april 2005
Revija Slovenskih `eleznic
Nova smer
Vlada sprejela uredbo o dr`avnem lokacijskem na~rtu za drugi tir
Nova smer
Novi tovornjaki v Sekciji za kombinirani promet
Potni{ki promet
Info center {iri paleto storitev
Tovorni promet
S@ postajajo logist-{pediter na X. koridorju
Infrastruktura
Evropski satelitski navigacijski sistem in `eleznice
Intervju
Mag. Janez Bo`i~, minister za promet
NOVA PROGA 04 2005.indd   A 10.5.2005, 12:34:00
NOVA PROGA 04 2005.indd   B 10.5.2005, 12:34:09
Prora~unska luknja in S@
»@eleznice se {e nikoli niso ustavile in se tudi tokrat ne bodo,« je 
na novinarski konferenci sredi aprila napovedal dr`avni sekretar na 
prometnem ministrstvu, dr. Peter Verli~. Na prvi pogled spodbudna 
izjava pa v sebi skriva precej negativen prizvok. Je na{ polo`aj res 
tako slab, da drugi ~lovek prometnega ministrstva, ki ima kot pred-
sednik nadzornega sveta natan~en pregled nad na{im poslovanjem, 
omenja mo`nost »ustavitve `eleznice«?
Morda bi si lahko dejali, da je vendar {lo samo za retori~no frazo, 
poleg tega pa smo `elezni~arji `e navajeni na stalno borbo s poslo-
vanjem na meji med rde~imi in ~rnimi {tevilkami. Toda tudi {tevilke 
povedo svoje – in to ravno na delu, ki ga s prora~unskimi sredstvi 
pokriva na{ lastnik. Dr`avni prora~un seveda ni vre~a brez dna, `al 
pa se zdi, da ga ponovno »re{ujemo« prav Slovenske `eleznice. Po 
Verli~evih besedah je v prora~unu za financiranje vzdr`evanja `elez-
ni{ke infrastrukture, vodenja `elezni{kega prometa in subvencioni-
ranja potni{kega prometa zmanjkalo za skoraj 14 milijard sredstev. 
Temu primanjkljaju pa se pridru`uje {e dobrih 8 milijard tolarjev 
lastne udele`be za projekte, ki jih sofinancira Evropska unija.
Zaradi omenjenega primanjkljaja bodo, kot po navadi, spet trpela 
dela na infrastrukturi. Del predvidenih investicijskih del bo prelo`en 
na prihodnje leto. Leto{nje pomanjkanje prora~unskih sredstev se 
bo tako navidezno zmanj{alo, te`ave, s katerimi se sre~ujejo na{i 
kolegi v infrastrukturi, pa bodo ostale in se {e pove~ale. Namesto 
izbolj{evanja lastnosti infrastrukture, ki je nujno v ~asu, ko se odprti 
evropski `elezni{ki trg ~edalje bolj bli`a, bomo verjetno dobili {e ve~ 
tabel za po~asne vo`nje. Mimogrede – teh je po Sloveniji `e okrog 
80. Njihove posledice se ka`ejo vsak dan, pa ne le v tovornem pro-
metu. Tudi potni{ki vlaki, zlasti v konicah, redno zamujajo, prito`b 
potnikov pa je ~edalje ve~.
Tudi v tokratni Novi progi pi{emo o razli~nih tr`nih projektih na{ega 
podjetja tako v tovornem kot v potni{kem prometu in o mo`nostih 
uvajanja novih tehnologij na infrastrukturnem podro~ju. Toda pri 
svojih prizadevanjih se vedno znova ustavljamo pred neprebojnim 
zidom stagniranja stanja na{ih prog in naprav na njih, ki {e zdale~ 
ne dr`ijo koraka z zahtevami uporabnikov na{ih storitev. Res se mi 
zdi, da se `e ponavljam, toda na{ lastnik bo moral ~im prej najti sta-
len vir financiranja `elezni{kega prometa. Pa ne le zaradi Slovenskih 
`eleznic. @e 1. januarja 2006 bo na{e omre`je odprto prevoznikom 
z veljavno licenco za izvajanje mednarodnih tovornih prevozov. Ti 
pa gotovo ne bodo z razumevanjem gledali na zamude, ki jih bo 
povzro~ala infrastruktura, temve~ bodo te preprosto zara~unali 
njenemu upravljalcu.
Nova smer
Vlada je 14. aprila sprejela uredbo o 
dr`avnem lokacijskem na~rtu za drugi tir 
`elezni{ke proge na odseku Diva~a-Koper. 
Odlo~ila se je, da je najustreznej{i potek 
trase drugega tira po varianti I/3.
2
3
7
10
12
14
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij-
sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 
141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez-
nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka 
Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: 
Antonio @ivkovi~, Izidor Gruden, Marko Ga{per{i~, Marko Tancar, 
Mi{ko Kranjec, Zdenko Lorber, BOBO. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova 
proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo pre-
jemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prihodnja {tevilka Nove proge izide 9. junija. Prispevke 
zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 
23. maja.
1
Uvodnik
Mar ko Tan car,
od go vor ni ured nik Nove pro ge
Revija Slovenskih `eleznic  april 2005
Nova smer
V za~etku aprila so na KT Ljubljana Moste 
prevzeli sedem sodobnih Ivecovih tovornja-
kov za prevoz kontejnerjev.
Potni{ki promet
Regijski park [kocjanske jame je del ~udo-
vitega kra{kega sveta – mati~nega Krasa, od 
koder je {lo ime kras v svet. Na njegov ogled 
lahko potujemo tudi z vlakom.
Tovorni promet
Podjetju US Steel smo ponudili celovito 
logisti~no storitev za prevoz od 8 do 27 
ton te`kih kolutov plo~evine iz Srbije do 
Slovenije in naprej do kupcev v severni 
Italiji.
Infrastruktura
Do nedavnega je bilo utopi~no razmi{ljati o 
tem, da lahko satelitski navigacijski sistem 
uporabljamo tudi v vsakodnevnem `ivljenju. 
Evropski sistem Galileo pa nakazuje mo`nosti 
uporabe tak{nega sistema tudi na `eleznici.
Intervju
mag. Janez Bo`i~
Prometni minister nam je odgovoril na nekaj 
vpra{anj o stanju na podro~ju `eleznic ter 
o spremembah, ki jih bo ta do`ivel v pri-
hodnje.
NOVA PROGA 04 2005.indd   1 10.5.2005, 12:34:10
Nova smer2
Drugi tir Koper-Diva~a
Vlada sprejela uredbo o 
dr`avnem lokacijskem 
na~rtu za drugi tir
Vlada je 14. aprila sprejela uredbo 
o dr`avnem lokacijskem na~rtu 
za drugi tir `elezni{ke proge na 
odseku Diva~a-Koper. Vlada se je 
odlo~ila, da je najustreznej{i potek 
trase drugega tira po varianti I/3.
Drugi tir bo dolg natan~no 
27, 101 kilometra. Trasa drugega 
tira `elezni{ke proge se za~ne v 
Diva~i, kjer se navezuje na izvozni 
del postaje Diva~a in poteka do 
Kopra, kjer se kon~a na cepi{~u 
Bivje. Od postaje Diva~a poteka 
drugi tir vzporedno z obstoje~im, 
ta se bo za Diva~o na kraj{em 
odseku prestavil. Trasa se za~ne 
spu{~ati z najve~jim dovoljenim 
nagibom 17 promilov, poteka 
{e pribli`no dva kilometra na 
povr{ju ter nato preide v prvi, 
6.845 metrov dolg predor. V 
zgornjem delu Glin{~ice trasa 
na kratkem odseku poteka po 
povr{ju in potem preide v drugi 
predor, dol`ine 6.310 metrov. 
Takoj po izhodu iz predora preide 
v viadukt in v dolgem loku zaobi-
de Gabrovico. Na tem odseku 
pod ~rnokalskim viaduktom kri`a 
avtocesto. Trasa v nadaljevanju 
skoraj v celoti poteka v predorih 
po jugozahodnem robu Osapske 
doline in se v dolgem loku okoli 
Tinjana zopet obrne proti jugu. 
Z zadnjim, 640 metrov dolgim 
viaduktom bo proga pre~ila 
dolino Vinjanskega potoka in se 
pribli`ala dr`avni meji na 140 
metrov. Za viaduktom bo proga 
pre{la v zadnji, 3.745 metrov 
dolg predor. Trasa poteka v zaled-
ju Zgornjih in Spodnjih [kofij. V 
zaledju Dekanov, za obstoje~o 
magistralno cesto, iz predora 
zlagoma preide v nasip, se pri-
bli`a obstoje~emu tiru in poteka 
ob njem do cepi{~a Bivje. Nato 
premosti reko Ri`ano z novim 
mostom, ki bo postavljen tik ob 
obstoje~em. Na cepi{~u Bivje 
je potek novega drugega tira 
kon~an, drugi tir se bo navezal 
na tovorno postajo Koper.
Izbira pravega poteka proge se 
je za~ela s primerjalno {tudijo 
novembra 2003. Na podlagi 
izbrane variante je bil julija lani 
pripravljen predlog dr`avnega 
lokacijskega na~rta. Javna raz-
grnitev predloga dr`avnega 
lokacijskega na~rta je bila od 27. 
avgusta do 27. septembra lani na 
sede`u pripravljavca ter v prosto-
rih ob~in Diva~a, Hrpelje–Kozina, 
Se`ana in Mestne ob~ine Koper. 
V tem ~asu je bila v omenjenih 
ob~inah lani organizirana tudi 
javna obravnava. Predlog dr`av-
nega lokacijskega na~rta je bil 
nato dopolnjen v skladu s stali{~i 
do pripomb in predlogov z javne 
razgrnitve, dopolnjeni predlog 
dr`avnega lokacijskega na~rta pa 
je bil izdelan novembra lani. Med 
pripravo usklajenega predloga 
dr`avnega lokacijskega na~rta 
so bile prou~evane hidrolo{ke, 
geolo{ke, prostorske, okoljske in 
druge razmere na obmo~ju, po 
katerem poteka trasa `elezni{ke 
proge, in smiselno upo{tevane 
pripombe in predlogi lokalnih 
skupnosti.
Na vladi so v obrazlo`itvi {e zapi-
sali znano dejstvo, da enotirna 
proga med Luko Koper in Diva~o 
ne ustreza dana{njim prometnim 
zahtevam. Drugi tir bo poleg 
pove~anja zmogljivosti povezave 
in ve~je varnosti odvijanja `elez-
ni{kih prevozov omogo~il tudi 
skraj{anje voznih ~asov.
V ~etrtek, 14. aprila, so se na 
svoji prvi seji kon~no sre~ali 
~lani novega devet~lanskega 
nadzornega sveta. Za predsed-
nika sveta so imenovali dr. Petra 
Verli~a, dr`avnega sekretarja 
v Ministrstvu za promet, za 
njegovega namestnika pa pod-
sekretarja v Ministrstvu za delo, 
dru`ino in socialne zadeve, 
Franca Pristov{ka. Nadzorniki so 
se tudi seznanili s poslovanjem 
v prvih dveh mesecih, ki je pri-
neslo okrog 1,2 milijardi tolarjev 
izgube. Slab poslovni rezultat je 
posledica neurejenih razmerij z 
`elezni{ko agencijo – konkretno 
nepla~evanja sredstev za izvaja-
nje javne gospodarske slu`be. 
Nadzorni svet je tudi odobril 
najem 1,7 milijarde tolarjev 
posojila za sprotno zagotavlja-
nje likvidnosti poslovanja, tudi 
za izpla~ilo pla~. Nadzorni svet 
je sprejel tudi razpis za novo, 
trajno poslovodstvo, ki je bil 
`e naslednji torek objavljen v 
Delu. Po Verli~evih besedah bo 
postopek izbire generalnega 
direktorja, njegovega namest-
nika ter pomo~nika, skraj{an 
na 14 dni, tako da lahko `e 
kmalu pri~akujemo imenovanje 
novega vodstva.
NOVA PROGA 04 2005.indd   2 10.5.2005, 12:34:12
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
Nova smer 3
Novi tovornjaki v Sekciji 
za kombinirani promet
Zaposleni na Kontejnerskem 
terminalu Ljubljana Moste se `e 
dolga leta sre~ujejo s te`avami, ki 
jim jih povzro~a zastarela oprema, 
predvsem izrabljen vozni park. V 
za~etku aprila pa se je stanje na 
tem podro~ju ob~utno izbolj{a-
lo, saj so na terminalu prevzeli 
sedem Ivecovih tovornjakov za 
prevoz kontejnerjev. Ti bodo svoj 
kruh služili v Ljubljani, v Mariboru 
in Celju.
»Govor sem pripravil `e pred 
desetimi leti,« je – nekoliko za 
{alo, nekoliko zares – povedal 
{ef Sekcije za kombinirani promet 
Josip Debeljak in tako orisal dolgo 
pot, ki je vodila do dostave novih 
tovornjakov. Da je bil nakup `e 
prepotreben, dokazujejo podatki, 
da so bili do pred kratkim naj-
novej{i tovrstni tovornjaki v sekciji 
stari tri leta. Najstarej{i tovornjaki 
pa so `e dosegli polnoletnost in 
nikakor niso ustrezali zahtevam 
sodobnega transporta. Zaradi nji-
hove prevelike vi{ine namre~ niso 
omogo~ali prevoza vseh vrst kon-
tejnerjev, ni jih bilo mo~ registrirati 
za prevoz nevarnih snovi, njihova 
poraba goriva pa je kar za tretjino 
ve~ja od porabe pri sodobnih vozi-
lih. Seveda pa je k tem dejavnikom 
treba pri{teti {e pogoste in drage 
okvare ter ekolo{ko neprimernost 
starej{ih tovornjakov.
Od 4. aprila pa vozni park sekcije 
za kombinirani promet ponuja 
druga~no sliko. Novi tovornjaki 
so namenjeni za prevoze »high 
cube« 40-fitnih kontejnerjev. 
Vozila Iveco Stralis so naslednice 
modela, ki je leta 2003 dobil 
priznanje za tovornjak leta. 
Opremljena so z motorjem s 
prostornino 10.300 kubi~nih cen-
timetrov, z najve~jo mo~jo 430 
KM pri 1.600 do 2.100 vrtljajih na 
minuto in najve~jih navorih 1.900 
Nm pri 1.000 do 1.600 vrtljajih 
na minuto. Turbodizelski motor z 
neposrednim vbrizganjem goriva 
ustreza predpisom EURO 3. [asije 
za prevoz kontejnerjev Krone pa 
imajo nosilnost okrog 33.000 
kilogramov, te`ke so po 5.400 
kilogramov. Poleg sodobnej{e in 
var~nej{e tehnike pa novi tovor-
njaki prina{ajo tudi ve~je udobje 
za voznike, saj so njihove kabine 
klimatizirane in ergonomsko opre-
mljene.
