vest v človeškem srci, gorela je mirno in prijazno luč v svetiluici — tako čestitljiva se mu ta luč nij še nikoli zdela tudi v najsreč-nejših dnevih ne, kakor v tem trenotku, ko bode razsvetljevala njegovo naj-grozovitejše delo. Nikoh in nikdar se mu nij zdel obraz matere božje tako ljnbeznjiv in mil! „Judež, o Judež!" se mu zdi, da shši klicati Marijo. Moral je svoje oči v tla obrniti, A tu zagleda prostor odločen njegovemu otroku, in zdelo se mu je, da Marijca zopet ondu leži, kakor pred sedmimi leti. Zdaj se je spomnil, kako se je v teh sedmih letih izpremeniL Moral je zopet svoje oči od tega kraja obrniti, a v tem zagleda svetilnico, najsvetejšo čuvarico božje hiše, ki nalik angeljskem očem noč in dan bedi pred Najsvetejšim. Zdaj bi bil pač laže prenašal pogled Kerubina z ognjenim mečem, nego luč te sve-tilnice. Strašen notranji boj ga je mučil, da nij mogel ničesar začeti. Tovariä mu torej tiho zašepeče: „urno, urno, sicer mine čas!"
„Ne morem!" reče Peter, „ne smem!"
„Kaj blebetaš? Spomni se, kako smo se dogovorili iu umo na delo!"
„Ne! Marije, ki mi je mojega otroka ohranila, ne morem oropati!"
„Ha!" zadere se krohotaje ropar; „tedaj bo zdaj tvoj otrok umrl. Če se ustavljaš, greva s tovarišem v tvojo hišo in za četrt ure boš videl mrtvo truplo svojega otroka." Peter še nekaj časa omahuje; ali satan ga naposled vendar premaga. „Tedaj bodi, kakor mi veluješ, ah pri luči te svetilnice ne, samo pri tej luči nel"
„Zakaj ne, ah ti morda pretemno gori?"
„Ne vprašaj me, nego odpri svojo leščerbo, potlej bo hudodelstvo šlo laže izpod rok."
Kopar je nekaj zamrmral, a potlej odpre svojo svetilnico, katere krvavi svit se je skozi umazano steklo razlil po vsej kapehci ter svitlo luč v sve-tilnici omadežal, kakor kri čisto studenčnico ah nočni požar deviški lunin svit. Petru je bilo zdaj nekoliko laže pri srci.
„Prijatelj! tebi tedaj nij po volji ta svetilnica? Prav imaš, tudi jaz j« ne morem videti ondu, kder sedaj visi, ker je srebrna, če se ne motim. Odtrgaj jo, a jaz bom med tem svečnike pobral z oltarja."
Peter uboga ter oči zatisnivši utrga svetilnico in ugasne. A v tem trenotku zasliši grozen krik, strašen in žalosten, da mu v dno njegove duše seže, kakor oster meč. Nobeden roparjev nij znal, od kod bi bil ta krik, in zdelo se jim je, kakor da bi s svetilnično verižico bili pretrgali življenja nit človeškemu bitju.
4. Svetilnica zopet gor!.
Strašni krik je roparje zelò ustrašil. Petrov tovariš se je stresel, da mu je vse iz rok padlo iu olia zbežita skozi vrata, koder jo je tudi tretji užd pobrisal.
Ali si slišal?'1 vpraša Peter. „Slišal sem, slišal, in v svojem življenji ne bi nikdar več rad kaj tacega slišal," odgovori tolovaj naglo bež4č za svojim tovarišem
Peter je bežal naravnost proti domu. Po premaganem strähn je bila Petrova prva misel : srčna zahvala Bogu, ki je njega obvaroval strašnega zločinstva. a ženo in otroka rešil divjih roparjev. Po vsem životu je čutil nasledke strahu, zatorej nij mogel tako urno stopati, kakor bi rad. da bi bil čim |,rvj. tem dalje od kraja svojega najgršega dejanja, in od kraja, od koder mu je še vedno po ušesih donel óni žalostni krik. Kolikor se je dalo, pospeševal je svoje korake, a bila je tóé temi, in luč v kapeli, ki je drngekrati pot razsvetljevala, bila je ugasnena.
Le naprej, le naprej ga je gnalo, in če je za seboj zaslišal šumenje listja, zdelo se mu je, da je cela tropa žendarjev za njim : vsaka veja se mu je zdela grozeč meč in vsak grm se mu je zdel brič, ki preži nanj, da ga zgrabi in izroči gosposki. Med tem se je začelo na vzhodn svitati, in Peter ugleda pred seboj na ozkej poti žensko podobo. Strašna se mu je zdela ta podoba; dolgi lasje in obleka so v vetru plahotali, da je od daleč bila res podobna divjemu strašilu. Stala je ravno na najncvärnejsem kraji ozke poti, ondu, koder je zeval najglo-tokejši prepad.
Ne bi rad šel mimo te ženske podobe, a izogniti se jej nij mogel, in ona se tudi nij ganila, nego v enomer nekoliko pripognena gledala v globoko brezno. Ko jo bolj natančno pogleda, izpozna v njej svojo ženo.
„Ana, kaj delaš tukaj?" Žena mn nij ničesa odgovorila, nego molčč je pokazala nekaj belega v breznu.
„Kaj je to? Kamen ali ovčica?"
„Najiua ovčica — Marijca je," vzdihne žena.
„In kaj dela ondu doli?"
Ana se nekoliko osrči in pravi: „ali ne veš, Peter, da je denes sedma obletnica najino obljube, katero sva naredila, da bi Marijca ozdravela. V ta spomin sve šle denes zjutraj z doma, da bi v kapelici molile. Kakor srnica je tekla Marijca pred menoj, kar najedenkrat luč svetilnice izgine in kakor je navadno, obrnila se je na desno (kar bi tudi jaz bila storila, ko bi bila šla spredaj) — ter pade v brezno. Strašno je zavpila, a od potlej nij več nobenega glasu od nje."
