NOVICE Dolenjske Kovice izhajajo vsiik č«ťrtrilí; ako : : je tu dan [irazitik, (ian pojirej. : ; Cena jim jo za celo icto (od apniu do aprilH) 3 ii, za pol Iťta l'ôO K. Naročnina za Xeiiièijo, Bosno in dinge evropske države znaša S'SO li, za Ameriko 4-5W K. Iiist ill Oj^Iiisí se pliiĚiiJeJo iia)M'(í,j. ilopiso, iitiroč>]iino in Oi^iiiiiiíla fíliiojeiiin tiskarna ,1, Krajcc nasi. V ttížkcin íasu stojimo na pi'ugit starega leta. Vojni čas! Veliko ran, veliko bóla, veliko sol/a jc pj'ovzvočilo ttkoťíe leto. V vsaki družini se je nastanila bi'idkost in žalost. Oce iia vojnem polj» ali v bolnišnici ; odrasli sin, oiiora roditeljev, v vojski, ogrožen od tisočerih smrtnih nevarnosti. Ni hiše, ki bi iic okušala grenkih posledic vojne; draginje, pomanjkanja, skrbi, brezdelja in zastajanja trgovino in obrti. — Veliki Časi sicer — pa tndi grozni časi dveh vojnih let so za nami !-- Kakšni časi nas čakajo z novim letom? Kdo jih vidi, kdo pozna? — Lu6 vere nas uči, da vstrajajmo in ostanimo tudi v tretjem letu svetovne vojske srčni in pogumni, polni nade in upanja v boljšo bodočnost; da bodimo tudi v novem letu požrtvovalni in pripravljeni za dela usmiljenja z radodarnim srcem in odpilitni rokami nas|)rotÍ svojemu bližnjemu. — Vera nas nadalje opominja, grenkobe In težave vojnega časa smati'ati kot šibo dobrega, skrbnega Očeta za nepokorne svoje zemeljske otroke in kot božje obiskovanje za dobre in luidobne, — prvim v posvečenje, drugim v spokorjenje. Z otročjo ljubeznijo in z brezkončnim zatipanjeni se tedaj ponižujnio pred VsemogoČnitn in ga prosimo blagoslova, pomoči in miru za prihodnje ieto ! Da bi se Bog prav kmal« usmilil Človeškega rodu in uslišal njegovo klicanje, so našo želje in odkiitosrČne Čestitke k novemu letu 1917 vsem našim ljubim naročnikom, dopisovalcem, sotrudnikom in čitateljem Dol. Novic združene z vljudno prošnjo za njihovo na-daljno vsesti'ansko naklonjenost. — Osobito želimo pa listu samemu prav plodonosno in uspešno novo leto. Uredništvo in upravništvo, Min svetonočni. Nad tihimi poljanami pluje mir svetonočni. Nad gaji, snivajoČimi o zimskem snu, drhti mir svete noči. Nad bogatimi mesti in nad tihimi vasicami plava blažen dih svetega večera. In še nad bojnimi poljanami krili mir — mir svetonočni. Iz zlatih zvezd lije mir svetonočni na trudno zemljo. V srca ubogih Zemljanov lije in jih tolaži in jači za življenja trnjevo pot. Iz zvonov svetonočnih diha mir, svira deviški spev, deviške noči ... Nad belo vasico plava mir svetonočni. Nad tisto vasico, ki jo je tolikokrat gledalo zadivljeno oko ... A nocoj jo no vidi — ljubljene. Tam daleč je ta mala vasica, ljubljena z ljubeznijo veliko, iskretio .. . Mir svetonočni jo poljubuje, tisto vasico, ki ga jc gledala otroka, ki ga je videla mladeniča, ki ga je čuvala skrbno in, ki ga je videla odhajati junaka v boj. Vznemirila se je takiat, a nocoj, nocoj jo boža dih svete noči, nocoj je mir v tiiii vasici... Mir svetonočni . . . In livada tam za vasjo, kjer je skakal brezskrben in poskočen! Nocoj so blesti na nji biser miiii svetonočnega. Solzila se je takrat, ko je odhajal — a nocoj so te solze biseri, žareči v svitu svetonočnili zvezd. Žalovale so takrat, ko je jemal slovo, saj je bila njegova dnsa sorodna njihcivcuui veselju, njihovi pomladni sreči ... A nocoj ga ni! Ni ga, da bi šel Čez livado, da bi mn polnil srce mir svetonočni. Tam ob bistri Soči, hčeild planin, bojuje boj — brez miru svetonočnega ,. . Takrat je bilo, v tistili bajiiolepth poletnih večerih, ko je jemal slovo. Zasolzilo se je bridkosti in gi'enkih slutenj materino oko, boječe in ljubeče. Jokala je sestrica, v žalosti neizmerni. Plakala je njegova izvoljenka v strahu nuikopolnein ... Za-ječalo je Širom livad cvctoČih. Stoletna lipa je završala v bolesti slovesa. In odšel je takrat v tihih poletnih večerih. Ni se vrnil' tudi nocoj ne, ko je vsepovsod mir svetonočni ... Ni ga, niti nocoj ga ni, ko je noč utehe in nn'rn. Nocoj, ko se ne soizé livade, ko ne plaka lipa, ko ne joka več skrbna mati, ker je iiašla jtiir v tihi gomili. tam na vaškem mirodvorn, Še toči solze