Novi tovornjaki so se `e podali na 
vo`nje po vsej Sloveniji. Celotna 
vrednost nakupa je okrog 150 
milijonov tolarjev. Trije od starih 
tovornjakov bodo {e nadaljevali 
svoje delo v Ljubljani in v Celju, 
ostali pa bodo verjetno kon~ali v 
razrezu.
Novi tovornjaki so voznikom, ki so nanje res dolgo ~akali, prinesli najsodobnej{e 
delovno okolje.
Klju~e novih tovornjakov je prevzel {ef sekcije Josip Debeljak (levo).
Vlada je Jelko Funduk [inko-
vec, ki je vodila slu`bo za 
statistiko, imenovala za 
vr{ilko dol`nosti direktorice 
urada za `eleznice na pro-
metnem ministrstvu. Svoje 
novo delovno mesto je pre-
vzela 11. aprila.
NOVA PROGA 04 2005.indd   3 10.5.2005, 12:34:22
Nova smer4
Prometni minister o 
stanju na ministrstvu
»Slika ni ne ~rna ne bela, temve~ 
pestra in raznolika; je pa res, da 
je v njej nekaj zelo ~rnih tonov, 
ki celoten vtis o ministrstvu dela-
jo temnej{i, kakor je v resnici,« 
je povedal prometni minister, 
mag. Janez Bo`i~, konec marca 
na novinarski konferenci, na 
kateri je ocenil stanje v svojem 
ministrstvu ob prevzemu.
Med pozitivnimi dose`ki prej{-
njega ministra je Bo`i~ med dru-
gim omenil, da so bili odobreni 
vsi projekti za sofinanciranje iz 
evropskega kohezijskega sklada 
in sklada TEN-T. Trenutno tako 
poteka {est `elezni{kih in cest-
nih projektov. @al pa se mo~no 
zatika pri uresni~evanju projek-
tov, tako pri pripravi projektov in 
investicijske dokumentacije kot 
pri zagotavljanju prora~unskih 
sredstev. Na podro~ju `eleznic 
je minister med pomembnej{imi 
nalogami prej{nje vlade omenil 
ustanovitev Javne agencije za 
`elezni{ki promet in preobliko-
vanje javnega podjetja Slovenske 
`eleznice, d. d., v Holding 
Slovenske `eleznice, d.o.o.
Bo`i~ pa se je dotaknil {e neka-
terih negativnih strani dela svo-
jega predhodnika na podro~ju 
`eleznic. »Ugotovili smo, da 
samo za izvajanje javnih gospo-
darskih slu`b in financiranje 
`elezni{kih projektov letos 
manjka 25,8 milijarde tolarjev, 
od tega dobrih 8 milijard za 
zagotavljanje lastne udele`be 
pri projektih, ki jih sofinancira 
EU. Ugotovili smo tudi, da bo 
za gradnjo drugega tira Koper-
Diva~a, ki je uvr{~en med pred-
nostne projekte EU, potrebnih 
168 milijard tolarjev, in ne 114 
milijard, kot je bilo leta 2003 
posredovano v Bruselj.«
Za konec pa je mag. Bo`i~ 
med drugim povedal {e, da na 
podro~ju `eleznic poleg nacio-
nalnega programa razvoja javne 
`elezni{ke infrastrukture manjka 
{e 33 podzakonskih aktov. Za 
name~ek je tudi sodelovanje 
subjektov na tem podro~-
ju nepovezano, neu~inkovito 
in negospodarno. Poleg tega 
Slovenija {e vedno nima reso-
lucije o prometni politiki. Ker 
ta krovni dokument {e ni bil 
sprejet, {e niso bile oblikovane 
tudi resolucije za posamezne 
prometne podsisteme.
Za `eleznice manjka 21 milijard
Po tem, ko je prometni 
minister analiziral stanje v 
svojem resorju, je 21. aprila 
natan~nej{o oceno stanja na 
podro~ju `eleznic medijem 
predstavil dr`avni sekretar, 
dr. Peter Verli~. Ponovno je 
omenil visok prora~unski pri-
manjkljaj. Najve~ji primanjkljaj, 
13,7 milijarde tolarjev, je po 
njegovih besedah na podro~-
ju zagotavljanja gospodarskih 
javnih slu`b – torej vzdr`eva-
nja `elezni{ke infrastrukture, 
vodenja `elezni{kega prometa 
in subvencioniranja potni{kega 
prometa. Primanjkljaj vklju~uje 
pove~anje stro{kov teko~ega 
vzdr`evanja `elezni{ke infra-
strukture v primerjavi z letom 
2004, predvsem tudi na ra~un 
pla~evanja davka na doda-
no vrednost. Druga najve~ja 
postavka pa je zagotavljanje 
lastne udele`be za projekte, 
ki jih sofinancira EU; tu je bil 
primanjkljaj ocenjen na 8,18 
milijarde tolarjev.
»Zaradi primanjkljaja bo del 
investicijskih del prelo`en na 
prihodnje leto,« je povedal 
Verli~. Natan~neje teh del ni 
dolo~il, povedal pa je, da ne 
gre za dela, ki jih sofinancira 
EU, temve~ za druge inve-
sticije, predvsem na V. in X. 
koridorju.
Verli~ je povedal tudi, da bi 
`elezni{ka agencija `e morala 
pripraviti program omre-
`ja in dolo~iti normative za 
vzdr`evanje infrastrukture. 
Napovedal je, da bo delovna 
skupina ministrstva v kratkem 
pripravila re{itve, s katerimi naj 
bi izbolj{ali sodelovanje med 
ministrstvom, S@ in JA@P. Zlasti 
naj bi {lo za uvajanje dolo~il 
drugega in tretjega evropske-
ga »`elezni{kega paketa« ter 
bolj{e delovanje `elezni{kega 
sistema.
Dr`avni sekretar je napovedal, 
da bodo z rebalansom pro-
ra~una sku{ali zagotoviti 10 
milijard tolarjev za financira-
nje gospodarskih javnih slu`b 
ter pove~ati svoj dele` v pro-
ra~unu, kar bi omogo~ilo 
pokritje preostalega primanj-
kljaja v vi{ini dobrih 11 milijard 
tolarjev. Verli~ se je dotaknil 
tudi poslovanja na{ega pod-
jetja. To je bilo po njegovih 
besedah lani pozitivno tudi 
zaradi okrog 46 milijard tolar-
jev razli~nih dr`avnih pomo~i. 
Kaj pa letos? »Dejstvo je, 
da gre negativni rezultat v 
obra~unskem obdobju 1-2/
2005 v vi{ini 1,266 milijarde 
tolarjev na ra~un nezadostne-
ga zagotavljanja sredstev za 
izvajanje gospodarske javne 
slu`be. Je pa res, da je tak 
rezultat tudi posledica manj-
{ega obsega tovornega pro-
meta,« je {e povedal Verli~.
Stanje na `elezni{kem podro~ju sta predstavila dr`avni sekretar dr. Peter Verli~ in v. d. 
direktorica direktorata za `eleznice Jelka Funduk [inkovec.
NOVA PROGA 04 2005.indd   4 10.5.2005, 12:34:28
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
Nova smer 5
TEN koridorji
CER pri~akuje 
natan~ne {tudije
[irjenje Evropske unije pred 
dr`ave ~lanice postavlja nujnost 
podalj{evanja koridorjev TEN v 
sosednje dr`ave, ki pa bo mora-
lo biti dodobra premi{ljeno, je 
pokazal sestanek delovne skupine 
visokih predstavnikov v Skupnosti 
evropskih `eleznic (CER), ki je bil 
15. aprila v Ljubljani.
»Pogovori Evropske unije o nujnih 
`elezni{kih projektih so zelo zaple-
teni, saj zdru`ujejo 25 ~lanic EU, 
vse sosednje dr`ave in {e {tevilne 
druge ne~lanice,« je povedal 
CER-ov svetovalec za Srednjo in 
Vzhodno Evropo v CER, Ad Toet. 
Zato je bilo v Bruslju oktobra lani 
organiziranih pet delovnih skupin, 
ki so organizirane regionalno. 
Evropska unija je v sodelovanju 
z evropskimi vladami `e odobrila 
okrog dvesto projektov, ki pa niso 
razvr{~eni po njihovi nujnosti. 
»Evropska unija pa bi se rada 
odzivala tudi na konkretne potre-
be transportnega sektorja, kar ji 
bo pomagalo pri dolo~anju pred-
nosti projektov, ki jih predlagajo 
Evropski uniji sosednje dr`ave,« je 
{e povedal Toet.
Kot je pokazala debata udele-
`enih strokovnjakov, je celotni 
Jugovzhodni Evropi skupnih ve~ 
te`av, kakr{ne so zna~ilne tudi za 
Slovenijo. Gre za obmo~je, ki je 
po letu 1991 do`ivelo dramati~-
ne geopoliti~ne spremembe, ki {e 
danes ovirajo cestni in `elezni{ki 
promet. V primerjavi s »starimi« 
~lanicami EU ima v novih ~lanicah 
tovorni promet precej ve~jo vlogo 
in je vsaj enakovreden potni{kim 
prevozom. Zna~ilna je {e ogrom-
na zamuda pri financiranju inve-
sticij v infrastrukturo in vozna 
sredstva. @elezni{ka podjetja na 
tem delu Evrope se ~edalje bolj 
spopadajo s cestno konkurenco 
in tr`nimi izzivi. Zato se tudi 
preoblikujejo, ve~ina investicij 
pa je namenjenih za integracijo 
z Evropsko unijo. Posebnost 
so tudi velika odstopanja pri 
zara~unavanju uporabnine.
»Poslab{anje transportnih siste-
mov ter dodatni stro{ki, ki so 
nastali na novih mejah na dese-
tem koridorju, so Jugovzhodno 
Evropo oddaljili od Evropske 
unije,« je opozoril Toet. Poleg 
tega investicij na X. koridorju 
prakti~no ni, dela na obvoznem 
IV. koridorju, ki poteka severno 
od Slovenije, pa potekajo. Mejni 
postopki, povezani s slabim sta-
njem voznih sredstev, zmanj{ujejo 
konkuren~nost, slaba infrastruk-
tura pa s po~asnimi vo`njami 
podalj{uje vozne ~ase.
Stanje `elezni{ke infrastrukture 
je torej vse prej kakor dobro. 
Postavlja se vpra{anje, ali bo 
dovolj le investiranje v zaostalo 
vzdr`evanje ali pa bi bilo smi-
selno z investicijami posodobiti 
proge, vklju~no z vgradnjo siste-
ma ERTMS. Stali{~e CER-a je, da 
bo za infrastrukturna vlaganja 
najprej treba pripraviti analizo 
upravi~enosti. Po Toetovih bese-
dah bo najprej treba natan~-
no dolo~iti smeri podalj{anih 
koridorjev TEN, opredeliti na~rte 
za investicije v dr`avna omre`ja 
in vozna sredstva ter poenotiti 
politiko dolo~anja uporabnin. 
Premisliti bo treba tudi o nujno-
sti obse`nih del na mejnih pre-
hodih, ki so trenutno na zunanjih 
mejah EU, `e kmalu pa bodo 
izgubili svojo vlogo. Dose~i pa bi 
morali tudi prestrukturiranje in 
predvsem stabilnost dr`avnega 
financiranja s sklepanjem dol-
goro~nih pogodb. [ele potem, 
ko bodo vse ~lanice Skupnosti 
evropskih `eleznic medsebojno 
uskladile svoja stali{~a, se bodo 
lahko za~ela pogajanja z vlada-
mi, Evropsko unijo, Evropsko 
investicijsko banko in Svetovno 
banko.
Debata je pokazala, da je stanje infrastrukture v Jugovzhodni Evropi vse prej kot dobro.
Predstavnik CER-a, Ad Toet, 
opozarja na pomanjkanje 
investicij na X. koridorju.
NOVA PROGA 04 2005.indd   5 10.5.2005, 12:34:32
6
Info center potni{kega prometa, 
ki je bil na postaji Ljubljana odprt 
oktobra lani, postopno razvija 
nove vsebine. Na~in posredovanja 
informacij o voznih redih vlakov 
je prijaznej{i do uporabnikov, kar 
vsak dan potrjujejo njihovi pozi-
tivni odzivi. Poleg ustnih infor-
macij potnikom ponujamo tudi 
mno`ico tiskanih materialov – od 
informativnih letakov o voznih 
redih in cenah do promocijskega 
materiala o posebnih ponudbah 
potni{kega prometa. V sodelo-
vanju s Turisti~no informacijskim 
centrom Zavoda za turizem 
Ljubljana pa, predvsem v ~asu, ko 
je njihov urad zaprt, posredujemo 
tudi temeljne informacije o mestu 
ter o zanimivih turisti~nih ciljih. 
[tevilo turistov `e od velikono~-
nih praznikov vztrajno nara{~a. 
V Slovenijo pripotujejo na razli~ne 
na~ine, ne samo z vlaki. Po navadi 
bivajo v Ljubljani, znane slovenske 
turisti~ne kraje pa obi{~ejo na 
enodnevnih izletih, najraje z vla-
kom. Zanje smo pripravili poseb-
ne letake v angle{~ini po sistemu 
»door to door«, kar pomeni, da 
jim poleg voznega reda vlaka do 
na primer Diva~e ponudimo tudi 
informacijo, kako bodo z `elezni-
{ke postaje pri{li do [kocjanskih 
jam, kak{ne so mo`nosti prevoza 
in podobno.
Na mednarodni blagajni edini 
v Sloveniji prodajamo posebne 
vozovnice Eurail, namenjene 
prebivalcem neevropskih dr`av. 
Slednjim poleg tega pomagamo 
{e z informacijami, potrjeva-
njem … Od sredine junija pa 
bo polno za`ivela tudi prodaja 
drugih mednarodnih vozovnic, 
predvsem tak{nih, ki zahtevajo 
ve~ ~asa in iz~rpnej{e informaci-
je. Potniki bodo na enem mestu 
s pomo~jo na{ih uslu`bencev 
sestavili potovalni na~rt in kupili 
ustrezne vozovnice za vlake. Z 
uporabo informacij, dostopnih 
na internetu, pa jim bomo lahko 
posredovali {e druge pomemb-
ne podatke – na primer, kako 
dale~ je do letali{~a v tistem 
kraju, kak{ne so lokalne pove-
zave ali kje je `elezni{ka postaja 
glede na sredi{~e mesta. Tako 
bomo razbremenili okence pri 
potni{kih blagajnah in odpravili 
vrste, ki so nastajale predvsem v 
turisti~ni sezoni.
Od za~etka aprila pa kot poseb-
nost ponujamo nakup vstopnic 
za razli~ne prireditve in koncerte 
prakti~no po vsej Evropi. Na pod-
lagi pogodbe, sklenjene s pod-
jetjem Eventim SI, d. o. o., smo 
pridobili poseben ra~unalni{ki 
program, s katerim lahko nepo-
sredno dostopamo do njihovih 
zmogljivosti in tiskamo vstopnice 
na lastnem tiskalniku.