„Gorjé meni !" pravi Peter strašno razburjen, „tedaj sem jaz sam umoril svojega otroka, kajti jaz sem bil, ki je ugasnil svetilnico."
In predno mu je mogla žena zabraniti, prijel se je za glogov grm, in se zasuknil preko brezna na drugo stran, kder se je prijemal za peöevje in korenine ter tako srečno priplezal v prepad. Po tej poti bi si najdrznejši lovec °e bil upal. A Peter nij gledal na nevarnost, njega je gnal brezup. Srečno je prišel do trupla jedine hčerke, ki mn je bila ljubša nego njegovo lastno življenje.
Marijca je ležala, kakor da bi spala in bi bila od angeljcev položena na pečino. Lice jej je bilo jasno in veselo — niti rane niti krvi nij bilo videti
na njej ; tndi njena bela obleka je bila brez madeža, in t rokah je še držala venec cvetlic, ki je bil namenjen materi božjej. Morebiti, da je brez bolečia umrla, predno je padla na trdo pečino.
Peter je pokleknil k truplu in opravil gorečo molitev k Bogu, potem je rahlo vzdignil mrtvo dete in ga nesel materi. Ana se nij mogla jokati, ker je preveč očitno bilo, da je tukaj delala previdnost božja, a strastno je po-ljubila že gorke ustne svojega otroka. Nato reče Petru: „tvoje besede, ki sem jih poprej slišala, bodo vekomaj pokopane v prsih tvoje zveste žene. Jaz se še dobro spominjam tvoje molitve pred sedmimi leti. Zdaj se je spolnila, ker je bogokletna roka ugasnila svetilnico v kapeli in luč Marijčinega življenja. — Dve srčni želji je imelo najino dete; prvo, da bi nosilo belo obleko nedolžnosti do smrti ter se v njej neomadeževana položila na pare. To 'željo jej je Bog izpolnil. Drugo —."
„Kaka je bila njena druga želja?" vpraša nestrpljivo Peter.
„Da bi Bog njeno življenje vzel za žrtev tvojega izpreobrneuja."
„Tudi to željo jej je Bog izpolnil," dostavi Peter ganen.
Ko Peter te besede izgovori, zasijala je prečudna svitloba. Strmčč se ozreta ter ugledala zopet jasno svetilnično luč v kapeli.
Stari duhovnik se je bil vsled strašnega krika zbudil in je Sel gledat, kaj da je. V kapelo prišedši, zagleda, da je hudobna roka oskrunila svetišče. Najpred pobere svetilnico, obesi jo in prižge. Ravno ko pride skozi vrata, prineseta roditelja mrtvo Marijco. — Uboga mati mu ob kratkem pové vso dogodbo, v katerej pa o Petru samo to omeni, s kako drznostjo je Sel v glo-. boko brezno po mrtvo otrokovo truplo.
Prijazni starček je tolažil žalostna roditelja, rekoč : „meni je jasna zveza teh dogodkov. Bog je Marijci izpolnil njeno vročo željo, da je umrla v obleki nedolžnosti. Njen smrtni krik je bil grozeč glas nebeški, ki je roparjem ubranil njihovo peklensko delo. Kakor je bila v življenji kinč naše kapelice, tako je bila v smrti njen angelj varuh. V njenem srci je bil vedno ogenj božje ljubezni in ona sama je bila luč pred božjim oltarjem, ki je ugasnila, brž ko je svetilnica v kapeli nehala goreti."
Načrt za slovesen pogreb Marijci so hitro osnovali. Na dnem kraji, kder je tako rada klečala, postavili so črno pregrnen oder in nanj so položili nedolžno žrtvo v prelepej — belej obleki. V njene zlate laske, ki so v dolgih kodrih preko bele obleke viseli, bil je vpleten venec, katerega je bila ona sama splela za mater božjo, V rokah je držala križ in molek. — Peter seje duhovnika skesano izpovedal, prejel je svete zakramente ter tako z Bogom spravljen dolgo dolgo klečal in molil s svojo ženo Ano pred mrtvaškim odrom svoje preljube hčerke Marijce. Zdaj se je Petru pokazalo vse v drugačnej podobi. Mrtvo dete se mn je videlo poveličano, kakor da bi bilo uže v družbi angeljev in se z vsemi izvoljenimi veselilo njegove izpreobrnitve. Kolikorkrat je pogledal v njeni mili obrazek, vselej se mu je zdel prijaznejši iu milejši.
Ko je mrtvaški zvon zapel, prišli so tudi sosedje k slovesnemu pogrebu. Vsem se je milo storilo po nežnej Marijci, ki je bila veselje in ponos svojih roditeljev in najlepši kinč cele okolic?. Matere so svoje otroke vzdigovale, da bi Se jedenkrat videli ljnbezn jivo Marijco, in otroci se je nijso bali, nego božali in poljubovali so njeno truplo, ki je bil tempelj najlepše in najčistejše dušice.
Ljubi moji otroci! ko Iii bili vi prigli spouiladiiega ali poletnega večera na pokopališče matere božje na Gori, videli bi bili majhen grob, nasajen z najlepšimi cvetlicami. In ko bi bili potem otroke vprašali, čegav je ta grob, dobili bi odgovor: To je grob pobožne deklice Mariji'e. Za malo let po tej dogodbi je bilo videti na vsakej straui po jeden nov grob — očetov in materin, ki sta od vseh spoštovana in ljubljena kmalu drug za družim umrla in poleg svojega ljubega otroka bila pokopana.
