153. MUL
Današnja Številka stane 2 dinarja
9 DiiDUtiii!, v nedeljo 8. Jnlljn 19Z3.
Uto LUI.
G
Izhaja vsak dan popoldne, Isnemei nedelja ln praznika.
•nseraU : do 9 petlt vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravntttvo »Slov. Naroda" in »Narodna tiskarna" Kaalio /a ulica it 5, pritlično. — Tel«!on it. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda*' Snaflova oltea it 9, I. nadstropje
Telefon ttev. 34. Dopise aprefeaia le oodplsaae in aadostno iraakovane. Rokopisov ao no vraža.
IV" Posamezne Številu«:
v Jugoslaviji vse dni po Oin t"— v inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Oin 1*25
PoStnina pBašana v gotovini.
.Slovenski Narod4* velja:
12 mesecev 6 . 3 . 1
V Jugoslaviji
v Ljubljani
po posti
V InoiecsstTO
Din 144 — . 72-
36'— 12—
Din 144 — . 72--.     36 —
12—
Din 264— . 132--. 65'— . 22—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   ESSF" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Razkrinkani - avstrijakanti.
Naši klerikalci in radičevci na Hrvatskem se delajo v dno duše užaljene in ogorčene, ako se jim očita, da delajo protidržavno politiko zato, ker so v svoji notranjosti in v svojem bistvu pridržali tista Čustva, ki so jih imeli pod pokojno Avstrijo. Z licemersko indignacijo zavračajo trditev, da načeloma nočejo konsolidacije naše države ter se bore navidezno za avtonomjio in federalizem zato, ker bi radi razbili sedanji državni organizem in na njega razvalinah postavili novo državno zgradbo, ki bi bila nič drugega, kakor stara Avstro-Ogrska v drugi, zmanjšani izdaji.
Kadarkoli se jim zabrusi v obraz očitek, da so v stvarnem oziru avstrijakanti, ki mrzijo in sovražijo svobodno našo državo samo zategadelj, ker nimajo pravega, v resnici narodnega čustva, marveč še vedno kakor pravi robovi hrepene nazaj pod tisti bič. ki je prej dolga stoletja švigal nad njihovimi sključenimi hrbtenicami, se postavljajo v pozo užaljene nedolžnosti, trkajo na svoja prsa in kriče, da ni boljših jugo-slovenskih patrijotov pod solncem, kakor so oni. ki ne žele ničesar drugega, kakor blagor in veličino tiste Jugoslavije, katere temelje in stebre izpodko-puje jo tisti, ki hočejo ohraniti in očuvati državno in narodno edinstvo.
Mi. ki poznamo srce in obisti Koro-ščevih in Radičevih ljudi, se tem klerikalnim in radičevim deklamacijam seveda smejemo, tisti pa, ki niso imeli prilike, tako temeljito spoznati klerikalne in radičevske čudi kakor mi — to so beogradski krogi — jemljejo confiteor patriotizma, ki ga molijo Koroščevi in Radidevi listi, ako prilika nanese, tudi desetkrat na dan, kot suho zlato.
Kadar so ti gospodje seveda med seboj ali kadar govore z osebami, o katerih mislijo, da jim lahko popolnoma zaupajo, takrat si ne vežejo jezika in govore odkrito, kakor jim veleva notranjščina duše in srca.
V takih trenutkih se kažejo v vsej svoji pravi nenašminkani podobi.
Meseca aprila t. L je prišel v Jugoslavijo iz Berlina g. L. N j e m a n o v. ruski emigrant, da se pouči o dejanskih razmerah v Jugoslaviji. Bil je v Ljubljani in bil je v Zagrebu. Mož je očivid-no spreten žumalist. ki si je prisvojil dokaj židovskih manir. Z jeguljastim svojim nastopom si je vešče pridobil vstop v kroge naših klerikalcev in separatistov in navezal je stike s samim velikim Mogulom Stjepanom Radićem.
Nastopal je tako spretno in pretkano, da si je v vseh teh krogih pridobil neomejeno zaupanje. In ker so mu zaupali, so mu razgalili vso notranjost svoje duše in mu razložili vsa svoja čustva. G. Njemanov se je vrnil nato v Berlin in napisal za organ g. Pavla Miljukova »Posljednija Novosti« iz člankov o svojih vtisih, ki jih je dobil ob svojem bivanju v Jugoslaviji. In to, kar piše L. Njemanov, kaže blokaško gospodo prav v tisti luči, v kateri smo mi slikali te jare junake od vsega začetka!
G. Njemanov piše: »Najprvo moram povedati, da so mi vsi razgovori, ki sem jih imel s političnimi činitelji in žurnalisti v Ljubljani, ki je prvo jugo-slovensko mesto, kjer sem se ustavil meseca marca, pokazali vso resnost in ostrost obstoječe krize. A kar je name v teh razgovorih najbolj porazno vplivalo, to je žalost nad razpadom pokojne Avstro-Ogrske ... V tem oziru so se kazali popolnoma enodušni tako Hrvati kakor Slovenci in Bosanci. Na Hrvatskem je bilo ogorčenje še večje kakor v Sloveniji, v Bosni pa še večje kakor na Hrvatskem. Narodi so, kakor deca, mi je rekel neki profesor zagrebške univerze, zanje so neobhodni »argumenta ad oculos«; morajo se opeči, preden se prepričajo, da ogenj gori, ali razbiti igračo, da vidiio. iz česa je bila narejena. Za nas je bilo potrebno, da je razpadla Avstro-Ogrska ob našem aktivnem sodelovanju samo zato, da smo se prepričali, da je bUa za naš narodni, kulturni in gospodarski razvoj neobhodno potrebna in da je bila razrušitev Avstro-Ogrske korak nazaj, a ne naprej v življenju slovanskih narodov. Francoz Louis Leger je imel prav, ko je rekel, da je Avstrija »clef de voute d' Europe« (ključ k oboku Evrope).
Avstrija, mi je rekel Stjepan Radić, je bila nadaljevanje Evrope proti vzhodu, ozemlje, kjer so se srečavale tri narodnosti in si gradile forme za mirno sožitje: Slovani, Nemci in Madžari. A sedaj se je bivša Avstrija prevrnila na vzhod, a ta vzhod se pomiče v Evropo. Prej smo bili mi avantgarda evropske civilizacije, a sedaj nas skušajo preobraziti v avantgardo balkanske nekulturnosti. Leta 1918. sem pri pogajanjih izjavil Madžarom, da si bomo, ako bi bili primorani da izbiramo med Srbijo in Ogrsko, nesporno izbrali Srbijo, ki nima tako velike vojske in vsled tega ne more na nas tako vplivati in pritiskati, kakor Ogrska. Ne vem, ako bi
Fr, Ž.:
Naš domači politični položaj.
Mislim, da ni napačen. Čitam slovenske liste in se mi zdi, da Je dober. Včasi malo zarentači katera stranka zoper Beograd, ne ugrizne pa ne, vse so kolikor toliko zadovoljne — tako dober že dolgo ni bil nas domači položaj.
Rekel bi, da se je zboljšal od onega Časa. ko smo izgubili slovenske ministre. Kadar kaj izgubimo, smo vsaki-krat bolj zadovoljni.
Izguba se tiče nas vseh, to je res, in je v škodo nam vsem, od katere koli smo stranke. Pa smo vendar zadovoljni. Kajti smo politično z-eli in računamo, kako bo izguba šele razburjala nasprotno stranko! In nam nudi razburjenost v nasprotni stranki tolikšno mero najprisrčnejšega zadoščenja, da je z njo bogato odtehtana bol nad lastno škodo.
Taki smo kakor oni znameniti lepi gospod Izidor, ne vem, ali je bil z Dolenjskega doma ali je bil celo Štajerc. Pravijo, grozno da je bil lep, novo oblečen podporučnik da ne bi mogel biti lepši, in je bfl ves lep od nog do glave. Ali krona njegove lepote pravijo, je bila plemenita oblika nosu in je bil zelo ponosen na svoj nos, In ni bilo drugače*
ubogo ženstvo je kar koprnelo za tem nosom in za njegovo krasoto, gospod Izidor pa si je lahko izbiral in si je nazadnje tudi izbral nevesto najlepšo in najbogatejšo in jo poročil in so jo vse druge nesrečnice zavidale za moža in za lepoto njegovega nosu. No in potem je naneslo, da se je mlada soproga hudo zamerila lepemu svojemu možu. Pa je šel užaljeni mož in je storil nekaj strašnega: odrezal si je nos. svoj oboževani, rajsko krasni nos! In to je tisto: odrezal si ga je samo zato, da bi kaznoval soprogo.
Naše stranke jako čislam in mislim, da niso nič manj junaške kakor znamenito lepi gospod Izidor in da se ne bi pomišljale in bi radostno žrtvovale vsaka svoj lastni nos, če bi bila s tem količkaj piknjena nasprotna stranka. In se ne upam dvomiti, da bi bila požrtvovalnost strank še večja in da bi bile tudi kos. da si nad glavo zažgo vkupni dom, le da bo nasprotna stranka brez strehe.
Enemu naših veljakov je ime dr. Korošec, kar ni povsem točno, ker je Štajerc, in smo brali, da je rekel v Beogradu, da smo Slovenci zase narod.
Jaz mislim, zase smo, to je res, narod pa nismo. Mi smo samo stranke. K večjemu bi se lahko reklo tako, da se delimo Slovenci na več narodov, na toliko, kolikor imamo strank. Vsaka stran-
sedaj ponovil to frazo, toda brez vsakega dvoma je, da bi te fraze nikdar ne ponovil — nasproti Avstriji. Stoletne gospodarske vezi so porušene, naše svobodščine so nam uničene. Poglejte na Reko in Trst, da se prepričate, kakšno brezumje se ie izvršilo z našim sodelovanjem za razpad Avstrije . . .«
Ali niso to jasne besede, ki ne dovoljujejo nobenega dvoma? Naši klerikalci in radičevci prelivajo gorke solze nad pokojno Avstrijo in si jo žele nazaj. Zato vsa njihova herostratska politika, da bi uničili in razbili državo, ki je bila stoletja san in nedosegljiv ideal
najboljših sinov srbsko-hrvatsko-slo-venskega naroda, za katero so padle hetakombe dragocenih žrtev in bili preliti potoki krvi!
Vprašamo g. Radića, ali so točne besede, ki mu jih polaga v usta g. Njemanov,, vprašamo, kdo so tisti politični činitelji in žurnalisti v Ljubljani, ki so meseca marca tako prostodušno priznali ruskemu žurnalistu, kako srčno obžalujejo, da je razpadla Avstro-Ogrska? Ali bodo imeli toliko moškega poguma, da nastopijo z odprtim vezirjem in javno molijo svoj avstrijski kredo?
Politična razmotrivanja.
i.
Besede, ki jih je izgovoril nedavno v veliki dvorani Slovanskega otoka v Pragi za Slovanstvo toli zasluženi dr. Kramar ob protestnem zborovanju proti strahovladi v Rusiji, ne morejo ostati brez odmeva v nobenem srcu, ki Čuti resnično slovansko. Žal. da čujemo tako redkokrat take besede, žal, da je videti, kakor bi bila vojna zrušila vse vezi, ki so zlasti nas Jugoslovene vezale v preteklosti na veliko Rusijo in kakor bi bili docela pozabili na dejstvo, da nam je bila Rusija v srečnejših dneh vsikdar dobrohotna zaščitnica in vrla podpornica. Hvaležnost bi zahtevala, da bi se z vse večjim sočutjem in vse pogosteje kot doslej bavili z dogodki, ki se odigravajo na prostranih poljanah širne Rusije pod krutim žezlom nečloveškega boljševizma: hvaležnost bi zahtevala, da bi se ne omejevali na suhoparne beležke hladnokrvnih kronistov, ampak z resnim razmišljevanjem skušali najti pota. ki bi vodila do osvoboditve stomilijonskega naroda iz groznega suženjstva, v katero je zašel brez lastne krivde.
Brez lastne krivde, pravim. Kajti prepričan sem. da je nesrečni ruski narod odložil orožje iz povsem plemenitih nagibov*. Storjil je to. ker je bilo njegovi mehki duši pač že preveč krvo-litja. preveč pobijanja in ker je hotel rešiti sebe in druge nepopisnih vojnih grozot. Ako je ruski mužik vrgel od sebe puško in bodalo, ni storil tega iz bojazljivosti ali da bi se izneveril domovini — da zna umirati zanjo, je dokazal stoin-stokrat! — ampak ker mu je bilo srce polno milosrdja in one vzvišene ljubezni do bližnjega, ki jo v tako lepih besedah oznanja in priporoča evangelij. Oj ta blaga ruska duša! Rus ni moril s slastjo,
kot je moril Nemec! Rus «i pustošil, ni delal škode iz sovraštva do nasprotnika, kot so delali drugi. Ganljivo je, kar so vedeli o tem očividci povedati. Pravili so mi, — in sicer Nemci! — kako je imel nekoč neki ruski voj prehoditi v Galiciji nekje dozorevajoče žitno polje. Vsak drug vojak bi se bil malo brigal za sovražnikovo žetev, ruski vojaki pa so jo ubrali lepo drug za drugim po razoru, da ne bi napravili škode! Kaka razlika med dušo ruskega in kakega nemškega vojaka! Govoril sem s pruskim inteligentom, ki se je s ponosom bahal, da je v francosko-nemški vojni uničil nekemu Francozu iz gole maščevalnosti ves sadni, z mladimi drevesci nasajeni vrt. No, ljubezen, ki jo nosi ruski človek v svojem srcu, se mu je slabo izplačala. Zapeljan po krivih prerokih, ki so se znali okoristiti z njegovo lahkovernostjo, je odrekel pokorščino svojemu carju, pri tem pa postal žrtev še hujšega trinoštva .. .
Uverjen sem, da bi boljševizem nikdar ne zagrešil tolikega krvološtva, kot ga je, ako bi bil produkt zgolj ruskega mišljenja in bi ne bil tako ves prepojen tujih elementov. Ljenin in Trockij, po svoji krvi, po svoji naravi nedvomno nista pristna Rusa, in znano je. da je zbrana v rdeči armadi sodrga iz vseh delov sveta. Le tako so mogoča vsa tista številna nečloveška dejanja, ki jih je boljševizem zakrivil napram ruskemu narodu, le tako nam postaja umevna hladnokrvnost, s katero so boljševiki pustili umirati milijone ruskih ljudi. Vse, karkoli sovraži Slovana, se je zbralo pod boljševiško egido, zlasti pa Nemci in Madžari, ki vršijo s slastjo trinoška povelja raznih boljševiških glav in jim je nedvomno v posebno zadoščenje, da
morejo dajati duška srdu, ki jim je prirojen napram slovanskem življu. Kulturni svet pa vse to mirnim srcem gleda in se ne gane, ker gre pač — za Slovane, ki jih je tem in onim itak preveč' A to bi še ne bilo tako čudno, najbolj čudno je, da se nahajajo celo mod Slovani samimi — no, upam, da samo med nami Slovenci! — ljudje, ki svojih simpatij do boljševikov ne morejo skrivati, ki so vsa njihova nezaslišana grozodejstva kratkomalo prezrli in bi jih nemara še danes glasno zagovarjali, ako bi se ne bili poles pravoslavnih lotili naposled tudi katoliških cerkva. Kakor bi zločin ne bil vedno zločin! Zares, čudne simpatije! A dobro, da so na svetu tudi še drugačne sodbe!
Po pravici je dr. Kramar imenoval vodje boljševizma lopove, ki so sc polastili z nemškim denarjem Rusije, da jo razkrajajo. Ta sodba je v popolnem skladju z mislimi, izrečenimi v članku »Usodne zmote*, ki ga je »Slov. Narod« priobčil nekako pred dvema letoma. V tem članku sem naravnost trdil, da sta Trockij in Ljenin nemška eksponenta, tn pri tej trditvi, pri tem naziranju vstrajam, ker mi je drugače nerazumljivo marsikaj. Kako velika ie ljubezen in vnetost boljševikov za Nemce, opazujemo lahko na vseh koncih In krajih. Na genovski konferenci so nemški delegatje šampartizirali na stroške zastopnikov boljševiške Rnsrje, in sicer v času, ko je v Rusiji milijone ljudi umiralo lakote! Ah* ni to nadvse značilno, ali to dejstvo ne pojasnjuje dovolj razmerja med Nemci in boljševik! Take »malenkosti* so včast silai simptoma-tične! Boljševiki delajo na vse kriplje na to, da okrepe nemški živelj v Rusiji. Vse važnejše funkcije, javne naprave na Ruskem so že v rokah Nemcev! Pred nekolikimi tedni je bilo čitati po časopisih, da organizira sovjetska vlada veliko zračno brodovje, in sicer popolnoma pod nemškim vodstvom. »Nadzornik vseh ruskih letalskih šol ie nemški letalski častnik VVeHnig. Piloti so sami Nemci, ki so se udeležili svetovne vojne kot letalci. Letala so nemškega izvora.« Tako se glasi dotično poročilo! Koliko ljudi je. ki so to čitali s pravim umevanjem? AH se svet zaveda, kaj se to pravi? Bodoča vojna se bržčas ne bo odločevala ne na suhem, ne na morju, temveč v zraku! Ali more spričo gore-njega dejstva še kdo dvomiti, da je Rusija res prodana Nemčiji? In kako je potem mogoče, da so ljudje, ki so sami o sebi prepričani, da so Slovani, prijateljsko razpoloženi napram onim, ki jim
ka je narod zase in bi kazalo, da dobi vsaka stranka avtonomijo zase, drugače ne bo nikdar konca tožbam zaradi nasilja. Enotnega, celokupnega naroda pa Slovenci nimamo, takega, da bi bil njegov blagor vsem enako pri srcu. Vsakdo pozna le svojo stranko, stranka pozna le sebe in zunaj stranke se neha svet.
Ampak ni to nikakšen očitek, Bog ne daj! Narodna zavest je pač taka reč: ali jo človek imaš ali je pa nimaš! Kakor je z lasovjem: ali imaš kodre ali imaš plešo — kar imaš, to imaš, česar nimaš, tega nimaš. Narodna zavest ni stvar šolarske učenosti in sodnijskih paragrafov, nego je stvar občutja in je prirojena. Če je prirojena! Taka je nekako kakor ljubezen do svoje rodbine. Oziroma je naravni zakon tak, da svojci ljubijo svojce. Kajti ima še žival rada svoje mladiče, in pravi pregovor, da volkovi tulijo z volkovi in da kavka kavki ne izkljuje oČL
Seveda vsako pravilo ima svoje izjeme, pa jih imajo naravni zakoni tudi. Mi smo mi, in je lahko, da se najdejo ljudje, kateri ne ljubijo svojega rodu. Pa jim ni zameriti, ker ne morejo za to. K večjemu bi se lahko kam zaprli. Zakaj, kateri so ustvarjeni tako. da imajo nagone zoper naravo, ti so nevarni, nri
je povedal dr. Pižmah, ki je zdravnik in je drugače pameten gospod.
Ne vem, ali sem vse to dobro razložil, da bo vsakomur jasno. Ako bi zaradi večje jasnosti kazalo, da se kod pripiše »Caveant consules«, pa se naj brez skrbi pripiše — ne bom zameril!
In potem se mi zdi, ker nismo narod, ampak smo samo stranke, da bi bilo prav, da se nas tudi tako vlada.
Vladi torej ni treba, da se briga za Slovence, račun more voditi le o strankah. In kakršni smo. tudi ni treba, da kateri stranki kaj nakloni ali dovoli več je vredno, če nasprotni stranki kai vzame. Oziroma lahko kaj vzame, kar je skupno vsem stranlam, le da bodo mislile: holaj! to-le bo grizlo možakarja od one stranke. Pa bomo zadovoljni vsi. In si bo prištedila vlada lepih novcev in si zraven pridobila vsevprek našo naklonjenost.
Recimo, da bi ukinila pol Narodnega gledišča ali licej ali tobačno tovarno ali kos vseučilišča. Ali ako ne bi ukinila, lahko bi vsaj zagrozila, da bo. Pa bo dobro! čim bolj bi reč grizla to stranko, tem zmagoslavnejša bi kričala druga, pa bi nalašč druga drugi prikrivala jezo in bi bile zmagoslavne vse.
Naše stranke jako ljubim, res ljubim, brez šale, in pravzaprav ne vem, zakaj
jih tako ljubim. Morebiti zato. ker me spominjajo na mojo deco: ves ljubi dan imajo vojsko in se moraš kregati nad-nje, pa bi se jim najrajši smejal, tako so šaljivi.
Slovenci imamo sploh izreden dar za šaljivost, nič manjšega nego za stran-karstvo. Strankarstva je po drugih zemljah tudi kolikor toliko. Toda mi smo tisti, ki se potem zgražamo nad stran-karstvom drugod. Mi! — človek bi počil od smeha! Taki smo šaljivci!
Upam, da nisem nikomur rekel ničesar zoper čast. Kakor rečeno, stranke jako ljubim in jih spoštujem in sem skoraj pri vseh. Jako častno je biti odločen pristaš stranke, in kadar kateri umre — ako drugega ne bi vedeli o njem zapisati, pa bodo zapisali, da je bil odločen pristaš stranke. To niso mačje solze!
In sem uverjen, da vse tako ostane tudi za naprej. Kajti smo Slovenci jako kremeniti in se ni bati, da bi postali drugačni poprej, nego da bo prepozno.
Pa Vas prosim, gospod urednik, da se ne zmotite in ne daste tega članka pod črto. Ta članek ni listek, nego je resničen članek, to se mu pozna od daleč, in je najlepše. Če ga daste koj na prvo stran za uvod.
Stran 2.
•SLOV EPI S K I      N A K O D«    dne 8 junija W2Z.
š^ev. 1 :<
je glavna naloga, zavdati Slovanstvu smrtni udarec? Kajti da brez Rusije ni Slovanstva, nam je menda vsem popolnoma jasno!
Tudi to, kar je dr. Kramar pred kratkim na shodu Češke! demokratske stranke v Plzni označil kot cilj te stranke, namreč ujedinjenje slovanskih držav, se lepo ujema z mislimi, ki jih je >SL Narod« isto tak o pred dvema letoma izrekel v obeh člankih »Brez krinke« in »Napadni zaključki«. V prvem članku je izvajal pisce teh vrstic: ». . . svetovna vojna in to, kar ji je sledilo, nam mora odpreti oči. Uvideti moramo, da nimamo Slovani na Vsem božjem svetu med narodi ne enega, resničnega prijatelja in da nas ne bo ljubil nihče, ako se ne bomo ljubili sami . , Treba samo, da trezno premo-trimo naš položaj, pa moramo priti do prepričanja, da je spas Slovanstva samo v edinosti!«
Razveseljiv pojav je, da se prepričanje, ki je izraženo v teh vrstah, uveljavlja tudi drugod in da se priznavajo k njemu možje, kakršen je dr. Kramar.
Ne vem, kaj je dr. Krama* pri omenjeni priliki vse povedal in če se je izjavil tudi kaj o potih, ki bi dovedla do za-fceljenega cilja. To pa je gotovo, da pri samem spoznanju ne sme ostati, ako hočemo videti uspehe. Delo, ki nas čaka, je veliko in trudapolno. Da bo obro-idilo sadove, treba, da je dobro premišljeno, smotreno. To pa more biti samo, ako smo si pred vsem na čistem o položaju, ki se nahaja v njem sedaj SIo-ivanstvo . . . —nik.
Splošna delovna obveznost.
Vojna nam je zapustila železnice in ceste v strašnem: stanju. A dočim so kmalu po sklenjenem miru začeli popravljati železnice, katere so danes v razmemo dobrem stanju, niso za ceste skrbeli v zadostni meri, da, zanemarjali so njih popravljanje tako, da so večinoma v še slabšem stanju, nego nam jih je zapustila vojna. Popravljale se pa niso ceste iz razloga, ker bi njih popravljanje stalo tako ogromne svote, kakor jih naš državni budžet ne premore. In vendar so ceste bilo vsake gospodarsko urejene države ter polagajo vsi zares kulturni narodi največjo skrb v građenje in vzdrževanje (cest v dobrem stanju; saj so ceste v nekem ozira važnejše prometno sredstvo, nego železnice, ker služijo širšim slojem naroda, nego poslednje. K tem Širšim slojem pa pripada v naši državi brez dvoma naš kmet, ki se poslužuje V izdatni meri cest za dovoz svoj'h pridelkov v mesta in trge in za izvažanje svojifi potrebščin iz njih. Pri takem 'stanju stvari vladi pač ni preostajalo drugo, nego da se odloči ali za izdatno povišanje davkov, ali pa za uvedenje »splošno obveznega dela v svrho grajenja in popravljanja cest in poti. Če |se pomisli, kak odpor je izzvalo 5krat-jno povišanje zemljiškega; davka in 30% povišanje neposrednih 'davkov med ?IavkoplačevaIci, in poserJno med kmetijskimi, ni dvoma ,da bi najmanj dva-;krat toliko povišanje omenjenih davkov, ki bi bilo potrebno za pokritje •stroškov za građenje in popravo cest, izzvalo naravnost viharno opozicijo davkoplačevalcev.
Vladi ni torej preostajalo drugega, kakor da se odloči za prvo alternativo, t. j. za splošno obvezno delo in to sa-ino v to posebno svrho, ne pa kakor je je uvel Stambolijski v Bolgariji, v najširšem obsegu, t j. za vsa javna dela sploh. Z dotičnim zakonom je Stambolijski "dosegel naravnost sijajne uspehe. V kratki dobi par let je bilo zgrajenih v Bolgariji 800 mostov, 3000 km cest, 1500 km železnic in cela vrsta drugih javnih naprav. Naši demagogi pa, katerim je samo do tega, da dosegajo svoje strankarske politične cilje, pa naj propade vse drugo, in da hujskajo svoje zapeljane pristaše proti vladi m "državi, so vzdignili velikansko grajo proti uvedenju »kuluka« v omenjenem obsegu, češ da le-ta pomen j a povratek v srednjeveško tlačanstvo. In vendar je razlika med tem in srednjeveškim tla-Čanstvom taka, kakor med dnevom in nočjo. Srednjeveško tlačanstvo je namreč nalagalo podložnikom plemičev dela Jri so šla v prvi vrsti na korist poslednjim, dočim kuluk, ki ga uvaja zakon, sprejet te dni v naši skupščini, ima služiti koristim državljanov samih. Najbolj se razvidi razlika med srednjeveško tlako in »kulukom« iz podrobnih /določb dotičnega zakona, ki so na kratko te-le:
1.) Min. svet se pooblašča,- <fa more B2 predlog ministra gradjevin s svojim odlokom odrediti, 'da se vse favne ceste popravljalo z upotrebo narodne moči in to samo za prstena dela in naslpanje. Za državne in njim odgovarjajoče ceste velja to samo v slučaju, kadar se in v kolikor se neodločne in nujne poprave na njih ne b! mogle dovolj hitro ievršiti iz budžetnilt kreditov. 2.) Obča poprava cest z narodno silo se sme vršiti največ dvakrat v letu in to največ do sedem dni spomladi in sedem dni v jeseni v Času, ki xa bo odredile upravna politična oblast po predlogu gradbene oblasti. Poprave se. bejgo y&&*
'deležiti. Deleže bo odrejevala dotična samoupravna oblast s sodelovanjem gradbene in policijske oblasti in to po premoženj« j skifa razmerah davčnega obvezan«. Nlbce j se zaradi poprave cest in potov ae Mre pozvati niti se mu o* nore odrediti dal.i Izveo sreza njegovega bivališča hi toseo-njlb mejnih arezov Istega okrožja. 3. kadar se popravljajo ceste in pota s uporabo narodne sile mora vsak državljan bi davčni obvezanec tevzemši dijaka, vojake in državne uslužbence sploh delati osebno in Z Živino in z vozovi. Od ta ga na Izvzame-jo osebe, ki so nesposobna za dalo In pri tem siromašnega stanja v tak ona.