Ve~ino ponudb je mogo~e pove-
zati s prevozom z vlaki, tako da 
bo z za~etkom poslovanja med-
narodne blagajne v Info centru 
potnik na enem mestu lahko kupil 
celoten »paket«. Sodelovanje 
z Eventimom tudi sicer ponuja 
mo`nosti vklju~itve prevozov z 
vlaki v ponudbo njihovega cen-
tralnega rezervacijskega sistema. 
Vstopnica skupaj z `elezni{kim 
prevozom bo tako naprodaj na 
katerem koli prodajnem mestu 
Eventima SI. Vse informacije o 
aktualni ponudbi so dostopne 
tudi na njihovi spletni strani http:
//www.eventim.si/.
Ponudbo posebnih storitev 
bomo raz{irili {e s prodajo DVD 
in video kaset o Sloveniji ter pro-
dajo vo`enj muzejskega vlaka. 
Skupaj z avstrijskimi `eleznicami 
in na{o Slu`bo za mednarodni 
potni{ki promet ter Zavodom 
za turizem Ljubljana pa priprav-
ljamo ponudbo organiziranih 
obiskov Ljubljane, namenjeno za 
avstrijske turiste.
Dela in izzivov ne bo zmanjkalo, 
saj se nam v neposrednem stiku 
z uporabniki nenehno odpirajo 
nova podro~ja in vpra{anja, 
na katera bi `eleli iz~rpno in 
strokovno odgovoriti, ter ponu-
diti storitev vrhunske kakovosti, 
primerljivo ali {e bolj{o, kot jo 
ponujajo podobni uradi najbolj 
razvitih evropskih `eleznic.
Info center {iri paleto storitev
Naprodaj tudi 
koncertne vstopnice
Navajamo nekaj najzanimivej{ih ponudb:
Izvajalec Datum Kraj Cena*
Magnifico (Marinada 05) 14. 5. Portoro` 2.000 tolarjev
Joe Cocker 24. 5. Budimpe{ta 40 do 62 evrov
Iron Maiden 31. 5. Gradec 54 evrov 
Avril Lavigne 5. 6. Budimpe{ta 33 do 50 evrov
Duran Duran 8. 6. Budimpe{ta 29 do 46 evrov
Rod Stewart 17. 6. Budimpe{ta 41 do 80 evrov
Chuck Berry 28. 6. Zagreb 27 evrov
Maxim Mrvica 2. 7. Pulj, Arena (Festival Histria) 30 do 57 evrov
Andrea Bocelli 9. 7. Pulj, Arena(Festival Histria) 47 do 101 evrov
Marilyn Manson 23. 8. Budimpe{ta 28 do 44 evrov
*Za prireditve v tujini so cene v evrih, vstopnice pa se pla~ajo v tolarjih (gotovinsko) po uradnem menjalnem te~aju Banke Slovenija.
Potniški promet
Cvetka Draksler
NOVA PROGA 04 2005.indd   6 10.5.2005, 12:34:38
Potniški promet
Gorazd Hartner
Z vlakom do Diva~e
Obisk parka [kocjanske 
jame in Kobilarne Lipica
Regijski park [kocjanske jame je 
del ~udovitega kra{kega sveta 
– mati~nega Krasa, od koder je 
{lo ime kras v svet. Na ogled vam 
ponuja [kocjanske jame, ki so 
zaradi edinstvenih naravnih lepot 
in kulturnih znamenitosti `e od 
leta 1986 vpisane v seznam sve-
tovne dedi{~ine pri Unescu in kot 
eno najdalj{ih podzemnih mokri{~ 
na svetu leta 1999 v Ramsarsko 
konvencijo. Poleg podzemnega 
sveta lahko s sprehodom po u~ni 
poti spoznate {tevilne druge kra-
{ke pojave, `ivalski in rastlinski svet 
ter bogato kulturno dedi{~ino. 
V vasi [kocjan lahko obi{~ete 
muzeja z etnolo{ko in arheolo{ko 
– krasoslovno zbirko. V bli`ini 
Parka [kocjanske jame so tudi 
druge turisti~ne znamenitosti, ki 
so vredne ogleda in vam jih pri-
poro~amo – na primer Kobilarna 
Lipica, ki slovi po svojih znameni-
tih konjih, ali pa muzej v Lokvi, ki 
predstavlja vojni ~as. Pristni kra{ki 
pr{ut pa lahko poizkusite v najsta-
rej{i pr{utarni v Lokvi.
Privla~na mo`nost ogleda regij-
skega parka je prevoz z vlakom 
do Diva~e, ki mu sledi ogled jam 
v spremstvu izku{enih vodnikov. 
Po obisku jam si v spremstvu 
vodnika lahko ogledate tudi 
etnolo{ko zbirko v prenovljenem 
J’Kopinovem skednju ter krasos-
lovno in arheolo{ko zbirko, ki 
pri~ata o zanimivi in pestri zgodo-
vini na tem obmo~ju. Sledi vrnitev 
z vlakom. Program traja tri ure.
Od `elezni{ke postaje Diva~a 
do vhoda v jamo vodi prijetna 
pe{pot, ki vas po dobrih 45 
minutah pripelje do [kocjan-
skih jam, seveda pa vam lahko 
naro~imo avtobus v obe smeri. 
Po dogovoru je mo`no tudi kosi-
lo v Gostilni pri jami, kjer je na 
izbiro pestra ponudba kra{kih in 
drugih jedi ter pija~.
V slikovitem kra{kem okolju, sredi 
zelene oaze pod sinjim mediteran-
skim nebom in v senci stoletnih 
lip in hrastov, tik ob slovensko-
italijanski meji, pa le`i kobilarna 
Lipica, zibelka vseh lipicanskih 
konj na svetu, ustanovljena leta 
1580. Danes je eden od najlep{ih 
kulturno-zgodovinskih spomeni-
kov Slovenije. Ve~ kot {tiri stoletja 
neguje kobilarna Lipica tradicijo 
vzreje in selekcije konj ~istokrvne 
lipicanske pasme. Danes je Lipica 
svetovno znan rekreativni center, s 
pridihom tradicije, kjer lahko pre-
`ivite ~udovite trenutke sprostit-
ve. Hotel Maestoso in hotel Klub 
v Lipici, golf igri{~a, mini golf, 
savne, bazeni, fitnes, igralnica in 
ob vsem tem plemeniti, ponosni 
beli lepotci s Krasa. Ogled kobilar-
ne Lipica traja 45 minut.
Paket 1
LOKACIJA URA
Prihod vlaka v Diva~o 10.59
Obisk [kocjanskih jam 11.30–13.00
Kosilo v Parku v Parku [kocjanske jame 
ali v Kobilarni Lipica
13.30-14.30
*Ogled Kobilarne Lipica in galerije A. ^ernigoja 
ter predstavitev klasi~ne {ole jahanja
15.00-16.00/16.30
Ogled hi{e Ite Rine v Diva~i 17.00-17.30
Ve~erja v Orient expressu v Diva~i 17.30–20.00
Odhod vlaka iz Diva~e 20.04
Cena programa je:  5.430,00 tolarjev na osebo. 
V ceni ni upo{tevan prevoz z vlakom.
Paket 2
LOKACIJA URA
Prihod vlaka v Diva~o 10.59
Ogled [kocjanskih jam 10.30–13.00
Kosilo v Kobilarni Lipica  ali 
Orient expressu v Diva~i
13.30–14.30
*Ogled Kobilarne Lipica in galerije A. ^ernigoja 
ter predstavitev klasi~ne {ole jahanja
15.00-16.00/16.30
Ogled hi{e Ite Rine v Diva~i 17.00-17.30
Ve~erja v Orient expressu v Diva~i 17.30-20.00
Odhod vlaka iz Diva~e 20.04
Cena programa je:  4.630,00 tolarjev na osebo. 
V ceni ni upo{tevan prevoz z vlakom.
Paket 3
LOKACIJA URA
Prihod vlaka v Diva~o 10.59
Obisk [kocjanskih jam 11.30–13.00 
Kosilo v Orient expressu v Diva~i 13.30–14.30
*Ogled Kobilarne Lipica in galerije A. ^ernigoja 
ter predstavitev klasi~ne {ole jahanja
15.00-16.30
Odhod vlaka iz Diva~e 17.01 ali 17.54
Cena programa je:  4.630,00 tolarjev na osebo. 
V ceni ni upo{tevan prevoz z vlakom.
* Predstavitev klasi~ne {ole jahanja v Lipici v sezoni 2005, od aprila do konca oktobra, 
vsak torek, sredo, petek in nedeljo je vedno ob 15. uri in traja 35 minut.
7
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
NOVA PROGA 04 2005.indd   7 10.5.2005, 12:34:42
8
Uporaba spletne 
vozovnice tudi na 
Slovenskih `eleznicah
Potniški promet
Ana Tu{ar
Potniški promet
Milo{ Rov{nik
To ni prvo aprilska {ala, saj je 
1. april `e za nami. Je pa prav, 
da takoj na za~etku povemo, 
da na Slovenskih `eleznicah 
vozovnic preko spleta zaen-
krat {e ne bomo prodajali. 
Spletna prodaja in pla~evanje 
dandanes res nista ve~ kak{na 
posebnost. Sprehod po splet-
nih straneh evropskih in dru-
gih `elezni{kih prevoznikov 
nam v veliko primerih ponudi 
tudi mo`nost rezerviranja in 
pla~ila vozovnic ter rezervacij z 
osebnim ra~unalnikom. Je pa 
res, da gre tudi v tem primeru, 
kot je pri `eleznici `e v nava-
di, za dolo~ene posebnosti. 
Internetna prodaja vozovnic 
namre~ omogo~a uporabniku 
tudi tisk vozovnice na tiskalni-
ku, kar je bistvena prednost za 
uporabnike. Te`ava je v tem, 
da je razvoj elektronske pro-
daje vozovnic prehitel proces 
standardizacije mednarodne 
»online `elezni{ke vozovnice«. 
Pri ro~ni izdaji mednarodnih 
vozovnic na prodajnih mestih 
je namre~ v uporabi standard-
ni tip vozovnice, ki jo prizna-
vajo vsa evropska `elezni{ka 
podjetja in jo nenazadnje tudi 
pozna ali prepozna prodajno 
in vlakospremno osebje v vseh 
dr`avah. Doma tiskane ali na 
avtomatu izdane online vozov-
nice se torej brez te`av upo-
rabijo v notranjem prometu 
oziroma na vlakih prevoznika, 
ki tak{ne vozovnice prodaja. 
Pri uporabi omenjenih vozov-
nic v mednarodnem prometu 
pa so potrebni dvostranski ali 
ve~stranski sporazumi med 
udele`enimi `elezni{ki pod-
jetji. Tak{nih sporazumov je v 
okviru Evropske unije `e veliko 
in zdi se, da bodo {e kar nekaj 
~asa nadome{~ali morebitno 
enotno standardno obliko. 
Vpra{anje je celo, ~e bo ta 
sploh kdaj za`ivela, glede na 
`e uvedene in uveljavljene 
razli~ne oblike doma tiskanih 
vozovnic. Standardizacija bi 
namre~ za ve~ino prevoznikov 
pomenila dodatne ali ponovne 
stro{ke, zaradi potrebnih pri-
lagajanj enotnemu standardu.
Nem{ke `eleznice so bile med 
prvimi, ki so svojim uporabni-
kom omogo~ile nabavo online 
vozovnic. Poleg notranjega 
prometa se uporabljajo tudi za 
mednarodna potovanja v tiste 
dr`ave, s katerimi so sklenjeni 
`e prej omenjeni sporazumi. 
Glede na to, da iz Nem~ije 
veliko potnikov potuje proti 
Sloveniji, je bilo logi~no 
pri~akovati tak{en sporazum 
tudi s Slovenskimi `elezni-
cami. Tako bodo potniki v 
Nem~iji od junija naprej lahko 
kupili online vozovnice tudi za 
potovanje do Slovenije ali v 
tranzitu naprej proti Hrva{ki. 
V tem primeru pa gre le za 
priznavanje tak{nih vozovnic, 
ki bodo kupljene v Nem~iji. 
Bistveno pri tem je, da bo na{e 
vlakospremno osebje te vozov-
nice priznalo kot veljavne le na 
podlagi ustrezne predhodne 
potrditve s strani osebja nem{-
kih `eleznic. Glede podrobno-
sti bo za na{e osebje izdano 
posebno obvestilo, vsekakor 
pa za to ni potrebna dodatna 
usposobljenost.
V Nem~iji je mo`no online 
vozovnice kupiti na dva na~-
ina. Ena mo`nost je nakup na 
spletu. V tem primeru upo-
rabnik rezervira vozovnico in 
jo tudi pla~a preko osebnega 
ra~unalnika. Vozovnico lahko 
natisne na doma~em tiskal-
niku ali pa mu jo po{ljejo po 
po{ti. Druga mo`nost je rezer-
viranje vozovnice po telefonu 
v klicnem centru. V tem pri-
meru dobi uporabnik poseb-
no kodo, na podlagi katere 
vozovnico pla~a in dvigne pri 
prodajnem avtomatu na `elez-
ni{ki postaji. Skupno obema 
na~inoma je, da je tak{na 
vozovnica neprenosljiva. To 
pomeni, da mora potnik na 
vlaku pri pregledu vozovnice 
pokazati svojo kreditno kartico 
ali posebno `elezni{ko kartico 
Bahn card.
^e se vrnemo k priznavanju 
online vozovnic na Slovenskih 
`eleznicah, je jasno, da na{e 
osebje nima mo`nosti nepo-
sredne kontrole tak{nih vozov-
nic. To bo mo`no {ele z nabavo 
prenosnih prodajnih termina-
lov, ki so tako prvi korak za 
spletno prodajo vozovnic tudi v 
Sloveniji. Vlakospremno osebje 
v Sloveniji bo tako le upo{teva-
lo `ig nem{kega vlakospremne-
ga osebja. Ta `ig potrjuje, da je 
vozovnica pla~ana in veljavna. 
V nasprotnem se {teje, da 
potnik s tak{no vozovnico nima 
vozovnice.
S tem Slovenske `eleznice vsaj 
delno stopamo na vlak spletne 
prodaje. Vstop je nujen, pa 
~eprav bo postopen. Vedeti 
moramo, da dolo~ene skupi-
ne potnikov Nem~iji kupujejo 
vozovnice izklju~no na sveto-
vnem spletu. In ~e te mo`nosti 
ni, se lahko preprosto odlo~ijo 
za potovanje z drugim prevoz-
nim sredstvom.
Sedaj pa se moramo vpra-
{ati, kdaj bomo tudi pri nas 
za~eli prodajati vozovnice 
preko interneta. Za za~etek 
lahko omenimo nekaj izho-
di{~, ki so vredna upo{tevanja 
pri bodo~ih dejavnostih na 
tem podro~ju. Dejstvo je, da 
spletne vozovnice kupujejo 
predvsem poslovni potniki 
in za ve~je razdalje. Druga 
pomembna skupina pa so 
mladi. V Nem~iji je dele` pro-
danih online vozovnic dobrih 
5 odstotkov. To za Nem~ijo 
pomeni okrog 10.000 tak{-
nih vozovnic na dan. Do leta 
2010 pri~akujejo rast dele`a 
na 15 odstotkov. V Sloveniji 
bi tak{en odstotek trenutno 
pomenil, glede na {tevilo 
prepeljanih potnikov, okrog 
60.000 spletnih vozovnic na 
mesec. Seveda pa je dejansko 
potencialno {tevilo, z upo{te-
vanjem segmentiranja potni-
kov, precej ni`je. Ne glede na 
to je nujno nadaljevati z raz-
vojem internetne prodaje, kjer 
bi bila poleg mednarodnega 
prometa in poslovnih potovanj 
izziv predvsem abonentska 
potovanja.