Luknja na rokavu.
„V otročjih letih sem imel toviriša Dragutina, s katerim sva skupaj igrala,'' tako pripoveduje gospod Jelkar svojemu strijčniku TiltltL Povsod sva (.ila skupaj, vse sva steknila in vse preobrnila, kakor je to v obče navada pri tacili otrocih, ki si ne dadč ničesa dopovedati. Če sva dobila novo obleko, takój je bila polna madežev in kmalu tudi raztrgaua. — In domi, o joj, domi je brezovka pela. da je bilo grfiza. A jedva je nehalo boleti, bila sva užč zopet stara malopridneža.
Nekoč sva sedela zunaj pred vasjč na hrastovem brunu. Domišljevala sva si iu se glasuo pogovarjala, kaj želiva biti. Jaz pravim, da bi najrajše bil general, a Dragutin pravi, da bi bil rad škof. — „Iz vaju ne bode nikoli nič prida," oglasi se star sivolis mož za najinem hrbtom, ki je prišel ob cesti ter najin pogovor slišal.
ilidva se ga ustrašiva; a naposled ga Dragutin vendar vpraša: zakaj bi ne bilo iz naju nikoli nič prida? Starček naju ostro pomeri od nog do glave wr reče: „kakor vidim na vaj inoj obleki, uemata ravno nbožuih starišev. Ali povem vama, da sta lehko oba berača, ker drugače bi ne trpela teh lukenj na vajinih rokavih ?" To reksi, prime vsaosga za komolec, ter s prstom povrta v luknjo zdaj jednemu, zdaj druzemu, kajti oba sva imela strgano sukujo na komolcih. — Wene je bilo zelč sram : mojega tovirifia Dragutina tudi. „Če vama doma nihče ne zašije snkonj, zakaj tega ne storita sama?" reče stari mož. Iz začetka bi bilo zadosti, da bi kdo samo dvakrat s šivanko potegnil ; a zdaj bi bilo treba uzé večkrat zabósti, da bi sb luknja zašila. Iu vidva taka okoli hodita! Ako želita, da bi kdaj general iu škof bila, treba je, da z malini začneta. Najpred je treba luknjo na rokavu zašiti, in še le potem na kaj druzega misliti !
Povem ti, Tilen, da je bilo naju tako sram, da si nijsva upala možu v obraz pogledati. Nobeden si nij drznil možu besedice odgovoriti. Tiho sva šla vsaksebi. A jaz sem strgan rokav tako zasukal, da je bila luknja od znotraj, proti životu obrnjena, zato, da bi nihče več ne videl luknje na mojem rokavu.
Igraje sem se potlej pri materi šivati naučil, kajti poviSdati nijscin hotel nikomur, zakaj me ravno šivauka toliko veseli. Od sih dob sem si vselej, če se mi je le kolčikaj po šivu kaj razparalo ali drugače kaj strgalo, takój vse sam popravil. Na prazničnoj obleki nijsem trpel nobenega madeža. Lep in snažen sem hodil okrog. Sam sebe sem bil vesel ter sem si večkrat mislil, da je imel óni sivolasi starček vendar le prav. In res, s šivanko v roci o pravem času se ohrani snknja, z jedno samo pestjó apna se obvaruje hiša, in s kupico voilé se lehko pogasi ogenj, ki bi se pozneje lehko razširil v stražen požar; iz malih polkrajcarjev narastejo srebrne krone; iz malega sčmena pri-rasto močno iu visoko drevč.
Moj tovariš Dragutin startkovih besed nij tato natančno razumel. A to je bila škoda le njemu samemu.
Nek trgovec je iskal učenca v svojo prodajalnico, ki bi bil uren v pisanji in računanji. Oba z Dragutinom se mu ponudiva. Trgovec poskuša najine zmožnosti ter se naposled za mene odloči. Moja oblačila so bila snažna in lepo zakrpana, a Dragutinova praznična suknja, da-si še skoraj nova, bila je zanemarjena in vsa umazana. To mi je moj gospodar pozneje sam povedal. „Ti si natančen, skrben in varčen, a Dragutin teh lastnosti nema, in zato ne veljà za trgovca," tako mi je večkrat dejal moj gospodar. Pri tej priči sem se vselej spomnil sivolasega starčka iu lukuje na svojem rokavu. Premišljeval sem njegove besede večkrat in jih obračal nase ter sem kmalu zapazil, da imam še v mnogih drugih rečeh marsikako „luknjo na rokavu."
S šivanko v roci o pravem času se vse lehko popravi brez posebnega truda in brez umeteljnosti. A pustiti se ne sme, da bi luknja postajala večja, drugače je suknji treba krojača, izgubljenemu zdravju zdravnika, nravno pokvarjenemu človeku kazenskega sodnika.
Moj gospodar je imel tudi grdo luknjo na rokava. Bil je namreč jako I,ikome», prepirljiv in trmast; in to me je pri njem večkrat spravilo v zamero. Jaz sem mn ugovarjal, in takdj je bil prepir meil nama. H;i, mislim si necega dne, te luknje pa tudi nij treba na mojem rokavn. Utegnil bi tudi jaz postati siten in prepirljiv. Od te ure sem si vedno prizadeval, da gospodarju ustrezam ter mu ne ugovarjam, in bila je med nama kmalu najlepša zastopuost, ter sva živela zopet v lepej složnosti in miru.