Vsakdo ima pravico zamenjati svoje osebno delo, bilo z drugo sposobno osebo, bilo z novcem. — Osebno ne more niti za sebe niti kot namestnik delati nihče, kdor ima manj od 18 let ali višje od 50 let starosti. Pri tej zameni osebnega dela z drago osebo ali novcem, ee bodo takse na zameno za poedine davčne obvezane« sorazmerno z njegovim premoženjskim stanjem povečale na način, ki bo v pravilniku natančno določen. Za osebe, ki so odrejene na delo, pa ne pridejo, ali nočejo plačati zamene * novcu in za osebe, ki pridejo, a noč.ejo delati, veljajo odnosni predpisi kaz. zak. — Osebe, ki so pristale na zameno z novcem, so dolžne položiti odrejeno svoto v roku 10 dni po sporočitvi, v nasrotnem slučaju pa se plačevanje izvrši eksekutivnim potom v roku 10 dni. 4.) Pooblašča se minister gradjevin, da sporazumno z ministrom notranjih del predpiše pravilnik za Izvršitev teh odredb*.
Iz teh določb izhaja jasno, da je zakon o kuluku, sprejet v skupščini, v vsakem oziru naravnost v nasprotja s srednjeveško tlako ter da pomenja za kmeta manje breme, nego za meščana, ker bo kmet opravljal kuluk ob Času, ko mu ne bo treba zanemarjati svojih opravil na polju. Ia vsak način bo breme za kmeta manje, nego davek, ki bi ga moral plačevati v denarju za vzdržavanje cest in potov. Težje breme bo za one, in to so posebno meščani in vsi duševni in ročni delavci sploh, ki se ne pečajo s kmetijstvom in ki se bodo morali odločiti za zameno osebnega dela z novcem ali pa z drugo sposobno osebo, ki jo bodo morali plačevati. Za ene in za druge bo Pa veljalo načelo, da se bo oziralo na njih premoženjske razmere tako glede osebnega dela, kakor glede takse za zameno istega z drugo osebo ali z novcem. Ta davek bo torej progresiven ter bo tako odgovarjal modernim davčnim načelom. Kar je pa najvažnejše pri tem davku je določba, da se nikogar ne more pozvati na delo izven sreza njegovega bivališča in sosednjih mejnih srezov istega okrožja. Vsled te določbe zakona bodo državljani, ki preb'vajo v sre-zih, v katerih so ceste in poti najbolj zanemarjene, morali največ prispevati z delom odnosno z zameno v novcu, oni pa, ki bivajo v srezh s cestami v dobrem stanju, bodo razmemo manj obteženi s takimi prispevki.
Slovenija, ki ima priznano najboljše ceste in poti v državi, bo torej najmanj obremenjena vsled kuluka ter bo z razmemo lahkoto vzdrževala svoje obstoječe ceste in poti ter gradila nove. Ves na podlagi zakona o kuluku v delu ali novcu plačani davek bo pa ostal v dotičnih srezih ter se nikdo ne bo mogel pritoževati, da gre njegov davek v druge žepe.
Davčna avtonomija oz. razpolaganje je s tem zakonom izvedena do skrajnosti. Iz navedenega sledi, da imamo prav ml Slovenci najmanj povoda pritoževati se proti zakona o kuluka, kl nam nalaga najmanjša bremena med vsemi državljani In nspeh katerih pojde v našo izključno korist Tako mora soditi vsak dobromisleč državljan; ho iskati narod proti tema zakonu pa more le brezvestna strankarska demagogija!
Petdesetletnica noriskega učiteljskega društva.
8. julija proslavi Goriško učiteljsko društvo petdestletnico svojega obstoja. Petdesetletnica učiteljskega in kulturnega delovanja med goriškim ljudstvom! Kdo premeri in kdo pretehta neizmerne duševne in telesne dobrine, ki so jih te generacije goriških učiteljev vnašale v goriške omladinske rodove. Prosvetno in splošno kulturno prednjačenje goriškega ljudstva pred ostalim slovenskim je v prvi vrsti zasluga goriškega uči-teljstva in njegove neumorne, skoro pedantične ljubezni do slovenskega naroda in njegovega napredka. Vsak učitelj je bil središče prostovoljnega prosvetnega, gospodarskega in tudi političnega delovanja v svojem okraju. Vsaka vas je dobila svoje pevsko in bralno društvo. Pa tudi sokolske in orlovske organizacije so vznikale izpod rok marljivih goriških učiteljev, ki pa pri vsem tem prosvetnem delu niso pozabili na svoje strokovno izpopolnjevanje. Koj v začetku, ko se je na Goriško % zakonom 14. maja 1869 uvedel učiteljski stan in so se pojavili prvi poklicni učitelji, se je začutila potreba po skupnosti in združitvi. Že 1. 1872. sta osnovala Tomaž Jug in Vinko Ćerpič okrajno učiteljsko društvo, ki se je kmalu razširilo v splošno Goriško učiteljsko društva Marsikatera, zlat* učiteliska duša
se Je izkristalizirala v tem društvu in
postala s svojim srčnim vplivom skoro legendarna. Taki so bili nadučitelj v Čr-ničah Fran Strnad, Vinko Cemič v Šent-petru, Anton Baje v Renčah, Anton Ko-mavec v Pevmi Ignav Križman-oče v Dornbergu, Ambrož Poniž v Rihember-ku, Pran Vodophrec, dolgoletni nadzornik celokupnega ljudskega šolstva na Goriškem Ti učitelji so poleg narodno-buditeljnega dela bili šolniki z izrednimi vzgojnimi in srčnimi sposobnostmi Od 1880. do 1883. je društvo izdajalo za tedanje čase izvrstno urejevan stanovski list »Šola«. V prvi dobi je vodil Goriško učiteljsko društvo pokojni Vinko Černič, sledil mu je Tomaž Jug in sedaj je duša tega velikega kulturnega društva znani nadučitelj Ignac Križman. Goriški učitelji Izdajajo danes odličen stanovski list »Učiteljski list« trikrat na
URADNIŠKI ZAKON.
Sedmo poglavje v podrobni debati. — Minister Trifković pooblaščen, da sprejme predloge
opozicije.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je včeraj ob 16.45 nadaljeval podrobno debato o uradniškem zakonu. Po sprejetju šestega poglavja o kvalifikaciji uradništva je prišlo na dnevni red sedmo poglavje: splošne določbe. O gotovih členih se je razvila daljša debata, v katero so posegli posl. Kapetanovi t (musi.), posl. P e -leš* (rad.), posL Svetozar Pribiče-v i ć (dem.), posl. Ivan Sušnik (kler.) posl. Šumenković (dem.), posl. Joca Jovanović (zemljorad.) in drugi. Posl. Reisner je med drugim stavil predlog, da se prizna državnim uslužbencem brezplačno zdravljenje. Ta predlog se glasi: »Stalni državni uslužbenci imajo pravico za brezplačno zdravljenje za sebe in za člane svoje rodbine in za brezplačna zdravila. V državnih bolnicah imajo vsi državni uslužbenci in upokojenci, ki razen plače ali penzije nimajo drugih dohodkov, pravico do brezplačnega zdravljenja. Stalni uslužbenci in upokojenci in njihove rodbine imajo zagotovljeno namestitev in zdravljenje v kopališčih, sanatorijih in drugih zdraviliščih v državi pod pogoji, ki jih predpisuje finančni minister. Obolelemu uslužbencu ali upokojencu se daje denarna pomoč za zdravljenje. Te pomoči se vsako leto zagotovijo v proračunu.«
Mestoma je bila debata zelo živahna in je prišlo med radikali in demokrati do ostrih kontroverz. Zanimiv je bil predlog nemškega poslanca Hansa Mo-serja, ki je zahteval, da se k členu 92 doda še točka glede znanja jezika narodnih manjšin. Predlog zahteva:
Vsak državni nameščenec, ki je nameščen v kraju, kjer vsaj 20% pripada narodni manjšini, je do'žan razumeti jezik te narodne manjšine. Ako državni uradnik vidi, da državljani ne razumelo službenega |ez:ka, je dolžan ž njim govoriti v njih jeziku.«
Sedmo poglavje v splošnem določa gotove smernice glede postopanja uradništva, dalje, da uradnik ne more poleg svoje državne službe vršiti Še kako postransko, razen če v to privoli minister. Uradništvu ni dovoljeno delovanje v društvih, katerih cilji se protivilo interesom države.
Ker je bila debata zelo obširna, je predsednik z ozirom na obseg tega poglavja, debato prekinil. Danes ob 9.30. se debata o uradniškem zakonu nadaljuje.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet pooblastil ministra ga izenačenje zakonov, da po svoji uvidevnosti sprejme in uvažale predloge opozicije, stavljene k zakonskemu predlogu o uradniški službeni pragmatiki.
Danes, v nedeljo, popoldne vsi na Vič
NA PROSLAVO 50 LETNICE s: viškega gasilnega društva, ss
teden, poleg tega pa še mladinski mesečnik »Novi rod«, ki se je priljubil tudi med nami v Jugoslaviji. Goriški učitelji so sestavili po vzoru moravskih učiteljev tudi pevski zbor, ki je že danes najboljši v Julijski Benečiji in ki se pod umetniškim vodstvom pevovodje Srečko Kumarja pripravlja na turnejo po Italiji. 8. julija bo to v pravem pomenu kulturno društvo proslavilo petdesetletnico svojega dela in udruženja z velikimi strokovnimi zborovanji in s koncertom v goriškem Trgovskem domu. To goriško učiteljstvo preživlja danes najtežavnejše probleme narodnostne kulture. Naj ne omaga! Naj se spomni svojih prednikov, ki so iste probleme reševali z delom v šoli in v prosvetnih gospodarskih organizacijah. Življenje je vprašanje dela na lastni in na duši svojega naroda!
Konferenca Male antante V Sinaji.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčtć poročal o pripravah na konferenco zunanjih ministrov držav male antante v Sinaji. Po podanem poročilu je zunanji minister takoj odšel v svoj urad. kjer je dalj časa konferiral s Češkoslovaškim poslanikom g. Janom S e b o o konferenci male antante. Konferenca ima na dnevnem redu poleg ostalega dve glavni točki: 1. določitev skupne taktike držav male antante in organizacije enotne fronte v vseh te države zadevajočih skupnih zadevah, in 2. vprašanje vstopa Poljske republike v zvezo male antante.
RAZMERJE MED ITALIJO IN NAŠO KRALJEVINO.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) V parlamentarnih in političnih krogih z napetostjo zasledujejo razvoj razmerja naše delegacije in italijanske v paritetni komisiji. Med obema delegacijama je prišlo radi razmejitve reške drŽave do težkoč. Načelno je tudi vprašanje suverenosti reške države. Italijani zahtevajo, da bi bila reška država ekonomsko in finančno podrejena Italiji. Stališče naše delegacije je nasprotno, ker zahteva, da bodi Reka v vsakem oziru popolnoma svobodna in samostojna država.
— Reka, 7. julija. (Tzv.) Vesti hrvatskega tiska, da je dosežen z Italijo popolen sporazum glede Reke in da dobi naša država reško luko za 99 let v najem, da bo razveljavljena rapallska pogodba, so popolnoma neresnične in neutemeljene. Že stilizacija je tako nerodna, da ni potreba dementirati te vesti, katere tendenca je očividno izzvati v javnosti razburjenje.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Paritetna komisija oficijelno ne vodi razprav o reškem problemu. Vsa pogajanja so prišla na mrtvo točko.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Minister zunanjih del dr. Ninčić* je glede pogajanj z Italijo izjavil, da naša vlada ni prejela nobene note od strani rimske vlade. Ministrski predsednik Mussolini se je samo razgovarjal z našim poslanikom v Rimu g. AntoTinevlćem.
SPOPOLNITEV VLADE.
IMENOVANJE  NOVIH MINISTROV.
— Beograd, 7. julija, (Izv.) Tekom današnjega dneva izide ukaz o imenovanju novih ministrov, da se vlada spopolni glede dosedaj še nezasedenih ministrskih portfeljev. Ministrstvo trgovine in industrije prevzame posl. dr. Dragutin KojSć, ministrstvo poljedelstva in vode Krsta Miletić, ministrstvo ver dr, Vojislav Janjić, ministrstvo za agrarno reformo pa dr. Milan Simono-vfč.
STAVKA ANGLEŠKIH PRISTANIŠKIH DELAVCEV.
— Manehester, 6. julija. (Reuter.). V tukajšnjem pristanišču je 7 tisoč delavcev stopilo v stavita Skupno število stsvkujc-čih pristaniških delavcev znaša sedaj na Angleškem 40 tUoč.
SPORAZUM MED GRŠKO IN TURŠKC
— Lausanna, 6. julija. (Izv.) Danji popoldne je imel Izmet paša daljši razgovor z Venizelosom. Dosežen je popolen sporazum ▼ vseh spornih vprašanjih med Grško In Turško. Sklenjeno je, da se predsedstvo mirovne konference obvesti pismeno o aoseženem de-finitivnem sporazumu.
IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Mini strski svet je imel včeraj dve seji. Na dopoldanski seji je prišlo v razpravo vprašanje nemških reparacij. Storjeni so bili nekateri sklepi glede sporazuma med nemško vlado in našo. Ministrski svet je dalje razmotri val notranjo in zunanjo politično situacijo. Vzel ie na znanje kratko poročilo ministra za izenačenje zakonov Maiko Trifkov Ca o delovanju zakonodajnega odbora. Na popoldanski seji ki je trajala od 17. do 20.30. je prišlo v razpravo vprašanja službene pragmatike za državne že'ez-ničarje in uslužbence. Minister notranjih zadev je poročal o položaju na Hrvatskem na podlagi poročila, ki ga je podal pokrajinski namestnik za Hrvatsko dr. Cimič. Na Hrvatskem vlada red in mir. Ministrski svet je sklenil važne odredbe, ki so dosedaj še tajne. V splošnem zastopa vlada stališče, da Je treba glede položaja na Hrvatskem vpo-rabljati določila zakona o zaščiti države. Zastopnik ministra ver minister dr. Peric je poročal, da se je sestavila v ministrstvu posebna komisija, ki ima proučiti načrt zakona o organizaciji cerkev. Minister notranjih zadev je dalje poročal, da je pri političnih uradih izvršena redukcija uradništva In da bo na leto prihranjenih 2.974.000 dinarjev.
VZPOSTAVITEV DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV  Z BOLGARSKO.
— Beograd, 7. julija. Izv.) Z izročitvijo skupne note držav Male antante in Grške v Sofiji, je priznana sedanja bolgarska vlada. Značilno pa je, da Še ni definitivno zasedeno mesto bolgarskega poslanika na našem dvoru. Imenovana sta bila že dva poslanika, a vsak se je branil sprejeti težavno in zelo odgovorno mesto v Beogradu.
STAVKA MORNARJEV.
— Sušak, 7. julija. (Izv.) Stavka mornarjev »Jadranske plovidbe« traja dalje in je popolna. Preti nevarnost, da se stavka razširi tudi na delavstvo drugih strok. Včeraj je bil brzojavno pozvan predsednik udruženja jugosloven-skih mornarjev kapetan Popel od sindikata brodarskih delavcev v Beogradu, da pride tja v svrho razgovorov s strokovnimi organizacijami in sporazuma o nadaljni akciji. V Bakar je dospela komisija, ki jo je imenoval ministrski svet, da intervenira in doseže sporazum.
SESTANEK ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Volilna reforma.
— Rim, 6. julija. (Izv.) Italijanska zbornica je sklicana za devetega tega meseca. Na dnevnemu redu je razprava o volilni reformi. Italijanski klerikalci proti Mussolinijevemu načrtu volilne reforme. V klerikalni stranki pa je močna struja ki je za volilno reformo. Proti reformi so tudi komunisti in socijalisti. Za 9. julija pričakujejo velike politične senzacije.
VELEPOMEMBEN GOVOR MARŠALA PDLSUDSKEGA.
— Varšava, 6. julija. (Izv.) Povodom poslovilnega banketa je snoči imel bivši državni šef maršal Pilsudski ve-lepomemben govor. Med drugim je omenil, da je odložil vodstvo armade, ker noče kot pošten vojak braniti zločince. Voditelji ljudstva se morajo pop reje pogrezniti v blato, se tam opiti, potem šele dobe milost v očeh Poljske. Zgodovina bi imela popolno pravico mi pljuniti v obraz, če bi se dal pregovoriti, da sodelujem s takimi ljudmi.
IZ DRUŠTVA NARODOV.
RAZPRAVA O SAARSKEM OZEMLJU.
— Ženeva, 6. julija. (Izv.) Danes dopoldne je trajala triurna razprava o položaju v sarskem ozemlju. Zaslišani so bili člani vladne posle izvršujoče komisije glede razmer v saarskem ozemlju. Predsednik komisije je pojasnil vse odredbe, ki se tičejo vzdrževanje javnega reda in mira. Med lordom CecUom in francoskim delegatom Ha-nateairjcom je prišlo do nesoglasij, radi česar svet Društva narodov na popoldanski seji ni mogel storiti definitivnih sklepov. Razprava o saarskem vprašanju se danes nadaljuje.
AVSTRIJSKI NACIJONALISTI PROTI ČEŠKOSLOVAŠKI NARODNI MANJŠINI
— Dunaj 7. julija. (Izv.) »Ceske Srđce« je nameravalo prirediti jutri v nedeljo 8. t. m, v Aspernu narodno veselico. Nemški nacijonalisti $o po posebni deputaciji obstoječi iz nacijonal-no bojnih organizacij izjavili policijskemu ravnateljstvu da ne prevzemajo absolutno nikake odgovornosti za do-
' godke, ki bi se lahko odigrali v Asper-
Telefonska In brzolauna naročila
ANGLEŠKA PUBLICISTIKA O RADIĆEVEM POLITIČNEM
DELOVANJU. Zanimiv odgovor staroste JSS drja. Ravniharja Radiću.
— Beograd, 7. julija. (Izv.) Presbi-ro reproducira na kratko zanimiv odgovor staroste Jugoslovenskega Sokolske-
ga Saveza dr. Ravniharja, ki ga je objavila ugledna londonska revija »Near East«. Ta revija je pred mesecem priobčila Radlcevo spomenico, ki je bila sestavljena popolnoma v protidržav-nem duhu in naperjena proti jedinstvenosti države. Starosta dr. Ravnihar s tehtnimi argumenti pobija Radlcevo obtožbo proti mflitaristični Srbiji obsojajoč obenem njegovo republikanstvo kot nemogoče ter kritizira Radlcevo demagogijo in negativno politiko. Članek med drugim doslovno pravi: »Rešitev srbsko hrvatskega vprašanja je edino možno na ta način, da žive Srbi, Hrvatje in Slovenci drug poleg drugega na temelju načel vidovdanske ustave, ki garantira vsakemu državljanu popolno svobodo.«    Odgovor   dr. Ravniharja
predlaga dalje gotove spremembe v de-centralizacijski smeri in upa, da ie to mogoče doseči potom mirne diskusije.
K odgovoru dr. Ravniharja je revija »Near East« napisala kratek in značilen uvodnik. Priznava krajevno samoupravo in gotovo decentralizacijo, odločno pa obsoja Radfćev separatizem in njegovo destruktivno politiko. Po mnenju revije ni prepad med obema stališčema tako globok, kakor je to videti na prvi pogled tujega opazovalca. V gotovem pravcu je potrebno samo nekoliko zbližanja, ker je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sestavljena iz narodov istega plemena (rase) in istega jezika, toda različnih političnih tradicij. Radie mora priznati, da so mogoče lokalne avtonomije tudi brez republikanstva. (Dr. Ravniharjev čla-n e k, ki je izšel v »Near Eastu«, priobčimo v celoti. Uredništvo.)
fctev. 153.
»SLOVENSKI   NAKUP« One 8. julija 1923.
stran. 3.
nu, kjer je nemško prebivalstvo zelo razburjeno radi te prireditve. Policijsko ravnateljstvo tekom današnjega dneva prepove prireditev.
RUSKO - AVSTRIJSKI TRGOVINSKI STIKL
— Moskva, 6. julija. (WoIff.) V svrho uvoznih in izvoznih operacij je bila ustanovljena mešana rusko - avstrijska družba. Avstrijski ustanovitelj te družbe je avstro-ruski industrijski sindikat ki se je obvezal dovoliti družbi blagovni kredit.
PREOKRET V REPARACIJSKEM VPRAŠANJU.
— Pariz, 6. julija. (Izv.) Zastoju v re-paracijskem problemu s posebnim ozirora na angleško - francoska nasprotja je posvetil »Temps« članek, v katerem zastopa na-ziranje, da bo treba iskati v tem nesporazumu novih potov. Po izjavi angleških strokovni akov naj bi zavezniške države skupno nastopile in zahtevale oti Nemčije da; 1.) izvede valutno reformo, 2.) nadzor potom reparacij ske komisije, 3.) jamči s svojim blagom in prirodnim bogastvom, ki bi bilo zastavljeno. 4.) odda zaveznikom 26% va» lutnih dohodkov in 5.) posestniki nepremičnin naj se obdolže s posebnimi davki v priči reparacijam.
Španski parlament ogrožen.
Viharji in streli.
— Madrid* 6. julija. (Havas.) Senat Je btj včeraj pozorišče burnih prizorov, ki so nastali radi nekega žaljivega pisma. To pismo je poslal predsednik vrhovnega vojnega sveta gen. Aguilera bivšemu ministru San-cheru Tozi. Ko je bil poklican na odgovor? je Aguilera izjavil častniškim odposlancem, da bo v slučaju, ako bi ga Hoteli politični vlastodržci prisiliti, da odstopi, stopil na čelo armade !n lih odstranil. Na seji senata sta ministrski predsednik in predsednik senata zaman pozivala Aguilero, naj prekliče žalitev. Aguilera le izjavil, da ga vlada ne more odstraiti odstaviti. Ministrski predsednik Ahucemas je odgovoril, ako bi Hotela sploh kaka sila raz gnati parlament, da bi se moglo to zgoditi samo preko njegovega trupla. Med zasedanjem je prišlo 'do osebnih spopadov med Agruilero in posamni-mi senatorji. Bojeviti sreneral in senatorji, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Romanoves, so se pozneje znova pomirili. Dva navzoča poslanca sta se stepla. Eden je potegnil celo samokres In ga Je moral zbornični sluga razorožiti. MSnistrslti svet je razpdavljal o tej aferi, nI pa ničesar sklenil. V vojaških* lcrogih vlada veliko razburjenje, ki ga skuša poveljnik Madrida pomiriti. Listi so mnenja, 'da Je politični položaj po tem incidentu zelo resen.
— Barcelone, 6. julija. (Havas.) Pogajanja z Madridom so prekinjena. To je bržkone posledica Agtrilerove afere.
GENERALNA STAVKA NEMŠKIH KOVINARJEV.
— Berlin, 6. julija. (Izv.) Listi poročajo, da je vodstvo kovinarske stavke izdalo danes tozadevno parolo 90 tisoč 'delavcem. Delo počiva skoraj v vseh večjih podjetjih. Do 11. dopoldne je zapustilo "delavstvo šest obratov.
BOMBNI NAPAD V SARAJEVU.
— Sarajevo, 7. julija. (Izv.) Danec
ob 1. ponoči so neznanci vrgli bombo v hotel »PoŠto«, ki je na Hodniku eksplodirala s strašno detonacijo. Materijalna škoda je velikanska. Človeških žrtev ni. Napadalci niso znani
ZANIMIVOSTI IZ PROCESA PROTI ŠOUPALU.
— Praga. 6. julija (Izv.) Na včerajšnji
popoldanski obravnavi proti morilcu šou-palu so bile zaslišane glavne priče F. Re-bik. V. Slama m V. Trebtcka. Priča Slama je na vprašanje predsednika glede podrobnosti atentata pravil, da sj je Soupal nabavil revolver v neki trgovini v Plzni in da je drugi dan odšel z njim v Lochovice. Morilec je (povabil pričo v bližnji gozd. češ da je treba preizkusiti novo orožje. Na robu gozda je Šoupal obesil na drevo reklamni letak in dejal, da se hoče vežbati v streljanju. Postavil se je na razdaljo 10— 15 korakov, dvignil samokres, pomeril in ustrelil. Ko je počil strel, je obtoženec vzkliknil: Tako! Ko bi stal tu pred menoj dr. Rašin, bi rmi tole preluknjalo glavo. Kmalu potem je isti ipriči dejal, da bi bilo dobro odstraniti Rašina, Kramara in Beneša. Po zaslišanju prič je predsednik vprašal obtoženca: Obtoženec, končno vas hočem vprašati, da-li vztrajate na svoji izjavi, da se pred tem sodiščem nočete zagovarjati. Šoupal je odgovoril: Vztrajam na stališču, ki sem ga zavzel v začetku razjprave. Mesto zagovora je morilec naslovil na sodišče posebno pismo, ki ga je ob koncu razprave prečital njegov zagovornik. Pismo se glasi takole: Postal sem predmet obsojanja in ne sramujem se tega. Zgodovina človeštva ne obstoji samo iz nebroj normalnih korakov, valov in faktov, marveč tudi iz dobe krutih in nasilnih vozlov, v katerih je zavozljana doba. Svetovna vojna ni razvozljala in raztrgala takih straS-nih vozlov evropskih razmer. Zavezuje le vedno več novih v nesrečo in obup milijonov ljudi, eiejte nas, ki smo raztrgali enega teh velikih vodov, staro habsburško monarhijo, koliko novih smo napravili! Zmagovito domoljublje na hitro narastU češki velekapdtal je nam naprtil težko bre-fe. Mi mladi smo ras tli v velikem razburjenju. Izšli smo iz velikega nemira in nad« Preboleli smo, da so mflijoni umirali na tuji službi In nihče ni obsojal sovražnikov. Sanjal sem o velikem in d i vnem Življenju osvobojenega naroda. Vživel sem se z vsemi socijalnimi nadaml, ki so jih velflci udarci vojne in politike razvneli na obzorju. In jaz, kj sem streljal na dr. Rašina, da raztrgam enega teh veHkfli vozlov, ki ovirajo češko delavno ljudstvo v svobodnem razvoju, mar naj se ne vprašam, kakor se je vprašal i^^_£^J{«UfeJ^^^te^
ril iz svoje mladosti? MoJi sodniki pravijo da sem zakrivil umor človeka. Toda jaz nisem hotel ubiti. Hotel se razvozljati vozel, ki je ležal na poti. Bila je to morda blazna volja. Šele bodočnost bo dokazala, da-li sem s svojim činom posegel v tok zgodovine ali pa samo v življenje posam-nika, čeprav sem se žrtvoval v domnevi, da strmoglavim kip, kakor so po prevratu strmoglavili na Staromestnem trgu mari-anski steber. Glejte, kaj sem napravil iz svoje mladosti: Napravil sem iz nje ječo, napravil sem iz nje bolest. V času velikih gibanj polaga usoda znamenja na čela nekaterih ljudi in oni zavržejo svoje življenje, da bi pomagali drugim. Nisem hotel ubiti Alojzija Rašina, hotel sem ubiti le Zivnostensko banko. Meril sem na človeka, ki je stopal kruto preko ljudskega gorja in solz, toda hotel sem zadeti to, kar je on predstavljal: kapital, ki davi tisoče mojih bratov. To je bila moja želja in moja krivda. Zal ml je dr. Rašina, če je umrl in sistem ostal. Sodite me, sodniki. Drugače bo sodila zgodovina.€
Ko Je zagovornik končal, je Soupal na videz sede! kakor pravi zmagovalec, v resnici pa je bil bled, razburjen {u. obupan.