NOVA PROGA 04 2005.indd   8 10.5.2005, 12:34:44
Potniški promet
Izidor Gruden
NOVA PROGA 04 2005.indd   9 10.5.2005, 12:34:51
10
Prevozi plo~evine
S@ postajajo logist-{pediter 
na X. koridorju
Tovorni promet
Marko Tancar
Temeljna dejavnost na{ega 
tovornega prometa je seveda 
prevoz blaga po `elezni{kih tirih. 
Pogosto pa sama ponudba pre-
voza ni dovolj, saj na{i poslovni 
partnerji pri~akujejo celovito 
storitev na vsej prevozni poti, ne 
glede na {tevilo sodelujo~ih pre-
voznikov. Dober primer tak{nega 
posla, ki ga v celoti vodijo na{i 
kolegi iz tovornega prometa, 
so prevozi kolutov plo~evine iz 
Srbije v Slovenijo in Italijo, ki so 
se za~eli sredi januarja.
S postopnim umirjanjem razmer 
v Srbiji se je ta za~ela tudi odpi-
rati tujim investicijam. Tako je 
ameri{ki jeklarski velikan US Steel 
v Smederevu odprl podjetje, iz 
katerega celotno Jugovzhodno 
Evropo oskrbuje s toplo in hlad-
no valjano plo~evino. Konec lan-
skega leta je US Steel Smederevo 
objavil razpise za prevoze kolutov 
te plo~evine, ki jih je poslal vsem 
{pediterjem in `eleznicam na 
X. koridorju. Tudi na{e podjetje 
seveda ni moglo prezreti zani-
mivega posla in na{a ponudba je 
bila izbrana za prevoze plo~evine 
v Slovenijo ter v Italijo.
»Posebnost prevoza od 8 do 27 
ton te`kih kolutov plo~evine je, 
da smo US Steelu ponudili celo-
vito logisti~no storitev,« pove {ef 
Slu`be za lu{ki promet @ivko 
Fogec. »Sami smo se dogovar-
jali s hrva{kimi in italijanskimi 
`eleznicami ter ponudili najbolj 
konkuren~no ceno za celotno 
prevozno pot od postaje [id 
meja do Slovenije oziroma do 
severnoitalijanskih kupcev plo~-
evine.« Na ta na~in smo na{i 
stranki olaj{ali delo, saj se US 
Steel dogovarja le z enim part-
nerjem (S@) za celotno logisti~no 
storitev, to~no so dolo~ene kon-
taktne osebe, na~ini komunikaci-
je, izmenjava podatkov in na~ini 
najave prevozov.
Prevozi kolutov plo~evine so torej 
stekli sredi januarja. Potekajo 
z Ea vagoni z lesenim podom, 
ki so opremljeni s posebnimi 
nakladalnimi pripomo~ki – sedli, 
na katera se namestijo koluti. Ti 
potujejo v skupinah vagonov z 
rednimi vlaki ali pa s kompletni-
mi vlaki, ki vozijo po najavi.
»Krovno pogodbo smo pod-
pisali za tri leta,« pravi Fogec. 
»Na za~etku pri~akujemo letne 
prevoze v Italijo okrog 120.000 
ton plo~evine, za Slovenijo pa 
bo namenjenih okrog 40.000 
ton kolutov. Vedeti pa moramo, 
da gre za srednje in dolgoro~en 
posel. US Steel namre~ predvi-
deva, da bo po polnem zagonu 
proizvodnje v Smederevu na leto 
izdelal kar dva milijona ton valja-
ne plo~evine.«
Zaradi velikega potenciala in 
pomanjkanja vagonov Shimmns 
(teh vagonov na SŽ nimamo, 
te`ko pa jih je tudi najeti, saj 
jih kroni~no primanjkuje), ki 
so namenjeni samo za prevo-
ze kolutov plo~evine, smo US 
Steelu ponudili pomo~ pri pre-
vozih kolutov s 70 Ea vagoni, 
ki jih bodo naro~ali po potrebi. 
Postopno bomo vagone opre-
mili tudi s 350 sedli za pritrje-
vanje kolutov. Potekajo pa `e 
pogovori o izbolj{anju storitve. 
V BTC Se`ana bi lahko ponudili 
skladi{~enje kolutov in njihovo 
pretovarjanje na posebne tovor-
njake, ki bi plo~evino razvozili 
po Italiji. Na ta na~in bi precej 
izbolj{ali obtek vagonov in nakla-
dalnih pripomo~kov. Z vra~anjem 
praznih vagonov in sedel iz Italije 
so namre~ velike te`ave; v~asih je 
treba nanje ~akati tudi po 14 dni.
Glede na pozitivne odzive po 
prvih treh mesecih prevozov 
ka`e, da je ponujena celovita 
storitev prava. Pomembno pa je 
tudi, da imamo z obvladovanjem 
celotne prevozne poti natan~en 
nadzor nad gibanjem blagovnih 
tokov. To omogo~a na~rtovanje 
investicij glede na koli~ine in 
smeri prevozov kolutov, tako 
imenovanih »coilsov«. Tovrstnih 
prevozov pa o~itno tudi v pri-
hodnje ne bo manjkalo. Gre 
namre~ za izdelke s stabilnimi 
cenami, povpra{evanje po njih 
pa se nenehno pove~uje.
NOVA PROGA 04 2005.indd   10 10.5.2005, 12:34:54
11
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
Predelava vagonov 
serije Habis 275
Lafarge Cementarna, d. d., 
Trbovlje je na obmo~ju Zasavja 
eden ve~jih uporabnikov `elez-
ni{kih storitev. Lani smo zanje 
prepeljali 86.337 ton blaga, 
od tega 54.275 ton surovin v 
cementarno (predvsem `lindro 
in premog) ter 32.062 ton 
cementa iz nje. Surovine, ki se 
preva`ajo v vagonih serije Eas, 
niso ob~utljive za po{kodbe, 
ob~asno pa je prihajalo do 
po{kodb pri prevozu cementa 
v vre~ah, ~eprav je blago pale-
tizirano in ovito s PVC folijo. 
Poslovni odnosi z omenjenim 
uporabnikom na{ih prevozov 
so zelo dobri in korektni in med 
pogovori smo na{li re{itev, s 
katero naj bi odpravili po{kodbe 
blaga pri prevozu.
Konec lanskega leta je Lafarge 
Cementarna na postaji Maribor 
Tezno odprla sredi{~e za pro-
dajo in distribucijo cementa v 
vre~ah za obmo~je severovzhod-
ne Slovenije. Skladi{~e z zmog-
ljivostjo 3.500 ton je povezano 
z industrijskim tirom, kar nam 
je odpiralo mo`nost prevzema-
nja transporta celotnih koli~in 
cementa v vre~ah za to obmo~-
je. Na skupnem sestanku je pro-
dajni predstavnik podal pobudo 
za povezavo vseh partnerjev 
(proizvajalca, prevoznika in 
distributerja) v logisti~no verigo, 
s ~imer bi pove~ali konkuren~-
nost vseh sodelujo~ih partnerjev 
ter ponujali kakovostne storitve 
v celotni oskrbovalni verigi.
Za zagotavljanje zahtevane 
dinamike (najmanj 500 do 600 
ton na teden) smo v tovornem 
prometu postavili optimalno 
organizacijo transporta, ki pred-
videva uporabo {estih vagonov 
serije H z obtekom 2,5 dneva. 
Pri poskusnih vo`njah smo upo-
rabili razli~ne serije vagonov in 
ugotovili, da vagoni serije G in 
Hirs za tovrstne prevoze niso 
primerni. Vre~e cementa so 
nalo`ene na palete in zavaro-
vane s folijo, vendar ker palete 
niso bile dovolj zavarovane, so 
se vre~e vselej po{kodovale. 
Primeren vagon za prevoz je 
samo vagon serije Habillns s pre-
delnimi stenami, katerih pa nam 
ob~utno primanjkuje. Po posve-
tovanju s pristojnimi slu`bami in 
oddelki v S@-Tovornem prometu 
je bila dana pobuda, da v vago-
ne serije Habis-275 vgradimo 
pomi~ne predelne stene, ki bi v 
celoti zavarovale tovor.
V sodelovanju z Oddelkom 
za gospodarjenje z vagoni, 
slu`bo za Tehni~no vagonsko 
dejavnost, in S@–Centralnimi 
delavnicami, Delovi{~e Dobova, 
je bil izdelan idejni projekt 
pomi~ne predelne stene in pri-
pravljen predlog za financiranje 
rekonstrukcije {estih vagonov. 
Pobudo je vodstvo tovornega 
prometa sprejelo in odobrilo 
denarna sredstva. Sledila je 
izdelava prototipa pomi~ne 
predelne stene v dveh razli-
~icah. [tirinajstega marca smo 
na `elezni{ki postaji Trbovlje 
poskusno nalo`ili predelani 
vagon. Ob tem so bili navzo~i 
predstavniki podjetja Lafarge 
Cement in na{ega tovornega 
prometa. Skupaj smo se odlo~ili 
za primernej{o razli~ico.
Naslednji dan smo si ogledali 
po{iljko, ki je prispela na `elez-
ni{ko postajo Maribor Tezno. 
Ugotovili smo, da je tovor odli~-
no zavarovan in da dejansko 
ni mo`nosti nobenih po{kodb. 
Na podlagi preskusov smo se 
odlo~ili, da za potrebe Lafarge 
Cement, d. d., Trbovlje rekon-
struiramo {est vagonov serije 
Habis-275. Izdelali in preozna~ili 
so jih v enoti Centralnih delavnic 
v Dobovi. Vagoni so se `e podali 
na proge, ravno v pravem ~asu, 
saj se v za~etku aprila za~nejo 
intenzivnej{i prevozi cementa.
S skupnim delom strokovnjakov 
z raznih podro~ij Holdinga S@ 
smo z minimalnimi sredstvi 
dosegli visoko kakovost trans-
porta in prepre~ili po{kodova-
nje tovora. Celotna investicija 
se bo povrnila `e v petnajstih 
mesecih, obseg prevozov pa 
se bo pove~al na predvidenih 
40.000 ton.
Tovorni promet
Brane Dolenc
Pomi~ne predelne stene cement u~inkovito zavarujejo pred poškodbami.
NOVA PROGA 04 2005.indd   11 10.5.2005, 12:34:58
12
Infrastruktura
Bo{tjan Hernavs
Galileo
Evropski satelitski navigacijs 
Do nedavnega je bilo utopi~no raz-
mi{ljati o tem, da lahko satelitski 
navigacijski sistem uporabljamo 
tudi v vsakodnevnem `ivljenju. 
V gospodarstvu pa je ta potreba 
obstajala `e vrsto let, vendar je bila, 
zlasti zaradi prevlade voja{kih inte-
resov ter izredno visokih stro{kov 
vzpostavitve, vzdr`evanja in delova-
nja sistema satelitov, neizpolnjena. 
Na sre~o pa je tehnolo{ki razvoj 
in s tem pritisk uporabe v »civilne« 
namene zahteval spremembo misel-
nosti. Tako bo, z enoletno zamudo, 
letos v vesolje izstreljen prvi satelit 
iz dru`ine sistema Galileo. Gre za 
evropski satelitski navigacijski sistem 
– skupni projekt Evropske unije in 
zasebnega kapitala, namenjen za 
civilno uporabo. Namen enega 
izmed najve~jih infrastrukturnih 
projektov v Evropski uniji je zago-
tavljanje enotne infrastrukture za 
medsebojno komunikacijo, tehno-
lo{ki napredek, raziskave ter razvoj. 
[e posebej veliko si od projekta 
obeta podro~je transporta, kamor 
sodi tudi `elezni{ki sektor. S sistemi 
ERTMS/ETCS si prizadevamo poeno-
titi razli~ne `elezni{ke varnostno-
signalne sisteme. Satelitski sistem 
Galileo predvideva vklju~evanje v ta 
prizadevanja. Pri tem igrajo klju~no 
vlogo standardizacija, enovite teh-
ni~ne re{itve in ekonomika.
Ponovno o`ivljanje `elezni{kega 
prometa je ena od prednostnih 
nalog, ki jih je Evropska komisija 
dolo~ila za podro~je prometa. 
Dolo~eno je v beli knjigi transport-
nega podro~ja (o tem podrobneje 
na http://europa.eu.int/comm/
energy_transport/en/lb_en.html). 
Problem, ki ga obravnavamo, je 
enotnost `elezni{ke infrastrukture, 
natan~neje signalnovarnostnih (SV) 
sistemov. V zadnjih tridesetih letih 
so `eleznice iz leta v leto izgub-
ljale dele` na trgu transporta. Od 
leta 1970, ko se je po evropskih 
`eleznicah prepeljalo 21 odstotkov 
vsega tovora, se je ta odstotek leta 
2002 zni`al na le sedem odstotkov. 
Temu gibanju je sledila tudi `elezni-
{ka infrastruktura. V EU vsako leto 
zapremo 600 kilometrov `elezni-
{kih tirov in odpremo skoraj 1.200 
kilometrov novih avtocest. Kako 
se temu upadanju upreti in tem 
omogo~iti po{teno in smiselno pre-
usmeritev prometnih tokov s cest na 
`eleznice? Vsekakor se je nesmiselno 
sklicevati na prednosti, ki jih ponuja 
`eleznica – od ekologije, varnosti, 
ekonomi~nosti do posrednih koristi 
–, ~e jih ne uporabimo v praksi.
Eden izmed ukrepov za krepitev 
konkuren~nosti `elezni{kega 
prometa je interoperabilnost. 
@elezni{ko interoperabilnost lahko 
v osnovi delimo na tehni~no in 
administrativno. Zadnja pomeni 
dolgoro~no nalogo, s katero je 
treba poenotiti vse zakone, pravilni-
ke in uredbe, ki zadevajo `elezni{ko 
tehnologijo dela, komunikacije 
in sporazumevanja. Tehni~ni del 
interoperabilnosti so kratkoro~ni 
projekti, brez katerih ni mogo~e 
zagotoviti podlage za izvedbo `e 
prej omenjene interoperabilnosti. 
Tudi zato je bila lani v Franciji v Lillu 
ustanovljena evropska `elezni{ka 
agencija (ERA – European Railway 
Agency). Poleg nje se z interope-
rabilnostjo ukvarja tudi krovni pro-
jekt, imenovan ERTMS - European 
Rail Traffic Management System 
– Standardizirani evropski `elezni-
{ko prometni sistem upravljanja. 
Omogo~al na bi interoperabilnost 
na obmo~ju celotne Evrope.
