**o»infn/i otapanu v gotovini Leto LXXH.. i Ljubljana, p^aedeljek 9» januarja Cena lztiaja vsan dao popoldne izvzemfti nedelje in praznike — Lnseratl do 80 netit vrsi * Din 2. do IMJ *rsi d Din 2 50 od 100 do 300 vrst a Dtn 3. većjl inaeratl petit vrsta Uin 4 - Popust po dogovoru, inseratni davek posebej - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. V Londonu in Parizu se pripravljajo na UREDNIŠTVO IN UPRA VN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossma>erjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave- Korenova ul 2. telefon št 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 odločilni sestanek državnikov v Rimu Važna posvetovanja v Londona pred odhod od rimskega sestanka v Londona in Pariza oni Chamberlaina in Halifiaxa v Rim — Kaj pričakujejo — Skupno odklonilno stališče glede italijanskih zahtev London, 9. jan. br. Zanimanje javnosti Je osredotočeno na bližnje potovanje min. predsednika Chamberlaina in Halifaxa v Rim. Po povra/uku min. predsednika z božičnega oddiha je bilo že več konfertsic članov ožjega kabineta na uovvnin^stree-tu. na katerih je Halifax predvsem obrazložil stal:šče franc(»ske vlade, kakor ga mu je pojasnil francoski poslanik Corbin V diplomatskih krogih pzudarjajo. da je bilo doseženo popolno soglasje med angleško in francosko vlado glede bližnjih razgovorov v Rimu. Tega mnenja j> tudi diplomatski sotrudnik ^Daily Telegrapha«. ki meni, da bo Chamberlain svetoval Mus-soliniju. naj ne izgublja časa za pnčefek dip'omatskih pogajanj o spornih vprašanjih s Francijo Vsekakor je gotovo, da si bo pustila Francija morebitne koncesije plačati na kakršenkoli način. I talijansko-francoske sporne zadeve sicer oficiel-no ne bodo na dnevnem redu razgovorov v Rimu o priliki Chamberlainovega obiska, zato pa se bodo tem bolj obravnavale v neoficielnih razgovorih. Danes bo bržkone nova ministrska konferenca LONDON, 9. jan g. Vse zanimanje angleških političnih krogov in angleškega tiska ie osredotočeno na bližnji obisk ministrskega predsednika Chamberlaina in zu-nanieaa ministra lorda Ha!ifaxa v Rimu V angleškem tisku prihaja pri tem do izraza kai pričakuje London od tega obiska Obširno se bav: s tem diplomatski sotrudnik "orHlneea londnn-keea lista »Timesa« ki v daljšem članku ugotavlja med drugim, da je odziv Chamberlaina na Musso-linijevo povabilo dokaz, da je angleška vlada daleč ca tega. da bi izključevala od sodelovanja države, ki imajo drugačno ob like vladavine, kakor jo ima Anglija Angleška vlada je prepričana, da lahko neposredni osebni razgovori odstranijo težave, ki izgledajo sicer nepremostljive in da so osebni stiki med vodilnim- državniki najboljše sredstvo za učvrstitev miru Rimski obisk ne predstavlja nobenega poskusa, da bi se Italija odcepila od osi Rim-Berl;n. prav tako pa ta obisk nima namena omiliti odpor Francije proti italijanskim zahtevam Angleška vlada v polnem obsegu priznava mesto, ki si ga je v mednarodnem svetu priborila Italija. PARIZ, 9. jan. g. Ves pariški tisk posveča veliko pozornost obisku angleških državnikov v Rimu in podčrtava zlasti važ nost predhodnega sestanka francoskih in angleških državnikov v Parizu. Ta sestanek tolmači francoski tisk kot dokaz da vlada glede italijanskih zahtev med Parizom in Londonom popolno soglasje Francija je pojasnila svoie stališče in je tudi z obiskom Daladiera v Tunisu dala jasno razumeti, da bo odločno branila svojo posest. To stališče v polnem obsegu odobrava tudi London in zato tudi Chamberlain nti ne misli na kako posredovanje v Rimu. Ce bo v Rimu prišlo do razprave o francosko-italiianskem sporu, bo Chamberlain pojasnil stališče Anglije in pr.poročil miren sporazum med Rimom in Parizom. Intervencija velesil? V Londonu so zaradi incidentov na čsl. meji zelo v skrbeh LONDON, 9. jan. br. Tukajšnji diplomatski krogi so zelo v skrbeh zaradi poslednjih dogodkov na meji med Češkoslovaško in Madžarsko. V Londonu so prejeli poročila, po katerih more napetost med Češkoslovaško in Madžarsko neugodno vplivati na splošni mednarodni položaj ter povzročiti eksplozijo v Srednji Evropi. Zainteresirane velesile bodo zastavile zato vse sile, da se likvidira napetost, ki je nastala zaradi spopadov pri Mukačevu in zaradi ponovnih incidentov v pretekli noči. Nov incident BUDIMPEŠTA 9 jan A A MTI: Pri incidentu pri Nagv-Goeveczu so