Ko sem se izučil, stopil sem v službo. Vajen sem bil z malim zadovoljen biti, in zato sem si marsikaj prihranil. — Kdor mnogo potrebuje in nema primernih dohodkov, nikoli nij srečen. — Varoval sem se, da se mi nij kaka nova luknja naredila na rokavu, a od lukenj, ki sem jih zapazil na tujih rokavih, sem se prizauesljivo v stran obračal. Jaz sem bil z vsemi ljudmi zadovoljen, in vsakdo je bil zadovoljen z menoj. Tako sem si pridobil mnogo dobrih prijateljev, od katerih sem dobival pomoč in zaupanje pri kupčiji. Bog me je blagoslovil in moje premoženje se je množilo. „Cemu neki?" vprašal sem se večkrat. „Jaz ne potrebujem niti dvajsetega dela od tega, kar imam ! Mar hočem pred Ijndmi živeti v blišči in gizdosti ? O bedarija ! tega pač ne nmejem. Sram bi me moglo biti, da bi na svoja stara leta to grdo lukujo nosil na svojem rokavu. Mislil sem si, pomagaj rajši drugim, kakor je tudi tebi Bog pomagal po drugih. Pri tem sklepu sem tudi ostal. Največja sreča, ki jo bogastvo daje človeku, je gotovo ta, da se ž njim pomaga drugim."
A zdaj, dragi moj Tilen, idi na visoke šole ter se uči ondn kaj pametnega in se večkrat spominjaj ónega starčka in luknje na rokavu. Čuvaj se prve luknjo na svojem rokavu ! Ne posnemaj mojega nekdanjega toviriša Dragutina. On se je marsikacega dela poprijel, a zaradi svoje nemarnosti in leliko-miselnosti mu je vse izpodletelo. Naposled je moral v vojake, kjer je tudi umrl.
Mladost je čas setve ; sad naj uživa siarost. Pridnost se na veko plačuje, a nemarnost se sama kaznuje.
Uči se toraj, ljuba mladina, uže zgodaj pridno delati, ter bodi natančna in skrbna v vsem svojem dejanji. Poslušaj nauke starejših in modrejših ljudi in Bog te bode blagoslovil.	Pojomtü r. Jan.
Tatransko gorovje.
V Karpatih najbolj znamenito gorovje je visoka Tatra, katere vrhovi segajo j,reko 19TO m. (5SOO') nad morjem. To gorovje vam predstavlja denaSnja podoba. Karpatsko gore so na avstrijskej zemlji ónkraj reke Morave in Dunava.
ZačnO se pri mestn Požunu ob Sreti Dunavu ter se v podobi loka v dolgej vrsti vlečejo ob Ogrskej in Erdeljskej zemlji. Najviäja iz vsega ogrskega gorovja je visoka Tatra, v katerej imajo svoj izvirek reka -Morava in Vag. Rastlinstvo v tatranskih gorah je zelò različno. (Sorske brezine so obrastene z
lepimi zelenimi gozdi in koreninami, a nahaja se tudi mnogo brezdrevesnih pustinj, odliknjočih se z obilnostjo solnatih rastlin. Tatra je sestavljena iz golih, raztrganih sten, ki se jako strmo vzdigujejo iz širocih dolin. Posebnosti tega gorovja so : njegove doliue, ki se na gorenjem kraji končujejo v kotlino, njegova ostra in ozka slčniena, njegovi vrhovi, ki stolpom podobni mole k višku. Tudi je posebno znamenito, da to gorovje nema niti jednega lednika. Na visokej Tatri je mogo visocih gorskih jezerc. Prebivalci visocih tatranskih gori se imenujejo Gorali, po rodu Poljaci, o katerih najdete natančen popis v lanjskem „Vrtci" na 57. strini	— t
Rimljani.
Rimljani so prebivali v Italiji. Italija je srednji večji polutok južne Evrope. Na treh straneh obliva srednje morje to lepo deželo. Zelò razširjeno gorovje sega od severa proti jugu. Med visokimi gorami razprostirajo se prijazne doline z rodovitnim poljem iu s travnatimi pašniki in mnogo rečic vije se po lepih ravninah. Gorko solnce zori prelejjO južno sadje in voljan zrak ohranja prebivalce zdrave in močne.
Rimljani so bili krepki po telesu in duhu. Največ so se pečali s poljedelstvom in živinorejo: celò najimenitnejši meščani so si šteli v čast, da so orali. A še bolj so bili bojaželjni, in so se celò imenovali sinove vojskinega bogi. Zelja po boji jih je peljala v neštevilne vojske, in mirai poljedelci so bili časoma hudi osvojevalci. Neustrašeni in pogumni so šli na sovražnika in so se strpljivo vojskovali, dokler nijso zmagali. Najpred so si podjarmili vsa bližnja ljudstva. Potem so šli tako dolgo dalje, da so bili gospodarji vsej ttatfp. Tozneje 80 si osvojiU celti Bevemo Mri\to, zfihoAuo -Vzijo iu vso južnozihodno Evropo, takó, da je njih oblast segala malo no po vsem takrat znanem svetu.
Med zmaganimi so bili tudi izobraženi Grki, in ravno od teh so se Rimljani učili mnogih luneteljnosti in znanosti. Med Rimljani so bili tudi slavni pesniki iu zgodovinopisci, čigar dela še dandeues omiki dobro služijo.
Leta 395 po Kristovem rojstvu se je rimsko cesarstvo razdelilo v vzhodno rimsko ali grško cesarstvo z glavnim mestom Carigradom in v zahodno rimsko cesarstvo z glavnim mestom llimom. Prvotna Italija je dandenes laško kraljestvo.
Kralj Samo.