ERTMS/ETCS
Projekt ERTMS obravnava ve~ 
podro~ij: `elezni{ke elektrona-
pajalne sisteme, medtirno {irino, 
telekomunikacijsko in informacijsko 
podro~je, SV sisteme. Vsa imajo 
pomembno vlogo pri nadzoru in 
vodenju `elezni{kega prometa. 
Sistemi za nadzor in vodenje vla-
kov (ETCS) bodo poenotili na~ine 
spremljanja in upravljanja `elezni-
{kih vozil na evropskem `elezni{kem 
omre`ju in s tem pove~ali njegovo 
zmogljivost.
Za uvajanje omenjenega sistema 
je treba nadgraditi ali zamenjati 
obstoje~e SV sisteme tako ob progi 
kot na lokomotivah. Predvsem 
posegi v `elezni{ko infrastrukturo so 
precej problemati~ni, saj pomenijo 
oviro za nemoten potek `elezni{ke-
ga prometa, zahtevajo dolg izved-
beni ~as ter prina{ajo izredno visoke 
stro{ke. Nov pristop na podro~ju 
SV naprav za `elezni{ki promet je 
satelitski na~in ugotavljanja naha-
janja vlakov, njihovo upravljanje in 
nadzor – Galileo
Satelitski sistem 
GNSS/Galileo
Evropsko satelitsko navigacijsko 
omre`je (GNSS) zajema celotno 
evropsko satelitsko navigacijsko 
podro~je. Sestavljeno je iz dveh 
delov: Egnosa in Galilea. Egnos je 
leta 2001 za~eti projekt, ki dolo~a 
zahteve za satelitsko navigacijo. 
Galileo pa je evropski navigacijski 
satelitski sistem za javno in komer-
cialno uporabo. Zapi{emo lahko, da 
je Egnos prvi poizkus vstopa Evrope 
na podro~je satelitske navigacije. 
Dopolnjuje `e obstoje~a sistema 
GPS (ameri{ki voja{ki globalni sistem 
pozicioniranja) in Glonass (ruski 
voja{ki sistem pozicioniranja). Z 
informacijo v realnem ~asu izbolj{uje 
natan~nost pozicioniranja uporab-
nikov s sedanjih dvajsetih metrov na 
manj kakor pet metrov.
Sistem sestavljajo trije transponder-
ji, name{~eni na geostacionarnih 
satelitih, 34 zemeljskih postaj in 
{tirje nadzorni centri. Vsi navedeni 
sistemi so medsebojno povezani. 
To omogo~a zelo kakovostno radi-
osatelitsko navigacijo, ki se najve~ 
uporablja za varnostno kriti~ne 
aplikacije, na primer v letalstvu in 
pomorstvu. Pokriva obmo~je celo-
tne Evrope z mo`nostjo raz{iritve 
na ju`no Ameriko, Afriko, del Azije 
in Avstralijo. Ve~ o storitvah, ki 
jih ponuja sistem, je na ogled na 
spletni strani http://europa.eu.int/
comm/dgs/energytransport/galileo/
programme/services_en.htm.
Drugi korak v satelitski navigaciji 
je sistem Galileo, ki je nadgradnja 
obstoje~ih navigacijskih sistemov. 
Zanimivo je, da jim ne konkurira, 
temve~ jih dopolnjuje in nadgrajuje. 
Namenjen je za javno in komerci-
alno uporabo. Delovanje sistema 
Galileo je enostavno. V srednji 
Zemljini orbiti se na vi{ini 23.616 
kilometrov nahaja 30 satelitov (27 
satelitov deluje, trije so v priprav-
ljenosti). Vsak satelit oddaja signale. 
Zemeljski sprejemniki te signale 
sprejemajo in jih v svojih spominskih 
bazah primerjajo z referen~nimi. 
Signal je tako identificiran. Glede na 
~as oddaje signala s satelita in ~as 
sprejema se v sprejemnikih izra~una 
razdalja do satelita. Ko zemeljski 
sprejemnik sprejme najmanj {tiri 
tak{ne signale (od {tirih razli~nih 
satelitov), jih medsebojno primerja. 
Uporabnik tako dobi tridimenzio-
Uporaba satelitskega sistema za `eleznice
NOVA PROGA 04 2005.indd   12 10.5.2005, 12:35:02
13
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
dodatni senzorji za detekcijo 
vlaka (števci osi, radarji, balize) 
- obstoje~a oprema
IZRA^UN
LOKACIJE
VLAKA
SATELITSKI SPREJEMNIK
NA LOKOMOTIVI (Galileo, GPS)
GSM - R omrežje
SI
G
N
A
LN
O
 -
 
VA
RN
O
ST
N
I
SI
ST
EM
DIGITALNI ZEMLJEVID ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA
ODLO^ITVENI SISTEM
Infrastruktura
nalni podatek o svojem polo`aju, 
hitrosti in ~asu.
Sistem GNSS/Galileo 
in `eleznice
@elezni{ki sektor si prizadeva 
uporabiti satelitsko navigacijo pri 
nadzoru in upravljanju prometa. 
S tem bi odpravili tehni~ne ovire, 
ki danes prepre~ujejo neoviran 
`elezni{ki promet med dr`avami. 
Na risbi 1 je prikazana mo`na 
uporaba satelitskega sistema za 
`elezni{ke potrebe. Zaradi ome-
njenih te`av pri uresni~evanju 
projekta ERTMS/ETCS se zdi Galileo 
prav{nja tehni~na re{itev za dose-
go `elezni{ke interoperabilnosti. Z 
vpeljavo Galilea bi za izpolnjeva-
nje enake funkcionalnosti, kot jo 
omogo~a ETCS ob progi, porabili 
kar za 60 odstotkov manj finan~-
nih sredstev. Pozitivni u~inki pa so 
vidni tudi pozneje, pri vzdr`evanju 
sistema. Za delovanje sistema ETCS 
je namre~ vzdol` proge treba 
namestiti vrsto zapletenih in dragih 
naprav ter sistemov.
Enako funkcionalnost bi lahko 
dosegli tudi s satelitskim nadzorom. 
Teoreti~no bi to pomenilo manj 
progovne opreme, ni`je stro{ke 
vzdr`evanja in ve~jo u~inkovitost 
`elezni{ke infrastrukture. V resnici 
pa je treba pogledati tudi drugo 
plat medalje. Za nadzor in uprav-
ljanje `elezni{kega prometa je 
nujna stalna in popolna pokritost 
`elezni{kih tirov s satelitskim signa-
lom najmanj {tirih satelitov. Te`ave 
se za~no, ko je treba s satelitom 
dolo~iti polo`aj vlaka na manj kot 
en meter natan~no. Ta zahteva je 
bila prvi~ obravnavana v projektu 
Gaderos, ki je dolo~il vse zahteve 
`eleznic po parametrih satelitske 
navigacije. Poleg temeljnih poda-
tkov, ki jih lahko spremljamo s 
satelitskim nadzorom vlakov, so 
tukaj {e tako imenovani drugotni 
dejavniki, kot so ~as, v katerem se 
izvede komunikacija vlak-satelit-
center, hitrost, s katero vplivamo 
na vlak, zanesljivost delovanja siste-
ma, natan~nost satelitskih signalov, 
mo`ne alternative.
Med skupinami storitev, ki jih bo 
sistem Galileo ponujal, je za `elez-
nico zanimivo podro~je storitev v 
javnem sektorju. Ker predvidena 
kakovost storitve sistema GNSS 
ne zado{~a `elezni{kim zahtevam, 
predvsem pri varnostnih aplikaci-
jah, nadzoru in vodenju prometa, 
je za izbolj{anje rezultatov potreb-
no tudi vklju~evanje zemeljskih 
navigacijskih in lokacijskih sistemov, 
kot sta D-GNSS ali GSM-R.
Tak{no dopolnjevanje sistem 
GNSS/Galileo `e v osnovi podpira. 
Uporabni{ki terminali bi tako lahko 
s kombinacijo razli~nih korekcijskih 
signalov izbolj{ali dolo~anje lokaci-
je vlaka na manj kot en meter in 
~as spro`itve alarma na manj kot 
eno sekundo. Kot alarm {tejemo 
stanje, ko lastnosti vlaka, na pri-
mer hitrost, prekora~ijo dovoljeno 
vrednost in je potrebno ukrepanje 
iz centra vodenja prometa.
Zaznavanje vlaka na tirih lahko 
razdelimo na dva dela: uporaba 
na postajnem obmo~ju in na odpr-
ti progi. Na postajnem obmo~ju je 
nujna ve~ja natan~nost dolo~anja 
lokacije vlaka. Pri tem pa se tudi 
sistem Galileo sre~uje s te`avami. 
Na postajnem obmo~ju se lahko 
zgodi, da stoji na ve~ vzporednih 
tirih ve~ lokomotiv, ali pa so le-te 
obkro`ene z ve~ kovinskimi pred-
meti. S sistemom GNSS je zato 
popolnoma natan~no dolo~anje 
koordinat vlaka nemogo~e. Druga 
te`ava pa je tako imenovana senca 
tira, ~e gre za ve~ vzporednih tirov. 
Zato je mo`na re{itev uporaba 
dodatnih senzorjev, ki jih vgradimo 
na terenu in vklju~imo v sistem. 
Tako dobimo kombinirani ali v 
tehni~nem jeziku »hibridni« sistem 
GNSS/Galileo. Najpomembnej{i 
senzor je odometer. Z njim merimo 
razdalje gibanja vlaka. Uporabimo 
lahko tudi robustne inercijske in 
visokozmogljive senzorje hitrosti 
ter merilnike pospe{kov. Vse to so 
mo`ni dodatni ukrepi za dosega-
nje zahtevane natan~nosti. Tak{nih 
stanj se je treba zavedati tudi pri 
na~rtovanju sistema. To pomeni, 
da ne govorimo le o tehni~nih 
te`avah, temve~ gre pri tem tudi 
za tehnolo{ke in operativne izzive.
Upravi~enost investicij v 
sistem Galileo
Predvidena cena vzpostavitve 
satelitskega sistema Galileo je 3,4 
milijarde evrov. V tem znesku so 
zajeti stro{ki raziskav, izdelave in 
lansiranja satelitov ter za~etek 
delovanja sistema. Delovanje in 
vzdr`evanje sistema Galileo pa 
stane do 160 milijonov evrov na 
leto. Na drugi strani pa bi s siste-
mom Galileo pridobili kar sto tiso~ 
novih delovnih mest. Po {tudiji 
PricewaterhouseCoopers, kjer so 
naredili projekcijo za dvajset let, 
je razmerje stro{ki : koristi 4,6, 
kar zna{a ve~ kot za kateri koli 
infrastrukturni projekt v Evropi. 
Zavedati pa se moramo tudi, da 
danes stro{ki cestnih zastojev 
dosegajo kar dva odstotka BDP 
Evropske unije. Ta podatek lahko 
pove`emo s 40.000 v prometnih 
nesre~ah izgubljenimi `ivljenji, 
kar pomeni dodatnih 1,5 do 2,5 
odstotka BDP v EU. Na ̀ elezni{kem 
podro~ju bi z uvedbo druga~nega 
vodenja vlakov lahko skraj{ali pre-
sledke med vlaki. ^eprav natan~nih 
izra~unov za to ni, lahko domne-
vamo, da bi obstoje~o `elezni{ko 
infrastrukturo izrabili vsaj za 30 
odstotkov bolje kakor danes.
Pri~akuje se, da bo Galileo upo-
rabljalo 2,5 milijona uporabnikov. 
Dostop do njegovih storitev bo 
deljen tudi glede namena upora-
be. Za uporabo njegove glavne 
stopnje (uporaba v javno dobro, 
varnost in re{evanje) se ne pred-
videva pla~ilo taks in uporabnine. 
Za uporabo v komercialne in pro-
fesionalne namene pa je predvide-
na dolo~ena uporabnina. To velja 
predvsem za uporabo, s katero 
ustvarjamo dodano vrednost 
izdelkom ali storitvam ter zahteva 
posebne pogoje delovanja.
Obstoje~i in prihodnji satelitski 
sistemi niso in ne bodo omejeni le 
na komercialno uporabo, temve~ 
jih bomo lahko uporabljali tudi 
na podro~ju javnih slu`b. Iz {tudij, 
analiz in specifi~nih zahtev `elez-
ni{ke stroke lahko sklenemo, da je 
uporaba GNSS stopnje 1 primerna 
le na stranskih in manj pomemb-
nih progah. Razlog za to je prema-
lo natan~na lokacija `elezni{kega 
vozila in s tem povezan predolg 
reakcijski ~as. Za doseganje ve~je 
natan~nosti lahko uporabljamo 
dopolnilne sisteme in senzorje, 
kar podra`i in dodatno zaplete 
temeljno konfiguracijo sistema. S 
hibridnim sistemom lahko izlo~-
imo vplive dveh najbolj mote~ih 
dejavnikov GNSS, sence tira in 
medtirne interference. Kljub temu 
pa se ne moremo znebiti te`ave 
»garancije storitve«, saj GNSS 
temelji na GPS. Ta bo odpravljena 
z uresni~itvijo drugega koraka, 
uvedbo sistema Galileo. Za vpelja-
vo interoperabilnosti pa bo treba 
razre{iti {e precej te`av, kot je 
komunikacija med centrom vode-
nja prometa in SV opremo. Do 
uporabe sistema Galileo za `elez-
ni{ke potrebe vodenja in nadzora 
vlakov je torej {e dolga pot. Pri 
tem nam mora biti vodilo uporaba 
sodobnih in u~inkovitih tehni~nih 
re{itev za doseganje bolj{e kon-
kurence `elezni{ke infrastrukture 
na podro~ju transporta. Ve~ o tem 
in sorodnih temah lahko preberete 
na intranetnih straneh Slovenskih 
`eleznic: http://intranet/[tudije/
Interoperabilnost/Galileo.
s ki sistem in `eleznice
Gradniki sistema Galileo za `elezni{ko uporabo
NOVA PROGA 04 2005.indd   13 10.5.2005, 12:35:04
14
Intervju
Marko Tancar
mag. Janez Bo`i~
Spremembe bodo postopne
Med Javno agencijo za `elez-
ni{ki promet ter Slovenskimi 
`eleznicami zaradi razdelitve 
pristojnosti med upravljavca 
ter poobla{~enega uprav-
ljavca javne `elezni{ke infra-
strukture neredko prihaja do 
nesoglasij. Kako bo ministr-
stvo pomagalo pri re{evanju 
nesoglasij?
Zaradi bolj ali manj posre~ene 
implementacije evropske zako-
nodaje v na{ pravni red so bile v 
preteklosti bolj ali manj posre~eno 
razdeljene tudi pristojnosti med 
upravljavcem in poobla{~enim 
upravljavcem J@I. Na ministrstvu se 
tega dobro zavedamo, zato smo 
prav zato, da bi ugotovili stanje 
in razre{ili problematiko podro~ja 
`eleznic, ustanovili posebno delo-
vno skupino za pripravo analize 
organiziranosti `eleznic v EU, pri-
pravo predloga organiziranosti 
slovenskega `elezni{kega sistema 
in predloga sprememb predpisov. 