Čehi bombardirali ta kraj z vžigainimi granatami Tri hiše so zgorele Neki češki podporočnik je prišel čez demarkacij sko črto in so ga ranili na madžarskih tleh. Neresnične vesti o mobilizaciji v ČSR Praga, 9. jan (DNB) Češkoslovaška vlada ponovno zavrača vse; glasove ru jega tiska o novih vpoklicih rezervi: sto v v ČSR in o zbiranju čet na polj ski in madžarski meji. Slovaška ponudba Madžarski 25 drugih občin za Mukačevo in Užhorod — Madžari odklanjajo BUDIMPEŠTA, 9. jan. (Havas) Narodno socialistično glasilo »Viradat« poroča, da sta dva ugledna zastopnika Vološinove vlade prispela v Budimpešto, da se pogovorita z madžarsko vlado zastran odstopa dveh obmejnih madžarskih mest, ki ju je ČSR pred kratkim odstopila Madžarski, in sicer Mukačevo in Užhorod Vološinova zaupnika Bra stjanko in Dorinaj sta ponudila 25 ukrajinskih občin v zamenjavo za ti dve mesti. List je izvedel, da ie madžarska vlada odklonila to ponudbo in da ni hotela niti v načelu o njej razpravljati. Kaj bo prineslo L 1939 češkoslovaški tisk napoveduje leto mednarodnih napetosti Praga, 9 jan. br. Nedeljski listi raz pravljajo o političnem položaju, ki bo nastal v tekočem letu po obiskih vih evropskih državnikov v raznu glavnih mestih Češkoslovaški tisk iz raza upanje, da bo leto 1939 v med narodni politiki zelo živahno ter izra ža mnenje, da ne bo prišlo do direkt nih oboroženih spopadov, temveč se bodo posamezne države omejile na proučevanje medsebojnih moči in mož nosti prizadevanj za izkoriščanje sla bosti nasprotnikov. V splošnem med- no raznih narodnem življenju in kaosu, ki se pri čakuje v tekočem letu. si bo Cesko slovaška prizadevala, da ohrani svoje varnost in mir Češkoslovaška vlada bo doprinesla vse za ohranitev miru kakor je že doslej in kakor je tudi dokazala po poslednjih incidentih na madžarski meji s svojo diplomatsko intervencijo v Budimpešti ko je pred stavnik Češkoslovaške izja\il da si že li Češkoslovaška prijateljskega sode lovanja z Madžarsko Angleški pritisk na Japonsko Uvedba posebnih carin in davkov na japonsko blago in olajšave za Kitajce LONDON, 9. jan. g. Kakor poroča »Daily Mail«. bo pred odhodom Chamberlaina in Halifaxa v Rm še va?na seia ministrskega sveta, na kateri bodo sklepali o ukre-oih. s katerimi hoče Anglija izsiliti od Japonske priznanje politike odprtih vrat na Daljnem vzhodu M nistrskemu svetu bo-*ta v zvezi s tem predTo*ena dva Dredloga Po enem predlogu na i bi se povišala carina in davki na vse japonsko blaeo. kar bi •melo 7p posledico prikrit boikot iapon-ke-ga b^ea. na dmsi strani pa nai bi se z raznimi ugodnostmi pri carinah in z dru- gimi olajšavami pospešil promet kitajskega blaea O tem so se v zadnjem času vodili diplomatski razsovori tudi z Zedinie-nimi državam: in nekaterimi drugimi ameriškimi rcDubliknmi. ki bodo izdale slične ukrepe Ni dvoma da se je ansleška vlada vdala pritisku londonske C'ty Pripravi ia se tudi akciia za okrepitev k'taj-skeffa dolar ia da bi se na ta način dvignila kupna mor Kitaiske Spričo finančnih težav s katerimi se mora borit: Japonska, predstavljajo t: ukrep- za njo veliko nevarnost. Afera paragvajskega konzula v Marsellleu iide je z lažnimi potnimi listi spravljal PARIZ, 9. jan. AA. Paragvajski konzul v Marse:llu Ross ie bil skupno z nekim odvetnikom po imenu Goldbergom in še neko tretjo osebo aretiran zaradi gotovih mahinacij z lažnimi potnim1 listi za izselitev v Paragvaj Te osebe so bile aretrane na podlagi obtožbe nekega avstrijskega iz- seljenca bančnika Kemenija, od katerega so omenjeni trije izvabili večje vsote denarja ter mu obljubili da mu bodo nabavili potni list za Paragvaj Paragvajsk- poslanik v Parizu ie tudi obtožil konzula v Marseillu /aradi izdajanja lažnih potnih listov Plaz zasul devet smučarjev Huda nesreča v francoskih planinah Lyon, 9. jan. A A. Iz Valloirea poročajo, da je tamkaj zasul plaz več smučat jev, ki so bili Jeloma iz Pariza deloma p -z južne Francije. Doslej še ni nikakih po očil. ali je ekspedicija, ki je odšla reševrr ponesrečence, ime a uspeh ali ne. Grenoble, 9. jan. AA. Včeraj popoiun« e skupino 9 smučarjev, ki se je mudi In pod Mont-Blancom, zasul ogromen plaz ?o dosedanjih podatkih o tej smučarska issreči na pobočju Galibiera (plokrajina Val'o:re> je smrtnih žrtev namanj osem. Milan, 9 jan. AA. Italijanski listi komentirajo dalje zadnje Daladierjevo potovanje *Corierre della Sera« piše. da je to potovanje sam« poslabšalo položaj in ia je Francija s tem samo se postavila novo oviro na pot k miru. »Gazzetta del Pc-polo« naglasa da je vprašanje Sredozemskega nv»rja nemogoče rešiti brez sodelovanja Italije. Chamberlaina se organi ziraio v posebno ©Mitična stranka ki si je postavila obrambo imperija za svoj glavni cilj LONDON. 