seslilca. Še ga pi'ičakiije zvesta zaročenka v ljubezni in hi'epenenju — a ga nI! Niti nocoj ga ni, ko je mir vsepovsod ... Še njeno srce se je nekoliko umirilo v miru svetonočnem. Pjldi ! Pridi ! Pridi nocoj, ko je noč miru, ko diha vsepovsod mir svetonočni ! — ---- Tam za vasjo, nail oledenelimi travniki, trepeče mir svetonočni. Nad tistimi travniki, kjer je blesketala njegova svetla kosa, ko je prvi svit poljubljal hladno roso neštetih trav. Pa jc zaukal, da se je razlegalo daleč naokrog, da ga je čula njegova draga. A nocoj je mir svetonočni tudi nad travniki, a njega ni iz daljne dalje, da bi užival mir svetonočni . .. Med tenuiimi cipresami in tužnnni žalujkami veje niii' svetonočni in objema bele spomenike, tam na tihem niirodvoi'u. A tudi nad grobovi naših junakov v neznani tujini trepeče mir svetonočni. Mhu ])otrcbujejo iznuičeni, miru blažene, svete noči. Črno grudo, ki krije njih junaška ti'upla, })oljublja mir svetonočni. O domu jim šepeta zgodbe, prepojene z ljubeznijo, posvečene s solzami hrepenenja. Mii'no snivajo nevzdramno spanje. Mir svetonočni plava nad njimi, ki so izvojevali boj — življenja ... Tudi nad bojnim poljem pluje mir svetonočni. Mir! Mir! Oh, kako sladka beseda, polna blaženosti in sreče! Pa se spomnijo mladi borci na dom. Sveti večer! Kakor sen pi'avljičnili noči, kakor orijental-ska bajka! Dom! Dom in mir svetonočni! V iirepenenju nentešenem drhte neminui srca in koprneče želé mii'n, miru svetonočnega . , , Blagoslov svetonočnega miru lije mir v izuuiČena si'ca. Za hip so pozabljene trpke bolesti in grenko gorjé. Mir svetonočni pluje ob trnjevi poti trpinov. Mir svetonočni upokoji nemirna srca, jim otira solze iz očesa, jih tolaži lik krepča. KrepČa jih skrivnost svetonočna, polna utehe, polna npanja, polna miru ... P. Š. Naročniki, priporočfgte ,Dol. Novice'! Poslednja volja padlih junakov. (l>BljC.) Tndi vaša domoviiia naj vam bo sveta! Mi smo za-njo nmili; vi morate za-njo živeti. !?;iveti, to se pravi, vroče delati, snovati, trpeti, misliti vedno na blaginjo domovine in bližnjega. Vi moiate obdižati in naprej i'azviti to knUtiro, ki so jo tisoči pred vami s trudom sezidali, Vi se morate ozreti sami v svoj narod in iz njega črpati svojo siltio moč, ne pa iz tu je-evropski h narodov in literatur. Skrbeti morate za prihodtijost. Kaj pomaga, če smo tisoči, darovali za domovino in cesarja svoje drago Življenje, če pa boste vi odložili delo iz rok in opustili delo, ki smo ga mi v visoki meri izpolnili! Zatorej, pogumno na delo za narod, dom in državo! In če boste vstrajni in vam bo delo ljubezen, potem bodo napočili za vas in vase potomce srečnejši in lepši Časi, kot smo .jih mi doživeli! Stražite piihodnjost drŽave; varujte svetišče sv. zakona! Fj-ancija mora podleči, kei' se tam zaničuje svetost zakona in je tam vpeljan takoitnenovani civiltii zakon. Pri nas pa stoji pogunnio krščanska mati, ki lahko daruje domovini pet ali še več siuov za obrauibo. Nas in nešteviliie množice naših tovarišev je smrt z nami vred pograbila. Zatorej, varujte svetost sv. zakona, da ostane plodonosen tn îaliko podari državi nove junake, ki bodo zamašili vrzeli, ki jih je urezala sedaj smrt s svojim ostrim mečem. Bodite skrbni In ne dopustite, da se mladina kvari z grdimi knjigami in s slabimi pogovori. Nasto|)itc proti ljudskim grehom, proti vsem, kaj' hi utegnilo škodovati doniovitii, narodu tu njegovim ziihtevaitj. Skrbite za prihodnjost, pazite na mladino! Naši otroci — vse naše misli so osredotočene okoli njih! Poslednje naše želje, misli in upanje se mudé pri njih. Ko smo bili v strelskih jaikib, so naše misli vsak dan poletele v domovino in se ustavile ob malili otrocih, ki čakajo žalostni na našo vrnitev. Veduo smo upali, da se boijio vjniii veseli domov i[i jlli potem LISTEK. Čudežna moč svete noči. Sveti večer je. Zunaj je trda zima. Oster pis hrumi po ulicah. V marsikateri hiši je danes veselo in radostno. Sredi sobe stoji veliko drevesce, na katerem gore svečice ter visé vsakovrstne reči. Krog njega rajajo in skačejo veseli otroci. Da! najlepša, najbolj vesela v celem