Delovna skupina, ki jo vodi prof. 
dr. Bogdan Zgonc, bo pripravila 
natan~en pregled obstoje~ega 
stanja in predlagala potrebne spre-
membe, tako zakonske kot tudi 
organizacijske. Rezultate dela sku-
pine s predlogi re{itve celotne pro-
blematike pri~akujemo maja letos. 
Seveda pa to ne bo re{itev, ki bi jo 
lahko izvedli kar ~ez no~. Ne, to bo 
dolgoro~en proces, ki bo v nekate-
rih segmentih morda pomenil tudi 
korenite spremembe.
Nacionalni program razvoja 
`elezni{ke infrastrukture se 
uresni~uje v zelo majhnem 
odstotku. Kdaj lahko pri-
~akujemo sprejem novega 
programa, kako zagotoviti 
finan~ne vire za njegovo 
izvajanje?
Va{a trditev dr`i. In tega se v minis-
trstvu dobro zavedamo. Najbr` 
je odve~ ponavljati vsem znano 
dejstvo, da je uresni~evanje tako 
obse`nih projektov, kot je moderni-
zacija in razvoj `elezni{ke infrastruk-
ture, odvisno predvsem od denarnih 
sredstev. Prav njihovo pomanjkanje 
je glavni razlog za nizek odstotek 
uresni~evanja obstoje~ega progra-
ma. Nacionalni program razvoja 
slovenske `elezni{ke infrastrukture, 
ki ga je slovenski parlament v zelo 
ambicioznem obsegu sprejel `e leta 
1996, je danes tako reko~ zastarel. 
Nedavno smo na ministrstvu ime-
novali posebno strokovno skupino, 
sestavljeno iz predstavnikov ministr-
stva in javne agencije za `elezni{ki 
promet, ki ima za nalogo pripravo 
novega programa – Resolucije o 
Nacionalnem programu razvoja 
javne `elezni{ke infrastrukture. 
Pri~akujem, da bo predlog pri-
pravila do jeseni. Ta dokument bo 
moral seveda opredeliti tudi vire 
financiranja za njegovo izvajanje. 
Vsem je dobro znan tako imeno-
vani bencinski tolar, ki je pomenil 
enega od virov za financiranje grad-
nje avtocest v Republiki Sloveniji. 
@al si podobnega vira za gradnjo 
in modernizacijo `elezni{ke infra-
strukture najbr` ne bomo mogli 
zagotoviti. Dejstvo pa je, da bo za 
te potrebe nujno treba najti nek vir 
sredstev. Poro{tva dr`ave in najema-
nje kreditov, ki po izku{njah zapade-
jo v breme dr`avnega prora~una in 
davkopla~evalcev, je nesprejemljivo. 
Seveda pa bo morala dr`ava kljub 
temu dati dolo~ena sredstva, ven-
dar nikakor ne za celoten program. 
Zato `e razmi{ljamo tudi o zdru`e-
vanju javnih in zasebnih finan~nih 
sredstev, ra~unamo pa seveda tudi 
na denar iz skladov EU.
Napovedali ste `e imple-
mentacijo drugega `elezni-
{kega paketa v pravni red 
RS. Katere zakone bo zato 
treba spremeniti in kaj bo 
to prineslo v delo Slovenskih 
`eleznic?
Drugi `elezni{ki paket je bil sprejet 
leta 2001 in ga je treba prenesti 
v na{ pravni red do konca aprila 
2006, kar pomeni, da nam je 
ostalo {e prav malo ~asa. S tem se 
na na{em Direktoratu za `eleznice 
intenzivno ukvarjajo, prav tako pa 
mora o tem podati mnenje tudi `e 
omenjena delovna skupina. Tako 
imenovani drugi `elezni{ki paket, 
ki zajema tri direktive in eno ured-
bo, zahteva precej{ne novosti na 
`elezni{kem podro~ju. Med drugim 
gre za razvoj enotnih varnostnih 
ciljev, ustanovitev neodvisnega 
varnostnega organa in neodvisne-
ga organa za preiskavo nesre~ in 
uvedbo TSI – tehni~nih specifikacij 
interoperabilnosti, ki jih bodo 
morala izpolnjevati vozna sredstva 
in celotna infrastruktura za dose-
ganje interoperabilnosti evropskega 
`elezni{kega omre`ja. Odpiranje 
`elezni{kega omre`ja operaterjem 
z veljavno licenco za izvajanje med-
narodnega tovornega prevoza 1. 
januarja 2006 in za izvajanje vseh 
oblik tovornega prevoza 1. januarja 
2007 prakti~no pomeni, da bodo 
morale biti vse storitve na podlagi 
nediskriminatornosti dostopne in 
zagotovljene vsem operaterjem, 
kar bo za HS@ pomenilo nedvomno 
velik izziv. Pomemben dejavnik pa 
je tudi ustanovitev Evropske `elez-
ni{ke agencije, ki ima kot organ, 
odgovoren za `elezni{ko varnost in 
interoperabilnost, velike pristojnosti 
in odgovornosti. Te`ko je na kratko 
navesti in opisati vse spremembe, 
ki bodo nedvomno vplivale tudi na 
HS@. Poudariti pa je treba glavno, 
s katero se bo moral HS@ spopasti, 
to pa je boj za izvajanje storitev na 
prostem transportnem trgu v kon-
kurenci z uveljavljenimi evropskimi 
`elezni{kimi prevozniki. Konkurenca 
ne bo potekala le na ravni izvajanja 
kakovosti storitev, temve~ tudi pri 
»pridobivanju« vlakovnih poti na 
podlagi enakopravnosti in enakosti 
vseh izvajalcev. To bo za trenutnega 
monopolista, kar HS@ trenutno 
{e vedno je, pomenilo velik izziv. 
Slej ali prej se bo izpostavilo tudi 
pla~evanje uporabnine za infra-
strukturo, ki je trenutno zgolj 
pav{alno, ~ez ~as pa bo pomenilo 
znatno finan~no breme.
Med glavnimi cilji Ministrstva 
leta 2005 je tudi ~rpanje sred-
stev iz skladov in programov 
EU. Za katere infrastruktur-
ne projekte bodo sredstva 
namenjena, kak{en je pred-
videni terminski na~rt del?
Finan~na sredstva iz skladov EU so 
zaradi infrastrukturnih projektov, ki 
so finan~no zelo obse`ni, izrednega 
pomena za slovensko gospodar-
stvo, ki teh projektov samo, brez 
kreditov in druge pomo~i ne more 
izpeljati. S kohezijsko strategijo smo 
na Ministrstvu za promet ob sode-
lovanju Javne agencije za `elezni{ki 
promet za obdobje od leta 2004 do 
2013 dolo~ili kar nekaj projektov. 
Letos se bodo za~eli modernizacija 
proge in signalnovarnostnih naprav 
na `elezni{ki progi Pragersko-
Ormo` (trajanje projekta 2005-
2007), modernizacija SV naprav na 
progi Diva~a-Koper (2005-2007) 
ter gradnja drugega tira med 
Diva~o in Koprom, ki bo kon~ana 
leta 2012. Nekaj projektov `e pote-
ka, enega bomo letos tudi kon~ali. 
Gre za obnovo useka Kri`ni Vrh z 
obnovo 1,5 kilometra `elezni{ke 
proge in obnovo postaje Ponikva. 
Eden od pomembnej{ih projektov, 
ki se bo za~el letos, je posodobitev 
proge Pragersko-Ormo`; zajema 
gradbena dela in modernizacijo 
SV naprav.
Verjetno najbolj te`ko pri-
~akovana `elezni{ka infra-
strukturna investicija je grad-
nja drugega tira med Koprom 
in Diva~o. Kak{ni so na~rti na 
tem podro~ju, kako premosti-
ti ~as do za~etka gradnje?
Gradnja drugega tira proge Diva~a-
Koper je vsekakor ena od prednost-
nih nalog Ministrstva za promet. 
Kot taka je tudi zajeta v koalicijski 
pogodbi vladnih strank. Vlada je 14. 
aprila ̀ e sprejela Uredbo o dr`avnem 
lokacijskem na~rtu. Seveda pa je 
– kakor pri vseh pomembnih infra-
strukturnih projektih – v javnosti 
izkazana tako podpora kakor tudi 
NOVA PROGA 04 2005.indd   14 10.5.2005, 12:35:05
15
Intervju
nestrinjanje. A vedeti je treba, da 
je projekt izrednega pomena za 
razvoj slovenskega gospodarstva in 
pristani{~a Koper. Trenutna `elezni-
{ka povezava povzro~a te`ave tako 
uporabnikom in krajanom, ki `ivijo 
na tem obmo~ju, kot tudi upravljav-
cu. Obstoje~a proga se posodablja, 
saj njeno trenutno tehni~no-tehno-
lo{ko stanje, kar `elezni~arji prav 
gotovo zelo dobro vedo, ne ustreza 
izvajanju sodobnih transportnih 
storitev. Tudi zanesljivost prevozov 
je vpra{ljiva, saj se je `e nekajkrat 
primerilo, da je bil transport v celoti 
prekinjen zaradi zemeljskih plazov in 
po`arov ob progi. Posodobitev zaje-
ma posodobitev signalnovarnostnih 
naprav, rekonstrukcijo postaj Koper, 
Diva~a, Hrpelje–Kozina, zgraditev 
izogibali{~ ter ureditev in zgraditev 
elektronapajalnih postaj. Tako poso-
dobljena proga bo morala zadovo-
ljiti vse potrebe po prevozu tovora 
in potnikov do dokon~anja zgradit-
ve drugega tira. Postopki za za~etek 
njegove gradnje potekajo po na~rtu, 
po katerem naj bi pripravljalna dela 
za gradnjo za~eli prihodnje leto in 
jo kon~ali do leta 2012. Pri tem se 
moramo zavedati, da je to zajeten 
projekt, saj bo proga na svojem 
poteku grajena v taki izvedbi, da bo 
omogo~ala sodoben, varen in hiter 
prevoz, z najve~jo hitrostjo 160 
kilometrov na uro. Po novi progi je 
trenutno predviden prevoz tovora 
v smeri Koper–Diva~a in potni{ki 
promet v obeh smereh. Proga bo 
dolga pribli`no 27 kilometrov in bo 
potekala v dol`ini ve~ kakor dvajset 
kilometrov v predorih. Na celotni 
trasi bo osem predorov in dva via-
dukta. Proga bo zgrajena tako, da 
bo dopu{~ala v prihodnosti, seveda 
~e bodo za to potreba in finan~na 
sredstva, zgraditev vzporednega 
tira. To bi posledi~no pomenilo 
ukinitev sedanje proge, kar pa je 
trenutno zgolj teoreti~no. Zavedati 
se namre~ moramo, da so taki 
projekti za dr`avo, kot je Slovenija, 
izrednega pomena, a finan~no zelo 
zahtevni.
Evropska prometna poli-
tika spodbuja javni potni{ki 
promet. Kako bo potekalo 
usklajevanje avtobusnega in 
`elezni{kega javnega potni-
{kega prometa pri nas?
Prav imate. To je povsem to~no 
in razumljivo, saj osebni potni{ki 
promet ne du{i le slovenskih mest, 
temve~ povzro~a te`ave po vseh 
dr`avah EU ter drugod po razvitem 
svetu. Kolikor sem seznanjen, je bil 
`e v ne tako davni preteklosti nare-
jen poskus, ki se je menda dobro 
obnesel, a `al zamrl. V mislih imam 
kombinirane vozovnice za prevoz z 
vlakom in avtobusom, ki so veljale 
med Slovenskimi `eleznicami in 
Kambusom. Prepri~an sem, da se 
le z re{itvijo javnega potni{kega 
prometa lahko izognemo dnev-
nim prometni infarktom na na{i 
cestni infrastrukturi. Trenutno je v 
izdelavi {tudija, katere naro~nik je 
Ministrstvo za promet, njen rezul-
tat pa bo priprava osnutka zakona 
o javnem potni{kem prometu. V 
osnutku je predvideno, da naj bi bil 
za urejanje problematike javnega 
prevoza potreben nek organ, ki bi 
celotno zadevo enotno urejal, saj 
so sedaj pristojnosti za to podro~je 
zelo razpr{ene, med drugim tudi na 
agencijo za `elezni{ki promet, ki je 
odgovorna za `elezni{ki vozni red. 
Verjetno je povsem odve~, ~e vam 
povem, da ni nobene potrebe, da 
na isti relaciji so~asno, tako reko~ 
vzporedno, vozita vlak in avtobus, 
oba slabo zasedena in zato dvojno 
subvencionirana, saj je ekonomsko 
to povsem nedopustno.
Na podro~ju tovornega pro-
meta EU zagovarja selitev 
tovora s cest na tire. Kak{na 
bo v tej lu~i usoda (ne)sub-
vencioniranja vo`enj oprtnih 
vlakov?
Naj se najprej dotaknem subven-
cij. Subvencioniranje storitev v 
tovornem prometu, kamor sodi 
tudi kombinirani transport, v EU ni 
dovoljeno, s ~imer pa najbr` izvajal-
ci niste zadovoljni. Druga stvar pa 
je oprtni prevoz. Vedeti moramo, 
da je to bolj ali manj rezultat pro-
metne politike Republike Avstrije, 
ki mo~no omejuje prevoz tovornih 
vozil ~ez svoje ozemlja. Vsem nam 
je jasno, da noben cestni prevoznik 
ni kupil svojega vozila, da bi ga 
potem preva`al z vlakom in poleg 
tega za to {e dobro pla~al. Dokler 
Slovenija ni bila ~lanica EU, je dr`ava 
v okviru mo`nosti iz prora~una 
za prevoz vsakega tovornjaka pri-
spevala nekaj denarja prevozniku, 
torej Slovenskim `eleznicam. Takrat 
je bil tudi dele` slovenskih pre-
voznikov dokaj velik, sedaj pa je, 
kot sem seznanjen, ve~ kakor 95 
odstotkov uporabnikov oprtnega 
vlaka iz dr`av ne~lanic EU, prete`no 
iz Tur~ije. Glede na navedeno lahko 
le re~em, da bi bilo nekoliko nera-
zumljivo, ~e bi Slovenija iz denarja 
davkopla~evalcev subvencionirala 
prevoz uporabnikom iz tretjih 
dr`av. ^esa takega si ne bi upal 
zagovarjati. Sicer pa menim, da bi 
bilo na podro~ju intermodalnosti 
treba storiti nekaj ve~. Uporabnike 
prevoznih storitev bi morali spod-
buditi k nabavi intermodalnih 
transportnih enot, izvajalce pa k 
vzpostaviti ustrezne logistike za 
izvajanje prevozov. Za uvedbo novih 
dejavnosti pa tudi EU dovoli upo-
rabo sredstev prora~unov – tako 
nacionalnih kot EU –, za kar je bil 
vpeljan finan~ni program za spod-
bujanje intermodalnega transporta 
Marco Polo I. Ta se naslednje leto 
izteka, v pripravi pa je `e nov pro-
gram, Marco Polo II, za obdobje od 
2007 do 2013; za ta program naj 
bi bilo na voljo kar 740 milijonov 
evrov, namenjen pa bo dru`bam, ki 
se ukvarjajo s temi prevozi.