Dolgo časa so zdihovali Slovani pod strašnim jarmom obrovskim. dokler jih nij otel neki Samo, izvrstni vojskovod, mnogoletne, trde sužnosti (!23. leta. V zmagovalnih bojih z Obri so otresli Čehi, Moravci in vsi korotanski Slovani (v Avstriji, na Štirskcm. Koroškem in Kranjskem) obrovski jarem ter si izvolili svojega vojskovođa za skupnega kralja 627. leta. To novo slovansko državo uapade 629. leta od zahoda frankovski kralj Dagobert, z namenom si jo podjarmiti , pa Samo potolče Da^obertovo ogromuo vojsko pri Vogastisgradu (ua levem bregu Mure na Štirskem) 030. leta iu razširi poalej svojo državo tudi čez severne strani Češke in Moravske. Po Samovej smrti C62. leta ki je bil
35 let prestavno vladal združenim Slovanom, razpadla je velika država zopet na več inajhcniJi kneževin s posebnimi knezi. Tako je vladal na Češkem neki Krok in po njegovej smrti Libuša, njegova hči, kakor se pripoveduje, jako učena, bistroumna in duhovita kneginja, zaročena s Pfemislom, od katerega se odvaja dinastija Pfemisličev na Češkem. Druga knežja rodovina je vladala Moravče na Moravskom, Avstrijskem in Ogrskem; druga zopet vse koro-tanske Slovane.
Evropa 1848. leta.
Strah izpreletava človeka, kadar o hudej uri buči grom po gorah in dolinah; neznana je nesreča, kadar se po silnej nevihti udere hudournik na rodovitna polja; a vse presega strah in groza, katera napade človeštvo, kadar se majéjo kraljevi prestoli, in se podirajo stebri stoletnih državnih pogodeb. Tak strašen vihar je pretresal 1848. leta staro Evropo, in ljudstvo se je treslo od gröze in strahii.
Hud vihar je pridrl s Francoskega, kjer so meseca februarja kralja iz dežele pregnab. Kakor električna iskra je ta novica prešinila vso Evropo, in ljudstva užč davno nemirna, začela so se gibati. Tudi našej starej, čostitljivej Avstriji so njem sovražniki prorokovali, da bode propala, a prišlo je vse drugače ! Ni še minulo leto, in njeni najhujši sovražniki so premagani ležali pri njenih nogah.
Užč 1847. leta so na Laškem kovali nasprotne naklepe, in po zimi 1847 — 1848. leto je šla velika vojna na Laško, da bi nas varovala vstaje in sovražnikov. Prišla je pomlad 1848. leta, da plamen vstaje na jedenkrat bruhne na Laškem, Ogrskem in na Dnnaji. Sardiuski kralj, videč Avstrijo v stiski, plane v Lombardijo, iu hrabri vojskovodja ltadecki, ki združenim ustajnikom nij bil kos, umakne se v utrjeno Verono, ter za nekaj časa pripusti Lombardijo Sardincu. Tudi na Dunaji ta čas zavre; cesar Ferdinand do-brotljivo prijenjnje, odpusti svoje ministre in obljubi ustavno vlado. Ogri cesarja prisilijo, da jim privoli lastno ministerstvo. A ta privolitev prenaredi do dobrega razmero med Dunajem in Ogrskem, kakor tudi razmerje med Ogrsko in deželami, katere spadajo k ogrskej kroni. Tudi Čehi zahtevajo svojo od Dunaja neodvisno vlado. Poskušano vstajo nagloma zaduši knez Windischgrätz ; a veliko nevarnejša je bila borba, katera je nastala med Ogri iu južnimi Slovani t. j. Hrvati in Srbi. Ogrsko ministerstvo zanika njih tirjatve o ravnopravnosti, in Hrvatje s svojim banom Jelačičem vstajajo zoper peštansko vlado, in stranka, ki se poteguje za Avstrijo proti Ogrom, dobi tam prevago ; a vendar so ogrski vojaki ua strani poštanske vlade.
Meseca maja zapusti cesar Dunaj, in se preseli v Tirole; na Dunaji namreč nova vstaja zavrže podeljeno ustavo in cesar pokliče postavodajalni zbor 12. avgusta ua Dunaj.
Med tem pa cesarska armada na Laškem slavno napreduje. Weiden pripelje 12000 vojakov Radeckitu na pomoč. Kadecki, ki je do sedaj vse sovražne napade hrabro odbijal, pomika se s svojo armado naprej in slavno zmaga Sardinen pri K u stoci in Tolti, in v 11. dneh zopet posede Milan in vso Lombardijo. Kralj Albert pa beži s svojo armado unkraj reke Tičine. Kadecki ne gre za njimi, temuč Sardincem dovoli premirje.
A boji na Ogrskem so vendar vplivali na Dnnaj, in vnanji prekucuhi so nameijavali, da bi na Dnnaji vstajo napravili. Cesar pobegne drugič z Dunaja, in gre v Olomnc; a nad nepokorno mesto se vzdigneta knez Windischgrätz od severa in Jelačič od juga. Poslednje dni oktobra udal se je Dunaj, in vstajniški glavarji so bili s smrtjo kaznovani Še tisto zimo se začne vojska z Ogrsko, in leto pozneje je bila s pomočjo Rusov srečno končana
Cesar Ferdinand je po britkih izkušnjah vlado odstopil svojemu najstarejšemu bratu Francu Karolu. Ker se tudi ta odpove prestolu, prevzame vlado naš sedanji svetli cesar Franc Jožef L, takrat še le v 18. letu svojo dčbe. Postavodajalni zbor je bil sklican v moravsko mesto Kromeriž, da izdela novo ustavo, kakorsna bi ustrezala vsem nàrodom, in pretino mine leto, so se po večjem uže pomirili po Evropi vsi valovi, kateri so bili med letom tako visolro prikipeli.
Zemlja, nebesno telo.