letu je sveta noč! Veiidai- pa povsod tudi ni veselo. Poglej tisto visoko posloi)je! Tam je v drugem nadstrojjju majlina sobica, katei'o danes le slaba luČ razsvetljuje. Tam biva mati s svojo deset let staro hčerko Jlilko. Kako žalostno je v tisti sobi! Na boini, slamimti postelji leži bolna mati. Njeno lice je bledo in upadeno. Vsak bi mogel na tem tožnem obrazu brati silno i'evščino in morilni glad. Mi'zlo je v tej sobi tudi, saj revici nimata di'v, da bi si naredili ognja. Oj, to je žalosten sveti večer! — Milka pač ni znala veliko za to revščino, ker je še hila otročja, V njenem ne- dolžnem srcu je bila še tista nebeška za-dovoljnost, ki ne pozna nobenega goijti in še ne poskuša bridkega kcliha človeškega življenja, „Mamica", je rekla, „kaj nc, danes je uajveselcjša noČV „Revica, uajveselejša noč jc res, toda nama ne!" odgovori mati. Nato pi'avi Milka: „Pa saj ne bode vedno tako. Poslušajte nuimica: preteklo noč se mi je sanjalo, da jc prišel k nam mali Jezus ter je podaril nama mnogo leiJCga. Vi ste pa bili takoj zdravi, ko se vas je dotaknil s svojo snežnobelo ročico. O, ko bi se mi sanjalo o njem še noc^ij!" Mail se hčerki bolestno nasmciilja in reče: „Miika moja, stopi k meni! — Naji obe «preletava hud mraz; niituive ne obleke, no hi'ane. Neki notranji glas pa mi pravi; da bo nocoj najina nesreča minila. Vidila sem v duhu ljubega očela, ki je prelil junaško kri za cesarja in domovino ter vživa že v nebesili rajsko slavo in zdelo se mi je, da naj! je blagoslovljal. — In zopet: 1'avno danes se nehoté spomlirjam svojega brata, tvojega sti'ica, Jožefa. Ti ga ne poznaš; tebe še takrat ni bilo na svetu, ko je kot trgovski pomočnik odpotoval po svetu, iz svojih novih krajev nil je početkoma večkrat pisal, da se mu je dobro godilo. Naenkrat pa izostanejo njegova pisma in nisem ničesar več slišala o njem. V začetku sem vedno mislila nanj; strah me je moril, da ga jo zadela kaka nesreča. Zaradi tega sem mu večkrat pisala, a nobenega odgovora ni bilo. Tudi se me je polastila misel, da je postal bogat in je pozabil v svoji sreči na svojo revno sestro. Sevedii sem ga tudi jaz sčasotna pozabila. Toda nocoj mi je zopet prišel na spomin ; veduo ga vidim pred seboj. O, ko bi prišel prav nocoj k nama! Dobrotljivi Odrešenilt, pošlji ga nama!" — — „Moja ljuba Milka!" reČe zopet čez nekoliko časa mati, „danes še nisve večerjale. Kako se mi smiliš! Vem da si lačna. Milka moja, a nimam ti ničesar dati! Tam v i)redalu ni nobenega novca več! — Božje Dete dai'ove deli vsepovsod — a naji bode gotovo pozabilo. A vendar, obupati ne smemo!" „O, moja dobra mamica, zakaj tako skrbite za-meV jaz sem saj zdi'ava, a vi ste bolni ; vi ste potrebni večje pomoči, nogo jaz! Veste kaj V Kavno sedaj hodi toliko ljudi po ulicali, ker nosijo božična daiila domov; prosila jih bodem vse po vrsti; morda mi jia kdo vendar kaj podaii" „Zeblo te bode, zeblo, dete moje!" „Ne bo me, ne, ljuba mamica," odgo-voi i Milka in zajnisti kmalu sobo. V resnici, zunaj je skeleči mi'az. 8neg škriplje pod nogami. Ledena bui'ja brije po ulicah in se zaletava v Milkin ncŽiii obrazek. Ljudi je vse polno, ki hitijo gori in doli po ulicah. — Kako jasno je nebo! Milijon in milijon zvezdic miglja čarobno na nebeškem oboku, kakor da bi vse hotele zasvetiti v hlevček v Betlehemu in počastiti Izveličarja. Milka popími s svojim milim glasom zdaj tega, zdaj druzega, tretjega in tako vse po vrsti, a le málokteří jej je stisnil mali dar. Saj je bilo Že od nekdaj na svetu dvoje vrste ljudi — dobrih in neusmiljenih! (!elo uro je prosila na ulicah in se tresla un'aza; končno se poda domu. Bližala se je že domačemu pragu, kar začuje: vzgojili v poštene, krščanske može. Sedaj, ko stiio z:ii)ttstili to solzno dolino, bo padla na vas važtia skri) in vprašanje ndadiiie. roniisiite, kake nalogo in težave ima vaš naraščaj še jii'estati ! Bodite pi-evidni proti moderni vzgoji, ki bo iz vašili oti'ok napravila krnte sovražnike isvcte cerkve în človeške drnžbe. Toda ne pustite vzgojo oti'ok le cei'kvi in soli, anrpak morate tudi vi, očetje in matere, pri sknjiiii vzgoji