Gotovo ste si ̀ e ustvarili sliko 
o stanju na Slovenskih `elez-
nicah. Kako ste zadovoljni s 
potekom reorganizacije in s 
poslovnimi rezultati?
Dobro veste, da je `elezni{ki sistem 
zelo velik in kompleksen, tako da 
ga je te`ko v kratkem ~asu dobro 
spoznati. Veliko mi je bilo `e pove-
danega in predstavljenega, vendar 
pa mislim, da {e ne toliko, da bi 
si lahko ustvaril povsem objektivno 
sliko. Zato o tem raje ne bi posebej 
razpravljal, da ne bi pri{lo do kak{-
nih nerazumevanj ali nenamernih 
nesporazumov. Glede reorganiza-
cije pa menim, da je treba narediti 
vse, da bo podjetje po njej spo-
sobno konkuren~no nastopati na 
prostem trgu transportnih storitev, 
na katerega bodo lahko, kot `e 
re~eno, na podlagi dolo~il pravnega 
reda EU kmalu vstopila tudi podjetja 
iz dr`av ~lanic EU. Ena od pomemb-
nih nalog je zagotovitev varnega in 
urejenega `elezni{kega transporta. 
EU se z zakonodajo na podro-
~ju `eleznic `e nekaj let intenzivno 
ukvarja. Sprejela je tako imenovana 
prvi in drugi paket, pripravlja pa `e 
tudi tretjega. Reorganizacija, ne le 
dru`be Slovenske `eleznice, temve~ 
celotnega sektorja, je pogojena 
prav s to zakonodajo. To je obse-
`na naloga, ki se je ne da kar na 
hitro izpeljati. Kot sem `e povedal 
v odgovoru na prvo vpra{anje, smo 
na ministrstvu ustanovili posebno 
delovno skupino, ki bo pripravila 
natan~en pregled obstoje~ega 
stanja in predlagala potrebne spre-
membe – tako zakonske kot tudi 
organizacijske. Nedvoumno je, da 
mora biti vodenje in upravljanje 
prometa lo~eno in neodvisno od 
izvajanja prevoznih storitev, kar bo 
nedvomno vplivalo na reorganiza-
cijo. Ponovno pa poudarjam, da ne 
`elim in ne morem razpravljati o tej 
zadevi, dokler navedena komisija ne 
opravi svojega dela in nam ga pred-
stavi. Ko bo to delo opravljeno, pa 
boste prav gotovo izvedeli za rezul-
tate njihovega dela.
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
NOVA PROGA 04 2005.indd   15 10.5.2005, 12:35:06
16
SŽ so ljudje
Milo{ Opre{nik
Poklicni vozniki ste menda 
bolj nemirni duhovi, ki jih 
je te`ko obdr`ati na enem 
mestu.
Bo kar dr`alo. Tudi mene je vedno 
veselilo spoznavati nove kraje, 
nove ljudi. Izu~il sem se sicer za 
avtokleparja, a sem v tem poklicu 
ostal komaj leto in pol, potem pa 
me je zvleklo v {oferske vrste.
Zakaj prav na `eleznico? 
Prevozni{kih podjetij ven-
dar ni tako malo.
Precej mojih prijateljev je bilo `e 
zaposlenih tam, in leta 1972 sem 
se jim tudi sam pridru`il. Sprva 
smo bili v Mostah, potem smo se 
preselili na Vilharjevo, pa pozneje 
v Javna skladi{~a, ko pa smo leta 
1975 za~eli preva`ati kontejnerje, 
smo pri{li na dana{njo lokacijo 
Kontejnerskega terminala.
Vas slu`bena pot pelje 
kdaj tudi preko slovenskih 
meja?
Veliko smo vozili po nekdanji 
Jugoslaviji, tako da sem bil nema-
lokrat zdoma po ves teden hkrati, 
na mesec pa sem prevozil tudi 
po 15 tiso~ kilometrov; danes 
vozimo samo po Sloveniji, in 
»kilometra`a« le redko prese`e 
{tevilko tri tiso~. Res pa je, da so 
kraj{e vo`nje za podjetje veliko 
donosnej{e kakor dalj{e, saj jih, 
denimo, na dan lahko opravi{ 
tudi po tri, se pravi v istem ~asu 
kakor eno dolgo. Ra~un je seveda 
jasen. Poleg tega pa mora vsak 
kontejner ~im dlje obratovalno 
kro`iti, saj le tako lahko postane 
in ostane rentabilen.
Katere znamke tovornjakov 
ste v teh letih vozili?
V na{em `argonu tovornjaku pra-
vimo »ma{ina« (aha, jaz pa sem 
premi{ljeval, zakaj neki ves ~as 
govori o lokomotivah, op. av.). 
Znamke pa so bile Deutz, Magirus, 
Raba, Man, Iveco … sem katero 
pozabil? Najbolj{i med njimi je 
vsekakor man, no, seveda je tudi 
najdra`ji. Prav trudi se, da bi voz-
niku ~im manj grenil `ivljenje, saj 
okvar, zna~ilnih za druge znamke, 
skorajda ne pozna. Zjutraj obrne{ 
kontaktni klju~ – in pelje. Temu bi 
rekel »nem{ka {ola«.
Prav pred kratkim ste dobili 
nove tovornjake, pravza-
prav ma{ine.
Tako je, sedem tovornjakov znam-
ke Iveco. Pet jih je pri nas, po eden 
pa je v Mariboru in v Celju. ^e 
povem po doma~e, je razlika med 
novim ivecom in staro mad`arsko 
rabo, ki smo jih neko~ vozili, kakor 
no~ in dan. Rabe so bile stare 
osemnajst in celo dvajset let. Z 
njimi prav gotovo nismo bili med 
najbolj priljubljenimi udele`enci 
v prometu – niti pri policiji niti 
pri drugih voznikih. Povsod smo 
ovirali promet, v klanec nikakor 
ni {lo, poleg tega smo jih ob cesti 
kar naprej »{raufali«, {e posebej 
pozimi, ko je zmrzovalo. No ja, 
leta naredijo svoje, sicer pa `e 
»ob startu« ti tovornjaki niso bili 
prav prida.
Avtomobilskega mogotca 
Henryja Forda so neko~ 
vpra{ali, kateri avtomobil 
je po njegovem mnenju 
najbolj{i na svetu. Rekel je: 
»Nov!«
^ista resnica! Nov avto je pa~ 
nov avto, in ~as gre naprej. 
Navsezadnje ima novi iveco kar 
400 konjskih mo~i, medtem ko 
jih je imela raba vsega 260. Sicer 
pa model avtomobila iveco dobro 
poznam, saj sem starej{o izvedbo 
vozil kar {est let. Z novim vozilom 
se prvi trenutek sicer malce lovi{, 
ampak res samo za trenutek, 
potem stvari ste~ejo same od 
sebe. V vsakem primeru pa mora-
ta voznik in vozilo skleniti nekak{-
en »sporazum« in se drug druge-
mu prilagoditi – v vseh muhah. 
^e to »{tima«, potem »{tima« 
vse! Z novim ivecom se bo za 
pribli`no 35 odstotkov zmanj{ala 
tudi poraba goriva, hkrati pa ga 
lahko registriramo tudi za prevoz 
nevarnih snovi, kar pri prej{njih 
vozilih ni bilo mogo~e; predpisi 
pri tak{nih prevozih so namre~ 
izjemno strogi. Vsa elektri~na 
napeljava v vozilu mora biti zava-
rovana v za{~itnih cevkah, zraven 
pa je {e kup drugih zahtev. Hkrati 
pa se bodo z novimi tovornjaki 
zmanj{ali tudi izpadi vozil, kakor 
pravimo, kadar uporabnik zaradi 
pokvarjenega tovornjaka svoje 
po{iljke ne dobi pravo~asno. ^e 
se to pripeti enkrat, {e nekako 
gre, ~e pa se trikrat … hm …
Saj res, kako se razumete z 
uporabniki, se pravi s stran-
kami?
Razli~ni so, tako kot smo razli~ni 
tudi ljudje, odvisno je, kako nale-
ti{. Sicer pa tudi pet prstov na roki 
ni enakih … V~asih je treba pa~ 
malce potrpeti, kajti, kot vemo, 
ima stranka vselej prav. Res pa je, 
da so tisti »ta zoprni« na sre~o v 
manj{ini.
Koliko voznikov je na ter-
minalu? 
Zdaj nas je sedem. Pred desetimi 
leti nas je bilo petnajst, leta 1985 
pa kar 80. Imeli smo 40 tovor-
njakov, same mad`arske rabe, in 
takrat smo vozili {e v »dvojnih 
zasedbah«, se pravi po dva v 
vsakem tovornjaku. Danes tak{ne 
zasedbe seveda ne bi bile ve~ 
finan~no racionalne, ~eprav je res, 
da ob morebitni okvari na odprti 
cesti, brez pomo~i servisa, {tiri 
roke pomenijo dosti ve~ kakor dve. 
Ampak med sabo se {oferji odli~no 
razumemo, tako kot z vsem kolek-
tivom. Prav vse se dogovorimo 
med sabo, in ker smo vsi pa~ krva-
vi pod ko`o, dobro vemo, da ima 
vsakdo lahko kdaj tudi slab dan. 
Toda to se takoj pozabi. Res pa je, 
da smo se v~asih ve~ dru`ili, danes 
pa smo nekako bolj »razdrobljeni« 
in vsak gre rad ~im prej domov. Pri 
delu pa je tako: rad bi videl, da bi 
vse skupaj potekalo hitreje: zjutraj 
v~asih uro ali dve ~akam na »papir-
je«, brez katerih seveda ne morem 
na pot, potem ~akam na carini, 
pozneje ~akam na tovor … in vse 
to zaradi po~asne administrativne 
vojne. Med tem bi lahko opravil `e 
tri ali {tiri vo`nje! Sicer pa kolegi 
iz drugih podjetij pravijo, da je 
povsod tako.
Pomeni, da ste v »zasebnem 
`ivljenju« hiter, agresiven 
voznik?
Ne, zares prav nasprotno. Morda 
je sli{ati nenavadno, ampak svoj 
avto vozim veliko po~asneje kakor 
tovornjak. Zakaj? Pravzaprav niko-
li nisem razmi{ljal o tem, vendar je 
res. Morda, kaj vem, je vse skupaj 
bolj lagodno, in nikamor se ti ne 
mudi.
V filmih, predvsem ame-
ri{kih, vidimo voznike 
gromozanskih tovornjakov 
in njihovo brezpogojno 
slo`nost, ne glede na to, za 
koga vozijo. Je tudi pri nas 
tako?
V okviru nekega podjetja je pri nas 
nemara to res, sicer pa skorajda 
ne verjamem. No, sam nikoli ne bi 
na cesti odrekel pomo~i kateremu 
koli kolegu - vozniku, in prepri~an 
sem, da tudi drugi razmi{ljajo 
enako. Tista znamenita slo`nost 
Alojz Voj{~ak
V na{em `argonu tovornjak u
Ker je zares ma{ina!
NOVA PROGA 04 2005.indd   16 10.5.2005, 12:35:10
17
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
iz filmov pa – ne vem, moral bi 
osebno do`iveti kaj tak{nega. 
Pravzaprav bi bilo kar zanimivo. 
Zelo zanimivo.
Za veliko poklicev, kamor 
sodi tudi poklic voznika, 
so zna~ilne tudi dolo~ene 
oblike posebnih, poklicnih 
bolezni. Kako je pri vas?
Prav nobenega poklicnega {oferja 
ne poznam, ki ga ne bi mu~ile 
bole~ine v hrbtu. To sodi, kakor 
bi rekli, v naravo posla, s tem se 
je treba sprijazniti in s tem pa~ 
`iveti. ^e ima{ sre~o, dobi{ zraven 
{e kaj povrhu (smeh). No, moja 
sre~a ni bila prav sre~na, saj so mi 
leta 1984 morali odstraniti ledvi-
co, kar pa mi pri delu ne povzro~a 
nikakr{nih te`av. Sicer pa smo za 
primer nesre~e vsi vozniki dodat-
no zavarovani. Toda ~e postane{ 
invalid, ti prav noben denar na 
svetu ni~ ne pomeni. Pomembno 
je, da si zdrav! Do upokojitve 
imam {e pribli`no pet let, nekaj 
takega – nekateri se tega bojijo, 
drugi spet se sr~no veselijo, jaz 
pa rahlo skepti~no pravim takole: 
iz »penzijona« {e nih~e ni pri{el 
nazaj (spet smeh).
Prosti ~as, brez avtomobila, 
slu`benega in zasebnega? 
Ga kaj ostane?
Pravijo, da se rad smejem, v slu-
`benem in v prostem ~asu. Sicer 
pa rad postorim stvari okoli hi{e, 
na Medvedjeku pa je tudi nekaj 
vrta in vinograda – kak{nih 250 
trt –, naj bi bilo za cvi~ek, hja, 
v~asi »rata«, v~asih pa ne. Lanski 
je imel zaradi de`evja preve~ 
kisline, predlanski pa je bil zares 
dober. Trideset let v okviru lovske 
dru`ine Veliki Gaber tudi jagam, 
doma imam vse trofeje, kar jih 
je na na{em obmo~ju mogo~e 
upleniti, od srnjaka in jelena, pa 
do medveda. Dopust pa … dokler 
sta bila otroka majhna, je morje 
{e nekako {lo. Zdaj ga imam pa `e 
po treh dneh ~ez glavo zadosti.
SŽ so ljudje
k u pravimo »ma{ina«. 
NOVA PROGA 04 2005.indd   17 10.5.2005, 12:35:11
Na izlet z vlakom
Ajdna, visoko razgledi{~e 
nad zgornjo Savsko dolino
@elezni{ka postaja @irovnica je 
postavljena ravno prav pod hribi, 
da se z nje enostavno sprehodi-
mo v vi{ave. Tudi na Stol, ~e je 
treba, toda v tem letnem ~asu 
ni odve~, ~e se sprijaznimo s 
kak{nim ni`jem ciljem. Denimo 
s 1.064 metrov visoko Ajdno. 
Koni~asta vzpetina nad Potoki je 
izjemna v vseh pogledih: razgled 
z nje je izjemen, Savska dolina je 
tik pod nami in kot na dlani. Tudi 
proti glavnemu grebenu Karavank 
pogledujemo, zelo pa pritegne 
vrh sam. Na njem je malodane 
manj{e naselje, cerkev in ... Ta 
razgled se`e v preteklost, v burne 
~ase po razpadu Rimskega cesar-
stva, ko se je prebivalstvo iz dolin 
zaradi plenilskih in sploh nasilnih 
prehodov razli~nih ljudstev raje 
umaknilo na utrjena vi{inska 
bivali{~a. Temelji stavb vrh Ajdne 
so obnovljeni, informativna tabla 
pa nam nazorno prika`e dogaja-
nja v preteklosti. Po postanku na 
Ajdni izlet nadaljujemo z lagod-
nim sestopom na Koro{ko Belo in 
na `elezni{ko postajo Javornik.