Tudi naša zemlja plava kakor solnce, luna in zvezde v neizmernem svetovnem prostoru, in je tedaj tudi nebesno telo. Zemlja ima dvojno gibanje: vrtenje okrog svoje osi in tekanje okrog solnca. Okolo svoje osi vrti se vedno jednako hitro iu sicer od zahoda proti vzhodu, ter pri tem obrača vedno druge kraje proti solncu, in sicer polovica ima dan, polovica pa noč. Da se zemlja jedenkrat zasukne okrog svoje osi, potrebuje 23 ur, 56 minnt in 4 sekunde. Pot, po katerej se premika zemlja okrog solnca, je podolgasto-okrogia ali pa-krožna; pravi se jej sploh zemeljska draga.
Da zemlja jedenkrat solnce obhodi, potrebuje 360 dni, 5 ur, 48 sekund ; W t-as imenujemo Veto. Solnce ne stoji v središči zemeljske àrage, nego v jednem dveh žarišč. Zato je zemlja ob svojem letnem obhodu sedaj bližje, sedaj dalje od solnca. Točka, kjer zemlja 2. julija doseže svojo največjo oddaljenost od solnca, zove se odsolnčje, nasprotna skrajna točka včlike osf, v katero zemlja stopi 1. januarja, in je solncu najbližje, imenuje se prisolnčje. V solnčnej poti se primerni dve mesti zovete ob rat išči ali kresa, ker se nam zdi, da se solnce, kakor hitro jedno teh mest doseže, k dragemu vrača. Prvi je za nas poletni kres, ker se poletje začenja, a dragi je zimski kres, ker takrat nastopa zima. Točki, rv katerih proti ravnikovej ravni nag-nena solnčna pot to prerezuje, t. j. skrajni piki male osi, se zovete jednako-nočišče, ker ima zemlja tn stoječa solnca ravno nad ravnikom, tedaj severno in južno pólublo jednako razsvitljeno. Jednako nočišfe, kjer zemlja stoji 21. marca, je pri nas spomladanjsko, a ono, kjer je 23. septembra, je jesensko.
Zemlja je kakor vsa druga nebesna telesa okrogla iu na obeh koncih nekoliko oplošnena. Ravna črta, ki bi šla od jedne površne strani na zemlji skozi središče zemlje na nasprotno stran, imenuje se premér ali premernik. Premer od severja na jng je zemeljska os. Zemeljska os meri 12710 kilometrov ali 1713 zemljepisnih ur, po dva dni hodi
Krajni piki zemeljske osi ste tečaja, iu se imenujeta severni in južni tečaj. Crta jednako daleč od tečajev okolo zemlje je ravnik ali poiutnik, ki zemljo deli v južno in severno polnto. Ravnik kaže obseg zemlje. Po obsegu pa se izšteviii zemeljsko površje, katero meri 5,110.272 p mirijametrov.
Zraven srednjega ravnika mislimo si äe več ravnikov ali krogov, kateri so pa toliko manjši, kolikor bliže so tečajema. Krogi, ki si jih mislimo skozi oba tečaja in dvakrat čez ravnik, imenujejo se póludnevniki.
Vsak póludnevnik deh zemljo v vzhodno in zahodno poluto, in ker se skozi vsako piko lehko misli ravnik ah pdludnevnik, mislimo si vso zemljo prevlečeno s stopinjsko mrežo. Po stopinjskej mreži se vidi, kje in kako daleč je ta ah 6ni kraj na zemlji. Daljava kraja od prvega póludnevnika je zemljepisna dolgost, in daljava kraja od ravnika do tečajev je zemljepisna širokost.
Bližej ko je kak kraj na zemlji proti tečaju, mrzlejši je, ker solnčni žarki p6šev na-nj sijejo ; a bhžej ko je kak kraj ravnikn, vročejši je, ker tam solnčni žarki navpično na zemljo sijejo. V sredi med ravnikom in tečajema nij niti premraz niti prevroče, nego zmerna gorkota je, kakor je za ljudi najugódnejSe.
Okraj in dežela.
Več občin vkup jednega okraja imajo svojo višjo gosposko, ki se imenuje okrajno poglavarstvo. Tù dobivajo občinski predniki vodila in n-kaze, kar zadeva njihovo občino; tudi se tù obravnavajo pritožbe posameznih srenjčanov in sploh vse, kar se tiče javnega reda in mint v občinah in pri posamezuih osebah. Tù se nabirajo vojaki, čuje se nad obrtnijo in sploh, da se postave spoštujejo in izpolnujejo. Tù se snidejo voliloi, da vohjo svoje za-stopovalce v deželni zbor. Pri vsakem okraji je posebna šolska oblastnija, ki se imenuje okrajni šolski svèt, kateri skrbi za korist ljudskih Sol v svojem okraji.
V	vsakem okraji je tudi okrajna sodnija, katera določuje „o svojem in tujem", kjer se posestva vknjižujejo, pogodbe zavarujejo, dcdšine oskrbljujejo in kazenske postave izvršujejo.
Zraven teh okrajnih oblastng je v vsakem okraji tudi davkarija, kjer se iz vsega okraja davki plačujejo.
Več okrajev pod jedno višjo gosposko in sploh jeden kos zemlje, v katerem jeden narod prebiva, je dežela. V vsakej deželi je najvišja gosposka deželna vlada in v šolskih rečeh deželni šolski svèt. Deželna vlada je navadno v glavnem mestu dežele. Nad okrajnimi sodnijami je višja deželna sodnija.
Najvišja gosposka vseh oblastnij je v stolnem mestu miniBter-stvo in za sodnijske zadeve je višja zborna sodnija. Vsak ima pravico, da se lehko pritoži pri višjej oblastniji, ako mn nižja gosposka ne zadostuje. Višja oblastnija dotično stvar vnovič preiskuje in potrdi določbo prve gosposke, ali jo pa zavrže.
V	vsakej dežeh je deželni zbor, kjer zborujejo poslanci, ki so jih posamezna mesta in okraji izvolih in v zbor poslali, da se posvetujejo in sklepajo o vsem, kar je v korist in blagor dežele. Sklepe deželnih zborov, da postanejo postava, potrjuje cesar.