sodelovati, kajti le tako se vam Ijo posrečilo doseči važen cilj. Ljubite svojo (1 o ni o v i n o i ti boilit.e ponosni, da ste Àvsti'ijei! Bodite z veseljem priiJi'avijeni sodelovati, da se ohrani, poveča in razšiii vaš narod. Ves lujeKentski vjiliv, ki škoduje narodu, morate izbi'isati, in namesto tega pokažite svoje lastno licc, verno sliko in podobo svoje omike in kulture celemu svetu. Vojtta je jioklicala milijone na krvave fronte, da odloČijo usodo narodov. In ttidi mi snio se borili, a nam je bilo usojeno, da stiio s krvjo potrdili svoje delo. In akoravno jih je že nad tisoče in stotisoče padlo, vstajajo tiovi, ki hite na krvave [)oljanc, da zamašé prazna mesta. Mladina — to je nada pi ihodnjosti, tiioč naioda, Icorenika in sile ljudstva. In ilokler bo ta mladina zdrava in titlna, bo narod vzdržal krvavo vojno; Če se pa bodo vrste vojnikov redčile, potem pa vas Čaka piopad. — Naiodi v piiliodtijosti bodo morali nosili luč krščanstva, ki bo razsvctljtivala temino evi'opsklli di'žav. Težka je bila zapoved, ki je Idia naložena naši domovini; težka pa iio tudi miiovna naloga. ]ui kateri boste delali vi, Dosedaj snio se boiili mi za vero, dotji in naroil, po miru |)a morate vi prijeti krmilo države v roke in ga spretno voditi, da se ne razbije ob skalaii in morskih pečinah. — (Halje Bledi.) Gospodarjevo delo ob koncu leta. Vsak skrben gospodar si sestavi ob koncil leta računski zaključek o stanju svojega pi'emoženja in naju'avi pi'oiačiiti za pi'ihodnje leto. je to v mirnih časih potrebno, koliko važnejše je to v sedanjem vojsk i nem času, ko oskrbujejo imovino dostiki'at le gosjiodinja, iiedoletni otroci in posli. Neobhodno potrebno je to pri nas še za to, kci- smo vže tretje leto v tem položaju, k(!r so letošnji prideliii in živiia pičli, ker smo Že do sedaj mnogo porabili in nas še čaka zima, spomlad in poletje, ki sta združena z delom in večjo porabo. ri'eviden gospodar bode sedaj ob koncu leta natanjko pregledal vse svoje zaloge pridelkov in živil, zapisal nje množim), tei' natančno preraČuiiil, koliko lioite neobhodno labtl za preživljí;nje svoje lod- bine, koliko za seme, koliko za delavce spomladi in jioieti in koliko mu še ostane, da oddá državi. Pri tem prei'ačunavanju bode prišel na marsikatero škodo, ki mn jo povzročajo zajedavci, (miši, podgane, ptiči), kjer mu blago izgubava na vrednosti vsled plcsliobc, gnilja i. t, (1., kjej" mu hišni prcbivalci potratno porabljavajo l)h)go in slednjič bode i)iišel do zaključka, koliko se dá obvarovati pred to izgubo s pazljivim in veščim shranjevanjem v sedanjem času, ko imajo piMdelki tako visoko ceno. 1'ri proiačunii za prihodnje leto bode moral postaviti iiiaisikaleri izilatek, ki bode večji, kakor je bil dosedaj, in računiti na marsikatei'i strošek, ki ga ni imel dosedaj in vse to ga bode piivetllo do previdne razdelitve iirididkov in živil, da bode shajal do piihudnj« žetve. Iz teh 1'azniotrivanj se bode rodila tista gospodarska varčnost, ki ima vedno na razp()lago neobliodno potrebno blago, ki nikdar ne razsijiava pa tudi nikdar prehudo ne skopiiliari. Za zgled navedimo samo gospodarsko ravnanje onih po.sestnikov, ki s slabcjšo krmo, ki jo zrežejo, poparíjo in osolijo, isto ali več dosežejo, kakoi" tistih, ki ])olne jasli pokiadajo svoji živini pa jo pnstó stati neočejeno v luži in gnojnem blatu. Pi-i proračunu za prihodnje leto bode prišel liiarsikatei'i gospodar na poti'atnost pri prehmni s tem, da ima preveč driiŽine pri hiši, ki mu pi'emalo dela i. t. d. Dandanes ko je pomanjkanje delavnih močij, in jiovpraŠevarije po njih splošno, zamore pi'eviden gospodar si na tak način mimgo nepoti'ebnili izdiitkov prihraniti in ob enem drugim pomagati. Tudi ima vsak gospodar svoje obveznosti, da ima dolgove, raznikih ranjenim vojakom in bolnikom tolažbe in razvedrila, Waj nikoli vojak vojske bolj strašne ne Čuti, kakor ob božiču, ko je ločen od svojih dragih daleč tam v mrzlih, ledenih in močvirnih jarkih ali pa kot ranjenec v bolnišnicah. Na sveti večer ob pol G. uri je hil pričetck božičnice. Malo drevcsce so okrasile vedno marljivo delavne