1. jan. r Sedaj tudi v vladnih krogih priznavajo da ne gre podcenjevati pokreta za osnovanje nove politične stranke ki ga ie sprožil Winston Churchill Ta pokret 7avzema vedno več j obseg in v novi stranki se 7biraio ?elo vplivni predstavniki britanskega političnega življenia Četudi se glavni iniciatorji še drže bolj v ozadiu nastnpaio v javnost' za novi pokret Zelo vplvni predstavniki vojske, parlamenta in tiska Tako je «;edai obiavPeno. da so vstopili v novo stranko kapetan Little Hart eden izmed naibnli znanih vojaških Strokovnjakov britanskega imperija Dun- Can SandV zel W'n<=tnna CburrhWa. nie-gov sin Randolph Churchill In Bumh**m Barckley Nova politična ct ranka se 73V7e- ma 7a združitev vseh narodnih sil za obrambo nritan^keea lmo*»rfia *a oo^*»no Obo^OZevPnie in nastopa odločno proti politiki sedanje vlade, ki je o njihovem mne- Dju vse preveč popustljiva napram totalitarnim državam. Nova stranka je naletela na velik odmev v parlamentarnih krogih; zlasti centrum podpira novi pokret in so se prijavili v stranko zlasti vsi oni angleški polit'ki. ki so v zadnjem času iavno izjavili, da se ne strinjajo s Chamberlaino-vo politiko Ob strani stojita samo še bivši zunanji minister Eden in bivš- vojni minister Duff Cooper ki pa bosta kakor mislijo, ostala glavna stebra nove stranke Prihodnji teden bo v Londonu ustanovna skupščina nove stranke, ki bo nato takoj pričela z organizacijo pristašev po vsem imperiju. RIM, 9. Januarja CHavas) 4 februarja bo 22 se sestane veliki fašistični svet na svojo prihodnjo sejo Kei bo ta seja po važnih januarskih sestankih, bo velikega pomena. Republikanska ofenziva v Španiji Republikanci so zavzeli več strategično važnih postojank Saint Jean de Luz. 9 jan (DNB) Repu-olikansko poročilo trdi da je ofenziva republikancev dosegla velik uspeh Na cor-dob^ki fronti so republikanci zavzeli kraje Cnronado :n Grama Torreiermoso. ter važne postoianke v taionerskih gorah Poročilo priznava da imajo nacionalisti na katalonski fronti uspehe. Salamanca. 9. jan Havasov posebni poročevalec na estremadurski fronti poroča: Pri prodiranju proti Monte Rub? u della Serena so repu bi i kane: zavzeli postojanke pri El Queiidu la Ramata in Sero Jonsillo. V Sierri Navarri so pa republikanci zavzeli Pingamillo in Sierro Jiero Nacionalisti so hitro začeli pošiljati nove čete na pomoč Salamanca. 9. jan. Havasov dopisnik na estremadurski fronti poroča: Ob 8 30 so republikanske čete prispele v bi žmo Mon-terubia della Serena v pokrajini Badajoz. Estremadursko bor šče Posebni Havasov dopisnik poroča: Republikanska ofenziva se nadaljuje. Sovražnik dobiva neprestano ojačenia. Barcelona. 9. jan. (Havas) Včeraj popoldne je pet trimotornih nacionalističnih bombnikov obsulo z bombami pristaniške napT-ave v Barceloni. Bombe so eno osebo ubile, sedem i:h ie pa ranienih Bombardiran ie se je vrSilo v trenutku, ko se je več članov francoske parlamentarne delegacije mudilo v barcelonski luki. Francova poročila SALAMANCA, 9. jan. (DNB). Poročilo nacionalističnega poveljstva kategorično zavrača vse vesti republikanskega poveljstva o dozdevnih republikanskih uspehih na cordobski fronti Poročilo ugotavlja da so vsi republikanski napadi zavrnjeni. Uradno poročilo nacionalist:čnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalisti zavzeli Doksel Bentoze. But-ched Mongav in Bergar Med zavzetimi postojankami so tudi višine Aretikarvete, Komenaugulaca n druge važne postojanke na Sierri de Liani Samo en oddelek je ujel nad 1.100 sovražnih vojakov. Na andaluzijskem bojišču sovražni napadi na Sierro Repero in Siero Mezeguelo še dalje trajajo toda nimajo nikakega uspeha. Republikancem primanjkuje živil Barcelona, 8. jan. AA. Predsednik Aza-na je sprejel zastopstvo francoskih parlamentarcev, ki je včeraj obiskalo b^jiš6e v spremstvu poslancev republikanske Španije. PARIZ, 9. jan. g. Delegacija francoskih parlamentarcev, ki je obiskala republikansko Španijo, se je sinoči vrnila na francosko ozemlje. Španski komisar, ki jih je spremljal, je ob slovesu apeliral na francoske parlamentarce, naj se zavzamejo za to da bo Francija priskočila republikanski Španiji na pomoč z živili. Zaradi oviranega dovoza je začelo v republikanski Španiji primanjkovati živil. Zahvala BEOGRAD, 9. januarja. AA. Za praznik Kristusovega rojstva in za novo leto so dobili Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik in kraljevski dom čestitke od oseb in ustanov iz države in iz tujine. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za poslane čestitke in vsem. ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. (Iz pisarne Nj. Vol. kralja) Knez namestirik v Emtiniii Beograd, S. jan. A A. Nj. Vi*, kn«*/. namestnik Pav V ie odpotoval v Kuminu to. kjer se ho udeležil lovu, ki ga u.jonui na čast prireja romanski knili Iv.iroi. V spremstvu Nj. \Ta. kneza Pavi.: -*:i-r!č. Mraz v Rusiji VARŠAVA, 9. jan. g. Iz Moskve poročajo, da je nastal v Sibiriji nov mrzel val. V Leningradu so davi zabeležili že 19 stopinj pod ničlo, iz Sibirije pa poročajo o temperaturah do 60 stopinj pod ničlo. Vročina v Avstraliji SIDNEY, 9. jan. g. Vso vzhodno Avstralijo je zajel vročinski val Zadnje dni temperatura neprestano narašča. Včeraj so zabeležili v senci 47 stopinj Celzija. Poplave v Angliji LONDON. 9. januarja. AA. Ker je na lepem nastalo toplo vreme, so v Angliji reke narasle 16 rek je poplavilo več tisoe oralov zemlje Nekateri kraji so popolnoma odrezani od sveta. Ameriški državni dolgovi Washington, 9. jan. vv. Predsednik Roo-sevelt bo zahteval od kongrresa. da poviša mejo državne zadolžitve od sedanjih 45 milijard na 80 mil?jard. V novem proračunskem letu bo državni dolg že skoraj dosegel najvišjo mejo, ker pa računajo, da bo nospešeno oboroževanje zahtevalo Se večje izdatke, si hoče Roosevelt zagotoviti možno9t nadaljnje zadolžitve. V republikanskih in konservativnih demokratskih krofih se poiavlia proti temu hud odpor. Snežne razmere Uradno poročilo Tnjskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD z dne 9. . 1939. Kranjska gora 810 m: —6, sončno, 80 cm snega, pršič, drsališče in sankališče uporabna. Kranjska gora — Vršič 1523 m: —9, sončno, 95 cm snega, pršič. Rateče-Planica 870 m: —7, sončno, 70 cm snega, pršič, skakalnica uporabna. Planica-Slatna 950 m: —5, sončno 80 cm snega, pršič, drsališče uporabno. Peč-Petelinjek 1440 m: —1. sončno, 75 cm snega, pršič, mirno. Dovje-Mojstrana 650 m: —10, sončno. 50 cm snega, pršič, mirno. Bled 501 m: —9, sončno, 50 cm snega, osrenjen, mirno, sankališče uporabno. Pokljuka 1300 m: —8, sončno, 120 cm snega, pršič. mirno. Bohinj »Zlatorog« 530 m: —11, sončno. 85 cm snega, pršič. mirno. Dom na Komni 1520 m: —10. sončno 230 cm snega, pršič, mirno. Gorjuše 1000 nv. —12. sončno, 85 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: —10, sončno, 145 cm snega, pršič. Velika planina 1558 m: —6. sončno. 150 cm snega, pršič. Kamniška Bistrica 601 m: —o\ sončno, 70 f cm snega, pršič. Polževo 620 m: —5, sončno, 45 cm snega, pršič. mirno. Kurešeek 833 m: —9, sončno. 45 cm snega, pršič, mirno. Nova vas (Bloke): —13, sončno. 40 cm snega, pršič. mirno. Sodražica: —12, sončno, 40 cm snega, pršič, mirno. Ruška koča 1249 m: —2. sončno, 35 cm snega, pršič. mimo. Ribnica na Pohorju 715 m: —2. sončno. 35 cm snega, pršič, mirno. Peca 1654 m: —10, delno oblačno. 100 cm snega, pršič. mirno. Rimski vrelec 530 m: —12, sončno, 45 cm snega, pršič, drsališče uporabno. Sorznr* ooroči'a. CURIH, 9. jan. Beograd 10.—, Pariz 11.69, London 20.725, Ne\v York 442.87,", Bruselj 74.80. Milan 23.30, Amsterdam 241, Berlin 177.50, Praga 15.15, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25. Stran 2 ■ m Stev. g Ustanovitev vzgojne svetovalnice Ustanovilo jo je marljivo društvo „$ola in (lanf* — Maribor naj dobi še poklicno svetovalnico Maribor, 8. januarja. Agilno delujoče društvo »šola in dom« v Mariboru je ustanovilo na pobudo in s strokovno pomočjo Pedagoške centrale vzgojno svetovalnico, k: bo poslovala ob nedeljah od 10 do 12. v knj:žnici Pedagoške centrale v Korošćevi ulici Prvi poslovni dan bo v nedeljo dne 15 januarja t. 1. Vzgojna svetovalnica bo skušala, kakor smo doznali, pomagati s primernimi nasveti tistim staršem, ki iz raznih razlogov, ki so njim rđmim znam ah tudi neznani, nimajo zaželenih uspehov pri vzgoji svojega otroka in ki si sami nt znajo več pomagati, ker po njih uporabljena vzgojna sredstva ne zaležejo ali pa je o'rok v splošnem težko vzgojljiv. Tako se godi mnogim staršem, ki imajo trmaste, nervozne ali razne-žene otroke. Nekateri otroci uhajajo zdoma in se potepajo okoli So neznosni in nemogoči v obeevanju z ljudmi, veash neobičajno leni. Vzgojna svet(.