Politične vesti.
= Vlada   in   revizuonisrični blok.
Beogradsko »Vreme« poroča: OdnoŠa-ji med vlado in zagrebškim blokom se vedno bolj poostrujejo. Vlada je nastopila odločno in energično proti bloku in spremlja z budnim očesom vse, kar delajo člani tega bloka. To vladino stališče je dobilo izraza tudi v »Samoupravi«, ki že nekoliko dni vodi ostro polemiko z listi revizijonističnega bloka. Zato so popolnoma izmišljene vesti nekega lista, da se deluje na to, da bi se obnovila pogajanja med radikali in blokom in da v to svrho odide Ljuba Jovano vic v Zagreb. Za tak korak ni sploh nobenih pogojev, in vlada, kakor smo izvedeli, nato niti ne misli... Zadnji govori in Članki Stjepana Radića so Se bolj poostrili odnošaje in onemogočili vsak stik z radikali in vlado. Ti novi Radićevi izpadi niso vzbudili posebne pozornosti v političnih krogih. Sprejeti so bili kot nekaj navadnega in na njihov račun so se delale celo sale. ker so ti izpadi naravnost smešni. Vendar pa se uvažuje, da jemljejo hrvatske mase vse te Radičeve izjave za resne in naj so še tako neresne in absurdne. Muslimani in klerikalci so prenehali govoriti o tem. da bi zapustili Beograd in vse kaže, da bo vsaj zasedaj ostalo vse pri navadnih grožnjah...
= Jutro in uredništvo. Včeraj smo zapisali, da je uradniško vprašanje tesno spojeno s splošnim finančnim. Kajti ako država nima dohodkov, ne more delati prekomernih izdatkov. Jasno je torej, da se uradniško vprašanje zadovoljivo reši tedaj, ko bo država razpolagala s potrebnimi sredstvi. S to trditvijo seveda nismo prejudicirali svojega stališča glede hitrosti, s katero se v zakonodajnem odboru v Beogradu obravnava in rešuje uradniški zakon. Mogli bi se prav upravičeno pritožiti na tega in onega poslanca, na to in ono politično stranko, da se za zakon premalo briga. Kakor pa je »Jutro« vedno vodilo politiko nepoštenosti, nelojalnosti in nestvarnosti, tako se tudi sedaj objema z banalno kritiko najhujših federa-listov in napada vsaki dan in brez vsakega povoda današnjo vlado. Celo tako daleč gre v mržnji do centralne vlade, da zaključuje iz trditve o medsebojni zveznosti davčnega in uradniškega vprašanja na brezsrčnost radikalne vlade do uradništva. V tem oziru se junaštvo jutrovih politikov prav mično sklada s hrabrostjo klerikalnih, ki si upajo napisati strupen uvodnik o zavlačevanju uradniškega vprašanja po radikalni vladi in v isti številki obelodaniti brzojavna poročila o razpravi uradniškega vrpašanja v zakonodajnem odboru! Vidite, to se pravi debelo gledati kratko in zlobno pamet! Kdo je odgovoren za to, da se uradniško vprašanje ni rešilo že v prejšnjem skupnem zasedanju? Prejšnja vladna koalicija. Kdo je postavil uradniški zakon kot prvega na dnevni red sedanje narodne skupščine? Sedanja vlada. Kdo vara in huj-ska javnost ter moti hitro in stvarno rešitev tega zakona v parlamentu? Desničarska in federalistična opozicija. Druga iz načelnega nasprotja do države, prva iz užaljenosti, ker ni na vladi in ki bi vlado samo iz tega razloga hotela strmoglaviti, potem pa tudi, da kuje strankarski kapital iz današnje uradniške mizerije.
= Iz diplomatične službe. Dosedanji konzul v Trstu Cincar Markovjć je imenovan za poslanika v Tirani. V kratkem sledi definitivno imenovanje poslanika za Prago. Pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilovife je nastopil enomesečni dopust, njegove posle začasno vodi g. Ljuba N e š i &.
= Konferenca angleškega poslanika z zunanjim ministrom. Angleški poslanik na našem dvoru g. Young je včeraj posetil ministra zunanjih zadev ter se od njega poslovil, ker nastooa dvomesečni dopust. Angleški poslanik je odločno izjavil, da je bil komunike naše vlade proti pisavi pravaškega tiska popolnoma umesten. Radič je skušal forsirati svoje politične nazore v angleški javnosti in pridobiti angleško vlado za sebe_ Oficijelna ABfcUja. jjflaojnoj.
ma trezno razmotriva položaj v naši državi.
= Poljska hoče postati velesila. Iz
Varšave poročajo: Poljska vlada je sklenila, da se obrne s posebno noto na vlade v Parizu, Londonu, \Vashingto-nu, Tokiju in Rimu. v kateri bo zahtevala, da se Poljska prizna kot velesila. V interesu Slovanstva bi bilo, da bi bila v koncertu velikih držav vsaj ena slovanska država, dokler je Rusija izločena iz vsake kombinacije.
KUzmičev spominski dan.
(Izviren dopis).
Prekmurski evangeličanl so praznovali na Petrovo dvestoletnico rojstva svojega največjega rojaka, župnika in slovenskega pisatelja Štefana Kuzmiča.
Sredi najlepšega prekmurskega polja je vzrastel njihov verski borec, njihov Luter, a obenem tudi prekmurski Trubar In Dalmatin, zato se niso poklonile omenjeni dan Kiizmičevemu spominu samo prekmurske evangeličanske občine, ampak je hitelo med zlatim klasjem tudi na stotine romarjev slovenske narodne misli v Struk ovce, da se pokloni spominu moža, ki nI podaril Prekmurcem samo dragocenega verskega orožja, ampak tudi naijačje sredstvo narodne ohranitve: knjige, pisane v materinem jeziku.
Kuznrlč se je rodil v dobi rekatoliza-dje, ko je uničil požar verske strasti ne samo marsikatero evangeličansko cerkev, ampak tudi vire njene zgodovine. Zato vemo samo Kuzmičevo rojstno leto (1723) dneva pa ne Njegova prava rojstna hiša ne stoji več. Podrli so jo nasledniki njegovega očeta in si postavili malo stran toda na Istem zemljišču drugo. Rojstna vas si je pa še ohranila njegovo narodnost in vero.
Njegov oče je bil posestnik po imenu Jurij; materino ime je neznano. Najprej je hodil v šolo v prekmurske Ivanovce, nato z 1. 1733. v šopronjsko višjo evangeličansko šolo, od 1. 1739. pa v Gvor. Svoje študije je dovršil v Požunu 1. 1744. Doma pa ni mogel dobiti vsled protireformacije službe, zato je ostal v tujini kjer je deloval kot šolnik v Nemcseso6 blizu Kiseka. Tu je tudi iprijel za pero in podaril svojim rojakom prvence svojega književnega dela: Katekizem, abecednik in računico. Denar za tisk je dobil deloma od požun-skega duhovnika Viljema Serpilija. deloma od neke vdovice. _
Plodovito duhovniško službo je nastopil 6. junija 1755. v Šurdu. madžarski vasi, ki leži ob cesti iz Velike Kaniže v Zakon. Za časa Kuzmiča je bila okolica £urda nastanjena od slovenskih protestantov, dandanes ne ume tam nihče več slovenske govorice.
V težkih živlienskih prilikah je tu Kiizmič hranil z eno roko svojo vero, z drugo ipa jI je gradil trden temelj s spi-sovanjem kniig v jeziku v katerem so ljudje molili Boga in govorili v svoji družini. Bližnji katoliški duhovniki so mu delali velike neprilike, a njegovega duha n{ vklonil ni ta boi ni nesreča v družini. V Šurdu se je poročil z neko Ano Marijo (priimek je neznan) 1. 1756. Po njeni smrti se je drugič oženil 176$. s Terezijo Szakal, vdove-lo Bršnjak.
Kupil si je tudj lastno hišo v Parni pri Surdu, a imel je nesrečo, da mu je zgorela, ob kateri priliki je upepelil ogenj tudi tretjino njegovih abecednih knjig.
Kot dober sin je vzel k sebi svojega očeta, kateremu je zatisnil oči 1769. leta.
Umrl je 20. oktobra 1779. sredi svojih vernikov in sorojakov, ki so se bili izselili iz železne županije v Šomodsko, da bi si olajšali izvrševanje verskih dolžnosti, v
katerem jih je ovirala v domačiji grajska gospoda, ki je laže menjala vero kot preprost kmet. Baš to versko zatiranje je bilo kot pri Trubarju neposreden povod, da je
začel pisati Kiizmič verske knjige^ ker je hotel ž njimi okrepiti svoje vernike. Potreba po takem krepilu je bila velika. Na eni strani so bile evangeličanske cerkve redke in malo je bilo duhovnikov med slovenskimi protestanti na levem bregu Mure. Ako so hoteli opraviti ti evangeličani svojo versko dolžnost, so morali romati daleč. Večkrat ni zadostovala enodnevna hoja. Na drugi strani pa so bile v XVIII. stoletju knjige kranjskih luteranov redke, ker si je bila prirejala iz njih protireformacija kresove, a tudi za Slovence med Muro in Rabo deloma nerazumljive, »ar tej nasi Vogrszki Szlovenov jezik od vszej drugi doszta tuhoga i szebi lasztivnega ma. Kkti i vu naprej zracsunanj sze veliki razlocsek nahaja«, kakor pravi M. Toskos Jožef, »prednveis farar sopronszki«, v predgovoru k knjigi prevažni za prekmursko slovenstvo: »Nouvi zakon ali testamentom goszpodna našega Jezusa Krisztu-sa, zdaj oprvics z grcskoga na sztari szlo-venszki jezik obmyeni po Stevan Kiizmi-csi Surdanszkom« (v saksonski Hali 1771).
S tem delom so dobili nekdanji prekmurski Slovenci vir vsega verstva v svojem domačem jeziku, da jim ni bilo treba čakati ni na Trubarjev ni na Dalmatinov prevod ni na »obracsanva« drugih.
Kuzmičev »novi zakon« ni samo v jezikovnem pogledu znamenita knjiga, ampak je velikega kulturnega in narodnopo-litičnega pomena. Za evangeličane pomeni sv. pismo v verskem oziru vse, vsak vernik ga mora Čitati in iz njega zajemajo preprostejši sloji skoro edino duševno hVa-no. Vsled soudeležbe cele občine pri verskih obredih pomeni pri evangeličanib v nasprotju s katoliško vero, kjer se vrši skoro vse božje češčenje v latinskem jeziku, v domačem jeziku spisana verska ali obredna knjiga jez proti potujčenju in vez z domaČim rodom. Zato je postal Kuzmič s prevodom novega zakona   najjačii prek-
. murski narodnopolitični delavec, ker je očuval s to slovensko knjigo svoje rojake pred izgubo materinega jezika in jim je ohranil zavest, da spadajo k drugi narodni
i pjasti kakor pa poplavljajoči jih n*Hfnrfki
val. Tako so si ohranili prekmurski evangeličani zunanji znak duševne enotnosti z ostalimi Slovenci in možnost oživitve zavesti o naši skupnosti, kajti dokler živi jezik, ozeleni še vedno lahko na zunaj suha veia jezikovnega debla.
Ta jezik sicer nI bfl čisto enak našemu, kljub temu pa nj pripravljal Kuzmič z njegovo kulturo odcepitve Prekmurcev od nas, kajti v njegovem Času še nismo imeli enotnega slovenskega književnega jezika, ki se je porajal šele v prvi polovici XIX. stoletja, ko je začelo poleg nabožnega slovstva cvesti tudi posvetno. Spojitev po-samnih narečij v književni jezik je na desnem bregu Mure dovršena, levi breg pa doživlja zdaj to vršitev. Da se čimprej dokonča, je predvsem naloga smotrene šolske politike, h kateri pa ne moremo šteti naše sedanje.
Kuzmičeva zasluga je torej, da so se ohranili našemu narodu Prekmurci, evangeličani jn katoličani, kajti tudi ti so se posluževali njegovega prevoda kot edinega v prekmurščini, jn da se je pričelo gojiti prekmursko narečje izprva sicer samo v nabožnem slovstvu, pozne:e pa tudi v posvetnem, s čimer se je začelo širje kulturno udejstvovan;e Prekmurcev, ki je imelo za posledico probujo narodne zavesti
Marmornata plošča z napisom: »V^etoj hrži sze je narodo Kiizmics Stevan 1723«, odkrita na njegovi roistrri hiši na Petrovo, naj nam bo torej viden opomin k hvaležnosti, ki jo dolguje vsak Jugosloven temu možu! Pravopis in narečje napisa pa naj nam bodeta jasen migljaj, da se Prekmur-je Še ne čuti eno z nami kljub 41etni dobi ujedinjenja.
To je pokazala tudi slavnost sama, ki se je vršila po sklepu prekmurske evangeličanske sinjorije kot cerkvena prireditev. Oba glavna govornika, bxlenski pastor Stiftar fn pucinski pastor Lu:har. s:a sicer poudarjala Kuzmičeve zasluge za slovenski jezik in slovenstvo, a spored slavnost! je bil le tak, da ni delal v vsem časti Kuzmlcevemu spominu, ki je b:l prej oskrunjen kot počaščen z madžarsl m re::em in z madžarskimi deklamacijanr. I.^med množice treh tisočev. ki se je poklonila Kiizmičevemu duhu. jih je h:', i k maj 50. ki so gledali ta dan zavesim z žalostjo v srcu prek meje na Madžarsko, odkoder je baš Kiizmič krepil slovensko zavest. Zato je čas, da se pove odločno in javno, da mora biti danes tudi za vsakcs P murca salus Jugoslaviae — suprcma !cx in da je bila Kuzmičeva slavnost najmanj primerna za to, da bi se pokazalo ,!v t. j. slovensko-madžarsko lice Prekmurja.
Ahasver:
25 letnica Rožne doline.
(S p o m i n s k
Rožna dolina le danes znana Širom cele slovenske domovine. Razprostira se od vznožja košatega Rožnika, katerega čuva cerkvica Marijinega Oznanenja z dragoceno sliko slavnega Jurija šubica, tja do železne ceste v Trst. Prvi tri hiše te naselbine (Perne, Križaj, Bricelj) so zrasle 1. 1898. Naslednje leto se jim je pridružilo že več (Fakin, Petrovčič, Podgorelec. Peter-nel, Ceh itd.) Nato pa so se dvigale kakor gobe po dežju. Prvi pijonirji so našli dolinico brez imena. Kmalu pa so se otvorila vrata, kjer Bog roko vun moli. in v svečani nočni uri so izvršili v prvi rožnodol-ski, Pf>dgoreIčevi gostilni krst danes ponosite Rožne doline. Prva vila ie dobila za tedanjo travniško okolico zelo prikladno ime »Vila livada« (Fakin).
Ker praznuje Rožna dolina letos src« brno poroko in ker zlate ne dočaka več, sai bo čez 25 let spojena z Veliko Ljubljano, je zbral star ljubitelj Rožne doline nekaj spominov, hoteč podati potomcem sliko, kako je nastal Rožnodolski mestni pred-kraj...
Na gosto poraščenem Rožniku je živel pred stoletji goreč častilec Matere božje, ki je bojda izprosil, da stoji sedaj na vrhu mična cerkev Marijinega Oznanenja. najljubša in najdivnejša božja pot vseh mladih in starih ljubljanskih in okoličanskih grešnikov.
Pri cerkvi se odpira slikovit razgled na Gorenjske snežnike. na Notranjske hribe s temnimi lesovi in na solnčno Dolenjsko gričevje z belimi cerkvicami In temnim vremenskim prerokom Krimom v ozadju. Kako prijazno so se nekoč oglašali zvonovi te cerkvice, ko so s srebrno-čistimi glasovi vabili v posete! Toda vojna je oropala stolp do zadnjega zvona, ki so ga čudni oblastneži končno obesili v sp. šišensko podružnico. Službo cerkovnika upravlja na vznožju Rožnika ležeča posest pri »Me>-narju«. Te vknjižene služnosti se posestvo skoraj ne more razrešiti. Posestvo je izmed najbolj vzornih gospodarstev ljubljanske okolice s staro gostilno Čada. Iz omenjene služnosti sledi, da je »Mežnarija* stareiša nego Francotova gostilna pod cer., kvico, da je »Mežnarija« sploh najstarejši dom pod rožniškim zvonom. Nad stoletje star je bil gradič »Rcsenbuchl.« last nekih plemenitašev, potem Sevniga, Conžeka, katerega pa je današnji lastnik g. veletržet Rober Kollman prezidal v prelestno vilo ter jo krstil z »Rožno gorico*.
Rojak, ljubljanski trgovec in umni kmetovalec Peter Lassnik je nižie »Rosenbiichl-na« ob tedaj samotni, zapuščeni cesti Pod-rožnik postavil gospodarsko poslopje z vilo »Roseneck« (danes last g. Breznika), kjer je bila nekaj časa tudi kavarna. Vidni znaki umnega Lassnika so bogat sa» dovnik ob vili, a tudi sadna drevesa ob obronku na solnčnih travnikih proti strelišču. Žal poizkusi z vinogradi niso uspeli umnemu Lassniku. Njegovo Rožniško posest je nato srečen slučaj donesel g. Alojziju Zajcu, ki ie dokazal svojo podjetnost z zgradnjo krasnega hotela »Bellevuec nad šišensko cerkvijo, da vstvari iz rajskega Rožniškega kota s svojima sosedoma g. Kollmanom in g. Čadom bajno idilo, kjer še danes bučellce buče, virčki šume, a kukavice desetletja nagajivo svoj kuku oznanjajo.
Do 1. 1875. so samvali našteti 3 domovi po lepi, mirni krajini nizdol Rožnika ter spavali spanje začarane kraljičine.
Vsa planota od častitljivega Tivolskega gradu ob vznožju Rožnika do potoka Glinščice (dotoka Gradaščice) ter za tirom južne železnice nazaj proti Ljubljani tla čez prelaz za tobačno tovarno do vogala Rimske-Tržaške ceste, ob današnji Blei-weisovi cesti in dolgim obzidjem Uršulin-skega vrta in voiaške bolnice navzgor ob Lattermanovem drevoredu do Tivolskega gradu ie bil ena sama skupina travnikov, vpisanih v katastralni občini LJubljana in Glince (županstvo Vič). Po teh senožetih Je bilo raztepenih nekai šup za seno. Po jarkih Je raslo bohotno grmičevje, posebno ob južni železnici so bile cele oaze vrbovih logov, tu in tam so samevali hrastovi očaki.
Na vogalu, tiste dni veliko nižje Rimske in Tržaške (začetek Bleiweisove) ceste, kjer Je sedaj lekarna Bohinc, a on-daj stara gostilna s kegljiščem »Pri Jezeru«, z visokimi Jagnjeti pred hišo, je vodila Čez ozko Tržaško pot do peš-steze. ki se Je pričela pri današnji Korsikovi hiši, čez bivši travnik (zdaj stoje na istem 3 Kor-sikove hiše. vrtovi ter delavnice in skladl-
a črtica.)
šča bivše Kranjske stavbene družbe1* ter vodila čez železnični prelaz d.tlie p • stezi na Cesto Podrožnik. Pri sedanjem prelazu se je cepila druga stezica, vodeča za tirom železnice preko neštetih jarkov čez današnjo Rožno dolino in Glinščico na Vič.
Le v suhem letnem vremenu se ie polotila podjetnih mestnih turistov želja po drzni ekspediciji med tajlnstveno valova« nje visoke trave, po čez so se dvig tli radostno pojoči škerjnnčk:. od Rožnika so pozdravljale šegave kukavice, a v jeseni so se dvigale male, velike cipe. race in ro-si ter se drle jate vran in Šoc:. Tudi I Ovci so vzljubili to najbližnje fovlSSe, šmj ie prihajala iz Rožnikoveira in Bokavškega hriba na te travnike rada v uoste ra ' divjačina, kakor srne, zajci. Jerebice In ri\ licc, divje gosi in race, p.i tudi kune in lisice. Ko jc pa navadno 3. novembra zatrobil lovski rog na čast lov^ke^a patrona sv. Huberta ter odmeval iz RoŽni?kih logov, tedaj so pribežali preplašeni ti Igouhi v skrivališča današnje Rožne doline, dokler jih ni pasja dlaka zalotila in zakrivila zadnit — tialali!
Ker pokanje nad 300 let obstoječega strelskega društva, ki je imelo svoj doni /a Gradom, (danes Dijaška kuhinja in Ljudski oder), ni več ugajalo Ljubljančanom, so strelci leta 1S75. preložili s»voje topove in zgodovinski inventar na strelišče Podro/.-nik, kjer se ie nahajal c. kr. gozdni vrt. odkoder se je preselil v sedanji stan poleg Tržaške ceste (last Rudeša). Nekai let pozneje so postavili pod streliščem blizu ovinka na Večno pot hrvaške peči za izdelavo opeke in hišico, sedaj last gospe Stancar vd. Agnola.
Nekaj streljajcv od strelišča nizdol Večne poti ie sezidal podjetni S. Herzmanskv vrtnarska in druga gospodarska poslopja ter položil temelj svojemu prvovrstnemu umetnemu in trgovskemu vrtnarstvu, sv^j dom ie krstil za »Rožni dom«.
Malo pred usodepolnim potresom l. 1895 je sezidal tedajni posestnik starozn:?-ne gostilne pri .-Bobeneku-r na travniku sredi današnje naselbine veliko moderno opekarno, ki pa je skupaj s hrvaškimi pečmi vsled izčrpanja ilovice v prvih letih po potresu morala ustaviti delo. Kot trajen spomin so ostali bajerji z ribami in kraljestvom žab, ki s svojim resa-rega opomin j a iona minljivost sveta.
Tako je izgledala Rožna d-Mina pred potresom, na kateri je danes nanizana ena najlepših  slovenskih  predmestnih naselbin.
— Kongres srednješolcev v Beogradu.
V četrtek 5. t. m. le bil v Beogradu Otvor-jen kongres srednješolcev.
— Tehniška srednja šola v Ljubljani.
V šolskem letu 1922 '23 se ie vršil pouk na 10 oddelkih, ki so bil; razdeljeni vsega skupaj na 28 razredov. Poučevalo ie 4S stalnih in 4 pomožni učitelji. Začetkom leta se je vpisalo 572 rednih in 117 izrednih učencev (-nk), od katerih ie ostalo koncem šolskega leta 529 rednih in 82 izrednih učencev (-nk). Od rednih učencev, oz. učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom 433, z nezadostnim 29. s ponavljalnim izpitom 63 in neizprašani so ostali 4.
— Nekaj za učitelje. Višji šolski svet je prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev — veroučiteljev, učiteljev na ekskurendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih  del  za čas od  1. avgusta
1922 do 30. junija 1923. Da se bodo mogle nagrade čimprej nakazati, se poživljajo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih v zmislu razglasa višjega šolskega sveta z dne 16. jan. 1923. štev. 467. št. 8. Ur. 1., s to razliko, da se mesto tamkaj navedenih treh dob, loči čas od 1. avgusta 1922 do 28. febr. 1923 in od 1. marca
1923 do 30. junija 1923. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljavi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in prizadete učne osebe vzamejo razpis takoj na znanje ter predlože prijave vsaj tekom julija.
— Češkoslovaški učitelji v Beogradu
V Beograd je prispelo 54 češkoslovaških učiteljev, ki se nahajajo na študijskem po* tovanju no Jugoslaviji. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki jur»oslovensko*češko* slovaške Lige in beogradski učitelji.
— Poljski dijaki v Beogradu. V Beograd je prispelo več poljskih dijakov, slušateljev noljedelskih. fakultet
Strto *
•3 c o v c rvMi r  rv a r<-1 /1 r« dne o*. r«*»l*
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Politika   »debelega gledanja«.
Današnje »Jutro« se je zaletelo v naš list. ker smo v poslednjem času zavzeli napram Radiću in njegovim zaveznikom nekoliko ostrejše stališče. Pravi, da smo nedosledni, ker smo Še v decembru toplo zagovarjali politiko spo-vazama in baš radi te politike napada-& gg. Žerjave in Pribičevfce. Tako nedoslednost je treba po »Jutru« debelo gledati! Mi bi se na to beležko ne ozirali ako bi ne slonela na plehkem in naivnem političnem posmatranju naših notranjih dogodkov. Znano je namreč, da je v jeseni notranjepolitična situacija z nujnostjo narekovala akcijo sporazumne politike. Ta nujnost je bila tako očitna, da se ji je priključila celo večina demokratskega kluba z Davidovi-ćem na čelu. Spoznala je pravilno, da zahteva državni interes, da se hrvatske narodne sile pritegnejo k splošnemu nacijonalnemu, gospodarskemu ter kulturnemu delu. Za tistega, ki mu je želja po vladanju in koaliciji prva in zadnja modrost seveda ta smer ni mogla biti dobra. Drugi pa. ki gledajo samo dobrobit države in ki smatrajo, da pomeni konsolidacija naše države toliko kot aktivno sodelovanje na novem političnem Sgospodarskem in duševnem življenju prav vseh jugoslovenskih pokrajin, po* lebno pa gospodarsko, nacijonalno in kulturno tako pomebnih, kot so hrvatske in slovenske, so to politično smer z veliko lojalnostjo pozdravili Ista situacija, samo še bolj jasna je nastala po volitvah 18. marca. Volitveni izraz narodne volje ie za demokratičnega politika bistven državni dogodek in s tem dogodkom je hotela obračunati tudi radikalna vlada ter spraviti opozicijonal-no politiko v soglasje s splošnimi državnimi interesi »Demokratizem« Žerjavov bi seveda šel preko teh sto opo-zictjonalnih poslancev, toda vlada kot taka ni smela storiti, ker smo končno demokratična in parlamentarna država. Videli pa smo, da opozicijonalna politika ni pokazala razumnosti, spretnosti, Da tudi stvarnosti in lojalnosti ki bi bila potrebna za narodni sporazum. Izrabljajoč politične svoboščine naše države je Radiić nekolikokrat govoril in delal stvari ki smo jih označili kot pro-rMržavne in protinacijonalne. Rekli smo zato, da je treba razumevanje s tako opozicijo dotlej odložiti, dokler se ne spametuje, dokler ne pristopi k realni *>ohtiki in se v svojih zahtevah ne umiri Proti sabotažnemu uničevanju države pa smo zahtevali oster nastop [državne oblasti Kje je v tem stališču trohica nedoslednosti?.