roke Častitih dam Rdečega Ki iža: Di'. Šegula, Windischer, Dr. Žilek in Vodnik, ki so spioh prevzelo vso ]>]ireditcv in opiemo božičnice, božičnega drevesca in daril v svojo oskrbo iiod vodstvom visokorodnega predsednika tii-kajšne podružnice Rdečega Križa, gospoda barona Rechbaelia, ki je vedno z vso vnemo zavzet, če se gre sušiti solze bolnikoni-vojakoii). Mnogobrojne električne lučice so podelile drevescu divno lice. Vidi pevski mešani zbor s spi'cndjanjem harmonija in gosli, ki ilovke in piščalke je zapel večno lepi božični pesmi „Sveti večer" in „Angelsko petje". Betje je livalevrcdno vodila dobro-znana gospa Viktorija Plaper, Pomagale so jej njena sestja gspdč, Malči Piskar s ki'asno donečim altom, kateri sploh nima kmalu sovrstnika v bližini, in pa gspdč. Hici Gričar s svojim naravnim In ljubkim sopranom. Petje izpopolnila sta s svojim d(d)iini glasom gg. Usmilj. brata Cervazij in Martin. Z gosli sta sodelovala znani niojster-vijolinist g. Edni. Ivastelic in preč. gospod P, Ambrož. Izneiuulno prijetno ste pa upli-vale na poslušalce piščalka, na katero je spi'eMio svíral božično melodijo či'novojnik Betermaii in pa ki'ilovka čriiovojnika umetnika Martinovsky, ki je donela kakor angelska pozavna v zvezdnato božično noč, oznanjat ljudem iiiii' in veselje. — Vsak posameznik in vsi skupaj so izvajali pevske in godbene točkc izborno, ob enem prelresljivo in ganljivo. In solze so ti oči zarosile, če si opazoval posamezne resnobne obraze sodelujočih, ki so bili vidno utopljeni v svoje uloge — tako blaženo čarobno in harmonično je bilo vse združeno, da se je moral Človek zamakniti v prezviSene, velepomembne sve-tonoČne dogodke. Vse je izhajalo iz src in jc segalo v srca. Da, petje in godba na sveto noč mora biti neprisiljeno, milo in sočutno! — Žal, da se ni mogla vršiti nameravana kinematogralična predstava, ker Jiiso došli lilmi. Na tem mestu moianio zasluženo pohvaliti našega dolenjskega skladatelja, g. Ign. Nladnika, ki je imenovani božični pesmici še posebej za ta večer priredil in nglasbil za harmonij in gosli, za piščalko in krilovko. Tudi to deio se nui je, kakor vsako, izvrstno posrečilo. Proč, g, P. Ambrož, gvardijan, pa je imel slovesnosti primeren in navdušen nagovor, slovenski in nem.ški. V dobro zbranih in srčno čutečih besedah je povdarjal nujno potrebo miru vojakom in vsemu svetu, no samo v vojnem, ampak tudi v dušnem oziru. Božično Dete še ])osebno bbgoslovlja mirno vest in čisto dušo vojščakov. Govornik je ofiisal prav mično in zanimivo prve jaslice in njihovo zgodovino, katere je upeljal sv. oče Frančišek. ~ Po govoru se je še P. Ambrož prisrčno zahvalil vsem navzočim in dobrotnikom te božičnice. Bj'ireditev so pošetili: C. kr, okrajni glavar in vladni svetnik g. baron Rechbaeh, dež. poslanec in župan g. Jos, Ztirc, nad-poroČnik g. Waller s svojo gospo sojU'ogo in več vojaških in eiviinih gospodov in odličnih dam. S svojo navzočnostjo je božičnico še posebno počastil preČ. g. P. Ansgar llonigtiiann iz Giadca, provincijal Usmiljenih bratov, ki se nahaja čez božične praznike kot gost v bolnišnici v Kandiji. O celi slovesnosti se je izrazil najpohval-nejse v vsakem oziru. ^ Nato 30 razdelile Idage gospe dr.Žitek in Vodnik zvitinini veseljem božična darila vojakom-holnikom, sanitetiiemii moštvn in drugim bolnikom, ter bolnike tudi ljubeznivo nagovarjale in toiažile. Tudi nadporočnik g. Waller je imel za vojake vedno pt ijaziie besede v vsakem jeziku. Zraven gori omenjenih gospodov-udeleženeev so spremili to častito diiižbo preč. g. prijoi' P. Polikai'p in več gg, usmiljenih bratov ter pomagali pri razdelitvi. V posameznih oddelkih se je eden vojakov v imenu oitdarovanih v dotičnem oddelku pilsrČno zahvalil častitim damam in dobrotnikom, kar je napravilo prav prijeten iitis. Vsak vojak je dobil nogavice, cigaretko, piškotke in druge slad-Čice. Po raz(ielitvi darov je pogostil konvent z lastniiiH stroški vsakega bolnika s čajem in s kosom potice in na Sveti dan opoldne šo s pečenko. K temu priboljšku so dobil[ „Prosim, milostljivi gospod, za majhen dar. Jaz in moje dete še