Otrok.
Slab in brez pomosi pride človek na svet. Otrok bi moral takój umreti, ako bi mu starši ljubeznjivo ne pomagali in ga ne vzrejali.
Starsi z otroci veliko trpé. Noč in dan skrbi mati za svojega otroka, ter jo zelò veseli, če otrok lepo raste in je dober. Oče dela in prideluje vsakdanji kruh, obleko in mnogo druzega, česar je za družino treba, a mati mu pomaga pri trudnem delu. Toda, kar si človek z rokami, s pridnostjo in z umom pridobi, uema teka in blagoslova, ako si tega nij pridobil pošteno in s hvaležnim srcem do Bogä, katerega prosimo vsakdanjega kruha.
Oče, mati in otroci so drnžina. Starši zapovedujejo, kaj naj se vse dela in stori, ter opominjajo in ukazujejo otrokom, kaj naj storé, in kaj ne smejo storiti. Volja staršev je otrokom postava, katero dobri otroci natanko izpolnujejo. Gorjé otrokn, ki staršev ne uboga in njihove pravične volje ne izpolnuje ! Nepokorščina je velika hudobija, katero Bog hudo kaznuje. Kdor starše uboga, jih spoštuje; kdor jih ne uboga, jih ne spoštuje in si božje maščevanje nakopuje. Bog je rekel : „Spoštuj očeta iu mater, da bodeš dolgo živel in da ti bode dobro na zemlji!" Bog zapoveduje otrokom starše spoštovati, jih ljubiti, jim streči, v vsem, kar nij zoper božjo voljo, pokorščino izkazovati, v dušnih in telesnih potrebah pomagati in zanje moliti. K družini štejejo se dalje tudi posli, kateri za plačilo pomagajo staršem delati. Tudi za té skrbó starsi in jim s svojim zgledom kažejo, kako naj izpolnujejo svoje dolžnosti. Tudi ti morajo gospodarja in gospodinjo ubogati in spoštovati. A to storé, ako pridno delajo, ako so v vseh rečeh pošteni in zvesti ter domačej hiši udani.
A P
Prirodopisno - natoroznansko po^|e. Prepelica.
Nij je ptice, ki bi imela toliko sovražnikov, kakor uboga prepelica, jedina selilka med kurami, katero na potu preko južne Evrope lové in streljajo, da je grOza. Njen največji sovražnik je človek, ki jo lovi in strelja zaradi njenega okusnega mesi. Kadar pride jesen, imajo lovci največ veselja, da streljajo in pokajo to ubogo in nedolžno živalico. Največ jih pokončajo Lahi v Na-poljskej okolici, ki jih časih po sto tisoč na dan ujamejo. Iz južne Ruske pošiljajo polne sode nasoljenih prepelic v Moskvo in Petrograd.
Prepelica je kokošjega plemena. Perje ima sivo-rujavkasto, po trebuhu nekoliko svitlejše. Vsako però je po sredi pégasto. Rep ima zelò kratek, zato je truplo videti kebaste in zaokroženo. Kljun ima kratek, čvrst in zbočen, kakor kokoši sploh.
Prepelica prebiva povsod na obdelanej zemlji, ter posebno proti večeru od njive do ujive glasno vpije: „pet pedi, pet pedi!" Kadarkoli bodete slišali ta glas, takój lehko uganete, da je to prepelica.
Po dnevi se rada skriva po žitu, a zvečer» uekako oživi, urno teka sem ter tjà in pride tudi na senožeti. O lepem vremenu se po kokošje valja in koplje v prahu. Pred sovražnikom hitro smnče med bilkami ali se pa potuhne in skrije v kako jamico ali za prsteno gručo, kjer jo je težko zapaziti, ker je skoraj iste barve kakor suha prst. Lovci pravijo, da kadar si zbegana ne zna pomagati, od strahu potakne glavo v zemljo, misleč, da je sovražnik potem ne vidi. Leti še dosti hitro ali ne visoko; sploh se nerada vzdigne od zemlje. U'tèé nikoli ne sede na drevo, nego zrnirom le na tla.
Prepelica se živi ob žitu in vsakovrstnem semenji. Časi trga tudi travo in drugo zelenjavo. Tudi črve in žužke pobira in za boljšo prebavo zoblje tudi pesek, prav po kokošje. Gnezdo si naredi v jamico, katero nastelje s suho travo. Uže precej pozno v letu iznese Bamica 8 do 14 belo-zelenkastih in rujavo-pegastih jajčic, na katerih sedi skoraj tri tedne. Nežni, temno rna-hasii kebčeki takój tekajo za mateijo, ki jih skrbno vodi okoli, uči jesti, spravlja pod se i. t,, d. kakor koklja. Kebčeki hitro rastó, uže konec druzega tedna morejo leteti, v petem ali šestem tednu so pa užč popolnoma dorasli iu pripravljeni za potovanje.
Prepelico ljudje radi v kletko zapirajo, ali jo pa puste prosto tekati po izbi. Hitro se udomači in je jako zabavna in kratkočasna.
(Pa Fr. Erjavcu.)
„fttiw* fcajigenoè«.