Kdo bi si upal zanikati neizmerno pridobitev za državo, če bi bil poizkus radikalne vlade z orx>zicijoriaInirn blokom uspel? Toda na svetu so ljudje, ki takega poizkusa in sporazuma za nobeno ceno nočejo in se rajši omejujejo ina »debelo gledanje« vseh tistih, ki se trudijo v notranji politiki ne iz trmoglavega in sebičnega stališča, temveč iz upoštevanja danih političnih dejstev ;in odnosov moči ter interesov edinstvene države komentirati javnosti naše nacijonalne dogodke. Ker pa že »Jutro« tovori o debelem gledanju, ne bo od-iveč, da ga opozorimo na politična dejanja v zadnjih petih letih, ki upravičeno zaslužijo, da bi jih od Časa do časa iprav debelo gledali Ali jih naj navedemo?;
— Zakaj gre klerikalcem? Kakor znano, so klerikalni poslanci zagrozili ivladi da zapuste parlament. Ko so videli da ta njihova grožnja ni napravila ^pričakovanega vtisa v vladnih krogih, jsvoje grožnje seveda niso izvedli Da bi ne bili blamirani so se jeli izgovarjati, da imajo sicer namen zapustiti narodno skupščino, vendar pa da mora o 3tem važnem vprašanju končno odločiti Sde glavni strankin odbor oz. zbor, ki se Ima vršiti 8. t. m. v Celju. Nimamo si-'cer nobenih stikov s klerikalnimi krogi jvemo pa vnaprej, da bo klerikalnim zaupnikom v Celju predložen tako stiliziran sklep, da se ga bo lahko tolmačilo jv pozitivnem ali negativnem smislu, ka-ta>r bo kdo hotel. Vnaprej smo pa prepričani da klerikalni poslanci parlamenta ne zapuste. In zakaj ga ne zapuste? Na to vprašanje daje dr. Šušteršič prav značilen odgovor v »Ljudskem tedniku«. Dr. Šušteršič piše: »Dr. KoroŠČe-ve pretnje, da poslanci SLS zapuste Beograd in se pridružijo Radfcevi abstinenci so se izkazale kot prazna grožnja. Mi sicer nismo nikdar na tem dvomili in smo tudi navedli tehtne vzroke, da ostanejo »zmagoslavni« poslanci SLS tudi še nadalje tam, kjer se plačujejo dijete po 180 dinarjev na dan m Izdajajo proste potne Izkaznice za železnice. Ko pa pridejo parlamentarne počitnice, bodo mogoče sklenili abstinenco, katero potem lahko prekličejo, ko bo narodna skupščina zopet sklicana. Kajti v poslednjem slučaju morajo gospodje zopet v Beograd, če reflektujejo na poslanske dijete. In kolikor nam je znano, reflektiralo! Povsem točna sodba. Dr. šušteršič pač dobro pozna klerikal-
7. juUja 1923.
— Da ne bo nesreče! Pišejo nam: Policijo bi bilo opozoriti da obrne jutri svojo pozornost zlasti na jahače v sprevodu, ker so vojaški konji iskri in vajeni le izvežbanih ter spretnih jezdecev. Ta pozornost je pa zato potrebna, ker je pred dvema letoma povodom »Orlovske« desetletnice pred s en tpe trškim parkom vrgel neki domaČ konj »Orla« zastavonošo čez glavo na tla, zlomil zastavi drog, nato pa jezdecu ušel in provzročil največjo paniko med občinstvom! Za vse slučaje naj bo pripravljen tudi rešilni voz.
— Husova proslava. Ceski obec priredi v ponedeljek 9. tm. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdac Husovo proslavo. Godba, petje čsi študentov, recitacije in predavanje. Gosti dobrodošli Vstopnina prosta.
— V zarnizijsko bolnico so prepeljali 1» Medvod g. polkovnika Janka Vukaso-v i č a - S t i e b i 1 a, ki je, kakor smo že poročali, težko obolel. Bolezen je zelo nevarna.
— Promocija. Na brnski tehniki je napravil inženirski izpit g. Vladimir Mikuž, iz znane narodne rodbine Mi kuže ve v Ko-lodvorsk ulici.
— t Dr. Rudolf Grnntar. Iz Bovca v Julijski Krajini smo dobili vest, da je tamkaj po dolgi in mučni bolezni dne 5. t. m. umrl g. dr. Rudolf G run t ar, odvetnik in župan v Cerknem. Pokojnik je bil iz znane odlične narodne Gruntarjeve rodbine v Kobaridu, nečak pokojnega notarja Ignacija Grunt ar i a. Po končanih glmn azijskih naukih se je posveti] i uri dičnim Študijam na Dunaju in Gradcu. Nato se je posvetil odvetniškemu poklicu. Kot samostojen odvetnik je otvoril svojo pisarno v Tolminu. Po prevratu se je preseli v Cerkno. Pokojnik Je bil navdušen naprednjak. Užival je splošen ugled in spoštovanje med ljudstvom, kar dokazuje pred vsem dejstvo, da so ga v Cerknem takoj po njegovem prihodu izvolili za župana. Dasi bi mu ob prevratu kazalo, da bi se izselil v Jugoslavijo, je vendar ostal na svojem mestu, ker se je zavedal, da je dolžnost inteligence, da ne zapusti ljudstva v najtežjih trenotkih. Pokojnika, ki je umn v krepki moški dobi 50 let, so prepeljali včeraj iz Bovca v njegov rodni kraj Kobarid, kjer so ga ob IS. položili k večnemu počitku. Blag mu spomin, naj mu bo lahka rodna gruda!
— Grški publicist v Zagrebu. V Zagreb je prispel znani grški publicist in novinar Polvvios Lekos, ustanovitelj, lastnik In ravnatelj velike ekonomske trgovske in industrijske revije »Bližnji in daljnji Istok«, ki izhaja v Atenah v angleškem in grškem jeziku. Grški novinar obišče Romunijo in Češkoslovaško, da prouči ekonomsko stanje obeh držav in s pomočjo svoje revije pripomore propagandi medsebojnih ekonomskih odnošajev.
— Uradno poslopje za elektrarno, ve dovod in plinarno. Magistratni gremij je v svoji zadnji seji dne 28. junija t. 1. sklenil priporočati občinskemu svetu zgradbo urad* nega poslopja za elektrarno, vodovod in pli* narno na Vodnikovem trgu tik sedanje Vo* kače ve hiše. — Mestni fizikat ostane v svo* jih dosedanjih prostorih v Mestnem domu, istotako ostane velika dvorana v Mestnem domu, ki je določena za društvena zboro* vanja, shode in glavne nabore.
— Rezervni častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, da pošljejo svoje naslove kakor tudi naslove poznanih tovarišev najkasneje do 15. Julija 1923 na naslov: Janko J are, revident Mestne elektrarne, Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se je namreč sklenilo, ustanoviti klub bivših Bosancev v svrho obnovitve in poglobi] eni a tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da moremo pismeno obvestiti vse tovariše radi sestanka, ki se ima vršiti koncem julija oziroma začetkoma avgusta t i
— Proslava 25 letnice obstoja Rožne doline se vrši v nedeljo 15. julija v Rožni dolini po tem-le sporedu: 1.) Na predvečer tj. v soboto dne 14. junija 1923 ob 19. mirozov z bakljado ln razsvetljavo po naselbini ter podoknica Viške godbe g. županu na njegovem domu v Rožni dolini. 2.) V nedeljo dne 15. Julija. 1923. a) (ob 5.) budnica godbe po naselbini; b) Ob 8. slovesna služba božja, c) 13.30 slavnosten sestanek prvih naselnikov fn vprftoriteljev zgodovinskih Rožnodolskih velikih sejmov in ustanoviteljev »Olepševalnega društva v Rožni dolini« s svečanostnim zborovanjem, č) V spomin dostojne proslave 251etnXe kot naiveseljše zidane srebrne poroke Rožne doline začne se ob 13 ali po starem običaju ob 3. popoldne IV. rožnodolski vele* sejem.
— Opozorilo občinstvo. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlia: V noči od 24. na 25. junija ti. je skušalo nekaj civilnih oseb okoli 23. pokvariti žično ograjo pri municijskem skladišču v Zalogu, ne ve pa se, iz katerih vzrokov. Ko jih Je straža opazila, so civilisti začeli teči. Pozivu straže »Stoj« se niso odzvali, ampak so tekli dalje, vsled česar so vojaki za njimi streljali, pa jih vsled teme niso zadeli, tako da so civilisti ušli. Zaradi tega se prebivalstvo svari, da se ponoči ne približuje vojaškim skladiščem v Zalogu in na ljubljanskem pobu, da se ne ponove podobni slučaji hi da se preprečijo nesreče.
— Gozdni piknik v nedeljo dne 8. juliia t Regaltjevem gaju pod utrdbami starega ljubljanskega grada le edina letoiuja prireditev te vrste v našem mestu. Veselica se vrst ves dan. Preskrbljeno Je po smerni eenf za dobro kapljico fn Jedila, pekli se bodo janjci, razne ljudske razvedritve kakor narodna muzika, amerikanska gugal-tfca, petelinji dvobol, kolo sreče itd. bodo še posebej skrbele, da bo vsak udeležnfk zadovoljen m vesel. Vstopnina samo 3 D.
— Juine železnica je začasno zaprla prehodne steze na Dunajski cesti se javni
Naraščaj siri dan Celjske sokolske Župe, kateri je bil določen na aedeljo 29. t m. v Celju, je preložen na jesen radi epidemij, ker je oblast tudi v tem mesecu prepovedala vse prireditve. — Umri le na Glavnem trgu kniigoveški mojster Ivan Schmidt, lastnik knjigoveznice, v 87. letu svoje starosti. — Tedenski svinjski sejmi so vsled epidemij do danaljnjega v Celju prepovedani. — Škrlatica in ošpice ie vedno razsajajo v celjskem okraju. Sanitarna oblast se trudi zatreti z raznimi ukrepi širjenje teh bolezni, katerim je gotovo vzrok slabo letošnje vreme.
— Mariborčane, zlasti obrtne In Indu" strijste kroge opozarjamo, da si ogledajo nadvse zanimivo razstavo deške meščanske Šole, katera je vzbudila v vseh krogih občo pozornost. Kdor hoče vedeti, kaj ie meščan, ska šola m kake dela, ia naj si ogleda to razstavo. Razstava je silno zanimiva za vsakogar, zlasti pa še za obrtnike fn indu-strijce. Posebno opozarjamo na oddelek 12 delavnice rokotvornega pouka ravnatelja g. Humeka. Nekaj povsem novega! Razstava se zaključi v torek 10. t. m.
— Podpore za Slovenijo. Finančni mini* •ter je obljubil mestnemu dekliškemu liceju dati dotlej, dokler se zavod ne podržavi, primerno državno podporo. Dotična vsota pride v proračun za leto 1923/24.
— Velika zapuščina. Dalmatinski rodoljub Ivan Sarga je zapustil svoje veliko premoženje rodbini občine Mline na Draču. Po odbitju vseh stroškov dobi občina samo iz izkupička deležev solitmega podjetja 124.725 funtov Šterlingov ali preko 200 milijonov kron.
— Težka nesreča. Pekovski mojster Pran Jezeršek Iz Novega Vodmata, ie dane dopoldne zvrnil nase posodo z vrelo vodo in je dobil težke opekline po celem Životu. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
— Samomor 1 Sleme deklice. V MaksI-mlrsko jezero pri Zagrebu je skočila !51et-na Marija Sipek, ker jo je brat odtiral Iz hiše.
— Uboj rad] 8 dinarjev. Pri izplačilu plače e prišlo med Stjepanom Povalecom in Markom Vel jem iz Nove Vesi na Hrvatskem do prepira, pri čemer je Povalec udaril svojega gospodarja, ki mu je očital, da mu je izplačal osem dinarjev preveč, s tako silo po glavi, da je Velja obležal mrtev.
— Aretacije. Aretiran je bil v ponedeljek 2. tm. brezposelni opekarski delavec Andrej Batistič, rodom iz Goriškega. Batistič, ki je tujemu imetju silno nevaren prijatelj, je bil zasačen v Kolodvorski ulici, ko je hotel svoiemu prijatelju odnesti dežni plaŠČ. Ima pa poleg tega na vesti tudi več drugih deliktov. Tako je v opekarni v Trbovljah odnesel delavcem tedensko plačo v znesku 20.000 kron. -— Nadalje je bil aretiran včeraj brezposelni delavec Josip Grošelj, ki je svojemu bivšemu mojstru LotriČu ukradel več obleke. — Aretiran je bil tudi iz LJubljane izgnani postopač Kari Semen, ki se je "priklatil v mesto. Vsi aretirane! so bili oddani sodišču.
— Lastnik se naj oglasi! V Rudniku je bilo nekemu posestniku zaplenjeno kolo s tovarniško številko 157.148. Lastnik se naj oglasi* na policiji.
— Otvoritev telefona v Velikih Laščah. Pri pošti Velike Lašče je bila dne 21. junija ti. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet
— Otvoritev brzojavne postaje Videm pri Krškem. Pri pošti Videm pri Krškem je bila dne 28. maja tt. otvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— Smrt Vrangfovega očeta. V Karlov-eih je te dni umrl uče znanega barona Vrangla N. E. Vrangel, ki Je nedavno prišel na obisk k svojemu sinu. Pogreb se Je vršil v sredo na mestno pokopališče. Udeležili so se ga uradni zastopniki ruske emigracije na čelu z beogradskim poslanikom V. Strandtmanom iz Beograda ln mnogo osebnih prijateljev pokojnega.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v soboto ob 8. uri zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Prvovrstni koncert na vrtu hotela Ti. voH vsako popoldne od 4. ure naprej. — V slabem vremenu koncert v dvorani Vstopnina prosta.
— Kavarna In restavracija na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo vrtni koncert Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta,
— Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fel-lerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje ln jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las In ust! Veliko močnejši, izdatnejši In boljši kakor francosko žganje! S pakova-njem m poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih aH 12 specijalnih steklenic 208 dinarjev m 9& doplatka razpošilja: lekarnar Eogen V. FeUer, Stubioa Douja, Elzatrg št. 238. Hrvatsko.
— Električna masaža lica 10 mamcu-ra za gospode In dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerije, moderna higijenična brfvnfca. Aleksander OJud, Ljubljana. Kongresni trg 6.
* stroj »STOEWER« zastopstvo UnbUa-na, tHirtaima ulic* #X
— Telesno zaprtje, VJŠJezdravnBka poročila iz Splošne bolnice na Dunaju izkazujejo, da se z greneico »Tranz-Josef« dosegajo Izborni uspehi.
— Oraad Hotel Ugani Novi VmodoL Motika JrapalH. osamdeset soba. Prvom, redna opskrba. Sezona do 15. rujna.
— Pal«ce Hotel Tberapia, Crikvenica. Glavna sezona od l. srpnja do 15. rujna. Hotel potpuno renoviran ta 120 soba. Morsko l sunčane kupelji. Prvorazredna opskrba. Table d'hote. Kavana. Bar. Thee đan-sant Cerele d'etrangers. Soba sa čitavom
4*1*
|       — Skaosko-hrvatski slovar je zelo po-
! treben našim izseljencem v Južni Ameriki. Inteligent ali knjigotržec, ki bi se lotil izdaje tega slovarja bi mogel že z ozirom
< na valutno razliko zaslužiti lepe denarje.
j Storil bi pa pri tem tudi kulturno in naci-
, jonalno delo.
— Novo brivnlco v Lj ubij ml poleg ho-: tela »štrukelj« otvori ta v ponedeljek Dor-i čec in Bočkaj. Glej današnji oglas.
— /. produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubi jani nam piše z ozirom na našo notico z dne 6. t. m., da so člani te zadruge sami domačini ter da zadruga ne dela s tujim kapitalom. Zadruga ima dober sloves ter je komisija tudi dela pri zgradbi »Pokojnin« skega zavoda« odobrila brez graje.
— Plakat Bleda v barvah, ki je bil svo» jeČasno nabit po kolodvorih, želi dobiti ne* ko češko društvo v Pragi (seveda proti od* Škodnini); smel bi biti event. ob robeh kaj poškodovan, le da jo slika nepoškodovana. Tozadevni dopisi naj se blagovolijo poslati uredništvu.
— MATHIS AVTO, najuspešnejši inozemski mali avtomobil, voz, v katerem so pri zmerni ceni zjedinjene vse lastnosti, ki jih zamoremo pričakovati od modernega avtomobila, je dospel v Ljubljano. Oblika istega je lepa, zanesljivost in hitrost je bila evidenčno dokazana pri neštetih dirkah, tako posebno v zadnjem mesecu Grand Prix France prvo in drugo darilo — Grand Prix Suisse prvo — Course du Kilometre Lance" prvo — Concourse de Elegance 2 prvi darili. Ta znamka je dosegla z ozirom na malo uporabo bencina svetovni rekord in sicer za 100 km 2 litra 380. kar do danes še ni bilo preseženo. S. A. Mathis izdeluje najmanjše vozove z največjim uporabnim efektom motorje, tako, da se pogon vseh od njega izdelanih voznih tipov najbolj ekonomično razvija. Vsa vozila so najmodernejše opremljena z električno razsvetljavo in pogonom, 4 prestavami Stossfanger itd. nudijo ves komfort ter doseže normalen voz s 4/12 HP hitrost do 80 km pri porabi bencina ca 4—5 litrov za 100 km. Nabavna cena pa je skoraj enaka ceni boljšega inozemskega motornega kolesa, istotako vzdrževalni stroški. Prvi vozovi tega tipa so v zadnjih dneh dospeli iz Francije in so imeli priložnost pri zelo neugodnem vremenu ob premaganju najvišjih alpskih prelazov dokazati v polni meri svojo solidnost. Iste se lahko ogleda in preizkusi pri generalnem zastopstvu.
Kultura.
Sokolstvo.
— Zlet savinsko . šaleškega okrožja Celjske sokolske župe v Šoštanj to nedeljo, 8. julija, naj strne vse narodne vrste iz sa-vinskega in šaleškega okraja, da prihite ta dan v Šoštanj k proslavi sokolskega dela vobče in k skromni proslavi 151etnice obstoja delavnega sokolskega društva v Šoštanju. Ves Šoštanj je marljivo na delu, da dostojno pozdravi sejalce jugoslovanske misli, sokolske delavce pri njih vzvišenem in plemenitem delu za fizično in moralno popolnost ujedini enega našega naroda. Dolžnost slehernega v okrožju včlanjenega društva je, da postavi na obveznem okrožnem zletu korporativno svoje članstvo, hrib in gaj naj odmeva od klicev »Zdravo!«, naš nastop pa bodi zopet korak navzgor, ponosen, samozavesten, zmagovit, v ponositi zavesti, da sta Delo in Borba vsebina našega sokolskega življenja. Po prihodu dopoldanskih vlakov se vrši povorka, nato skušnje za popoldanski nastop, ki prične ob pol 13. na sejmišču hotela Jugoslavija. Povratek z večernim vlakom, ki bo odhajal nekoliko pozneje. Sokolstvu naklonjenemu občinstvu pa je mogoča udeležba tudi s popoldanskimi vlaki. Lepa udeležba vseh slojev naroda naj obenem položi temeljni kamen za zgradbo prepotrebnega Sokolskega doma v Šoštanju, poroštvo za nadaljnje, še uspešnejše delo ln plemenito vzgojo mladine, v kateri edino je povračilo! Zdravo!
— Sokol Jezica ima svoj n. Javni telovadni nastop 5. avgusta.
— Sokol Polje priredi v nedeljo 8. julija Javen nastop združen z vrtno veselico v gozdu za restavracijo na Vevčah. Prt-Četek točno ob 16. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo lastnega doma, vabimo vsa bratska društva in vse sokolstvu naklonjeno občinstvo k obilni udeležbi Odbor.
Glasbeni vestnik.
— Občni zbor »Glasbene Matice* v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 9. t. m. ob osmih zvečer v pevski dvorani poslopja »Glasbene Matice« v Vegovi ulici z običaj« nim dnevnim redom. Tekom občnega zbora bo izročil predsednik »Glasbene Matice« najvišja odlikovanja članom, ki so si iztekli za delovanje »Glasbene Matice« posebnih zaslug, in sicer gg. Petru Graselliju red sv. Save III. razreda in Fran Dreniku red sv. Save V. razreda. Oba sta ustanovnika dru* štva. Red sv. Save V. razreda prejme tudi profesor Josip Vedral, ki deluje že 27 let pri »Glasbeni Matici« in pa slovenski skla* datelj ter konservatorijski prof. Janko Rtv* nflc Ravno tako prejme isti večer red sv. Save II. razreda »Glasbena Matica« s kate« rim je bila odlikovana povodom 501etniee. Društveni odsek vabi vse člane, kakor tudi prijatelje društva, da se tega občnega zbora v častnem Itevflu udeleže.
— Slovenske nar. pes m t s KoroSkega za ekre fn petje priredil in Izdal Iv. Klfer-le v LJubljani Krojaška uliea 811. (gostilna Maček). Zvezek XI. vsebuje 30. nar. pesmi, ki so razen zadnje vse s Koroškega. Vsebina bogata, oblika lepa, papir prvovrsten. Cena 20 Din, s pošto 2 Din več. Ker Je zaloga majhna, se dobilo zvezki le PA Izdajatelju. Pošfl'a se proti predplačilu.
— Pevke m pevci Ljubljanske** Zvona. V ponedeljek dne 0. t m. točno ob V«7. zve-čet obvezna sala 2a meUal zbor,
— V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiei: Dr. Dragotin Lončar Politika in zgodovina, 154 strani, cena 30 Din. Spis ima pet od* delkov. V prvem oddelku so politični življenjepisi Masarvka, Kreka, Mahni3a. Svetca, Susteršiča in Tavčarja. V d:.-gem rddelku se opisuje boj za Jugoslavijo v socialistih nem gibanju. Tretji oddelek razpravlja o centralistični in federalistični, orir. avtono* mistični ustavi Jugoslavije. Četrti oddelek govori o razliki med socialističnim in ko* munističnem gibanjem. Peti oddelrk je naj* obširnejši in pripoveduje rakaj in kako smo izgubili Koroško in Primorsko. Spis je aktu« alen. ker je zgodovinski dokument sloven* skega mišljenja in gibanji ob svetovni vojni.
Turistika in sport.
— Planinska veselica podružnice SPD v Kranjski zori se nepreklicno vrši dne 15. julija 1923.
— S. K. »Prlmor e« : S.K. Jadran« V
nedeljo ob 17. na igrišču Dunajska cesta prijateljska tekma med gorn ima kluboma, ki obeta izboren šport. Predtekma Primorje rez. : Slaviia.
— »Planinski Vestnik« prinaša v svoji 7. številki tole vsebino: Janko Mlakar: Ponesrečen Izlet. — Čez hrib in dol. — Kotiček. — Društvene vesti: Zbor delegatov.
— Ustanovno zborovanje Aljaževega kluba SPD. — ZOletnica kranjskogorske podružnice SPD. — Planinsko gibanje v Primorju.
— Ovce se raženejo. — Naše slike: Erjavčeva koča — predgorje Skrlatice.
TEKJVU ZA PRVENSTVO V PRAGI.
— Praga, 6. julija. (Izv.) Pri današnji tekmi za prvenstvo ie Slavija z velikim naporom zmagala nad Sparto. Rezultat 1:0 v korist Slavijo.
Društvene vesti.
— Odkritje spominske plošče umrlemu pesniku Simonu Jenku v Kranju se vrši ob priliki 601etnice Narodne Čitalnice v Kranju dne 2. septembra dopoldne, h kateri slav-nosti se vabijo vsa kulturna društva ln kulturni delavci.
— Jadranska straža priredi v ponedeljek 9. tm. ob 20. zvečer v karinski dvorani javno predavanje. Predava gospod poručnik mornarice Rudolf Crnić o predmetu »Morje in njega važnost za Jugoslavijo«. Vstopnina prosta, prostovoljni prispevki dobrodošli. V petek 13. julija 1923 ob 20. ima društvo v restavraciji »Zvezda« izredni občni zbor, na katerem se bodo izvolili delegati za občni zbor centrale in sprejela nova pravila.
— »Bratstvo* posetf jutri, v nedello dopoldne Mestrovieevo razstavo v Jakopičevem paviljonu. ZbiraliSče ob 9. uri pred Narodnim domom. Vabljeni so člani vseh »Bratstev« in »Mladosti«.
— Kongres gledaliških igralcev v Splita. V Split so prispeli te dni udeleženci kom gresa gledaliških igralcev. Sprejem je bil zelo slovesen. V imenu mesta Splita je po* zdravil udeležence župan mesta dr Tarta* glia. Zahvalil se mu je Sava Todorovic iz Beograda.
— Prostovoljno gasilno druStvo v Litiji, ki priredi v nedeljo S. t. m- veliko slavnost z blagoslovljenjem parne brizgalne. vabi ponovno vsa bratska društva, da s* te slavnosu* po možnosti udeleže, tudi tista, katera mogoče niso prejela vabila, oziroma izkaznic za polovično vožnjo z odlokom St 1112/II.-23 obrat, ravnat, inž. žel. dovor Men 50% popust voznih cen.
— »Enakost« mladinsko izobr. društvo v Mostah, priredi jutri (v nedeljo 8. tm.) svojo .prvo veselico s plesom v gostiln] in na vrtu »pri Pečarju« z bogatim sporedom Začetek ob 16. (4. pop.) Z dobrimi jedili in pijačami bo vsestransko dobro preskrbljeno. Vstopnina samo 3 Din. Jutri v nedeljo vsi k Pečarju!
— Veselica prostovoljnega gasilnega društva na Vrhniki V nedeljo 8. julija ob neugodnem vremenu 15. julija priredi Vrhniško gasilno društvo vrtno veselico s plesom ob glavni cesti blizu kolodvora v prostorih tovariša g. Josipa Jelovška, žup-nega načelnika na Vrhniki. Pri veselici sodeluje godbeni orkester iz Šiške. Za zabavo, dobro Jedačo in pijačo je najbolje preskrbljeno. Odhod Iz Ljublane ob 1.25 pop.
— »Beneška noč«, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo 15. t m. na lepem vrtu g. Kr-žeta. Mala čolnarska ulica 17, obeta biti ena najlepših prireditev. Na sporedu bo godba, petje, šaljiva pošta, ribolov itd. Zvečer sere-nada na okrašenih čolničkih, poset povodnega moža in ugrablienfe prelepe Urško, bajna razsvetljava itd. Se podrobneje sled?. Prihodnjo nedeljo vsi v Trnovo na Gmajni na prireditev »Mladosti.«
Borzna poročila.
— Zagreb, 7. Julija. (Itv.) Danes bor-za ni poslovala. V (prometu so notirali: Curih 16.35, 16 40, Pariz 5.45, 5.50, London 433, 435, Berlin 0. 043, 0.045, Dunaj 0.1335. 0.134, Praga 292. 293, Trst 4.03, 4.05, Newyork 94.50, 95.
— Curih, 7. julija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.15, Berlin 0.0028, Pariz 33.80. London 26.70. Milan 24.60, Newyork 5.84, Budimpešta 0.065, Praga 17.70, Dunaj 0.00825.