\alnicn bo nudila po potrebi tudi prime ne na-svete za uspešnejše učenje in pokazala staršem, kako naj se otrok uči in kako naj sa starši podpirajo pri učenju Ne bo pa nikakor posredovala v šolah za dosego boljših ocen. Pač pa bo v dvomljivih primerih pomagala staršem pri odločitvi, ali naj dajo otroka v srednjo šolo ali ne. Ni pa vzgojna svetovalnica !Sto-. vetna s poklicno svetovalnico, ki svetuje staršem, za kateri poklic, oziroma življenjsko pot naj se otrok odloči Takšna poklicna svetovalnica posluje zaenkrat na področju naše banovine le v Ljubljani, l/ipanje je, da jo v doglednem času dubi-■K> tudi v Mariboru Za uspe'no delovanje vzgojne svetovalnice je treba vedeti, da je za očete in matere, ki bi se hoteli poslužiti vzgojne svetovalnice, pogoj popolna odkritosrčnost brez slehernega olepšavanja. Prav je, ako si starši pred tem zabeležijo posebne zna- C:Ine pojave, ki jih opažajo pri otroku, in Nanosovi« večeri imajo tudi svojo tradicijo in svoj sloves Vsako leto privabljajo ste vi'ne člane primorske družine, ki živi v Mariboru, pa tudi razne mariborske odličnike ter predstavnike nacionalnih in kulturnih organizacij. Snoči je bil v okviru obsežnega, slikovitega sporeda v vseb prostorih Narodnega doma plesni večer, ki ga je otvoril s kraljevim koiom Nanosov agilni predsednik prof. Lojze Bizjak z gdč. Vido Furlanovo. Ob vnetem sviranju vojaške godbe se je razvilo prijetno, razgibano plesno rajanje, ki je trajalo do ranih ur. Pod vodstvom Jožeta žnidaršiča pa so vrli Nanosovci zapeli več lepih pesmi. Posebno pozornost je zbudilo srečka-nj»e za lepe dobitke. Snočnja Nanosova prireditev je imela posebno slovesno obeležje po navzočnosti številnih mariborskih odl'čnikov. počastili so večer bivši župan dr. F. Lipold za Jadransko stražo, magistratni direktor Rodošek, ravnatelj dr. Tominšek za SPD. prof Mirk za Ipavčevo pevsko župo. Posebno števi'no so bili navzočni častniki mariborske garnizije. pa tudi zastopniki obrtništva, trgovine in industrije. Organizacija večera je bila v veščih rokah Nanosovih agilnih funkcionarjev, ki so oskrbeli vse potrebno, da je bila postrežba čim boljša in zabava čim prijetnejša. Vrlim organizatorjem večera gre vse priznanje za krasno uspel, iskreno to-variški večer, ki si iz leta v leto poglablja svoj s'oves in svojo privlačnost. Občni zbor Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Ljubljanska sekcija šteje 542 članov, v Mariboru in okolici je pa okrog 30 članov Miribor, 8. januarja V cVvorani Delavske zbornice v Scdni uMci je bil danes dopoldne zelo dobro obiskali občni zbor Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev sekcija Ljubljana, pododbor Maribor. Otvoril in vodil ga je tajnik Pavel š k e r 1 iz Ljubljane. Po uvodnih pozdravnih besedah je izčrpno poročal o deirvanju sekcije za dravsko banovino. Omenjal je mezdno gibanje strojnikov in kurjačev v tekstilni stroki ter gibanje za ureditev delovnega laz-merja članstva v rudarskih revirjih. Poročal je tudi o bližnji anketi za žagarsko lesno industrijo. Glavna skrb sekcije je osredotočena na akcijo, da se vsi stre jniki z izpiti zavarujejo pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zveza strojnikov in kurjačev bo zahtevala od narodne skupščine, da se pri razpravi o proračunu uzakoni amandman -ca. obvezno zavarovance vseh strojnikov z izpiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence in sicer predvsem zato, ker o«pravlja pre- težna večina strojnikov delo duševnega značaja. Naposled je g. škerl še poročal o tehničnih prilikah strojnih obratov in kvalifikaciji strojnikov. O razmerah v Mariboru in okolici je poročal predsednik mariborskega pododbora Zveze strojnikov in kurjačev g. Janko 2agovec, ki je pezval navzoče k interzrlvnejšemu delu za dobrebit celokupnega članstva. Ljubljanska sekcija šteje 542 članov. Od teh je v Mariboru in okolici 30. Blagajniško poročilo je podal g. Josip F 111 p č i C . za nadzorstvo pa je prročal g. Alojzij R o n e r. Po kratkem odmoru so bile volitve v mariborski pododbor. Izvoljmi so: Janko žagovec predsednik. Maks Ružič tajnik, Josip Filipčič blagajnik. Odborniki Alcjz Roner, Franjo. Grad in Mirko Orruk Pri slučajnostih so se obravnavale razne zadeve, ki se tičejo notranje zvezine organizacije. Po dveur-nem trajanju je naposled e. Janko Žagovec zaključil lepo ospelb zborovanje. Klubski dan na teritoriju MZSP Pretežna večina klubov MZSP je priredila svoja obvezna tekmovanja včeraj Maribor. 