Zelò nam je ljubó, da vam moremo danes zopet novo knjigo priporočati za vašo knjižnico, preljubi otroci ! Ta knjiga, ki je pred malo dnevi zagledala beli svet, imenuje se:
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi. Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbral in uredil Mih. Lendovšek, kaplan in katehet v P tuj i. — To knjigo, obsezajočo 388 strani, vam najtoplejše priporočamo za vašo knjižnico, ker je kakor nalašč v to namenjena. Prvoknjigo, ki obseza Slomšekove pesni, menda užč imate. A še mnogo bolj uego prve razveselili se bodete druge knjige, ki obsega prelepe basni, prilike in povesti. Knjiga ima v sobi 77 basen ; 102 povesti : 1UO prijetnih pripovedek za otroke in 100 kratkočasnih pravlic. Cena tej zel(S mičnej knjigi je mehko vezanemu iz-tisiu 1 gl. 2U kr., trdo vezanemu 1 gl. 30 kr. iu se dobiva pri g. izdajatelju Mili. Ledovšeku v Ptuji, kakor tudi pri vseh večjih knjigotržcih po velikih mestih.
Pri tej priliki vam priporočamo tudi malo knjižico pod naslovom : Šopek mičnih pesen za šolo in dom. Nabral in vredil P. Stegnar, c. kr. učitelj v Ljubljani. — Knjižica obseza na 48 straneh 52 prav mičnih pesnic v porabo za šolo in dom. Ker cela zbirka stoji samo 0 kr., bilo bi pač žalostno, ako bi si je ne kupili in spravili v svojo knjižnico. Dobiva se pri tiskarju gosp. Kud. Milicu v Ljubljani.
T.
XSazne stTrajri.
Drobtine.
(Zadnje besede) st. Oßeta papeža Pija so bile: „Storil sem vse, kar mi je bilo mogoče, za sveto cerkev in to apostólsko stólieo. Moj Bog. ki poznaš vsako srce, ti tudi to znaš, da govorim resnico. Jaz jo priporočam Tebi" . . . Dalje nijso mogli, ker so pri teh besedah izdihnili svojo blago dušo.
(Kake närodnosti so bili dosedanji papeži?) Med 202 papeži je bilo Italijanov 201, Grkov 19, Francozov 17, Sircev C, Nemcev 5. Afrikanov 3, Španjcev 3, Dalmatiucev 3. Iz Angleškega je bil 1, iz Portugalije 1, iz Erete 1, iz Ogleja I, iz Galileje 1 in iz Utrehta 1.
(V Rusiji) izhaja vsega skupaj 375 časopisov. Petrogradski časopisi imajo preko 100.000 naročnikov.
Otroku v zibeli.
(SrbNka nùrmìnn.)
Spanček hodi po stezici,
Vodi .lovu ob ročici.
Rpamiek Jova ogovarja:
„Hodi, ljubček moj, v zibelko,
„Sladico, ijubćck, se uaspiva,
„Jutro zgodaj ustaniva,
„Hladne vodo princsiva.
„Našo majko post reživa." F. C.
Kmetska vremenska prorokovanja za svečan.
Ce 40 mućenikov [lan (10.) še zrorzuje, §o 40 mrzlih noći prorokuje.
O sv. Gregorji (12.) lisjak gre pred duri ; je slabo vreme, nazaj več ne gre; je vreme pa lepó, gre za 14 dui domóv.
Ce se snšca da orati, aprila bode ti jokati.
Ce je v sušci zemlja preveč pila, po leti bode toliko manj dobila.
Ce pelje sušeč ovce na paše zelene, april i . jih nazaj v hleve požene.
Ima v pustu Bolnce že moč, mrzla bode I velikanoč.
Sušeč če z rivcem ne rije, rad potem z repom zavije.
Rebris.
(Priobčil Fr. TomSič.)
(Rešitev in Imena reiileev t prihodnjem listn.)
Prošnja. Vse óne čast,
gospode, Iri naš list prejemajo, p» nam nijso še nič naročnine poslali, prosimo prav nljudno, da nam vsaj za prvo polletje naročnino skoraj pošljejo, ker brez materijalne podpore ne moremo lista izdavati onako, kakor bi mi in naši naročniki radi imeli. Uredništvo „ Vrtčcvo."
DC* Trdo vezani„ Vrtci'' od jfojrrejšnjih let se še dobé po naslednjej ceni: Vrtec od 1874. leta za 1 gld. 50 kr. Vrtec „ 1875. „ „ 2 ' „ — „ Vrtec „ 1876. „ „ 2 „ — „ Vrtec 1877. „„ 2 ,, 20
„Vrtca" od 1871. 1872. in 1873. leta nemarno već.
Gledališke igre za slovensko mladino. Prvi zvezek, obsezajóè igro : „Star vojak in njegova rejenka," dobiva se za 20 kr.
Uredništvo „Vrtčevou.
LISTNICA. Gosp. M. M. v Lj.: VaSn pesen -Vbiti knjea" nij ugodna za natis. Treba bi jo v*o predelati. — F. T. v K. : Smo storili, kakor nam Rio naročili. Lepa hvala in arčen pozdrav tako vrlema narodnjaka.— J. V. v St. Pavlu: VaSeJ želji uatrežomo ie le s prihodnjim listom, kor nam danes J« nij bilo mogoče. Zdravstvnjto! — K. K. pri Sv. Krištofu : Žal nam je, da Vaäih pesnic no morumo priobčiti, ker bi no r.ani-mirala vseh nojih naročnikov. Pe«nicc «o pruvcČ lokalne. — Ratečan : V o» a povest no ugaja naSomn listo, ker jo prevofc pomankljivo. — ,1. V. v Št. Pavlu : 8 prihodnjim listom pridejo tudi VnSe povesti n* vrs Lepa hvala. — Jo«. C. na Dnnaji: Predno nam prido koncc Vaie dolgo batni, ne moremo začeti z i tisom; uredništvo mora vedeti, kako so sostavek končuje. Da ste nam zdravi! — J. L. ▼ K. : Nas veseli, da „Vrtec" priporočajetn v naročevanje, ker obilo naročnikov povzdiguje limiòdl vdusuvnem obziru. Prisrčen pozdrav! —
lidatolj, založnik in urednik IvanToBšič- —
Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.