— Curih, 6, julija. (Dir.) Beograd 6.15, Berlin 0.0082, Praga 17.60. Milan 24.80, Pariz 33.85, London 26.53, Newyork 5.82.
— Trst, 6. Julija. Beograd, 24.60 Berlin 0.012. Praga 72. Pariz 136.50. London 106.70 Newyork 23.40. Curtb 402.
— Dunaj, 6. julija. Devize: Beograd
743, 747, Praga 2135, 2145, Newyork 70.935, 71.185, Valute: dinar 734, 740, Kč 2117, 2133, dolar 70.560, 70.960.
Poizvedbe.
—Oni biciklist, kl je izgufcfl včraj na Dunajski cesti med vožnjo čepfco, naj se j oglasi e pisarni »Glasbene Matice«.
> ! < > v r n > k i   N H H tAl >■  cr^ S. julija iy^o
Stran 5
Gospodarstvo.
O DAVKIH.
L Hišna najmarina.    Za odmero hilne
najmarine za leto 1924. v krajih, v katerih se ta davek n e odmerja dvoletno in ki torej niso zavezani hišni najmarini tudi od pcslopij, ki niso dana v najem, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine leta 1923. pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta t L Izpremembe, ki nastanejo glede viSlne hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1923. se morajo davčnemu oblastvu sproti naznaniti
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izzube razun teza. da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v odprtem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v teh dneh, se kaznuje v denarju do 100 Din. Ako se pa niti v naslednjih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi **poved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego sedem stanovanjskih prostorov, so upravičena ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
n. Občna pridobnina. Dne 31. julija L L
poteče rok za vložitev prldobninskih izjav
fa oVoletje 1924/1925.
Posebni pozivi za vložitev Izjav se ne bodo razpošiljali, ampak se bo vsem, ki izjave ne vlože v določenem roku. odmerila občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Izjave se smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik.
Vse navedbe v Izjavah se morajo na-aašati na stanje obratnih razmer v času od !. Julija 1922 do 30. junija 1923., ako se pa podjetje nI vršilo leto dni, pa na povprečno ?:anje med kraJSo dobo njegovega obstanka. Obrazci za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
ITI. Posebna pridobnina.    Za vložitev
napovedi za leto 192.? je potekel zadnji rolf dne 1. julija 1923. Podjetja, ki ie nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo In torej napovedi 5e ne morejo predložiti, naj si takoi izposluieio podaljšanje roka,
IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za H. Četrtletje 1923 do 30. Julija 1923 in hkratu predložit! prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom aH z Javnim razglasom z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi oravico pritožbe.
Davkoplačevalci, Jcaterih promet ni v feru 1922. presegel zakonito določene meje 360.000 Din in plačujejo tore! davek pavšalno, so zavezani do 31. iulija t L vložiti prijave o prometu, opravljenem v letu 1922. ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922 A I 6/3. (Uradni List t dne 3. junija 1922 št. 59.) Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe In mu davčni odbor oceni promet po lastni vednosti in podatkih.
V. Dospelost direktnih davkov. Dne T.
avgusta 1923 dospo v plač'lo vsi direktni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. avgustu 1923 pri-
silno izterjava« in zaračunavati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 48/« terjane-ga zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posebni roki, ki so razvidni iz plačilnih nalogov.
VI. Razgrnitev predpisulb Ukazov. O davkih, ki so Jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrjeni pred-pisni Izkazi prvih 15 dni meseca julija t. 1., kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka že bili opozorjeni individu-elno ali z javnimi razglasi.
—g Za 100 dinarjev se je 6. t. m. dobilo 176.000 nemSih mark, 108.000 poljskih mark, 75.500 av, kron, 9.600 madžarskih kron. 102 leva. 116 lejev, 36.50 čsl. kron, 24.70 lir, 17.70 francoskih frankov, 16.15 šilingov, 6.15 Svic. frankov in 1.07 dolarja.
—g žitni trg v Somboru. Sombor, 6. ju*
lija. Povpraševanje po koruzi Je živahno. Koruza notira 285 do 295, stara pšenica 430 do 440. Tendenca prijazna.
—g Svinjski te jem v Mariboru. Zadnji sejem dne 6. julija je bil glede kupčije zelo slab. Okoličanski svinjerejci si ne dajo dopovedati, da s pretiravanjem cen odganjajo boljše kupce, ki povsod drugod dobe bolje in ceneje blago. To pot so izostali celo sicer stalni kupci iz Koroške. Radi kontrole do* dajemo k novim cenam v oklepaju tudi cene
zadnjega sejma. Pripeljalo se jc 213 komadov. Cene v kronski veljavi: mladi prašiči
od 5 do 6 tednov stari 800 do 1000 (600 do 1000), od 7 do 9 tednov stari 1460 do 2000 (1200 do 16O0), 3 do 4 mesece 2800 do 5400 (2600 do 3000). 5 do 7 mesecev 4800 do 5000 (4500 do 4600) 8 do 10 mesecev 5400 do 5800 (5500 do 5800), 1 leto 6500 do 7500 (8000 do 9000). 1 kg žive teže 95 do 100, 1 kg mrtve teže 100 do 125 (v tem so si ostale cene enake). Kakor je razvidno, so cene za ono blago, ki se ga navadno kupuje v večjem številu za izvoz, precej padle (ker n! bilo kupcev). doČim so cene^ za mlade prašiče zelo narastle (ker se rabi v domači Kupčiji).
—g Ljubljanski trg. Tržni promet je selo živahen. Pomanjkanje blaga ni opažati pač pa primanjkuje za nekatere predmete občutnejše konkurence. Vpeljava mestne mesnice je izvanredno ugodno vplivala na mesni trg. Porast cen se je zadržal na celi črti in poleg tega so bili mesarji prisiljeni, da konkurirajo tudi s kvaliteto. Meso slabe živine pričenja izginjati iz trga. Na mestni mesnici se prodaja meso dobrih volov po
21 dinarjev kilogram. Mestna občina vodi ta obrat brez dobička. Namerava se obrat polagoma razširiti in vpeljati nove stojnice. Namerava se tudi vpeljati oddaja klavne živine posameznim mesarjem brez dobička za mestno občino ln mesarjem predpisati na
Sodi agi nakupnih cen prodajno ceno mesu. ler bi mestna občina na ta način nakupo« vala v večjem obsegu, bi se živina znatno pocenila in bi bila vpeljava boljših kvalitet tem lažja. Mesarjem bi bil zasiguran prime* ren dobiček. Na ta način bi bila vsestranska kontrola najprimernejša. Občinstvo se opo* zarja, naj se v lastnem interesu pridno po« služuje mestne mesnice. Glede zelenjave in sadja primanjkuje na ljubljanskem trgu konkurence. Vzdržuje se nekak monopol. Na vsak način bi bilo za Ljubljano koristno, če bi vpeljala mestna občina tudi tu ob* čutno konkurenco, ne da bi bil pri tem ogrožen obstanek sedanjih prodajalcev. — Drugih potov ni za izdatno regulacijo cen. Z uporabo protidraginjskega zakona nt uspeha. Občine same pa imajo s tem, da oskrbe konkurenco, najboljše orožje za re* gulacijo cen v rokah. Zabavljanje po časo* pisih ima samo negativen uspeh. Vseh želja v idealnem smislu ni mogoče izpolniti, ker manjka občini za reforme čez noč denarja. Sicer je pa umemejši razvoj prikladne j ši ne* go prenagljen. Cene govejega mesa I. vrste
22 dO 28 Din kg, po kvaliteti, meso n. vrste 19 do 23 Din, teletina 22.50 do 25 Din. svinj* sko meso od 35 do 35 Din, trebušna slanina 32 do 35 Din, riba in sal 37 do 38 Din, na
debelo 34, amerikanska mast 33, domača 40, sunka 45 do 52. koštrun 18, kozličevina 25. jagnjc 23 do 25, piščanci 15 do 25. Perut* ninski trg je slab, ker ni pravega blaga, — Divjačine in rib ni. Mleko 3.75 do 4. Orga* nizacija centralne mlekarne za Ljubljano se vrši s strahovito počasnostjo. Za Ljubljano bi bila izrednega pomena, ker bi se ne bilo bati bojkot* in bi se moglo takoj iztrebiti ijz Ljubljane potvorjeno mleko, čajno ma> slo 70. navadno maslo 60, jajca 1.25 do 1.50, kruh bel 7.50, črn 6.50. Gede sadja letos ne izgleda posebno ugodno, črešenj vsled silnega deževja ni bilo in vsled tega so bile tudi cene za domače blago izredno visoke. Močne cene se še vedno vzdržujejo na pod* lagi cene za moko »št. 0« 7-50 do 7.75.
—g Žitni trg. Tendenca je bila minuli teden za moko in pšenco mirna, slaba, za koruzo in oves pa je ostale^čvrsta. Postavno baška postaja, notirajo: pšenica stara 4.25 do 4.30, nova 3.60. moka »0« 6.65 do 6.70, koruza 2.90, oves 3.15. V Ljubljani notirajo: moka »0« 730. »3* 6.15. »4« 5.60, »7« 4.—. koruza 3.50. oves 3.60. Na trg je že prišlo nekaj amerikanske »0«, a še vedno primanj* kuje ničle, dočim je krušnih mok Še dosti v zalogah.
—g ZagrebSki žitni /rg. Zagreb, 6. juli* ja. Cene za 100 kg. postavno baška, odnos* vojvodinska postaja, notirajo: pšenica (76 77 kg) 420 do 420, nova 375 do 3^0. žolta koruza 295 do 300. defektna 1S0 do 250. rž (71 do 72) 380 do 360. nova 320 do V>5. stari ječmen 300 do 310, novi 260 do 290, oves 320 do 330, pšenična moka »0« 675 do 700. »2« 650 do 675, »4« 625 do 650, za krmo 180 do 200. drobni otrobi 140 do 150. debeli 200. Tendenca mirna, čvrsta.
—g Novosadska blagovna borza 6. jut lija. Novi Sad. 6. julija. Na produktivni borzi notirajo: Baška pšenica 77/78 kg, 2 do 3% 1 vag. 425. baški ječmen 67'68 kg. po* nudba 300. baški oves 2 v«g. 315, baška ko* niza. prompt 16 in pol vag. 285 do 237.50, okrogla 1 vag. 300, defektna VA vag. 155. baška moka »0« 1 vag. 660. »2« 1 vag. 610. »5« ponudba 565, »6« ponudba 495. »7« 1 vag. 425, »7 M« banatska 6 vag. 367 do 370, otrobi v vrečah iz jute, ponudba 135. Ten* denca neizpremenjena.
—g Tretji Ljubljanski velesejem se bliža. Kakor čujemo, so pripravljalna dela že v polnem teku. Zanimanje raste vkljub temu, da se pojavlja v gotovih krosih izven Slovenije nekak« proti agitacij a. Mi tega, četudi indirektnega in skritega pojava krat* ko in malo — ne razumemo. Na drugi strani pa se mora priznati, da politične razmere dandanes v Sloveniii naravnost ubijajo naše gospodarstvo in odbijajo seveda tudi vsako zanimanje, vsako veselje za ljubljanske go* spodarske dogodke. Zdi se nam in 5e marši* komu, da zdihuje naša Ljubljana nekako — v prisilnem jopiču, ki so mu ga oblekli znani dalekovidneži. Skrajni čas je, da se poskrbi za nujno operacijo tega — bolnika, ker utegne sicer preveč oslabeti in — umreti.
—g Državna borza dela. Pri vseh Državnih borzah dela v LJubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti ie Iskalo v preteklem tednu od 17. do 23. junija 1923. dela 303 moških in 148 Ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 21 moških in 131 ženskih delavnih moči. Posredovanj se ie izvršilo 548. Promet od 1. Januarja do 23. juniia 1923. izkazuje 27.406 strank in sicer 12.696 delodajalcev in 14.710 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 6125 Dela iščejo: kovači, strojni ln stavbni ključavničarji, mizarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarice, hotel, sobarice, teZa-ki, slikarji, sluge, vzgojiteljice, vajenci, va-jenke itd. V delo se sprejmejo* šveleraSl, rudarji, železostrugaril, kleparji, pletarji, natakarji, zidarji, delavci za betoniranje, vzgojiteljice, žlvilje za iperilo, šteparlce, vajenes itd.
—g Občni zbor Jugoslov. Šumarskog Udruženja, podružnica Ljubljana se vtŠ letos v dneh 18. do 21. avgusta t. L. kar vnovič javljamo, ker do 10. t. m. poteče
rok za prijavo udeležbe na pripravni odbor v Ljubljani. Detajlni program skupščine se
sestavi na seji glavne uprave 16. t. m. m takoj razglasi.
—g Avstrijska zlata pariteta. Vodstvo avstrijske narodne banke objavlja, da je za dobo od 9. do 15. julija določena zlata pariteta na 14.400 kron.
Ziet slovanskega gasilstva.
Zveza češkoslovaškega gasilstva, v kateri so združene: Češka, moravska, šlez-ka In slovaška gasilska zveza. ?e Imela od 29. junija do 2. julija ti. svoi prvi zlet v zlato Prago. K zle tu so bile povabljene vse gasilske zveze slovanskih narodov in gasilske zveze narodov, ki so pr^omogle k osvoboditvi češkega nareda. Poleg Slovanov so bili zastopani na zletu rud; Francozi, Belgijci in ItalHani. »Jugoslovensko gasilsko zvezo Ljublana« -e pod vodstvom zveznega staroste ravn. Barleta zastopala delegacija 12 gasilcev iz različni krajev Slovenije, »Hrvatsko vatrogasno zajednl-cot pa delegacija petih gasilcev (2 iz Zagreba, 3 iz Karlovca). Češkega gasilstva je bilo zbrano na zletu nad 70.000 gasilcev.
Naši odposlanci pripoveduješ, da so od zleta veliko pričakovali, toda doživeli so veliko več, doživeli so iznenađen a. Čeh je slovanski pijonir, slovanski učitelj na vseh poljih in mi ostali Slovani smo verni njegovi učenci.
Zlet se je raztezal na pet dni. Dne 2S. juniia je biia otvoritev gasilske razstave na razstavišču v Kral. Obofe. RazstavVeno je bilo gasilno orodje, brizgalnice od na1'-maniŠe ročne brizgalnice &o najmodernejše avtomebllne motorke; električne signalne naprave, od svole primitivnosti do svoje popolnosti, so predočale svoj razvoj; bilo je razstavljeno nešteto reševalne in sanitetne naprave, nešteto slik, statističnih tabel itd. Bila je to razstava kakoršna je le v Pragi mogoča.
Dne 29. junija je bil predočen (na paviljonu ministrstva narodne obrane in sosednih hišah) požar v 17. stoletju in za njim požari do najnove;še dobe.
V sobto dne 30. junija je bila gasilska predvaja v Stadionu na Letni, ob treh popoldne pa poklonitev gasilstva pred spomenikom Jana Husa. Slovenska in Hrvatska delegacija sta položil! na spomenik venec cvetlic, s trakovi in napisom *Ju-goslovensko gasilstvo«, s primernim nagovorom staroste Jugosiovenske gasilske zveze. Ob 16. je slavilo praško poklicno gasilstvo svojo 70 letnico, kateri je prisostvoval praški žu/pan z občinskimi svetovalci. V imenu iugoslovenskega gasilstva je izpregovril član hrvatske delegacije. Po tej slavnostf so se vršile predstave po gledališčih (»Prodana nevestac, »Lucernac, »Alegorija.;), Zvečer pa je bila razsvetljava na VItavi in prizor goreče hiše z negorljivimi lesenimi stenami. Ob 22. ie bil za goste pri'ateljski sestanek v veliki dvorani na Slovanskem otoku (Žofini), ki se )t razvil v prijetno zabavo. Oktet dobro iz-vežbanih pevcev je zapel himne vseh zastopanih narodov, potem pa celo vrsto drugih, največ slovenskih pesmi, kakor Slovenec sem, Slovenec, Srb, Hrvat itd. Za Čehe so se vršili koncerti na vseh koncih in krajih — 19 godb je bilo zaposlenih.
Glavni del (prireditve se je vršil v nedeljo dne 1. juli'a 1923. Ob 8. nri se je zbralo nad 70.000 gasllce\' nad 2000 gasilk, nad 100 voz z gasilsko opravo od 15 stol. do najnovejše dobe. Ploha, ki se Je tik pred pričetkom sprevoda vlila, je sprevod zavlekla za pol ure. v nered pa ga ni spravila niti v najman'šj meri. Sprevod se je po končanem nalivu jel gibati na Staro na-meste. Mimohod pred honoracijami na Starem namesto Je trajal eno nro in tri Četrt, dasiravno so župe za župo korakale v osmerostopu.   Sprevod   so   zaključile vrle
gasilke urejene v zbore in osmerostope. Po stiku sprevoda na trgu ie izvedlo praško prostovoljno in praško poklicno gasilstvo veliko gasilno va;o na mestni hiši in na sosednih hišah. Po vaj se je sprevod razšel, delegati pa so S4 p: dal] v posvetovalnico Staromestne hiše k ustanovitvi »Združenja  vselovanskega prostovoljnega
gasilstva«. Ustanovitev se je izvršila v splošno radost in zadovoljstvo. s Popoldne ob 3. uri so se pričele gasilske slavnost! v Stadionu. Pri vaja je sodelovalo nad 6000 gasilcev in nad 200 gasilk. Vreme je spočetka va;e oviralo, pozneje pa se je razvedrilo in vaje so končale z najlepšim uspehom. Poleg vaj na lestvah poleg samaritanskih vaj, so moški in ženske izvajale proste vaje s sekirami, na bolj pa so ugajale skupinske vaje na le. stvah.
Red, disciplina in treznost češkega gasilstva prj vajah, kakor tudi vobče so ne-precenljivi-
Dne 2. julija so gostje V velikem spremstvu Češkega gasilstva naprav:; : zlet na Karlov Tyn. tja kjer se je čuvala od nekdaj krona čeških kraljev. Tu se je dogodil ginljiv prizor. Ob potu, ki pelje od kolodvora navkreber proti gradu je sedela stara kmetska ženica. Ko so prikorakali delegati do sedeče ženice, stopi pred starosto Jugosiovenske zveze Ljubljana, ki je korakal med sivobradim Francozom in sivobradim Italijanom ter mu izroči velik šopek iz poljskih cvetlic z besedami: »Blagovolite sprejeti to iz naroda!« Bilo je to res iz naroda. Zvečer ob S. url ie priredil praški župan v reprezentančnem domu mesta Prage -»večirek«. h kateremu so bili povabljeni gostje jn nad 200 ljudi Iz meščanskih krogov. Petje, godba, govori so se vršili drug za drugim. V imenu ju-goslover.skega gasilstva je govoril starosta JGZ, v imenu Češkega sokolstva je govoril br. Vaniček. Vsem govorom so sled!!! 2rromovjti aplavzi, zlasti geslu »zvestoba za zvestobo.«
Dne 3. junija 1923. ob 10. uri se J« poklonila deputacija predsednikov vseh gasilskih zvez namestniku prezidenta republike g. dr. Masar.vka, ki se je nad pM ure prijazno razgovarjal z odposlanci. Povdatv jal je, da se gasilstvo dandanes ne more in ne sme podcenjevati, ker ie to mogočen faktor vsake države, ker je iz naroda in dela na narodni podlagi za narod in državo. Po tej avdijenci so se razšli delegati z zaobljubo, da jih ne loči nobena sila. Ljubeznjivost in pozornost češkega gasilstva in Češkega naroda napram jugoslOa venskim gostom je bila neprecenljiva, neprecenljiva pa je bila rudi pozornost g. majorja Pečeta in tehnika g. Jegliča, rojenih Slovencev, ki sta bila slovenski delegaciji cele dneve voditelja in svetovalca,
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 6. Julija. (Uradno vremenske poročilo.) Novo vremensko stani r se zdi zelo stabilno. Barometer se rapidno dviga. V severno - alpskih deželah sred je Evrope Je lepo. Na Štajerskem in Koroškem je oblačno. V zapadni in srednji Evropi Je zelo toplo (Pariz 33?). Da Dunaju Je danes močno deževalo. Pričakovati Je stalno, nekoliko viharno In toplo vreme.
Zbirajte znamke za „Jugoslovensko Matico"!
Glavni urednik: RASTO PUST0SLEMŠEK-
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Išče se stanovanje
V NOVI HISI, obstoječe iz
kuhinje in ene ali dveh sob ZA MLAD ZAKONSKI PAR brez otrolc. — Ponudbe pod »Čeri* nost/7038« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
V najem se vzame
GOSTILNA ali RESTAV* RACIJA takoj ali pozneje na kakem prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4832
Gramofon
$ 15 ploščami, prav dobro obra* n/en, pripraven tudi za gostilno, SE PO UGODNI CENT PRO* DA. —  Ogleda se v Kolizeju,
vrata 7 A od 12. do 14. in od 18. do 19. ure. 7032
Računovodja,
samostojen delavec, vešč vseh
pisarniških del, posebno obče* vanja s strankami. 5ELI STAL*
XO MESTO. — Ponudbe pod
»St 68/7028« na upravo »Slov.
Naroda«.
Lokomobila
21/27/40 K. S. SE PO ZELO NIZKI CENI PRODA pri
P. HERGOUTH. .MARIBOR Orožnova ulica 3. 7020
Otroški sklopni stolček
SE PRODA. Ogleda se vsak dan od 11. dopoldne do 1. po« poldne   Gosposka   ulica 12/1.
7022
I   DajanSiilftn   Danes predstava KrnniUflll prUliiMIenegauniet-L UIUIIIjIuI       Bika bres no<f
josipa kratila.
t slo interesantna borba s
Elektrik-strojnik
v vseh v to stroko spadajočih delih    samostojen. zanesljiva
moč. IŠČE SLUŽBO ZA TA, KOJ. — Ponudbe na podružnic co »Slov. Naroda« v Celju pod »Samostojen«. 7031
Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri g« M« Likar, Poljanska cesta 87 »Vila Bergman«. 6994
250.000 Din hipoteke
na trgovsko hišo v Mariboru za dobo 4—6 mesecev proti visot kemu obrestovanju SE SPREJ* ME. — Ponudbe pod »Anno 25« na anončno ekspedicijo Hinko Sa.T, Maribor. 7042
IZVEŽBANA
PISARNIŠKA MOč
(knjigovodkinia » koresponden* tinja> ŽELI PREME VITI SVO* JO DOSEDANJO SLU2BO. — Ponudbe z navedbo zahtev pod Vsestransko verzi rana /6970 na upravo »Slov. Naroda«.
Sokolski kroj se kupi.
Ponudbe   raj   se   pošljejo na
uprtvo    »Slov.    Naroda« pod
»Kroj It. 6716064*.
Naprodaj AUTO
(Stiriscdcžen) v popolnoma do. brem stanju. Cena 40.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6962
ZOBOZDRAVNIK
dr. Alojzij Praunseis
NE ORDINIRA od 8. do 23. iulija. 7019
Lepo stanovanje
V NOVI HISI TSCE NOVO-POROČENI PAR brea otrok od oktobra aH novembra t. 1 7. 2 do 4 sobami in pritiklinami proti visoki najemnini, katera se plača vnaprej. —- Ponudbe pod »Novoporočenea/6755«.
Teodor Bok
svet. samplion, Amerika
bvet sampffon, Sibirija
%l I
Sotlar—Botanlo    MihaUsko-De Marko Petri Arbiter Anatol Mekotaao*.
tofettk prtdstifft ob 9. ari w. — Jutri 2 prtastat!: I. ob 4. In H. ob 9. ari«
Išče se KOMPANJON
s 100 tisoč dinarji gotovine ali bančnega kredita za trgovino t Špecerijskim blagom. Lokal v lastni hiš!, arediSoe mesta. — Ponudbe pod KompanJon/7037 na upravo »Slov. Naroda«.
ORIGINALNI NOV
specialni motor D,K.W,
(Leichtmotorrad) 2H HP, SE UGODNO PRODA. — Naslov se izve pri Al orne Companv. anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg 5. .....6967
Kdo odstopi
telefonsko številko?
Ponudbe s navedbo pogojev na upravo »Slov. Narode« pod »Telefon/6973«.
Perica sprejmema vsakovrstno perilo; raztrgano zakrpam.
Poizve se samo od 8. do 13. ure.
Slov.
6963
— Naslov pove uprava Naroda«.
Prodam Teč parov dobro ohranjenih čevljev
gt 40. — Vprašati Erjavčeva cesta 14/1. 7040
Mizarskega vajenca
iz poštene hiše SPREJME TAKOJ — Rudolf Majcen, Velenje. 6960
Čevljarski pomočnik,
le boljša moJ. ra šivana dela,
SE SPREJME. Franc Sfarič, Ulica na Grad 7, Ljubljana. 7041
TO V O R N C O/ E B N E RADU ENE
J*GOREC
LJUBLJANA
B&.LAČA L3'KRED-B*
Proda se sokolski krof (za jezdeca) in fotografski aparat«
Naslov  pove  uprava »Slovcn«
skega Naroda«. 7039
Stanovanje
NA DUNAJSKI CESTI, ob* stoječe iz dveh sob, kuhinje in pritikiin, SE ZAMENJA Z ENAKIM V ŠIŠKI. — Naslov pove uprava »Slov Nar.*. 7018
Čebelnjak
ia 19 A. Ž. panjev (pavi« ljon), pripraven tudi za stojnico — v Ljubljani NA PRODAJ. — Naslov pove uprava »Slovenskega Nar.« pod »St. 6980«.
OiPSina) kakor Ilirija, Jadran, C in R Cipulin, ličilo, mast za nanje, črnil-*, olje za Šivalne stroje, pečatni vosek, dlSeče milo kupite najceneje pri
O sva I si Debele« LJubljane,
Sv. Jakoba trg 9L
Mala hiša z vrtan
SE PRODA. Stanovanje ta* koj na razpolago. — Poizve se: Lončar, Sv. Petra c. 36.
6976
Šivalni stroj
(rabljen in dobro ohranjen) KUPIM. — Ponudbe pod »Stroj/7029«.
Nemeblovano sobo
ISCE MIREN ZAKONSKI PAR BREZ OTROK, ki jc čez dan odsoten, v mestu. Ponudbe pod »Takoj 250/6967«.
Po ugodni ceni prodam eno črno in eno sivo usnfato suknjo« — Vajenca sprejmem po dogovora. — Ivan Moho-rič, krojač, Sv. Petra cesta 6 in 11. 7004
Vinski trgovci in gostilničarji pozor!
Proda se večja množina vb na letnika 1922 od 11 do 16 kron liter. — Ponudbe pod »Vino/6959« na upravo »Slov. Naroda«.
Ženifna ponudba.
Veletrgovec želi v svrho ie* nitve znanja z gospodično ali mlado vdovo.
Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo pod »Tajnost zajamčena/6982« na upravo »SI Naroda«.
Lesni strokovnjak
posebno za uporabo in prodajo bukovega lesa, z dobrimi in trajnimi odjemahkimi zvezami, ŽELI PREMENITI SEDANJO SLUŽBO. — V poštev pridejo le veleposestniki bukovih go* 7dov ali večje lesne družbo itd. VeSč je tudi gospodarstva in poljedelstva; gre tudi kot uprt* vitelj ali oskrbnik večjega gozd* nega posestva ali kaj sličnega. — Ponudbe naj se pošljejo pod »Vesten ln točen/7036« na upre*
vo »Slov. Naroda*.