8 januarja Današnja nedelja je bila določena za tako zvani klubski dan. Vsi klubi na teritoriju Mariborskega zimskosportnega podsa-veza so bili obvezani, da prirede smuške tekme. Nekateri klubi so svoja obvezna tekmovanja že priredili na praznik 6. t. m., pretežna večina pa ie mobilizirala svoje tekmovalce za današnjo nedeljo. Klubi na področju MZSP so tekmovali na Pohorju, kamor je že včeraj in danes zjutraj romalo na stotine in stotine pripadnikov zimskega sporta, tako da je na našem Pohorju kar mrgolelo smučarjev. Danes smo se prepričal?, koliko pripadnikov' ima smučarski sport ki ga po vsej pravici lahko označujemo kot narodni sport. Razen smučanja pa obrajta mariborska mladina tudi sankanje in drsanje. Na obronkih Pohorja, v Radvanju in Razvanju se je zb-alo na stotine vnet* sankačev, pa tudi na severni periferiji našega me;ta, na Kalvariji, Piramidi in n« vseh ugodnejšrh terenih ob Rib-ni-'kem selu je bil danes velik promet vnetih in navdušenih sankačev. Pri Treh ribnikih pa je torišče, kjer se udejstvujejo drsalci, med katerimi zbujajo pozornost nekateri odlični drsalci. Skoda, da se v Mariboru noben športni klub ne loti organiziranja hokeja na ledu. Ta športna panoga bi prav gotovo kmalu lepo uspela. Ker je od zimskih smortov pn nas organiziran lc smučan-ki sport, zbuja ta panoga razumljivo največje zanima p ie. Tako se je zbralo danes dopoldne v Radvanju lepo število gledalcev in tekmovalcev k prvi letošnji smu.^i prireditvi v okolxi Maribo ra, ki jo je priredil agilno delujoči SK Železničar. Startalo je 20 tekmovalcev in sicer v 3 skupinah- seniorska, juniorska in juniorska B. V vseh skupinah so tekmovali na 12 km dolgi progi, ki je vodila od starta nad Mandlovo gostilno po cesti proti Pekram-Vrhovem dolu do Reiserjevega posestva, odtod čez travnike na pot iz Lim-buša na Pohorje. Tu se je vzpela proga v strmem vzponu do najvišje točke nad Rei-serjevim posestvom, odkoder je šla proga zopet čez travnike in do gozda po valovitem terenu nazaj do Radvanja. Višinska razlika je znašala okoli 150 m. Tekmovanje je v vsakem pogledu poteklo vzorno in brez vsakih nezgod. Vodstvo tekme je bilo v rokah funkcionarjev SK Železničarja: tehnični vodja je bil Ignac Pirnat. starter Franc Podpečan, časomerilca pa Sager in Gladnik, zapisnikar J Jenko, kontrolo na progi pa so izvršili gg Hcič sen., Horvat, Mandl. Strakl in Gregorič. Kljub temu. da snežne razmere niso bile preveč idealne, so tehnični rezultati zadovoljivi. Po končanem tekmovanju je g. Jenko razglasil rezultate tekmovanja, g. Pirnat pa je razdelil zmagovalcem v posameznih kategorijah lepa praktična darila, ki so jih darovale v ta namen nekatere sportu naklonjene tvrdke Tehnični rezultati so naslednji' Seniorji: 1. Herič Josip v času 5401, 2. Viktor Mu-raus 54.44, 3. Anton Berlek 58 17, 4. Drago Božiček 1:01.29, 5. Er. Gostenčnik 1:04.3. Junior ji A: 1. Josip Kuhar 58.49, 2. Joža Krasnik 1:01.07, 3. Karol Staleker 1:02.4, 4. Knst. Cergolj 1:03 15. 5. Pavel Fišinger 1:03.54, 6. Josip FeUer, 7. Ivan Serberič. 8. Otmar Rotner, 9. Dagobert Kolent, 10. Fr. Jezernik, 11. Mirko Matek. Junior p B: 1. Franc Kramašč 1:003, 2. Anton Serberič 1:02.43, 3. Lado Babic 1:0436, 4. Milan Černčec 1:15.24. Sk Maraton je priredil danes popoldne na progi Ruška koča—Ruče »Štanglov smuk«, katerega se je udeležilo 21 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Ruš in Prevalj. Najboljši rezultat je do e-gel Bogomir Urlep (SPD Ruie) v času 12.39 minut. Naslednji rezultati pa so bili naslednji: 2. Karel Sodeč (Maraton) 14.58, 3. Ernest Lešnik (SK Guštanj-Kotlje) 15.11.7. 4. Franc Erman (Mart). 5. Viktor Marchel (Mart). 