danes nisve nič jedle!" Milka pogleda na tisto stran, odkoder je prišel glas ter vidi borno oblečeno ženo z oti'oČiČem na roki. Žena je prosila nekega gospoda milodaru, ki jej pa osorno zavrne, da ga ni treba sedaj nadlegovati in prosjačiti po mestu, Dobri Milki se je žena zasmilila globoko v srce. — V tem trenutku je pozabila na svojo in materino revščino in stopi k ženi rekoč: „Nate, samo to imam!" ter jej da vseh deset novcev, ki jili je s težavo naprosila po ulicah. — „Stí)téro ti naj p(t-vrne ljubi Bog to dobroto, usmiljena deklica!" se jej zahvaljuje žena. Ko bi ona zapazila raztrgano obleko ,Milke, gotovo bi no vzela daru. Milka pa lioče sedaj z radostnim srcem k svoji materi v bišo, kar jej zastavita jiot neki gos])()(l in gospa. Ko je .še gospod dal oni nliogi ženi miloščino, obrne so k deklici in jo jiolivali rekoč: „Da, ti imaš usmiljeno srcc, deklica. Midva sva vse videla in slišala. Sama si revica in vendar si dala ubogi ženi vse, kar si imela. Zato te hodem jaz obdaroval!" Nato stisne Milki sj'ebtn goldinar v roko. Svetilnica od nasprotne strain je pa razsvetljila bledi, a ljubki obraz Milktn. Zdaj se skloni gospod k njej ler jo začU" (leno opazuje. — — „Pač čudno, kako je to dekle moji sestri podobno!" jtravi gospod sam pri sebi, potem pa nrno povpraša: „Kako se iiiie-ntiješ?" — „Milka Gornik", odgovoi'i deklica. Gospod jo Še enkrat dobro pogleda tei- vzklikne: „Ali je les? Je-li mogoče;? Milka Gornikova si?" ter prisrčno pi'itisno deklico k sebi in jo poljubi. -— „Da. da! ti si popolnoma jiudobna moji sestri! Ali še živi tvoja mati?" „Ua. gospod!" odgovori začudena deklica, „ampak bolna je in revna in tako slaba!" „Kje stanujete?" „Tukaj v tej hiši." „Vodi naju takoj k materi, ljubo ilete," pravi iirijazno gospod ter jo prime za mrzio ročico. Uboga žena je slišala korake. Čndiio jej je trepetalo srce. Za tienntek oblije njen bled obraz rudečica, ko čuje zunaj nek znan glas. Vrata se odpro. Gospod hiti k postelji, pogleda bolni ženi v lice in vzklikne: „Marija, moja ljuba sestra !" — „Jožef, Jožef!" vzdiiine žena in neskončno veselje se ji pokaže na obličji. — Brat in sestra sta se snidla po dolgi ločitvi, kakšna radost na sveto noč! — Najpi'vo .so poslali po zdravnika, ki je stanoval v bližnji nlici. — Rekel jc, da je vzrok bolezni slaba hrana, glad in splošno pomanjkanje, a krepka jedila ji bodo dala v kratkem času zo|)et moči in zdravja. — Jožiíf je takoj poslal po vsa mogoča ptdirepčiia, „Povej mi, ljubi brat, kako se ti je godilo, odkar si nas zapustil?" „TjO potrpi šo malo, blaga sesti'a. Glej, jiripraviti si moramo kaj, da bomo praznovali rojstvo Izveličarjevo, ki je tudi y to sobico prinesel nocoj nebeški mir in rajsko veselje. — Čez malo Časa jo vŽe stalo lično božično drevesce v sredi borne sobice. Jožef, njegova sojiroga in Milka so vezali nanj male sveče, aiigeljčke, sladkarije in več drugih reči. V peči so pa gorela debela drva in po zmrznjeni sobi se je razširjala seilaj dobrodcjna gorkota, ki je posebno bolni ženi prijetno storila. Zdelo se ji jo, da so vse to le sanje. Njeno »jjanje se je iz]>ohiilo. Novorojeno božje Doto ni pozabilo na njo in Milko, ami)ak je tudi njima prineslo boži(^nih darov in prisrčnega veselja v obilnosti. Božično drevesce je stalo okrašeno. SveČice so užgali in Milka je od veselja in sreče skakala krog niičnega drevesca. Jožef s svojo soprogo pa sta se vsedla k postelji bolnice. „Sedaj, preljuba sestra ti hočem popisati svoje doživljaje na tujem," reče brat .ložef ter začne prijiovedovati : „Čudna so božja pota zares! — Po-potoval in služboval sem na Tirolskem, Koroškem in na Ki'arijskem ter prišel v Gorico. Tukaj sem dobil dobro službo pri očetu moje dolirc soproge. Za dve leti pa me jo gnalo si'ce in hi'epenenjo po novih krajih zopet daljo in prišel sem na Laško, j)a Sveti (lan vojaki in boltuki tudi pivo, katero sta darovala g. Bayci', ki jiokažc ob vsaki priliki svoje [isiniljeiio srcci ilo bolnikov, ill lití i 111 eno v a li tlobrotnik. In zvečer je Še [ii'ejel vsak bolnik pečeno kranjsko klobaso, katere je priskrbel IldeC Kiiž. Na