^^%^$91%+++$/$+/%^X++$$$%^
8017
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 8. julija 1923.
Stev.
Na javni dražbi
se bo prodalo v nedeljo ob treh popoldne dve njivi sto ječe pšenice na Viču pri Po;
klukarjevem kozolcu. tNlODUŠEK,  Rožna dolina
6971
PRODA SE enonad-stropna trgovska HIŠA
z dobro vpeljano špecerijsko trgovino, v neposredni bližini Bleda, ki nudi kupcu dobro eksistenco. Cena ugodna. — Več se poizvc: H. PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/1, desno, poleg sodišča. 7033
Vabilo na občni zbor
Posojilnice v Brežicah,
rcg.  zadruge  z  neom. zavezo, ki se vrši v sredo dne 18. julija 1923 ob šestih zvečer v lastni pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva;
2. poročilo nadzorstva:
3. odobritev računskega za* ključka za leto 1922;
4. volitev načelstva;
5. volitev nadzorstva;
6. sprememba pravil:
7. čitanje revizijskega po* rečila;
S. slučajnosti. ( Ako bi ta občni zbor ob še* stih ne bil sklepčen, se vrši isti dan in na istem prostoru ob sedmih drugi občni zbor, kateri sklepa tokrat ob vsakem številu zadružnikov.
7030 NAČELSTVO.
motorno kolo
dobro ohranjeno. Ponudbe z navedbo znamke, moči in cene na upravo lista pod Motocikl 7043.
Naprodaj
razne omare, mize in stoli, kanape in drago«
Rudolf Lassnik, Wolfova ulica 1 (samo v nedeljo dne 8. t. m. od 10 do 12.). 6972
Pile in rašple
IZVRSTNO NASEKUJE Ivan FIGAR, pilarski moj* ster. Hrenova ulica 19. 6965
Kupim
lažji avto
dobro ohranjati. Ponudbe z z navedbo znamke, moči in cene sod „Dobro 7044" na upravo Slov. Naroda.
POZOr! 5189
Vet otroških vozičkov, kolesa z gumo
se po ceni prodajo že od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska ulica 1.
Dr.
ne ordinira
Cele opreme
za neveste, ta entlan]o
izdeluje točno in solidno novo otvorjena izdelovalnica
P- Jančigaj,
Ljubljana, Resi jeva cesta 29/1 levo
Tvornlsko novi
se dobi po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214
• pregreto paro
promptno dobavni iz Zagreba:
LANZ . . . 26735/42 HP
LANZ . . . 31/41/49 HP
LANZ . . . 40/50/65 HP
LANZ . . . 50/65/83 HP
LANZ # . . 48/60/70 HP
WOLF . . . 54/67/93 HP
LANZ . . . 70 95/110 HP
WOLF . . . 100/125/140 HP
s specijalno  kurjavo za vsako gorivo.
Braća Flscher a. d.
Zagreb - Fantoveak br. 5
■ ■
i S
LJUBLJANSKA BORZA
sprejme
GLAVNEGA TAJNIKA
Ponudniki naj najvedejo dokaze o:
a) jugoslovanskem državljanstvu;
b) dosedanji neoporečnosti ;
C) dovrSenih pravnih Študijah;
d) sposobnosti za sodnijsko službo (dokaz o položenem praktičnem sodnijskem izpitu;
e) dosedanjem sodni jskem In borznem ali bančnem službovanju; t) znanju jezikov.
DefajMrane ponudbe s navedbo rofarenc In zahtevkov jo naafovftti do 1. avgusta t. I. na Slovansko banko v LJubljani
pod ilfro »Borza".
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem preŽalostno vest, da je naš pre-Ijubljeni brat in svak, gospod
Dr. Rudolf Gruntar
odvetnik
danes, dne 5. julija ob treh zjutraj po dolgi in mučni bolezni v 50. letu svoje starosti preminul.
Ttuplo blagega pokojnika se prepelje iz Bovca v petek, dne 6. julija ob 10. v Kobarid, kamor dospe ob 11., kjer se po-poludne ob 6. položi k večnemu počitku.
BOVEC-KOBARID, dne 5. julija 1933.
Janko Gruntar, brat. — Joslplna Mlekui roj. Gruntar, sestra. — Marila Gruntar roj. Bob, svakinja. — Adolf Anton
svak.
1 a.
Za vse izkazano nam sočustvovanje ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega blagega pokojnika, gospoda
luana Sartori
izrekamo vsem skupaj najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gosp. med. svetniku dr. I. Jelovšku za požrtvovalno olajšanje v težki bolezni, nadalje vsej prečastiti duhovščini, kakor tudi požarni brambi in gg. pevcem za pretresljive žalostinke ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
V RADOVLJICI, dne 6. julija 1923.
Žalujoči ostali.
Jermena
za cepe in za čevlje, gože, biče, bičevnike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
Oavald Dobelc, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
G. F. Jurasek
Ljubljana
IoHmul.12 Uglasnjem ter popravljam
glasovirje in harmonije, Specijelno strokovno in ceno!
Prrrla cp dobro ohraniena
TI uuu «u vinska sesalka (pumpa) z vsemi pritiklina: mi, kakor tudi s cevmi. — Istotam se proda povsem intakten pisalni stroj znam* ke »Norica« po ugodni ceni, kakor tudi 1 dvosedežni in 1 šiirisedežni auto. — Na* slov pove uprava lista. 7025
Odda se mesečna soba
ZA ENEGA ALI DVA GO> SPODA. Poseben vhod. elek* trična razsvetljava. — Poizve se: Vodovodna cesta 296. 6969
Trstjezastrope
izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množinah znaten popust. ANTON STEINER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo.
Velika zaloga klobukov in slam« nI kov se dobi pri
Franc (erar
droba z o. z. tovarna v Štaba posta Domžale.
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevi č i Tršan v Ljubljani, Prešernova uiica št. 5.
Sprefemanje v sredo.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
J
BI
„0oodyear" specijalna tvornica za maske cipele i (fleiibe) sandale u Apattnn trail za odmah vrstnog
Boden-majstora MeisisteO
koji Je sa svim »Goodvear' strojevima (Atlas) dobro upoznat, kao i jednog .Finisch* majstora pod najpovoljnim uvjetima. Ponude sa Životopisom, referencama i plačevnim zahtjevima i. t. d. na ,,Elza4v _tvornica cipela, Apatln — Vojvodina. 6778
Knjigovodja
perfekten, samostojen (kristjan), z dolgoletnimi izpričevali prve vrste, zmožen nemščine in srbohrvaščine se išče za takoj ali najkasneje s 1. avgustom
P. J. Klefisch,
tvornica salam in izvozna trgovina
Jagodina, Srbija.
5958
Otvoritev brivskega salona.
IV JAX in SIN
LJubljana, Gosposveiska 2.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvrtitei iz tOMme v Ljo Ustanovljena 1.1567 Vezenje poučuje
brezplačno. Posamezni deli koles ia šivalnih strojev 10 letna garancija.
Pisalni stroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa is prvih tovarn:
Dflrkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene.
reg. zadmuga z omejeno zavezo
naznanja da se letošnji obe nt zbor, sklican na dan 12. t. m.
vrši
mie2li.tjjlilll.iiii
v „Prešernovi sobi" restavracije Novi svot v LJubljani, Gosposvetska cesta, z istim že objavljenim dnevnim redom.
V Ljubljani, 7. julja 1923.
Upravni svet.
Podpisana vljudno naznanjata si. občinstvu v Ljubljani in na deželi, da otvorita v ponedeljek 9. julija t. L
BRIVSKI SALO
v Dalmatinovi ulici, palača mestne hranilnice poleg hotela .Štrukelj* ki bo povsem moderno in higijenično urejen. — Postrezala bodeva v vsakem ožim točno, prijazno in solidno.
Priporočava se kar najbolje cenjeni naklonjenosti.
I. Dorčec & S. Bockaj.
VODJA ŠPEDICIJE!
Spedicijska družba v Sloveniji, možna velikega razvoja, išče zmožnega in dobro vpeljanega vodja, kateri je obenem dober akviziter. Moči s prima referencami, katere odgovarjajo pornjim zahtevam, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, navedbo plačilnih pogojev
in dosedanjega službovanja, ter kedaj lahko nastopijo službo  pod šifro „Spedicija4*,  na  Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
6954
Lekarniška praktikantima [    p™> darilo.
i
■ ■
■
s i
B. S. A.
Angleški  Motor Bicvcle 2,  3 4 HPy
lahke tipe je zmagal pri regularitetni tekmi MMoto Kluba Slovenija" za klubovo prvenstvo na progi Ljubljana - Planina - Cerknica - Novavas - Vel. Lašče-Turjak-Ljubljana dne 24. junija 1923 absolutno v vseh kategorijah in dosegel
ruska dama s 6-letno lekarniško prakso, zmožna vseh del pripravljanja zdravil želi mesta, najraje v Ljubljani. Na željo pride osebno na pogovvr. Spričevala na razpolago. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod 12070-6765.
Zastopstvo: Jugo Auto d. z o. z.f Ljubljana, Dunajska cesta 36.
■■■■■■■■■■■■HBBBBBBBBBBBBBBBB
II
traži dva trijezna strojara i dva isto takova remenara sa nastupom po mogućnosti odmah.
Ponude sa oznakom plaće na naslov upraviti.
■■■MBBBBSESBflB!
sprejme s 15. avgustom trgovina z galanterijskim no-rimberškim blagom in pleteninami v Ljubljani za Slovenijo in Hrvatsko. Sprejme se le strokovnjak in vpeljana moč. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod 642-6952.
Standard Oil Co. cf Jugoslavija v Zagreba
priporoča p.n. naročnikom svojo stalno zalogo:   bencina,   petroleja, parallina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za automobile v Ljubi'an 3,
Tozadevne informacije in naročila sprejema glavno zastostvo:
C. menardi, LJubSIana
Trubarjeva ul. 2. Telefon št. 62.
Važno za trgovce!
Naprodaj je staro renomirano trgovsko poslopje^ Jurca v Ptuju, kjer se že od leta 1860 nepretrgoma vodi špecerijska in kolonialna trgovina na drobno in debelo s prav dobrim uspehom. Reflektanti naj se obrnejo na lastnika Antonu Jurca, Ptuj, Prešernova ulica 38. 6951
Odvetnika
naznanjata, da otvorita v Ljubljani ca Gospo-svetski cesti št. 2 (palaca Evropa)
skupno
oMišlo
.--^ m «j   m%XQP#U*rCE        najbolj*« i
B M&&W&9&W     ]C najudobneje: •ti   M   C B&KOSLOVfe&HR hoteli  spojeni s
§9^7 kopališči. Direk-1U se nahaja začasno do 16. Julija t. 1. v Kof>
avfj ten brzoviak iz j dvorski ulici št. 23 v I. nadstropju.
Zagreba v Bratislavo, od tu naprej Se pol ure; najcenejšoi celodnevna prehrana in stan v kurhotelu od Kc 40, gr. hotelu RoyaI od Kč 50 naprej. Cene kopelim znižane. Jugoslovani še drugo znižanje cen. Informacije: L. Schreiber, Zagreb.
Akademički trg i/ii, od io.—li. in 4.-6. 69461 W Stanovitno, nepremočljivo
■ OBODOBOIOIOIC-
v/ \/
r. .jW.HINu PTUJ
aredsivo za pokrivanje streh in izoliranje proii vlagi, že desetletja poznano in preizkušeno
Cisto brez katrana, zato li-Se nje za izdržavanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošiljamo brezplačno.
Inratfta iadostr. katrana i d. Zagreb,
Trenko
va ul. br. 18. — Tel. br. 3-64.
BBBSBBBBfl
1139
627
36
stev 153.
„SLOVENSKI NAROD- dne 8. julija 1923.
stran 7.
Sostanovalec
SE TAKOJ SPREJME — Na. slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6968
Lepa velika soba,
samo za stalnega solidnega go* 5poda, JE TAKOJ ZA OD. DATI pri boljši rodbini. — Naslov pove uprava »Slov. Na^ roda*. 7005
Kupi se VILA
T velikim vrtom v neposredni bližini Bleivveisove c. ali »T*Vo*
liia*. — Ponudbe na upravo ^Slov. Naroda« pod »Takoj plačljivo 7002«. ____
Sobo išče
MLAD ZAKONSKI PAR Z ENIM OTROKOiM. najraje s kuhinjo ali z uporabo kuhinje. Placa dobro: po donovoru. — ponudbe pod »St. 30 .'6991c na uoravo »Slov. Naroda«.
JOKAL na Starem trqu
SE ODDA ZA SKLADIŠČE AU DELAVNICO, oziroma za j^ko MALO PRODAJALNO.
_ Naslov pove uprava »Slov.
Naroda«. 7003
Meblovano sobo
« posebnim vhodom in električ* po rajpsvetliavo v sredini mesta IšCE PROTI DOBREMU PLA* ČILU ZA TAKOJ GOSPOD. — Ponudbe pod »Posebni vhod 7001« na upravo »Slov. Naroda«
Ženifna ponudba.
Amerikanec, ki se vrača v Pirtsburgh, se želi seznaniti z dekletom, ki bi imela veselje za takojšnji odhod v Ameriko.
Na premoženje se ne re» flektira.
Ponudbe, ako mogoč« s ali* ko, pod »Amerika/6977« na upravo »Slov. Naroda«.
Na hrano in stanovanje
(KOT SOSTANOVALEC) SE SPREJME GOSPOD. — Na« slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6996
pes,
dober čuvaj   in   MLADI PSI
TAKOJ NA PRODAJ. Skladišče   Tdnnies, Martinova cesta. 6998
Znanja želi
z mlajšo damo v svrho konver* zaci je mlajši osamljeni visoko* naobraženi gospod nemške nas rodnosti. — Dopisi pod »1928 6997« na upravo »Slovenskega Naroda«.
išče se STANOVANJE
ZA DVE OSEBI V MESTU ALI OKOLICI, obstofeče iz dve sob in pritikTin. SPREJME SE TUDI MESTO HIŠNIKA. — Ponudbe pod »Mirna stranka/6995« na upravo »Slovenske* ga Naroda«.
Naprodaj več hiš,
VIL. POSESTEV. GOZDOV, PARCEL, PROSTOROV ZA TOVARNE in DRUGA POD* JETJA v mestu ali zunai. — Natančne pogoje daje Franc Schantel, konces. posredovaW realitet Mestni trg 18/L 6999
Najugodnejša nrilika za nakup drv!
Vsled pomanjkanja prostora ODDAJAM PO ZNATNO ZI2ANI CENI
DRVA
trda in mehka (odrezki od žage in parketov) v vsaki množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Ivan Šfc ška, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulU ca 4. Telefon št. 244. 6993
Medjimurski konji!
Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri
Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telefon interurban 59, 4.
Večje industrijsko podjetje išče
Si
zmožnega slovenščine  In nem561 ne po možnosti tudi srbohrvaščine.
Rellektira se samo na resne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Vstop eventuelno takoj. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami naj se pošljejo na upravo tega lista pod šifro 200*6678,
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti s krovno lepenko
.RUBER0ID'
Najcenejša, ker vsled velike trpcžnosti najboljša!
Založniki; LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z 0. Z.
LJubljana, Blelwefsova 18. — Telefon 408.
Gradbene potrebščine. Ksilolitna tlakovanja. Asfaltovanja.
AMERICAN UIEI Hit
Filijalka
Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica Stev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke.
ODHOD IZ LJUBLJANI VSAKI TIDEM.
Glavno zastopstvo sa Jugoslavijo
J. G. DRA4KOVIĆ Zagreb,
MB" cesta pri državnem kolatfvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo G j. Ivošević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buić Dioklecijanova obala 13. — Oru*! Ivo LovričevM. — Bltoli: Gjorgfe J. DlmitrN jevič & Kom p., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — VeL BeCkcrek: Dušan LJ. Mihajlovid, Trg Kralja Petra 4.
*^e4stkv &0 Is^SHAe^SFSA e^J^s'vSdijA 4wdH^^OI Ss^S^Sssa
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M C. prej ca, jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina Os val d Do bele, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Zastopnik
(Platsvertreter) vsestransko na* obrazen gospod (Slovenec), go» vori več jezikov, ŽELI STAL* NO ZASTOPATI TVRDKE NA OVEM MESTU. — Pred-meti so indiferentni. — Anton Kovačič, Beograd, Zadarska ulica broj 1. 6992
Prodam HIŠO
Z GOSTILNO IN TRGOVI* NO Z MEŠANIM BLAGOM (dve veliki gostilniški sobi. štiri sobe, tri skladišča, vodovod, električna luč) na periferiji me« sta Ljubljane (na prometnem kraju. Koncesiia z inventarjem vred. Cena 212.000 Din; vae nrosto. — Ponudbe pod »Halo 7006« na upravo »SL Naroda«.
LMikuš
Ljubi jam. Mestni trg iS priporoči svejo zalogo dežnikov hi solnčri-ktf tsr sprehajalnih
hpiffli» irtrJij* sftih wMn*
lš¥s7uMŽABNIK
a primernim kapitalom v že dobro vpeljano trgovino v pro= metnem mestu na štajerskem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sigurna bodoč« n ost/6287«.
POZOR!
POZOR!
Gasilna društva!!
Gasilske  diplome  tn raz*
glednice ima v zalogi H   ZUPAN,   knjigovez. Ljub. Ijana, Tržaška cesta 24. 6917
Prodam 87 delnic papirnice Vevče,
kurz K 790.—, t. j. k 10.— pod emisijskim kurzom. Dve tretji* ni istih ž letnim, ena tretjina s polletnim kuponom. — Ponud* be pod »Vevče« na Al o m a C o m* panv, anončna družba. Ljubiia» na. Kongresni trg 3. 6986
Teod. Korn. Ljubljana
Poljanska cesta it. 3.
Krovec, stavbni galanterijski in okrasni
klepar. Instalacije vedovodot. IbpTSVi strftoftdOT. Iiptlilkt in klositncnpmt
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
□□□□□HHsriirij
Ugodno se bode kupilo na prostovoljni iavni dražbi, ki se bo vršila dne 11. t. m. ob 11. url
na Cesti na Gorenjsko železnico št 22a
1 par težkih zanesljivih kon|, 3 tetka vozove sa vsako vožnjo, več konjake opreme in drago«
□□□□□□□□□□
I?
KEHDA
Svetlomodri
erapa da ehlne
aamo Din IS0
i
200.000 do 300.000 K posodim proti vknjižbi
onemu, ki mi da v najem stanovanje v mestu, obsto* ječe iz treh do štirih sob in pritiklin. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6805
Učence v pouk,
in sicer za gosli, računstvo, francoščino tn nemščino za vse razrede srednjih šol —
SPREJMETA DVA GO* SPODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6847
Naprodaj imam
LEPE HIŠE v mestu na pro* metnera kraju z dobroidočo trgovino in gostilno ali brez gostilne, MANJŠE HIŠE, tudi s trgovinami na periferiji in v mestu. LEPO VILO s takoj, šnjim stanovanjem ( pet sob) in PARCELE v sredini mesta pripravne za vsako večje pod* jetje ali vile. — Pojasnila daje Marija Jančar, Židovska steza št. 6, L nadstropje. 7007
Rabljene
v zelo prometnem kraju, eno uro od Maribora, z lepim, 9 oralov obstoječim posesivom in 27 5 m dolgo enonadstropno hišo, klet za usnjarijo z bazeni In kadmi iz cementa, popolnoma na novo urejeno, gospodarsko po*lop;e, velika stiskalnica, 1 fn Četrt orala vinograda, lep sadovnjak in travnik za tri glave živine, njiva ln vrt, voda za obit tudi ob suši. vselitev in nadaljevanje obrata mogoče, se za ceno 1,200.000 K takoj proda. Hipoteka lahko ostane. Posredovalci Izključeni. Vpraša se rranlo Parglar, Maribor Mlinska ulica 44. 6974
Upravo izašlo n. nohlada
TennlnoloBife
ii
Pouzećem Salje
Privredna MBara, Zagreli
Pe&enica VI, br. 0-0 IMIlZara dobim* taOki popusti
Opravo iMilo!
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjaste kupi Vinko Majdlč,
valjični mlin, Kranj. 6000
Na prodal
po ugodni ceni:
Starinski predmeti, omare s ta-bernakelnastim nastavkom z In-tarzijo, črna omara z nastavkom, okovi pozlačeni, chiffonler z in-tarzijo in dve ol ni sliki na platnu v okviru: Pokrajiia in Benečanke pri delu.
Ogleda in pol zve sevLjubljani,
Poljanski nasip 10-11«
Več dobrih
pleskarskih pomočnikov
za trajno de!o sprejme tvrdka
Brata Eberl nasl.
Martine, Čeme & Co.,
družba z o. z., Ljubljana, Igriška ulica 6«
Istotam se sprejme tudi več delavcev za pleskanje železn^k h
mostov.
6966
(EJEEEE3EEEEB
»o1
raznovrstno nudim po konkurenčnih cenah.
Matija AadlOTlc,
mizarstvo, zaloga pohištva
Vidovdanska cesta 6.
glEIBf^l^FFlR
Svarilo«
Pakrajlnaka krevet« ta Slavonijo a sadaitm v Ljubljani opozarja vse, ki so doslel izkoriščali krovsko obrt s tem, ds so se kot razni nestrokovnjaki pečali s pokrivanjem rasnih streh, posebno s kritjem s opeko, da se bo glasom sklepa Trgovske In obrtne zbornice v Ljubljani s dne 9. ju-nijs 1923, St 1570, postopalo najstrožje proti vsakomur, ki bi se le količka], četudi v najmanjšem obsegu vedoma pregrešil proti temu opominu.
Ljubljana, 1. julija 1923.
F. Fajan s. z.
Strojnik
IŠČE PRIMERNO SLU2BO; najraje na kaki parni žagi. — Ponudbe pod »Strojnik 6839« na upravo »Slov. Naroda«.
Stavbna parcela
V MESTU SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6840
Redka prilika!
HIŠA Z LEPTM VRTOM V R02NI DOLINI ST. 84 (blizu restavracije') SE PRODA ZA* RADI PRESELITVE. — Lahko se takoj vseli. 6S08
Kupi sp stroj za obračanje sena.
Vpraša se: Domžale.
Mihael
Osolin, 6894
Trnovski sofrudnik
ŠPECERIJSKE STROKE ŽELI FREMENITI SLU2BO. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Vesten in zanesljiv/6883« na upravo »Slov. Naroda«.
Trnovskega nomočnika
s prvovrstnimi priporočili SPREJME Sever & Komp«, Ljubljana. 6908
Ko! družabnik
2ELTM PRESTOPITI H KAKEMU DOBICKANOSNEMTJ PODJETJU karkolisibodi z 200.000 kronami. — Pismene ponudbe pod »Podjeten/6892« na upravo »Slov. Naroda«.
Ženski šivalni stroj
znamke »SingerRingschiff«. do* bro ohranjen in malo rablien. SE radi selitve PO UGODNI CENI PRODA. — Josip Tom* šič.  Celovška cesta 26, SiSka.
6874
Lepi trgovski lokali,
pripravni za vsako trgovino, v večjem mestu na Gorenjskem sa odstopijo brezplačno proti temu. da vstopi v podjetje kot družabnik tudi hišni gospodar. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6714
mM taki mojster
v Lloblfanl
nrevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 1141
Išče se
Prlk rojeval k« za dam s ko perilo.
Prikrolavalka — za bluze in obleke.
Reflektira se na prvovrstne moči v tej stroki.
Sprejme se tudi več spretnih šivilj in likarlca.
Belibar & Velepič,
Sp. Šiška, Kolodvorska ulica 150. 6053
.Posest*
reolltetno pisarna
Lita. Poljanska 112.
Kopi 3
IltkrriCno centralo ali malo
industrijo z vodno silo v bližini mesta aH trga.
■?iO s trgovskim lokalom In stanovanjem v prometnem kraju v me ^tu ali na deželi,
BlSO s ksko obrtjo in prostim stanovanjem v Ljubljani ali predmestju za Din 250.COO do Din 325.000.
s 3 trg. lokali in stanovanjem za Din 500.000.
Prodai
9 gostilno, mesarijo in stanovanjem v mestu na Dolenjskem za Din 175.000.
sečnega 9 oralov ob železnici za Din 100.000. Stavkama parcelo v Roinl do* lini in ob Tržalki cesti.
Odda.
Sta«av*n|e v novi hiši ■liotecaa posolila.
liče:
Trgovsko lokala — Staao-
Sprejemajo se vagon-ske vožnje od K 600, 700 do 800.
Vegova ulica 12 L 6846
SOBO išče
MIREN GOSPOD za 1. avgust ALI TAKOJ. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Miren gospod 6934«.
Notarski kandidat
IŠČE MESTA. — Ponudbe na unravo »Slov. Naroda« pod «Dr. jur. 6935* na upravo »Slov. Narodaor.
Kontoristinjo
(ZAČETNICO), pridno in za« netivo,   RABIMO   ZA TA*
KOJ. — Ponudbe na vpravo »Slov. Naroda« pod »Pridna in
zanesljiva '6886«.
Kupi se HIŠA
v sredini mesta ali bližini kolo* dvora, katera bi bila pripravna za obrt. Lahko tudi z vrtom. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Hiša 6923«.
Špedicijski uradnik
z znanjem slovenskega, hrvat* skesa in nemškega jezika, s prakso kot dispnncnf. IŠČE PRIMERNEGA MESTA. — Ponudbe nod »F. N./6920« na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovana soba
S POSEBNIM VHODOM
SE IŠČE ZA TAKOJ. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6939
Mesečno sobo
(NEMEBLOVANO) s separatnim vhodom v sredini mesta ISCEM ZA TAKOJ. — Po* nudbe pod y>Soba/6S97« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Konforistinja,
vešča vsega pisarniškega dela SE SPREJME ZA TAKOJŠEN NASTOP. — Ponudbe jc rx>* slati   pod   »Kontoristinj j'6s2s«
na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se KLAVIR
v prav dobrem stanju in PI* SALNI STROJ »Remington« Sch. z nevidno pisavo. Ogleda se lahko celi dan. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.<r. 6853
Meblovano sobo
z dvema posteljama IŠČE ZA* KONSKI PAR brez otrok za dobo počitnic (od 1. julija do 30 avgusta"); po možnosti v ka* ki vili z vrtom. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Inozemca 600/6919cr.
Poslovodjo-
železninarja,
absoh'tno samostojnega delav«
ca, ISCEM ZA TAKOJŠNJI NASTOP ZA MESTO NA GORENJSKEM. — Ponudbe pod Poslovodja*železninar/689S na upravo »Slov. Naroda«.
Suhe gobe, kurimo, janež. Ktk>vo cvetje itd, KUPUJE do najvišjih dnevnih cenah
M. GERŠAK & COMP. Ljubljana, Kongresni trg 10.
6732
Vlila dr. Piilnife
Zdravn'Ska penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznin, za oslabele in odpočitka potrebne, za katarje pljučnih vrSiČkov. Vsa moderna zdravi.na sredstva. OMlna izvrstna hrana. Krasna južna lega.