6. Ernest Smaucer (Mart), 7. Ernest Lopič (Mart), 2. Hinko Rebernik (SPD Ruk) 9. Kan Sojič (Mart). SSK IMaribor je imel včeraj svojo smučarsko prireditev v Ribnici na Pohorju, kjer je bilo tekmovanje na 12 km. Med seniorji je zmagal Karel Fanedel v 42.55, drugi Albin Simčič v 47.44, tretji Josip Jevšnikar v 49.26, četrti Kurt VVellev v 49.40. V juniorski skupini je bil prvi Janko Subic v 46, drugi Vladimir Legvart v 50.36, tretji Stanko Hren v 50.54, nato je sledil slalom, v katerem je tudi zmagal Fanedel s časom 1.56. Pri Seniorjevem domu so tekmovali smučarji SPD. Zmagal je Miran Cizelj v 2.26, Rapidovci pa so imeli svoje tekmovanje Uidi na Pohorju. Zmagal je Josip I Starki v 8:24. Mariborske in okoliške novice — 'L Abrahamom se je srečal sef banovinske centralne lekarne in veledrc-ge-rije v Mariboru mag. ph. g. Viktor Stra-nek. Vrlemu slavljencu želimo petero ^križev«. — ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval dr. Mirko Lamer, docent ekonom^ko-krmerc. šole v Zagrebu o vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji. — Prijava motornih vozil za leto 1939. Predstojnistvo mestne prlicije v Mariboru poziva lastnike motornih vozil, ia prijavijo za leto 1939 svoja vozila v zakonito predpisanem roku t.j. do 2S. 2. 1939. Obenem se mora letos izven redne prijavne takse ter banovinske trošarine na pnevmatiko plačati tudi davščina na državni cestni sklad v smislu čl. 10 uredbe o drž. In ban. cestnih skladih objavljene v SI. lipuu štev 55 od 9. 7. 1938. ki znaša za leto 1939 zn vsak potniški avtomobil din 200.—. za vsak motocikel brez prikolice din 50.— za vsak motocikel s prikolico din 75.— za leto 1938 pa se ?što-saano pobere ta davščina v visini 50%. Prijave je izpolniti le na predpisanih tiskovinah, ki se dobe pri tuk. predđ**>jni-stvu mestne policije v pritličju na stražnici štev. 1 za cmto din 5.— za avto in :an 3— za motocikl. Spopolnjene prijave je oddati v sc£v."ij je nastal najbrž radi slabega dimnik:* Žalssf na statistika Maribor, 9. januarja 4780 kriminalnih primerov in prestopkov je bilo v preteklem letu prijavljenih na področju sreskega načelstva Maribor levi in desni breg in sicer: 2260 primerov na desnem dravskem bregu in 2520 primerov na levem dravskem bregu. V srezu Maribor desni breg so orožniki prijavili sodišču 1017 oseb. od teh 160 žensk, radi zločinstva pa so aretirali 158 oseb. V srezu Maribor levi breg so orožniki v preteklem letu aretirali 88 oseb. sodišču pa so prijavili 861 oseb, med katerimi je bilo 95 žensk. Na omenjenem teritoriju je bilo lani 5 umorov.. 31 težkih telesnih poškodb, 9 požarov, 173 tatvin in 4 razbojništva. dečim se ostali primeri nanašajo na razne druge de'ikte. V srezu Maribor desni breg je bilo v preteklem letu 40 težkih telesnih poškodb, 2 umora, 30 požarov, 212 tatvin in 5 razbojništev. V srezu Dra\'ograd in Slovenjgradec ie bilo lani 3464 kriminalnih primerov in prestopkov. V zvezi s tem so orožniki ovadili sodišču 934 osebe, aretirali pa 101 osebo. Na tem teritoriju je bilo lani 236 tatvin 16 težkih telesnih poškodb, 2 umora in 5 požarov. Iz omenjenih številk je razvidne, da so imeli naši vrli orožniki v preteklem letu mnogo dela, vsekakor pa več kaker Lepa proslava Cankarjevega spomina Slovenjgradec, 8. januarja Na praznik sv. Treh kraljev je priredila slovenjgraika podružnica Narodne strokovne zveze proslavo 201etnice smrti Ivana Cankarja. Za proslavo je vladalD izredno veliko zanimanje in je bila velika dvorana Scikclskega doma do zadnjega kotička polna. Rszen mestnega prebivalstva, ki se je po In oš te vi ln o odzvalo povabilu nacionalnega delavstva, se je tokrat udeležilo te važne kulturne prireditve tudi obilc kmetskega prebivalstva, ki je kljub o?tri zimi prišio ure daleč na proslavo. Za samo prešlavo si je naše nacionalno delavstvo izbralo Cankarjevo dramo *Hla-pec Jernej in njegova pravica«, ki jo je uprizorilo v Govekarjeivi priredbi. Celotna uprizoritev je, gledala sk.7*zi prizmo slo-venjgraških rrzaner, dosegla nepričakovano velik uspeh in to še posebno, ker so vsi nastopajoči — sami delavci — tokrat pivič aa*sn~cpih na odrskih deskah. Režiser g. B~$juan Pušenjak si je prizaoer-al ustvariti kar največja hemegenosi. odra s pccvušalcl in piibUZati igro lesmčnosti, kar S2 mu je v splošnem tudi posrečilo. i-,uino v drugem dejanju smo cpaaUi pie-maio dramatične razgibanosti, kar pa je bik) cčividno v zveal z iitvigvanos.jo in začetni.