praznik sv, Štefana so bili bolniki deleŽtii vsak pu pol liti'a vinu, katero so jim nakloniti UtieČ Križ, gospodične Zupanove in pa državna klet. Na obi'azib vseh obdai'ovanih pa se je bral izraz: Bog povrni, Bog blagoslovi preć. g. prijorja P. Polikarpa, ves konvent in vse dobrotiiikfi! — Gotovo jim je ta božičnica v veliko tolažbo in kot dokaz, da so tudi Slovenci bviiležni njini za. njihove krvave žrtve in njihovo hrabrost pri hrambi nase ljube domovine. Trtna plesnoba« Zadnje leto je trtna plesnoha priza-djala našim vinogradnikom veliko škode. Kjer se enkrat ta bolezen v vinogradu vgnezdi, tam se potem leto za letom ponavlja in zato mora posebno vsak vinogradnik, kojemu je letos grozdje pïesnivo postalo, v prihodnjem letu z vso silo delati na to, da bolezen prepreÈi. Najboljše doslej znano sredstvo proti plcstiobi je čisto in jako fino zmleto žveplo. Če se o pravem času, vsaj trikrat na leto in v lepem solnčneni vremenu trte, zlasti gi'ozdje Ž njim dobro poštupa, potem je proti bolezni varno. Če sc rabi žveplo, ki ni zadosti fino, če se ga dobro ne j'azpi'aši, če se žvepla prepozno, zlasti pa Če ni vreme zadosti solnčno in gorko, ne koristi žvepijanje dosti. Letos pa tiam jo pričakovati popolnega pomanjkanja Žvepla, kajti žveplo se k nam (lovaža izključno iz Italije in od tod je uvoz vsled vojske popolnoma zaprt. Ce liočemo tedaj ohi'aniti svoje vinograde pred to hudo boleznijo, moramo poseči po nadomestilih za Žveplo in ta z vso vnemo in temeljito rabiti, da se ognemo veliki škodi na grozdju, Že spomladi 1.1, je podpisani v tem listu priporočal dve nadomestili za žveplo in sicer natrijev th i osul fat in kalijev h i perm an ga na t. Prvo sredstvo je umazano bela, fotografom kot iiksirna sol dobro znana sol, ki se v vodi hitro topi. Kabi se jo tako-le: Koj ko se pripravi galično-apneno, ali pa galično-gaiunovo apneno (Martinijevo) škropilno zmes za škropljenje trt proti peronospori (paležu) in se preakusi z belim fenolftaleinovim papirjem, ali se je vzeto apna zadosti (papir mora močno rdeč jiostati. Če ga v to tekočino pomočimo), denemo Še na vsakih 1001 škropilne tekočine pol kile natrijevega t h i osu If a t a. Najbolje je, da ga na situ ali v vreči v škropilni tekočini raztopimo. Kei' je sol kisla, moramo, kakor že rečeno, že iioprej malo več aptia vzeti kot sicei', kajti pozneje se aptut ne Kine več dodati, kisla tekočina bi pa trto opalila. Delati je treba tedaj natančno po navodilu. Koj na to gremo pa škropiti. Da moramo pii vsakem Škroiiljenju ne samo listja, ampak zlasti grozdje dobro poškropiti, je samo ob sebi umevno. Grozdne jagoilc se morajo s to tekočino vse dobro premočiti. àkropitrje treba najmanj trikrat na leto. Pi'viç, ko postajajo mladike dobro ped dolge, drugič lik pred cvetenjem ali v začetku cvetenja in tretjič tri tedne kasneje, to je kmalo po končanem cvetenju, kadar postanejo jagode za droban grah debele. Po potrebi, posebno v mokrem poletju, škropimo lahko grozdje še v četrtič, zlasti če vidimo, da se tu pa tam prične jagod piijemati ]>lesnoba. Natrijev thio.sulfat ni novo sredstvo. Podpisani ga je poskušal rabiti že ju-ed 15 leti. Takrat pa ni bilo veliko plesnobe in se je dobilo dosti in finega Žvepla, zato se je to sredstvo opustilo. Letos so pa vslcd priporočila tega sredstva v „Dot. Novicah" napravili poskus ž njim v vinogradu grmske kmetijske šole v Tiški goi'i. Škrojiilo se je ž nJim po tu popisanem načinu nekaj vrst portugalke trikrat Ostale vrste jiortugalke se je pa, kot po navadi, trikrat Žveplalo. Uspeh je bil presenečujoč. Grozdje trt, ki so bile Škropljene s thiosiil-fatoiii, ni bilo nič napadeno od plesnobe; grozdje onih trt pa, ki se je jih žveplalo, je bilo precej plesnivo. Tliiosutfat se je tedaj bolj obnesel kot žve])lo in to pri trtni sorti (portugalki), ki je proti plesnobi jako občutljiva. Poleg tega se je prihranilo na delu, ker ni bilo treba nič žveplati. Velika prednost tega sredstva je pa tudi ta, da učinkuje tudi v oblačnem vremenu. To so prednosti, ki jih je treba gotovo vpostcvati. PodpiHani je o uspehu s titiosulfatom poročal