Z `elezni{ke postaje @irovnica 
gremo desno, po cesti do pod-
voza pod progo, skozenj in do 
glavne ceste skozi @irovnico. Po 
njej levo; ~e smo tu sredi dneva v 
~asu malice in ~e smo la~ni, pred 
po{to zavijemo desno do znane 
gostilne Trebu{nik. (Naj povemo, 
da je ob sredah zaprta.) Sicer 
gremo po cesti do `elezni{ke 
proge, pred njo desno in po 
poti ob njej do sadovnjaka. Pred 
njim desno, do cesten in ~eznjo, 
navzgor proti zgradbi in cevem 
hidroelektrarne. Levo mimo nje 
in po poti skozi kratek predor, 
nato po ravnem pre~no ~ez 
pobo~ja do Zavr{ni{kega jezera. 
Po jezu ~ezenj, na cesti levo in 
nato na odcepu desno, sme-
rokaz Ajdna, Poto{ka planina. 
Namesto po cesti gremo lahko 
levo ob njej ~ez pa{nik. Ko spet 
stopimo na cesto, poka`e sme-
rokaz Valvasor, Stol levo. Po poti 
gremo ~ez dva potoka in s trav-
nika v gozd. ^eprav je ozkih stez 
veliko, je temeljna pot ena sama 
in {iroka. Po njej se vzpnemo do 
grebena, kjer v ovinku obrne 
desno in se ne prestrmo, vendar 
vseeno neizprosno, vzpenja proti 
Valvasorjevemu domu. Ko pre~-
kamo cesto proti Poto{ki planini 
– ~e `elimo, `e tu lahko zavijemo 
proti Ajdni – se pot v ve~ ovinkih 
vzpne do Valvasorjevega doma. 
Z `elezni{ke postaje okrog 2 uri 
hoje.
Pri Valvasorjevem domu, ki je 
obi~ajno odprt ob koncu tedna, 
gremo levo, smerokaz Ajdna. Ko 
pridemo na gozdno cesto, gremo 
~eznjo, smerokaz Jvk. Kor. Bela. 
Kmalu zatem gremo po nasvetu 
smerokaza Ajdna levo dol; s sedel-
ca pod Ajdno se pazljivo nad pre-
padi, vendar varno in z uporabo 
klinov vzpnemo na vrh. Vrnemo 
se po isti poti. Do Ajdne in nazaj 
hodimo okrog 30 minut.
Ko pridemo nazaj na pot, zavije-
mo levo in nadaljujemo po vlaki 
- gozdni cesti navzdol do ovinka, 
kjer cesta zavije desno gor. Tam 
gremo levo in po ozna~eni poti 
sestopimo na Koro{ko Belo. Po 
poti ponekod te~e voda in je zato 
precej mokra. Ko v vasi pre~kamo 
potok, gremo za mostom levo 
navzdol, na kri`i{~u pri kapeli-
ci naravnost in po Cesti Ivana 
Cankarja do Ceste talcev. Po njej 
desno, na odcepu prednostne 
ceste levo gremo naravnost in 
zatem sredi naselja z ovinka 
levo, ~ez most in parkiri{~e pod 
`elezarno, skozi podhod pod 
`elezni{ko progo in takoj zatem 
desno, po cesti mimo hi{ na 
`elezni{ko postajo Javornik. Od 
Valvasorjevega doma, ne upo{te-
vajo~ ~as hoje do Ajdne in nazaj, 
pribli`no 1 uro 30 minut hoje. 
Skupaj okrog 4 ure hoje.
Pri orientaciji prideta prav planin-
ski karti Karavanke, osrednji del 
(1 : 50.000) in Stol in Begunj{~ica 
(1 : 25.000).
Iz smeri Jesenice je najbolj pri-
meren vlak ob 7.38 (Nova Gorica 
5.28). Za vrnitev na `. p. Javornik 
po~akamo na vlak ob 14.01, 
15.44 ali 16.34; slednji je So~a, ki 
pelje v Novo Gorico.
Iz smeri Ljubljana smo ob koncu 
tedna lahko nekoliko poznej{i, saj 
prvi vlak, ki se ustavi na `.p. @irov-
nica, z ljubljanske postaje odpelje 
ob 9.50. Za vrnitev sta primerna 
vlaka z odhodom z `.p. Javornik 
ob 17.36 ali 19.06.
Pomladni pogled z 
Ajdne proti Stolu.
Ajdna je visoko razgledni prestol, s katerega se {iri izjemen razgled na dolino Save.
Reportaža
Dario Cortese
18
NOVA PROGA 04 2005.indd   18 10.5.2005, 12:35:14
19
Gostujo~e pero
dr. Janez Novak
Revija Slovenskih `eleznic    april 2005
Reportaža
Janez Li~en
ij  l i  l i     il 
Strasshof
Muzej z bogato ponudbo
V bli`ini Dunaja, dobrih deset 
kilometrov vzhodno v smeri 
Deutsch Wagrama, stoji kurilnica 
ob najstarej{i `eleznici s parno 
vleko v Avstriji. Nekdaj pomemb-
na kurilnica je sedaj postala dom 
za zbirko po ve~ini avstrijskih 
`elezni{kih vozil, saj je v njej na{el 
prostor `elezni{ki muzej Strasshof. 
Kurilnica le`i ob `eleznici Cesarja 
Ferdinanda na odseku Dunaj-
Prerov (nadalje proti Olomoucu 
in Krakovu), zgrajeni leta 1837. 
Dana{nje poslopje je bilo zgrajeno 
leta 1939. Kurilnica je v svojem 
aktivnem ~asu zagotavljala vleko 
tovornih in nekaterih potni{kih vla-
kov na tem `elezni{kem odseku in 
je bila v uporabi vse do leta 1978. 
Muzej je bil ustanovljen in odprt 
leta 1984 na pobudo 1. avstrij-
skega kluba ljubiteljev `eleznic in 
tramvajev (1. ÖSEK).
Kurilnica ima skupaj deset vzpo-
rednih tirov, vsak je na~eloma 
namenjen po dvema lokomo-
tivama. Nekaj sto metrov pred 
kurilnico je tudi okretnica dol`ine 
23 metrov, vendar predale~, da 
bi bila kurilnica v obliki pahlja~e. 
Kurilni{ko obmo~je je dolgo 1.200 
metrov in ima kar 14 kilometrov 
prog. Obiskovalec si lahko ogleda 
{tevilne eksponate, od tega ve~ 
kakor 90 lokomotiv in 180 potni-
{kih in tovornih vagonov, in podo-
`ivi leta na{ih prednikov in takrat-
ne tehnike. Ob vstopu v prostore 
si lahko ogledate zbirko modelov 
parnih strojev, ko~ij in klubsko 
maketo `eleznic. V kurilnici je ta~as 
okrog 35 lokomotiv, med njimi 
parne serij 93, 229,310, znameniti 
{vicarski krokodil 13257, elektri~-
ne 1045, 1060, dizelske 2060 in 
druge. Prav tako na zunanjih tirih 
~aka na obnovo veliko {tevilo dizel, 
motornih in parnih lokomotiv, 
potni{kih vagonov, dvo- in {tirios-
nih tovornih vagonov, ve~inoma 
lesene nadgradnje, plo{~nikov in 
zaprtih ter hladilnih vagonov in 
malih cistern. Nekateri imajo nad-
gradnje za stresanje peska ali pa 
dvigala, kakr{nih po na{ih tirih ni 
mo~ videti. Med potni{kimi vagoni 
je precej dvoosnikov drugega in 
tretjega razreda, ki so opravljali 
svoje delo na stranskih pro-
gah, ter salonskih vagonov (tudi 
ameri{kih), ki po~asi, a vztrajno 
izgubljajo nekdanji bli{~ in barvo, 
saj zunanjost na~enjajo sonce in 
padavine, notranjost vagonov pa 
prepereva ali pa se nad njimi zna-
{ajo vandali. V kompoziciji vago-
nov stojita tudi lokomotivi serije 
J@ 33 z oznakama zalogovnikov 
033 in 034, ki sta bili pred nekaj 
leti namenjeni v razrez jeseni{ke 
`elezarne, a so ju strastni ljubitelji 
re{ili pred propadom. Na postaj-
nem obmo~ju so ohranjene tudi 
nekatere infrastrukturne naprave, 
ki so slu`ile za popravilo in oskrbo 
lokomotiv (nakladanje premoga) in 
za varno vodenje prometa (ro~i~ni 
signali, zapornice). Za vse tiste, ki 
jih zanimajo {e novodobni vlaki, 
pa priporo~amo, da stopite nekaj 
korakov od kurilni{kega obmo~ja, 
in `e boste lahko opazovali {viga-
nje potni{kih in tovornih vlakov v 
smeri Dunaja, Devinske Nove Vesi 
(@SR) in Breclava (^D).
Posebno pozornost je treba 
nameniti parni lokomotivi serije 
ÖBB 52.100, na katero so v klubu 
1. ÖSEK {e posebej ponosni. 
Lokomotiva je dolgo ~asa vlekla 
parne muzejske vlake, vendar pa 
trenutno ~aka na obnovo, saj je 
bila pred leti po{kodovana. Za 
potrebno popravilo so izvedli 
akcijo zbiranja denarnih sredstev, 
saj bi njeno popravilo stalo okrog 
110 tiso~ evrov. Te vsote pa sami 
iz prihodkov ~lanarin, organiza-
cij muzejskih vo`enj in vstopnic 
nikakor ne morejo zagotoviti in 
jo dopolnjujejo s pomo~jo dona-
torskih prispevkov, v ta namen 
pa imajo odprt poseben ban~ni 
ra~un.
^e ste namenjeni na obisk, naj 
omenimo {e nekaj podrobnosti. 
Vrata muzeja so odprta od torka 
do nedelje in ob praznikih od 1. 
aprila do 26. oktobra, od 10. do 
16. ure, od tega je ob nedeljah 
in praznikih organizirano vodenje 
po kurilnici, sre~anje modelarjev, 
odprta sta tudi gostinski lokal in 
vagon s spominki. Za tiste, ki bi 
radi poleg na{tetega do`iveli {e 
predstavitev parnih lokomotiv z 
vo`njami po postajnih tirih, velja 
napotek, da so organizirani dnevi 
pare 8. in 22. maja, 5. in 19. juni-
ja, 3. julija, 7. avgusta, 4. in 25. 
septembra ter 9. in 26. oktobra. Te 
dneve si poleg omenjenega lahko 
ogledate {e vrtne `eleznice LGB, 
modele cestnih vozil, ki vozijo po 
naravnem terenu - maketi, lahko 
pa se vozite bodisi s parno loko-
motivo bodisi vrtnimi vlaki, ki pa 
so nekoliko bolj primerni za otro-
ke. Programi za ljubitelje `eleznic, 
dnevi parne vleke z atrakcijami za 
vso dru`ino in nostalgi~na do`ivet-
ja za vsak okus vas bodo prepri-
~ala, da se spla~a za kak{en dan 
odpraviti na izlet tudi na Dunaj.
Panorama kurilni{kega obmo~ja s {tevilnimi tirnimi vozili.
Pogled v stavbo kurilnice 
skriva marsikaj zanimivega.
NOVA PROGA 04 2005.indd   19 10.5.2005, 12:35:20
Slikovna kri`anka
Re {i tev kri ̀ an ke iz prej{ nje Nove pro ge (vo do rav no): 
pb, cm, rudnik, dobrota, ekrazit, sledar, dostava, taktik, oval, inlet, aga, rola, ja, objed, i~a, ann, lata, kr{elj, goban, se~nja, sanjar, ave, 
adolescent, nm, rde~ka, ni, takt, oman, ka~, itrij, eristika, pismouk, cianin, akterka, armani.
NOVA 
PROGA
STANE 
SEVER
PRAVEC, 
KURZ
PO@RE[NE@ OB@ALO-VANJE
ANGLE[KI 
POLITIK 
(CLEMENT 
RICHARD)
[MIT 
JO@E
IGRALKA 
TAYLOR
MIT. PRVI 
LETALEC
OBREDNA 
OPRAVA
PONARE-
DITEV
ANA V 
DALMACIJI
NEUGODNO, 
TE@KO 
RE[LJIVO 
STANJE
GR. MUZA 
PRIPOVED. 
PESNI[TVA
KOVINA, KI 
PRIVLA^I 
DRUGE 
KOVINE
GR[KA 
^RKA
PISATELJ 
HEMING-
WAY
FR. SLIKAR 
(PAUL)
MESTO OB 
LOARI (FR)
GLAVNO 
MESTO 
SAUDSKE 
ARABIJE
MA[^OBNO 
TKIVO
THEODORE 
DREISER
KO[^EK 
SUKANCA
EGIP^AN-
SKI BOG 
SONCA
FILMSKA 
IGRALKA 
(CATHE-
RINE)
avtor 
VINKO 
KORENT
NEM[KI 
PISATELJ 
(HANS 
HELLMUT)
PAPE[KA 
PALA^A
STROK. ZA 
STATISTIKO
ANG. FILM. 
RE@ISER 
(TRETJI 
^LOVEK)
OBLIKA 
STEBLA
SOZVO^JE 
TONOV
GR[KA 
^RKA
VREDNOST-
NI PAPIR 
DELNI[KE 
DRU@BE
EPOS
TRIGLAV. 
@UPNIK 
(JAKOB)
IGOR 
TORKAR
OVIRA, 
PREPREKA
KATJA 
LEVSTIK
RUSKI 
KLOVN 
POPOV
POMOL IZ 
KOLI^JA
RETOROM. 
JEZIK
[IROKA 
RAZMAK-
NITEV NOG
STROJ ZA 
^I[^ENJE 
LEDU
AM.FILM. 
IGRALEC 
(SYLVESTER)
VELIKAN 
VE^NOST
IZVIRNE@, 
POSEBNE@
REKA V 
NEM^IJI
FR. PISEC 
(EMILE)
PEVKA 
VILER 
STAV^NO 
LO^ILO
SE^
ZIMZEL. 
DREVO ALI 
GRM, KLEK
risba 
KIH
POTNA 
KAPLJICA
DANSKI 
OTOK
VRTNINA
VOJA[KA 
STOPNJA
OTOK JU@. 
OD ZADRA
TEKO^INA V 
@ILAH
O^KA, 
ATEK
EFEKT
LUTECIJ
RUTENIJ
BARIJ
PRIPRAVA 
ZA 
LIKANJE
KEMI^NA 
PRVINA 
(ZNAK Er)
KRAJ PRI 
VODICAH
UMRLA 
ANGLE[KA 
PRINCESA
NOVA PROGA 04 2005.indd   20 10.5.2005, 12:35:26
NOVA PROGA 04 2005.indd   21 10.5.2005, 12:35:33
Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani
NOVA PROGA 04 2005.indd   22 10.5.2005, 12:35:33