-ko okornostjo nekaterih igralcev. Razen tega pa bo moral režiser diugič polagati večjo važnost na to, da ne b<>.lo odiu-nrert tudi za gle.Mli^ke »ho" netite reda A. KeT je v programu giedall-ž&ega aboffimana tudi pD en koncert za vsak red, se je gledališka unriva dogovorila z Glasbeno matico glede njene ?a. x sreon 11. t. m. vrsečega shnfooiCne-ga koncerta slovanske glasbe, ki v jn tudi za gledališke abonente reda A. Ta koncert se vrši v Uniomki čtv rani, gio-dallški abonenti reda A pa so nfMPOJ da dvignejo pn rledališki bla.ga.jni pdgd* varjajoce vstopnice. Iz 1 —c V celjskem gjtedatilču bo upriror'a ijubli;:vska drama v p.tek 13 t. m. ob 20. zanimivo in učinkovito dramo slovenskega pisatelja Stanka P*j'nkar?a »potoni jeni svet« v režij* g. Cirila Dcbc\ca. Predstava je za abonma. Neabonenti oobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškova tiskovne zadrupe. —c \xpad a koli. V Cerovcu pn Rogaški Slatin« so neznani fantje napadli 45-letnega dninarja Vincenca Conča i/ iste va-i in mu prizadejali z udarci s koli hude poškodbe na »lavi. (*:onča so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. Ko je 25 letni delavec Jože Slapnik iz Smarrnega ob D e-ti spravljal v soboto les, mu je padel težek hlod na levo nogo in nm jo zlomil v 2režriu. V sredo je krenil 15 letni Peter Založnik, dninar bre? stalnega bivali.šJa. z Zidanega mosta proti Rimskim toplicam. Na /amrzlih tleh pa je padel tako nesreč-no, da si je zlomil več reber. V Slane ih pri Teharju se je v soboto ponesrečil 36-lctni trgovec Franc Kran./ai. Padel je doma na hodniku in sj /lom.l e-o rebro V samotni tovarni v Š-to'ah se ie po:ie> rceil 15-letni delavec Ivan Gračncr \l Peč O v je pri Storah Ko je v soboto zvečer snaži stroj, ga je stroj zgrabil za desno v- ka n mu odtrga! dva prsta. Po;e rejenet sc zdravijo v celjski bolnici. —c Vmria je v soboto v Celju v 84 letu ga. Marija \Vurzerjeva, roj Satlerjeva, mati vdove po davčnem upravitelju v p. ge. Marije Žu-mrove. V celjski bolnci je umrla 39-letna žena finkarniSkegs delavca Antonija Blatnikova iz Medlo&i pri Celju. Spreten slsnar ped ključem Grosuplje, S. januarja Te dni so prijeli oio.jiikj že dolgo sledovanega goljufa, ki je steparO kmete po Notranjskem, češ, da zna lelati denar. Pri tem poslu da s>o mu p:trebni vzorci, t. j. originalni bankovci, katere so mu kmetje zaupali, a premeteni slepar je o& dani priliki pobegnil. Orožniki ^o že dolgo zasledovali tega sleparja, t:da niso mu mogli priti na sled, kajti znal se ^e spretno umikati. Lani 30. decemora sta komandir ž-rv-darmerijske stanice Grosuplje narednik Suligoj Peter in kaplar Cinkole Karol zvedela, da se mudi v vasi Raene pii Grosupljem neznan mo^ki, ki ima mnog? denarja in da ga kar razmetava, Tn re našla v neki gostilni v 6u£pericu v veseli družil neznanca. Po onisu v »Slov. N du« z dne 17- decembra sta sklepala, da sta zalotila pravega. Aretirala sta ga in ga odvedla na tand. stanico, kjer so 1 tovili, da se pi£e IffmSee 3 In da Ja Joma iz Maribora. MurSec Jcžef je pri zaslišan ti priznal, na je oslepari! posestnika Troha Vateot]-na iz Drage na Notranjskem. Orožnike«n je tudi izpovedal, da je 20. decembra csleparil nekega kmetk v Vel. Ligojni pri Vrhniki za 1800 din. - - Mursec je krneUi namreo natvezil, da zna delati denar in Kmalu ste se d" govorica, da začneta z delom. Toda potrebne bo bile kemika.rje in na vse zadnje 5e litografska plo«»i. Naivni kmet je Mursecu izročil orignV-ne bankovce enega za 1000, "n^ga za M30 in tri po sto dinarjev sam pa »e je odpeljal s prvim jutrar.iim vlakoma v Ljubljano .kjer naj bi pcersel od neke ose^e v postllnl »Pri Amerikancu*- litocraf ko ploščo in to po nasvetu Muršeca. Goluf pa jo Je e prig.lj-uf^mmi bankovci z edm vlakom popihal v Ljubljano, tam najel avtotak^ija in se odpelial v Vel. Fta-V no. kjer je zapravil že 1300 ddn. Muršec je pravi tip sleparja, zna dobro govoriti in uganjati razne vragolije da prepriča ljudi, da je spo-ob-^n delati denar. NI NEVARNO — Tvoj oče je zbolel? Pa vendar ni kaj nalezljivega? — Ne. zdravnik pravi, da je preveč delal. KESANJE — O, da imam ves denar, kar sem ga v življenju zapil! — Kaj bi pa storil z njim? — Zapil bi ga. ZANESLJIVO ZNAMENJI — NaŽ pes vedno slabše sliši. — Kako pa veš to ? — Ker ne laja več, kadar sosedova žena poje. PRED SODIŠČEM — Vi ste torej bili očividec Povejte nam, ali je toženec tožitelja udaril v afektu? — To je grda laž. Udaril ga je sredi ceste, gospod sodnik.