Prospekti. 4438
Vodjo žgalnice
llčo Spirltna tvornica In čistilnica. — Pogoji: večletna Izkušnja ni difu?ijskem postopanju in obdelovanju škrobovina-stih si rov in. Ponudbe z zahtevo plače na anončno pisarno ,PU-BLiK'. Subotica, Strossmajerova ulica 8. 6850
Na proda) po ugodni ceni priprosta spalnica in kuhinja s prav dobrim, skoro novim železnim Štedilnikom najraje zakoncema brez otrok, ki bi lahko prevzela tudi stanovanje (sobo in kuhinjo).
Naslov pove uprsva »Sloven* skega Naroda«. ($34
Izvanredno popravljeni
L0K0M0B1LI
promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana
WoIf
19.~>8 1908 1917 1912 1903 1920 1921
Lanz
1912
1912 1917
1 ns
1912
1912 1914
HP
10/20 15 25
20/32 24 'tO 30 50 40,'fiO 54 75
rP
10/20
15 25 20.30 22/35 26 '42 34 49 38/57
Wolf
II 1914
!' 1920
I 1913
I 1912
jI 1909
J 190s
I 1915
Lanz
1 1916 I 1921 H 1914 ' 1909 1913 1921 i 1910
HP
62 80 70 100
ico no
130 150 150 200 350 4S0
HP
50/70 60 90 70 11C 85-120 100/130 170 2?5 260'330
Vršaci i samohodni lokomobili svih veličina. — Lokomobf!ko-♦lovi 22, 32 qm. — JednogcdiS*. nje tvorničko jamstvo. Prvorazredno genera'uo popravljeni, savjesno iskuš-mf. — Loženje svakim gorivom.
Braća Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak 5.
800 K nagrade za sobe
(prazno ali meblovano) s po* sebnim vhodom, event. tudi t hrano, v sredini mesta. D.^ BANČNI URADNIK. — Pcv nudbe pod »10.—20. julij'6s67* na upravo »Slov. Naroda«.
gillette, Mem itd. se sprejemajo v električno brušenje v droceriji I. C. KOTAR, Ljubljana, VVolfova ulica 3. Zunanja naročila se iz-vr$ijo hitro in točno. 6113
Jtfartin Žuran
sobni slikar Ljubljana, Mestni trg 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. 5746
Išče se KOMPANJON
za veliko staro eksportno in importno tvrdko na deželi. kw ter a j c dobro vpeljana. Potreba je približno 1,000.000.— do 2,000.000.— kron. kateri denar sc bo dvakrat boljše obreatoval
nego pri banki. — Ponudbe pod »Kompanjon/6725« na upra< vo »Slovenskega Naroda«.
Lepo stanovanje
v Spodnji Šiški \* bližini držav* nega kolodvora, obstoieče iz velike kuhinje, sobe in balkona ter vseh pritiklin, SE ZAME* NJA ZA VEČJE z dvema sodbama v mestu, eventualno tudi v Spodnji Šiški. — Naslov nove uprava »Slov. Naroda«. 692S
Nagrado
ki
plačm onemu, kt mi pra skrbi stanovanje, obstoječe iz treh sob s pritiklinami: event. plačam najemnino zn. nekai mesecev naprej. — Ponudbe pod »K !0.000'6925« na upravo »Slov. Naroda«.
Industrijske družMiava"
na prodal.
Pojasnila v pisarni dr. Hojnikaa
odvetnika v Mariboru. 6905
Razprodaja se pod dnevnimi ženami v vsaki množini:
Krampi, nasajeni; lopaic, ^metalke) nasajene: vozne pla* hte; štrange, močne. 4 in pol metra dolge; konjske podkva št. 1 do 3: konjske in volovske podkovščinke *Satzer« št. 1: kotle pocinkane, (vsebina 60 l) s pokrovom).
Pojasnila daje brezplačno trg. prokurist Peter Šetina, Sevnica ob Savi. 6904
Gamsov čop.
pristnemu presenetljivo podoben, s snežno-helimi resami, 15—17 cm dolge dlake, vse volj-nomehko komad
800 Din. žlahtnega jelena lop dlaka dolga 15 cm, ponarejen
800 Din. Jelenov čop 12 o00 Din poSlje ob priporočenem naprej poslanem denarju poštnine in carine presto GemsbarthindereiEdnardHfcnpt-mann, SI- Valt ad. Slan Ur. S Karaten. Vprašanjem piiložite za odgovor 3 dioarje.
do 15 <-
4
^77452
34
33
9225
1TCD
C2*
stran B.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 8. juija 1922.
Stev. 153.
r
AUTO
HITER
Zmagalec
I Grand Prix deFrance 5 1 ■ „----------------■ ■
^
AUTO
GRAND PRIX SUISSE
EKONOMIČEN
Svetovni rekord najmanjše uporabe
2"38 litra bencina na 100 km
Vporaba normalnih voz sa 4—5 I na 100 km
■ Glavno zastopstvo za Jugoslavijo &
I LJUBLJANA H. ŽUŽEK Sodna uS. 11 I
B^^TaUlra M.4CI atastaTelelon M. «ei
ELEGANTE
Concours df Elegance
^Najcenejši nakup
Vrata in okna
(MALO RABLJENA) KUPIM. ■— Ponudbe pod »Demolirano 7021« na upravo Slov. Naroda«.
„Aikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA MOr"V, ZOBNI PRAŠEK.
D_%bi se povsod.
Glavni zaloga 'drogerija A. KANC, Ljubljana. 2964
BElkO priBiRtnu
(K9BtiBeDtrfWffiiiWi)
dobavlja takoj v vsaki množini najconeje
3os. R. pah, tjubljana,
Oradaška ulica 22.       Ttlefon 513.
Vreče,
R \BLJEN~2 IN DOBRO OHRANJENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC, Ejubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 410
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Drutba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
Peter Semho
I. Ingoalovanaka barvarlfa, knnaratvo In afrofarstvo
LJubljana, Krlžsvniška ulica 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
AND. JAKIL
tovarna kož in ievljev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
d sklJKtilCe molkih, iraških ta Sirih Ecoljcv iz telečjega boksa oseh hojah, govejega boksa in rjave kraoinc.
!
!
■MUC
ugiaSoie in popravlja solidno In točno
ter gre tudi na deželo.
Feliks Povšer«,-^
Najstarejša slovanska
pleskarska ii luska
delavnica
Ivan Brfeelf, Dnasjaka c 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene
zmerne.
2530
Papir!
pisemski, svilen, krep, ovojni, ha-vana, koverte, noteze, vplsalne knjižice, pisarniški, trgovski, koncepta! in razglednice na debelo pri Osvsld Dobelc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Otroški vozičkiy1A ™-
novi modeli z dobro prevmatiko že od Din 1500*— naprej.
Hntnrrbi najnovejši amerik. tipa InDIOlill .Evans* in D. K W, ter .Orionette* in .Motorette*.
Pneamatika: 55£f£*rsS
od Din 65*—. Prcprodajaki   In mehaniki nižje cene.
Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje In po-nlklanjs.
Tribuna F. B. L,
tovarne AroVoles k otroških vozKkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Aluminijevo in emajlirano
IOIOIO
OROlOiO
kuhinjsko posodo
železne potrebščine za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za pol jedel jstvo, štedilnike, vse vrste obličev in žag ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenah pri
novo ustanovljeni tvrdki
Triglav, Stanko Florjančič, Ljubljana.
Sv. Patra oasta it. 35 (prejo Manoingerjev lokal)-
DR. VLADIMIR BREZOVNIK
istent I. kirurgične klinike na univerzi Karlovi
VERA BREZOVNIK roj. KotčrovA venčana
Vojnik pri Celju - Praga-Kr. Vinogradi v juliju 1923
o
■
o o
B
0
B
0 0 0
o
Lokomobllo Lokomotive Vozički
T R
Prekucnikl Platoakl vozovi Okolesja za poljska železnice
II   C   N   I   C E
ter vsakršen drugi materijal za poljske železnice
TOČNO   IN   CENO TAKOJ
s skladišča v Ljubljani ali Zagrebu
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
tttijonanb dražba za saobraćajne ioftlezDitke potrebe
Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo
KARLOVSKA CESTA ŠTEV. SO.
CD
0
■
0
o o o
Lastne hladilne naprave.
Lastna prodajna mesta v največjih triiilih inozemstva.
Ustreljeno divjačino
srne, divje koze, divje presiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
kupuje
vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJDA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec.
Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč.
Soliden In točen obračun. 390
med dobrim najbolj!
I Pfaff
j finalni strafi,
\ za
i rodbino In obrt
nožna kolesa
razni nool modeli
LJUBLJANA,
Garancija za vse blago. Ugodne cene in plačilni pogoji.
IGNHCIJ UOK
Q i £ LJUBLJHKH
KOUO ft.cSTC
Oglasni^lel!
,AP0LL0\ Li«
Oglasni del!
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah. Lastna izdaja najmodernejših in najuspešnejših parmanentnih reklam, katere uvrščuje na kolodvorih in naj bolj prometnih prostorih. Pri večkratnih naroČilih omenjenih reklam primeren popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
Ljubljana, palaca Ljublj. kred. banke.     »rii;iii) IH JJKIJUl Viž    Glince Stev, 5.
kom. družba za strojno In električno Industrijo.   Dobavljal oloktr. materijal, olektr. motorje Itd. vsoh vrst stroje, transmisije, spocijalno podjetje za stroje lesne Industrijo.
Konces. podjetje za: pralne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne inštalacije, popravilo in postavitev parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, Izvrševanje
vseh elektr. Instalacij.
Pisalne stroje
The Ren Co.
Telefon 268. Linbliana  Gradlžcc 10.
VIUEM SE0.UARDT, "-^tesar1*"4
delavnica n prešine mehanike.
Geodetični instrumenti, hidrometrični aparati, plani-metri, pantografi, logaritm. računala, merilni trakovi, ni vel. letve in trasirke, prismatična in druga precizna
merila.
—— Precizna risalna orodja. ——
Popravilo promptno in solidno.
9t
KORANIT"
zajamčeno pravi ■sbestnl skrlU ss krttfa streh. KOBalf rr
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne tr?a, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na i m2 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi etemiti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hoievar
- Ljubljana, lflUoiićsva essta 36. -
Produktivna zadruga
Liub!*?.naj Eolodvorska ulica 18.
ak Kleparstvo! Stavbeno, galanterij-
sko in ornaraentno. Kopalne banje, žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na veliko.
Pocinkanje in ocinanje raznih predmetov. Kotlarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov in bakrenih cevi, kotli za žganjekuho, za pralnice, za štedilnike itd. \Ta drobno! Na veliko!
Kocesijoniran zavod za vse vrste vodovodne inštalacije. Inštalacije klosetnih naprav. Montaža in preizkušnje strelovodov.
Sprejemajo se vsa v te streho spadajoča dela.
pozor i
Lesno strugarstva ?
Rob čakŠf strugarski mojster
Ljnbliana, Zg. Šiška it. 18.
Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in najceneje.
Mihael Peternel
Linbliana, Celovška 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka.
Na drobno
Na debelo!
Elektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heimer Kupfervverk und Suddeutsche Kabelwerke A- G. Frankfurt a m Main. VisokG in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg & Sohne, A. G., Porzellanvverke, MargarethenhOttc, Rosslau, Schvvandorf. — Velika zaloga !   Samo na debelo!
EAB0L BASTIANČIČ
zavod za tehnične in elektrotehnične potrebščine. Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke Ib/UI. Brzojavi: KABA, Ljubljana.
ISOLATORJEV
za visoko  napetost,  motorjev,  generatorjev  in transformatorjev
tvrdke Lloyd-Dynamowerke, Bremen. ELEKTROLYT-BAKER. la LZOLIRNI trak. .DURABIT* Zahtevajte ponudbe !
Slikane reklame na vseh
HI. Llabllanakega velosejma, sprejema In oskrbuj o le
ee
Anonini in reklamni zavod „APOLLO , Ljubljana, Stari trg štev. 19
Prostori so razdeljeni na štiri dele in sicer: Pročelje, okrog sejmišča, notranji del sejmišča in poleg vhodov v paviljone. Pojasnila in proračuni brezplačno.
Reklamo na večjih kolodvorih Južne železnice (na peronih)
oskrbuie Jlnon&ii in reklamni zavod - »APOLLO^ - Ljubljana, Stari trg štev. 19. II. nadstr.
brezplačno*
Konkurentne cene I
Kdor ml odstopi
stanovanje
obstoječe Iz 3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, po mogočnosti v novi hiši, dobi lepo nagrado. Plačam najemnino za celo leto naprej. Dotičnemu dam posojilo do 30.000 Din. Ponudbe pod .Takoj" na JVpoUo'\ Stari trg 19.11
87^4
21
066300
štev. 133
Stran 9
Dr. Planinski:
Nekaj misli n novih krajevnih imenih.
(Konec)
Kar se tiče Kočevskega otočiča, ki tvori eno najstarejših strnjenih nemških naselbin v državi, se nanj spričo neznatnosti (okrog 12.000 Nemcev) nj mogoče ozirati. Saj ne upošteva avstrijska republika korošk'h Slovencev in Italija primorskih Slovanov. In vendar je prvih nad 100 tisoč in drugih nad 50.000, so oboji avtohtono ljudstvo izza preseljavanja narodov in so v strnjenem ozemlju naseljeni.
Sedaj bodo izginila v Primorju vsaj v uradnem občevanju — tudi lepa slovenska krajevna imena. Nadomeščena so po večini z laško obrazovanimi.
Postopek pri zamenjavi nemških imen s slovenskimi.
Naj navedem nekaj načel:
1. ) Pregledati so matične knjige, zgodovinske in krajevne monografije, ali se ne dobe tam kaki podatki ali napotki iz katerih bi bilo povzeti slovensko ime. Nedvomno je več krajev za katere so obstojali nekdaj slovenski nazivi, toda so se pozabili, ko so prišli številnejši nemški naseljenci.
Tako predlagam za vas Turn pri Kn'ežni lipi kjer je stal nekdaj mal gradi-ček ali stražno poslopje sledovi se še deloma vidijo — ime Gradišče.
2. ) Nekatera slovenska imena, ki se nahajajo pogosto ali še boljše redko drugod, se morejo premestiti rudi na kraje v nemškem ozemlju, treba pa je pri tem upoštevati njihovo lego, da se izbere vedno naj-prikladnejše hne.
Zato predlagam: za Kummersdorf — Zavrsje, za Pungert (iz Baumgarten) — Grič, za Ramsriegel — Brdo, za Rlegel pri Mali gori — Doienjcl (z ozirom visoko nad to vasjo ležečo vas Stari breg), za Preriegel — Rob ali (Podroblje?).
Ime Rlegel, kakor razvidno, se rabi za več krajev na Kočevskem. S tem se označuje najprej — primerjaj tudi orografičro ime VVolfsriegel med Ralnstalom in Ferd-rengom — višinska zapora (pregraja) naravni terenski pomol (jezik), potem pa i naselbina na takem prostoru. Navidezno Izjemo dela Preriegel pri gorskem pobočju. To ime izvaja namreč župnik Rogelj Josip iz Nemške Loke iz predloga pred in iz besede Ljubelj = Lubel = Libel —Ribel
— Rigel. Ker nisem jezikoslovec in pišem le poljudno razpravo, ne morem presoditi pravilnosti njegovega naziranla — Rigel v obč. Sv. Gregor smo krstili sporazumno s krajevnimi činitelji (občinski župni urad) Iztoč je (proti Iztoku višinske pregraje le* žeče selo).
Dalje Predlagam za vas Oberen — Gorenjci. Dolenjci in Gorenjci sta belokraj-ski imeni.
Za Mooswald pri Kočevtu — Močllnlk. Tako se imenuje prostor kjer izvira Ljubljanica na Vrhniki. Tudi Mooswald leži na močvirnih tleh, tako da je ime Močilnik primerno. Radi močvirne lege bi se mogel kraj nazvati tudi Mlaka, toda krajev s tem imenom imamo že par v kočevskem okraju. Po prevratu skovano ime Mahovnik pa ie zgrešeno, ker je tukaj Moos+Moor.
Vas Stajer v občini Fara se more nazivati Strmca. Kraj s tem imenom se nahaja med Vrhniko in Logatcem, dočim je selo Strmec pri Vel. Laščah, Podstnnec pa v občini Lužarje.
3. ) Tu in tam moremo kraje imenovati po bližnjem hribu, po cerkvenem patronu bližnje cerkve ali po tem in drugem momentu kra^a samega oz. okolice.
V cbčml Fara smo določili sporazumno s krajevnimi činitelji za vas Colnarii Ime Podsorica (t, j. pod hribom Gorica ležeča vas), za selo Poden (Boden) ime Miklavževo po patronu v bližnji cerkvi; enako smo določili v občin} Sv. Gregor za vas Graben ime Planina (okrog vas: visoko ležeče vasi so nilve in senožeri) oz. ime Pristava (tam je bila namreč pristava 20 minut oddaljenega gradu Ortenek, ki je danes razvalina.)
Innlaur pri Borovcu zamoremo Imenovati radi lege v stranski dolini Stranska vas, Handlern (leži med Kočami in Mlako
— Središče, Verdreng — vas je stisnjena med nizke griče — Soteska ali Kot, Verderb (leži pod gozdom) — Pod gozdom, Klin-dorf vas je obdana od treh strani z gozdom Zagozdec (ime se nahaja že v Beli Krajini) Za ime Klindcrf sta dve razlagi, ki jih pa v tei zvezi ne omen:am.
Za vas Ort ležečo koncem Stare cerkve predlagam namesto naziva Konca ali Konca (Konča) vas — Konec
4. ) Nova Štifta = Nova cerkev (namesto s amostan) Neugereut = Novi Lazi, Ober- in Unterwetzenbad = Gorenji in Dolenji Potok, Raintal — Pobrcžje ali Podolje, Seele (deminutivnim od See in ne od »Sela«, kakor se je dolgo mislilo) = Jzero (pri Kočevju). Okolica kraja je še danes močvirna.
Dalje predlagam: za Zwischlern — Srednja vas (odgovarja tudi terenski legi med višjim in nižjim hribom), za Ober- In Unterpockstein == Gorenje in Dolene koz-love skale. Kraj bo imel nedvomno v nemščini ime od 3 do 4 visoke in ravno tako dolge skale, ki je na koncu tako preklana, da tvori roglie, kakor i:h nosi srnjak (Bocjc = Pock.) Skala se nahaja sama zase med obema krajema.
Nai dodam radi jasnosti, da se nahaja Jo vsi kraji, imenovani pod točkami 1—4 v pol. okraju Kočevje In da stavim te predloge z ozirom na poznanje krajevnih prilik in odn. z ozirom na uspehe poizvedovanj na licu mesta ter deloma vpogleda v matične knjige. V občinah Fara in Sv. Gregor pa smo določili nova Imena sporazumno s kraTevnimi činitelji. Ves aparat je sedaj pri pokrajinski upravi in čaka nadaljnega pregleda v zboru jezikoslovcev in upravnih uradnikov.
Ta bo odločil, katera slovenska fmena jai nrdomeste v danem slučaju nemška In kateri nemški nazivi morejo iz zgodovin-
skih in drugih razlogov še dalje ostati v
veljavi
Kake poti oz. načela bo zbor ubral pri svojem delu, to bomo šele videli. Nikakor pa na) ne sledi laški anketi, ki je skovala laška imena namesto slovenskih v Primor-|u (na Notranjskem) tako-le: Bukovje — Bucuie, Kačja vas — Caccia, Senožeče Senosechia, Bistrica (II.) — Bisterza, Jelša — Elsane, Vipava — Vipacco itd. —
Opraviti bo še veliko delo, predno, bo-
Neka ruska dama opisuje sedanji položaj vzgoje dece v sovjetski Rusiji takole: Kakšne sledove je zapustila revolucija na mladem, nedoraslem pokole nju? Kaj je storila za to pokolenTe sovjetska viada in njena socijalna oskrba? Ali je res, da so deco nasilno jemali iz rodbin in vodili v dečji dom? To so vprašanja, s katerimi ljudje stalno prihajajo k menL Najprej hočem odgovoriti na prvo. Dasi dece niso rekvirirali, vendar je bilo nekaj sličnega. Neznosne razmere, ki so jih ustvarile oblasti za družinsko življenje so silile sta-riše, da so se zatekali v dečje internate. Mati in oče morata služiti. Ni družinskega življenja, ni domačega ognjišča. Ni človeka, ki bi skrbel doma za otroka. V takih slučajih so starši pogosto zapirali deco v času službe doma m jemali s seboj ključe. Ali so mogli potem mirno in z zanimanjem delati? Ali jim nI raz jedla srca skrb za 4 ali 5 letnega jetnika? Včasih, če so bili šefi uradov bivši buržu'i je bilo dovoljeno jemati otroke s seboj na službo. Toda po zimi v pisarnah večinoma niso kurili, po leti je bilo soparno in tako nI bilo drugega izhoda nego oddati dete v dečji d^m. Na zunaj so bile to najboljše zasebne hiše. Lepa privatna vila, kjer 'e prej živel lastnik. Prišli so k njemu in izjavili, da je vila potrebna državi za dečji dom. V treh dneh je moral gospodar vilo izprazniti In prepustiti državi. Na zunaj so opremi;a!i taka poslop'a izborno. Pripeljali so belo, novo pobarvano pohištvo, kjerkoli so rekvirirali klavir, pojavile so se krasne igrače, ki jih je zbirala posebna komisia. Taka komisija je imela včasih cele noči seie na katerih se Je razpravljalo, kako bo učinkoval ta ali oni leseni konjiček na dušev-nost otroka.
Čudni sklepi so se delali na teh se;ah. To vprašanje je treba nekoliko pojasniti. Na čelu takozvane izvenšolske izobrazbe je moral biti vedno komunist. Kot ravnateljice dečjih domov so nastopale gospodične, večinoma fanatično razpoložene, toda tu Je bil merodajen ie slučaj in pripadnost h komunistični stranki za n'e ni bila obvezna. Razlika je bila samo ta, da je deca onih internatov, ki so jih vodile komunistke, nastopala pri vsaki procesiji s plakati, na katerih ]e bilo napisano: dol starše. Otroci pa so v zboru prepevali pesmi, ki se začenjajo z besedami: ni nam treba niti očetov niti mater. Taki dečji domi so uživali seveda vse prednosti in so bili vedno na prvem mestu. Kar pa se tiče onih internatov, ki jih niso vodile komunistke, je treba omeniti, da so prišle mlade odgojiteljice, ki jim je izučevanje dečje duševnostt zmešalo glave, v veliko zagato pred nedisciplinirano maso otrok. Vedenje te mase le bilo diametralno nasprotno onemu, kar so odgojiteljice pričakovale. Na svojih sejsh so sklepale, da so do 5 letne starost: vsi otroci enaki In da jim ni treba vsiljevati iger, katj odrasli s tem nbiiajo njihovo individualnost. Naj se deca razvija svobodno. Mi pa ]o moramo samo opazovati in zapisovati rezultate tega opazovan'a. Rezultati tega svobodnega razvoja pa so bili čudni. Poznala sem 3 letnega fantiča, ki so ga morali ne glede na zelo težke domače razmere vzeti iz dečjega doma. Bil Je prej popolnoma normalen otrok, ko pa je preživel v internatu mesec dni, je bil podoben majhni zveri. Hotel Je na vsak način prizadeti komurkoli bolečine, ugrizniti brata, mater aH sestro in kakor mahna divja roparlca je zasajal svoje zobe vanje. Svobodne, ne vsiljene igre so bile tudi čudnega značaja. 4, 5 ali 6 letni otroci so prirejali igre, v katerih so predstavljali justifikacije, pogrebe, torture itd. Odkod to, so se čudile odgojiteljice. Glavno, kar je bilo med deco na dnevnem redu, pa ie bila krutost in psovke. Na noben način ni bilo mogoče ganiti srca teh malih bodočih državljanov. Prinesli so jim punčko. Glupa Je, razbili jo bomo, so kričali otroci. Niti nežnosti, niti srca, niti ljubezni. In kako potvorjeno so zvenele besede gospodičen, ki so jim bile tuje Tn jih niso nikoli karale za prestopke. Mar «o nm bile po srcn sorodne, mar bi jih mogla mati smatrati za enake sebi? Deca je rastla brez prave nežnosti staršev, brez ljubezni, brez vere in brez družine. Morda so otroci instinktivno čutili, da je vse potvor:eno fn to je jez'lo njihove duše. Starši pa so služili borili se za eksistenco ali učili in odgajali ftro, ko-misarsko ali židovsko deco in zanemarjali svojro. Povsod Je vladalo pomanjkanje. Deci so dajali v internatih slaščice in igrače, ki jih pa niso smeli deliti z onimi, ki so ostali doma. Iz otrok so rastlj egoisti. Oče in matf naj delata, tako je treba. Starši naj delajo za otroke doma, kakor se to godi v internatih, kjer jim je vse na razpolago. Tako so govorili otroci. Majhna, groba m brezsrčna bitja so se vračala domov. Živela sem poleg internata, ki ga še ni bil okužil ta duh. Dolgo se niso spomnili nan'. Kakšna razlika ie bila med njim in sodobnimi inštituti! Pobožne in olikane deklice. Toda tudi to so opazili. Takoj so internat uničili, deklice pa poslal! v sodobni zavod. Cez mesec sem jih srečala pozno zvečer na cesti. Kaj še ne spite, sem jih vprašala začudeno? Deklice so bile stare 9—14 let. Izprehajamo se, so odgovorile. Same? Same, me smo vedno same. Mar vas puščajo? Nas nikoli ne vprašujejo, k'e smo bile. Saj nas vzgajajo svobodno m ne tako, kakor prej! Hodimo tenko kamor hočemo in nikomur ne odgovar-
do popravljeni razni uradnj izkazj (pri dav- j čnih uradih, pri sodiščih, okr. glavarstvih itd.)
Kljub temu flai bi se postopalo po vsej državi enako. V južnih pokrajinah bodo odpravili n. pr. tudi mnoga turška imena.
Nekaj nemških imen pa bi mogli obdržati še nadalje. Tako so taka stara imena katerih nemški postanek na prvi pogled ni tako očiten n. pr.: Mozelj (iz Mčsel) Štal-caiji (Iz Stalzern), Onek (iz Hohennegg).
jamo za to. Kako pa se vračate domov? Kdo vam odpira vrata? Doma nas mora čakati služkinja. Kdaj pa se začenja pri vas pouk, če se vračate tako pozno? Pri nas ni nobenega pouka, so odgovorile deklice. Počivamo |n delamo, kar hočemo. In odšle so znova na izprehod, da si poiščejo za-bave.
Kje ia v čem bo našla razvedrilo ta bedna, sama sebi prepuščena deca, ki ;e brez nasveta brez epore in pomoči? S silo jo ženejo na temna pota, osamljeno in brez zaščite in ne bo se vrnila s te poti več. V deželi je vladala lakota, težko se je preživljala družina in deca, ki se je vračala domov, je bila v nadlego !n siromaštvo starišem. Na vsak praznik Igra v mestnih nasadih godba. Tu se zbira in uči proletarska deca. Čemu se uči? Ne vem, kako bi to povedala. Če bi bila to telovadba, bi bila vsaj koristna. Mislite si nerodne, grobe otroke z vulgarno izz!va:cčimi obrazi s krivimi palicami in papirnati mi cvetlicami v rokah. Otroci so se pre-gibali po taktu na desno in levo, grizli pri vsaki ugodni priliki seme solčne rože tako, da si ni mogoče misliti nič bolj ostudnega- To se je ponavljalo od leta do leta. Videla sem te vežbe v začetku, gledala sem jih štiri leta in nisem opazila nobenega napredka. Deca je ostala prav-tako nerodna, kakor je bila prej. In "emu so šli otroci k tem vajam? Kaj je vleklo? Odgovor je zelo preprost. Zato vzgojo je izdajala vlada kolosalne vsote. Vsak otrok, ki se je udeleževal javnih produkcij, je dobil novo obleko in čevlje.
Kai pa Šole ai pouk? Težko si je misliti večji kaos! Nova šola je bila pravcata muka za učitelje. Knjig nj bilo, učencev niso smeli izpraševati. Siliti učence, da bi pisah domače naloge, je bilo prepovedano. Učenci so izbirali sami učne redmete in sami so diktirali učiteljem način pouka. Bil je slučaj, da se je ves razred dogovoril, da bo v času pouka la al po pasje. Učitelj je stal molče in poslušal. Toda zakaj ni odšel iz razreda, zakaj so učitelji pohajali šole? Ker niso imelj drugega izhoda. Grozili so jim z revolucijonarnim tribuna-lom in ječo in zato so nadaljevali ta brezpomemben pouk. Pretepi, kričanje in razgrajanje, ki je presegalo že vse me e. to je bila nova šola in to so spoznali tud: komunisti. Začel se je uva atj polagoma red. Učiteljem je bilo dovoljeno opomin ati neposlušne učence, toda čuden nov sistem je bil uveden v novi šoli. Stare metode so vrgli proč. Treba je poklicati na pomoč kaj drugega, pokazujoči sistem, očividno pokazati učencem fakte in zainteresirati jih na ta način za posamne predmete. Tako so modrovali komunisti Kako so to delali? To, kar sem videla jaz, je bilo iz rimske zgodovine (zgodovina je sama po sebi v učinkih dolgočasna in suhoparna in zato Jo je treba predstavljati.) Predstavili so starodavno pojedino. V razred so privlekli mizo, ki je biia sluča'no pri rokah, na enem koncu so postavili gipsovo glavo Kerkula ali Merkura. Toda čemu te bogove? Kaj ima opraviti z rimsko poleđino Herkul? Seveda nič, toda to je bila edina figura, ki se je nahajala v mestu in je vendar nekoliko spominala na starodavne čase. Učenci in učenke so se vlegli na klopi in predstavljali rimske vojščake. Seveda so imeli ž njimi malo skupnega. Mnogi v volnenih čevljih, mesto rimskega plašča rjuha in mesto čelade — čepica iz kožu-vine. Te rimske pojedine so se prirejale z velikim uspehom. Učenci in učenke so hrepeneli po zgodovinskih urah. Dasi se je disciplina polagoma uvajala, vendar pa so se dečki in deklice učili skupno. Posledica so bila nešteta 1'ubezenska pisma ali pa zelo grobo postopan'e dečkov z deklicami. V splošnem so prihajale Iz šol trdo-srčna bitja brez vsakih principov. Otroci so kradli svojim staršem to, kar sta oče in mati tako težko zaslužila ali kar se je hranilo, kakor družinske ure Itd. Ukradene predmete so zamenjali za sladščice. Navajam nekaj primerov:
Dečkom proletarcem Je bilo dovoljeno nositi orožje. Fantič je dražil in zasmehoval deklico in ji zagrozil, da jo bo ustrelil, kar je tudi storil. Orožje je bilo nabito in strel je zadel deklico v obraz. Vsa v T:rvi je bežala k materi. Dolgo niso mogli dognati, da-!f bo še kdaj videla, ali pa bo ostala slepi. Fantič pa se ni niti najmanj kesal ali obžaloval svo:ega postopka. Kakor da se ni n!C zgodilo, ?e odšel k svojim tovarišem na igrišče. Drugi slučaj je bil v rodbini, kjer je oče umrl na pegastem tifusu, mati pa je težko zbolela in so jo odpeljali v bolnico. Hčerko so vzeli k sebi znanci. Ko je mati po prestani bolezni prišla domov, je nemudoma planila v sobo hčerka, ki fe začela neusmiljeno zmerjati svo?o slabotno mater, češ da se ni pravočasno pobrigala za kokoši. Kričala je in teptala z nogami, dokler se ni nesrečna mati onesvestila. Tako je bilo prvo svidenje matere s hčerko po smrti očeta. Strašno postane človeku, če gleda to novo pokolenje. Kaj bo dalje? Pogosto so nam očitali, da smo nepraktični. O, ta majhna bita zna;o šteti denar že od mladih nog. Men;ava, računi in denar, to je temelj in motiv njihovega življenja. Tatvina, zločini in vse drugo je postranska stvar. In če čuje:o svarilni glas staršev :im odgovarjajo z višine svojega spoznan'a: Vi ste stari, mi srmj vemo vse to. In človeka je strah.
Kuluk in kulutai.
O, ta presneti kuiuk! Koliko papirja In črnila je skvaril, koliko kričanja in prerekanja je povzročil v naši javnosti, koliko nepotrebnih argumentacij je zahteval, kakšno paniko je vzbudil širom domovine in vendar Je čisto nedolžna zadeva, ki ni vredna, da bi fl človek posvetil posebno znanstveno razpravo. Menda je zato tako zloglasna in nepriljubljena, ker je nekdo stikal po slovarju in našel za javno brezplačno delo izraz kuluk. Drugače si nI mogoče razlagati splošnega ogorčenja, ki je nastalo takoj, ko je narodna skupščina spregovorila o tem vprašanju. Delo, pozitivno ustvarjanje, skrb za realno zbol.ša-ne sedan ega gospodarskega položaja, skratka vse to, kar potrebuje človeška družba, da si pridobi za eksistenco potrebna sredstva, je prišlo pri nas in tudi drugod nekam iz mode. Zato pa plavamo v morju abstraktnih pojmov, fraz in političnih utopij, ki so cd stvarnega življenja daleč proč. Kuluk je postal tako znamenit, da ma bo zgodovina našega kulturnega razvoja gotovo posvetila posebno poglavje, recimo dobro jugosiovenskega kuluStva in polno priznanje zasluži tudi zato, ker je postavil na nc^e različne glosatorje, ki bodo figurirali med potomstvom pod imenom kulukci. Ti poklicni pismouki so takoj spočetka ugotovili, da je kuluk strašna prikazen, ki nas bo vrnila nazaj v srednji vek. Jez'ii so se na vsakogar, ki je bil tej »re-akci onarni* novotariji količkaj naklonjen, češ, sramota e za modernega človeka 20. veka, da sploh misli o poginu kulturnih dobrin. V resnici pa so bili vsi tozadevni očitki neutemeljeni. Kaj je kuluk? Neke vrste samopomoč, način štedenja narodnega imetja, brezplačno delo v korist skupnosti, potreba, d:ktirana v trenutku, ko država iz tega ali onega razloga ne more skrbeti v zadostni meri in za vse nedostatke. To je bistvo novega zakona o obveznem javnem delu v svrho poprave ces: in potov.
Seveda je mogoče to splošno obveznost razčleniti na nebroj delov, soditi o nji s tega ali onega stal šča, nasprotovati ali edebraveti, kar pa n.enega bistva nikakor ne izpremeni, tiasi je ono v očeh posamni-kov neprijetno breme. Kuluk v sedanjem času in nev pojav. Nekaj sličnega, samo v večjem obsegu, je hotela uvesti zemljoradnika vlada v Bolgari*! in pravcati kuluk je igral važno vlogo pred nedavnim časom v sovjetski Rus':i, o kater? je mogoče trditi, da jo e baš kuluk rešil pred popolnim gospodarskim polomom. In ker so se pri nas na bolj jezili na sredneveško prikazen oni, ki v ruski kmetsko-delavski republiki ne vidijo niti namanšega znaka reakci:e, se hočemo nekoliko pomuditi pri kuluku sovjetske vlače.
Po usrešno končam* mesijanski vojni so bol še viki prevzeli državno upravo in narodno gospodarstvo v največjem kaosu. Tri armade na severu, jugu in vzhodu so pri svojem umikanju zapustile splošne razvaline. 2cicrn"ški v'adukti, mostovi, proge, vodne naprave, skladišča, vagoni, loko" motive, stroji, vse je bilo deloma popolnoma razbito, delema pa polomljeno in pokvarjeno tako, da ni bilo za nobeno vpo-rabo. Viada "e stala pred težkim, na prvi pogled nepremagljivim problemom. Državna blagane prazne, 1 udstvo brez discipline in pravega razumevan'a državnih interesov, brez volje za delo, vajeno samo unčeva^i pcbi'ati in živeti na račun poprej nakopičenega bogastva Postaje, zlasti ene na sibirski železnici, so bile tako preobložene in zatrpane z raznovrstno nesnago, ostanki polom" enega in obžganega 2e!ezn'šl:ega materijala, da je obstojala velika nevarnrst, da se popolnoma ustavi ves promet. Is:o žalostno s!:ko so nudile tudi velike plovne reke. V pristar.ščfh. dol-ie vrste z različnim blagem natovorienih barž (tov. lad;j) na sto in sto tisoče pudov soli, premoga, volne, lesa, moke, mesa. masla in drugih življenskih potrebščin, v najblJži ckol'cj pa mesta n vasi, ki niso imele najpctrebne'še dnevne hrane ne glede na to, da je bila ista oddaljena samo nekaj kilometrov. Tako je bilo mnogo slu-Ča ev, da so kmetje uživali neslano jed, v neposredni bVžini pa so stale ogromne tovorne ladje, k:er se je sol topila v vodi, ki ie prodirala skozi namazane razpoke. Da bi država opravila vsaj najnujnejše javne posle, b} »potrebovala milVardna denarna sredstva in tisoče delavcev, ki jih pa ni imela na razpolago. In kako si je pomagala iz te zadrege? Komunistična stranka je v svoj? železni disciplini uvedla takozvane »subotn'ke« in »vaskresnike«, t j. dva dneva v tednu, soboto in nedeljo, je posvetila javnemu brezplačnemu delu. Vsi državni urad; so bili v soboto opoldne zaprti, uradniki obeh spolov so se morali zbrati na odrejenem mestu in z voaško godbo na čelu je odkorakala dolga povorka tja. kjer je počivalo delo fn primanjkovalo delavnih rok. Za državne uslužbence in vse komun'ste brez razlike je bila udeležba obvezna, spretna, živahna agitacija, prirejane javnih shodov in predavanj, kjer so govorniki razlagali ljudstvu pomen teda dela, pa je privabilo tudi velike množice zasebnega prebivalstva, Da, komunisti so v svoji zvijači šli celo tako daleč, da so prlrealj nalašč v to svrho namenjene gledališke In kinematografične predstave, kamor je imel dostop. In sicer brezplačno samo tisti, ki se je udeleži! subotnika odnosno voskresn'ka. Na'prej so se lotili zanemarjenih postaj in železniških prog. Človek, ki je vrdel prizore iz tedanjih časov, se ni mogel dovolj načuditi, kaj lahko stori narod, ki se zaveda, da dela v svojo korist. Bile so postaje, kakor n. pr. Nižuje Ud'nsk. k'er Je bilo toliko smeti in razne navlake, da se je zdela od daleč kakor splošno smet'šče in da ?e bil težko prizadet celo potniški promet. Zadostovalo je nekaj subotnikov, ko je strro in mlado ženske in moškf čist;!o in pometalo od opoldne do večera in p^s*a:e so b:le v najlepšem redu. Sp'^h :e treh^ omenit?, da so bile ruske i železnice v vojnem času nrecfti z? ne mar le-
ne, da je revolucija ta nered Še povečala in
šele boijšcviki so jih spravili s pomočjo kuluka v normalni tir. Ista metoda brezplačnega javnega dela se je uveljavila tudi drugod. Ce je bilo treba iztovorld aH na-tovoritj vlak ali ladjo, nasekati v gozdu drv za kur avo v uradih, pripeljati jih iz 50—60 km oddaljene »tajge« v mesto, pospraviti z ulic in javnih prostorov blato, sneg in drugo nesnago, z eno besedo, pri vsakem delu, ki ne zahteva kvalificiranih moči, so poklicali na pomoč »srednjeveški kuluk« in uspeh je bil večinoma nepričakovano velik. Tudi v uradih, ki so bili preobloženi s tekočim poslom, je kuluk opravljal hvalevredno funkcijo. Državni nameščenci so delali v soboto popoldne in v nedeljo brezplačno in iz spornanja, da delalo za skupnost, v mnogih slučajih z večjim veseljem, kakor običajno. In ko je nastopila zima in so srrašni snežni zamet; ogrožali železniški promet, je bil zopet kuluk tsti faktor, ki je rešil sibirsko progo pred popolnim zastojem. Vlada je postavila na noge vse vasi ob železnici, delo Je bilo obvezno za vse kmete in čeprav so mnog! godrnjali, češ, čemu nam je tega treba, je bil končni rezultat vendar za državo velika gmotna dobrina. Samo s pomočjo deloma prostovoljnega, večinoma pa obveznega kuluka se je Rusija probudila iz težke gospodarske omotice in mnogi strokovnjaki so govorili, da je bila to njena edina rešitev. To. kar je storil v sovjetski Rusiji zloglasni kuiuk, so cenili gospodarski izvedenci na več milijard zlatih rubljev. Seveda bi utegnil kdo oporekati, češ, saj viada tam še danes glad in pomanjkanje, torej tudi kuiuk ni zbolšal splošne mizerije. Ta očitek stvarno ničesar ne Izpremeni, ka ti kdor pozna ruske, zlasti pa sibirske razmere, ve. da bi bila v slučaju zastoja železnic  po  zimi izgubljena vsa Sibirija. Izvzemši morda nekatere bogate vasi. Dejstvo je. da je kuluk v Rusiji izvršil ogromno gospodarsko delo, čigar važnosti ]n obsega si mi v naših malenkostnih razmerah ne moremo niti predstavljati.   Pisec teh vrstic se je sam   neštetokrat udeleževal teh vsenarodnih ekskurzij, tega leka »proti telesni in duševni lenobi, te splošno borbe  za  povzdigo  narodnega gospodarstva In se Je na praksi prepriča!, da je kuluk Strašilo samo v teoriji. Tisočglave množice, med katerimi ie bilo mnogo takih, ki niso nikoli v življenju poznali ročnega dela, so hodili na postaje, pristanišča in druge kraJe, kjer je gnilo in propadalo narodno imetje in i;ud;e so delali z veseljem. Morda b{ ne bilo prišlo do teg.i, morda bi bil tudi ruski narod videl v tem delu po'av nekdanjega tlačansrva,   da rr? vstala pred njim strašna alternativa: ali ostati brez železnic brez vodnega prometa, brez kurjave, soli, mesa, moke, torej alj poginiti ali Pa delati ne glede na spol, politično prepričanje In socialni položaj. In morda b; ne bilo prišlo do tega, če bi se bil ruski narod vedno zavedal, da je sam svoje sreče kovač, če bi bil delal za skupni blagor tudi takrat, ko je mislil da Je država :!sti rezervar, iz katerega je mogoče črpati neskončno ;n vse. kar potrebuje  najzadnja  zakotna  vas. Le sila in nevarnost, da se poruši država in pokopre peti svo"im{ razvalinami rudi ljudstvo, ga je prisilila, da se je oprijel kuluka kakor utopljenec slamnate bn.ke. In nlh^e drugi kakor kuiuk mu ie pomagal premagati strašno gospodarsko krizo In preprečiti popolno katastrofo.
Tak je torei zloglasni kuluk tam. kier je ne glede na vse teoretične predsodke zanesljivo orožje samopomoči. Naš kuluk je v primeri z omenjenim pravcata Šala. Tozadevni zakon govori samo o popravi cest in potov, izvzema dijake, voike in državne uslužbence, osebe pod IS in nad 50 let starosti in dovoljuje celo zamenjati delo z drugo osebo ali denarjem tako, da ni absolutno nobenega razloga kričat:, da smo se povrnili v srednii vek. Ako bi nam tekla voda v grlo, ako bi stali, kakor ruski mrod PTed alternativo: poginiti aH delati, bi bržkone izprememll svoie nazi-ranje o kuluku tudj tisti, kj ga danes ob-so'ajo. Malo več smisla za skupno življenje, za vsenarodni blagor in malo manj ncuremeljenega kritiziranja, pa rudi Iculuk ne bo vefl srednjeveško strašilo.
Razne stvari.
* Ltevetintr.desetkratni oce. Na» Sved. skem, kjer vladajo na deželi še prav patrijarhalne razmere, živi kmet, ki si Je nadel kot glavno Živliensko nalogo skrbeii zato. da človeški rod ne izumrje. Dobri mož, ki ie šele v nežni starosti 69 let ima že 39 otrok. V prvem zakonu je imel petnajst otrok, 10 dečkov jn 5 deklic, v drugem zakonu 12, namreč 6 dečkov in 6 de» klic In v tretjem zakonu, ki točasno še traja Ima dosedaj tudi 12 otrok, 7 dečkov in 5 deklic. Manjka mu torej samo še en otrok in eno leto, pa bo Imel dvojni iubl-
lej, namreč 70 letnico in 40 otrok.
* Kongres nesrečnih zakoncev. V Ame^ riki, deželi vsegamogočnosti eksistira mestu HaJifax društvo, imenovand »Red zakoncev, ki so od svojih žen trpinčenje. Društvo ima vsako leto na bmkoštni ponedeljek svoj kongres. Nesrečni zakonci se tu zberejo, da pozabijo za nekaj rrenotkov svoje gorje. Navzlic temu, da je v Ameriki strogi prohibicijski zakon, je na kongresu teklo vino po mizah in po banketu so se naravno nesrečnim zakoncem razvezali jeziki in potožili drug drugemu svojo nesrečno zakonsko usodo. Tako je eden pripovedoval, da ga njegova boljša polovica zaposlu;e s tem, da mora zarobljatj otre-ške predpasnike, drugi se je pritožil, da Je bil pet dni zaprt v kuhinjsko omaro, kc: je preveč zasolil ragout-juho, tretji J© jr Javil, da je moral neke zime vsako nc štirikrat vstati in da so ga prisili, da Je prvi povija! otroka, neki drugi je zojpet stokal, da Je moral na šivalnem stroju delat: predpasnike za kuharico. Tožbe onih ne-srečnežev je razveseljevala srca drugih. Baje so bile na kongresu sprejete tudi neke resolucije v varstvo nesrečnih zakon* skih mož.
Šola in deca v sovjetski Rusiji
Stran 10.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 8- julija 1923
štev. 153.
Presellfoeno naznanilo.
Ceaj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
P
frcstaiSko delavnico IJSSSffi SV*
K^lodiiorslhii ultra 27.
Priporočam se tudi v bodoče za naklonjenost ter zagotavljam solidno in točno postrežbo.
Franc Jager, tapetn. mojster, LJubljana, Kolodvorska n. 27.
I  nIrnMi vseh  velikosti najmodernejše kon-
LOKOmODlie strukcije, parne žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage I. t. d., pemscheld-sho orodje, vse orodje za obdelavo lesa, parne mlatllnice,
poljedeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoj i. t. d., tiri za poljske železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi Vozički, tračnice za stavbene namene In industrijski tiri, pil« »tove In varilne cevi, Črne in pocinkane, stavbeno In konstrukcijsko železo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Aiooslavansko importno in eksportno podjetje, Marino;.
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurban 82. 4711
Kuoimo vsako množino J
starega svinca.
PUŠKARNA y KRANJU.
6394
Britvice,
že rabljene (Gillete, Mem itd.) SE SPREJEMAJO V ELEK* TRICNO BRUŠENJE v dro* geriji »Adria*, Ljubljana, Še* lenburgova ulica 5. — Zunanja naročila hitro in točno! 6283
Jctika!
Dr« Pečnlk ordinira za pJjočne bolezni vsaki torek in petek v Sv. Jurju ob j. ž., v Slatini pa za notranje bolezni. Čitajte njegove 3 knjige o jeliki. 7927
CIE. SLE. TRAISATLA^TiOUE. FRANCOSKA UrfUA
Najkrajša linija, samo O dni Ccz mor|e
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne listke In tozadzana pojasnila daje zastopal«
"m IVAN KRAKER, uubuanr
K0L00U0RSKS ULICA STEV. 41
0!* mm: Din 60,000.000"-.
sssmnanvi
lezema: M 32.515.iW-
Bled. Caofaf,
Celje,
Dnbrooiifk. Ercegnaol, Jelša«
Podružnice: Jesenice. Korčula, Rotor,
Hran!, LJubljana, hlaribor,
Ifletkoiilg, Preoalfe,
§a?aieca,
Sfbenflt, Zagreb.
ID
t
F'
L 3
rs
Hmerika^iki odio.
Kasino u brzolace: JHRRSU3S&1S.
Aflfiliranl zavodi:
Isstl UPI I Tli I &aftka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frani! Sakser State Bank: Cortland Street 82, New-York Gty. Banco YU0OSlaOD de Cbile: Valparaiso, Aniofogasta, Punta Arenas,
==j Puerto Natales, Porvenir.
B
m rj
ra
Podpisana tordSas prodala:
»elfilil la uresu ni
iz svojega skladišča na JnŽ. kOlOdDOrn, ter
suha, trda in mslilta drua
rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah' ali en gros v celih vagonih z 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki:
ime
99
aportna in iportea Ha d. 11 LMIjai
Krekov trg ffeo. 10, L nadstropje.
Jajca kupuje
po najviSjih cenah od oddajnih postaj
in plača
poti oddajnema potrdilu in brez odtegljaja
k>.  V ajda
izvoz iajec, Čakovec, Medjimurje, Jugoslavija.
Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telef. interurb. 59, 4, 3
? Ali fotografirate ?
tedaj zahtevajte pri Vašem foto trgovcu samo nenadkrlljlvo
PLOSCO, s katere ste za&člčenl od vsakega neuspeha! Generalno zastopstvo in skladišče za SHS ISO VJEISS, ZAGREB, Palmoticeva ulloa 66, veletrgovina vseh fotografi kili potrebščin.
Naznanilo.
Naznanim vljudno, da do preselitve v novi lokal, Šcleuburpova ulica 1, sprejemam vsa naroČila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso pri meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je POLJANSKI NASIP 40 II. ndstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo Čevljev.
Odvetnik Ds*  J^Sv SVIand^d
je otvoril svojo
odvetni
Žil
V PRAGI I., Staromčstske nam 13. Poslovanje tudi v srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku.
Din 250JOGdo1,090.000
ima na razpolago Amerikanec
Kupil bi hišo z dcbroidc!o gostilno ali kako drrigo doblck&noano poojetje. — Pristopi! bi tudi kot družabni* k dokazljivo dobička-nosnemu podjetju. Donudbe pod .Amerikanec", na Atoma Com-pany3 anenena druiba, Izubijana, Kcngresni trg 3. Tu se
izve tudi naslov.
C3 S CD ■ C3 B CD ■ CO C d> 15 T C3 B C K CD S T~> ■ O ■ CD ■ CD« 0   Na debelo. Na debelo.
:tmn Szaniner, Li
specijalist za ortopedična in anatomitna obuvala m trgovec
s cevlii.
o
■
o
■
o
■
o
■
o o
■
o
■
o
B
o
a
CD
Tovarniško podjetje
ra izdelavo in prodajo metel, sklopnih stolov in m lesenih
podnožnikov
ug,
Ljubljana, f^ikiošičsva ulica štev. 9.
Vedno v zalogi: Metle, držaji za metle, lesene pod-nožnice, obešalniki za obleko, sponke za perilo in sklopni stol'
Cene in kvaliteta brez konkurence. S. H. S. ček. račun 13.121. Telefon 120
0
0
B
0
B
0
m
0
m
0
■
o
B
o
B
0
4
■ OHOIOIOBOBOPOBOPOIOIOUO
islite
zimo!
in skrbite že poleti za zadostno zalogo
sadnih, sočivnih in sadežnlh sokov.
Samo
i. Hm imi iiii
so tisočero preizkušene ter ob najnavadnejšem ravnanju jamčijo za nepogojno stanovitnost. Zahtevajte cenovnik!
Razpošilja se sproti
Rudolf Ferch,       fcSimladp 2,
Oglase
(Nabavka lobi.)
Na osnovu naredjenja Gospodina Ministra Vojnog i Mornarice E. P Broj 3.261  od l. maja ove godine održat če se na dan 6. avgusti  1923 godine u  11. ča-i sova prepodne u Intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišica ob j. XIV.)
prva javna usmena licitacija
za nabavku i isporuku 780.000 kg zobi, i to:
za garnizion Ljubljana...... 310.000 kilogTama
Maribor...... 310 000
Celje........ 30.000
Slov. Bistrica   .... 130.000 Isporuka zobi po mesečnim partijama iranko ma-gacin intendantskih slagališta pomenutih garniziona do 25. novembra 1923 godine.
Kaucija polaže se u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po odredbama čl. 88. zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10. časova pTe podne na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani, i to: za garnizion Ljubljanski 55.000 dinara, za garnizion Mariborski 55.000 dinara, za garnizion Celje 5.500 din. i za garnizion Slov. Bistrica 23.000 dinara, nkupno 138.500 dinara.
Uslovi po kojima če se ova licitacija Izvršiti mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru, Celje i Komande mesta u Slov. Bistrici.
Svaki ponudjač Hicitant) obavezan je, da na dan licitacije preda predsedniku komisije pismeno svedo-čanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzi-mačkim sposobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje.
Iz kancelarije intendanture Dravske divizijske oblasti E. Broj 9.905 od 27. juna 1923 god. u Ljubljani.
6727 Fomasđa Dravske divizijske oblasti.
Da bi se naše p. n. stranke u svakom pogledu najbolje poslužiti mogli, mi smo se u dole navedenu protokoliranu tvrdku ujedinili:
HC
& PULHniC
TMn: 29 koncesijonirana berzanska agentura      jmlifi: Inin
BIOlfl SUD, mileflCena 26
Stoječi u najboljoj vezi sa okolinama proizvodnje i na mesti ma prodaje, vršimo kupnje i prodaje svih zemaljskih i mlinskih proizvoda. — Berzanske transakcije sprovadjamo tačno i solidno.
Specialiste u mlinske proizvode.
B. BACHMANN M. PULANIČ
bivši predsednik Novosadskog milna u valjke.     bivii suvlastnik 1.1. Palaoit i lomp.
STROJI ZA OBDELOVANJE
I IISI ODLITKI IZ ŽELEZA IN KOVINE.
STROJNE   TOVARNE  IN   LIVARNE   DELNIŠKA D
TURBINE. TRANSMISIJE. ARMATURE. § ZVONOVI.   SESALKE.   ZVONOVI, i
ZBA LJUBLJANA, g
!E352£2E2?aB2KS2;aEIE
Lastnina In  tisk  »Narodne tiskarnsc.
5948
33