c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in je priporočal nakup thiosulfata, dokler se dobi. Kmetijska družba se je ž njim zadostno preskrbela in ga bodo tam vinogradniki lahko po nizki ceni dobili. Na oral vinograda se ga bode rabilo kakih 8 do 10 kg. Cena bo nekaj nad 1 K (do 1 K 50 h) kilogram. Vinogradniki, zlasti oni, ki nimate žvepla na razpolago, poslužujte se tega sredstva vsi v prihodnjem letu, da se obvarujete škode na grozdju. O drugem sredstvu, to je o kalijevem liipei'iuanganatu, pa prihodnjič. It. Slialick.v. Podpišite V.voj.posojilo! Ministrstvo Clam-Martiiiic, v zadnji številki smo poročali o novo imenovanem ministrskem predsedniku dr. pl. Spítziiúiller-ju. Danes pa poročamo, da je omenjeni ministrski predsednik položil poverjeno mu nalogo za sestavo novega ministrstva zopet nazaj v cesarjeve roke. Na to je cesar Karol poveril sestavo novega kabineta grofu C1 a m - a r t i n i c - u. Ta je listo novih ministrov že predložil cesai'ju. Nova vlada je sledeče sestavljena: Ministrsko predsedstvo in poljedelstvo: grof Cla m-IMartin ic; notranje stvari: baron pl. ?Iandel; pravosodje: baron pl. Sclienk; trgovina: dr. Urban; nemški minister krajan : Baer nreitter; finančni minister; dr. pl. Sjiitzmiiller; javna dela: baron pl. Trnka; pouk in bogočastje: baron pl. Hussarek; železnice: baron pl. For ster; dež. bramba: baron pl. Georgi ; gališko ministrstvo ; dr. pl. B o b r z y n s k i. Vojni pregled. Italijansko tioJiSče. — Na tem bojišču vlada kakor se 23. t. m. iiradoo poroĚa že par tednov niir, pač pa se Italijani temeljito pripravljajo za radaíjevanQe vojne na Krasu, ijce 21.1.111. popohidne je več sovražnih letalcev vrglo štiri boaibe ua Pulj, od katerih ena je padla ua dvorišče mornari.ške bolnice in ubila enega nioža. Ikvcii voliko pobitih šip pri bolnici ni povzročene nobene stvarne škode. Tri bombe ao padlo v vodo. liiisko bojišče, — Iz uradnega nemškega poročila 23. t. m. z bojnega po^a v Do-brudži, je razvidno, da je glavna moč ruske armado mej Galacom in Ismailom vže prošla preko Donavo na severni breg in da so ostale le močne zadnic straže na južnem bregu Donave v avrho, da krijejo prehod večine to armade. Iz buJgarskib, turških in nem.ških čet sestav-Çena armada v Dobrudži imela je nekaj dni hude boje s temi zadryicii stražami, katerim 80 moralo zadaje čete rusko glavne mod pripomoči, da bi ustavilo siloviti pritisk Jtiulgarov. 22. t. m. bil je boj odločen. Sovražnik bil je vržen z njegovih utrjenih postojank južno TalĚo in Isaceje in zvečer istega dno uko-rakali so Bulgari v Tulčo. Posledica tega uspeha jo bila tudi ta, da jo levo krilo zvezno Dobruško armade pridobilo na prostoru iii nadaljevalo svoj pohod proti Isaceji in Macinu. Nek turški zbor zaplenil je štiri topove. Vjetih je bilo več tisoč mož. Dobrudža je razven ozemlja mej Macinom in Isaceo očiščena so-vraŽDltia. V gozdnih Karpatih izvedlo se jo več patrulnih podjetij, pri katerih so naši ujeli več mož in zaplenili več strojnih pušk. Južno Mesticanestija zasedle so zopet avstro-ogrske čete neko pred kratkim Rusom prepuščeno predpostojanko. — Domneva, da preide Kusija iz neposredne v posredno pomoč Rumuniji, ae je udejstvila, kajti glavni del bojni črti nadvojvodo Josipa nasproti stoječih ruskih armad Kaledin in Leachitzky so bajc poslali k spodnjemu Seretn. Ljut ruski auuek protečeni teden naj bi zakril to prcmikaiflc čet. Ta znatna premikai^ja čet iz volinjake in litavske ruske bojne črto nudijo avstro-ogrskim in nemškim oddelkom večkratno priliko, da izvedejo večkrat sunke, valed katerih prispejo v drugo in tretjo rusko obrambno postojanko. V tem kraljestvu sem sicer mnogo videl, lepa mesta in kiasne umetnosti, a ljudje, Italijani, se mi niso prav nič dopadli, — hinavski in zalii'btiii so. — Tedaj luo je zaželelo nazaj v milo slovensko domovino. Tako sem zopet prišel v Gorico in čuden slučaj, ]'avno sveti večer je bil. Krasni mrak je bil, ko sem se pripeljal z vlakom v Gorico, ki se mi je iz vseh mest najbolj priljul»iia. Počasi korakam _ po mestu in ulicati in zdelo se mi jc, da me pozdravljajo vsa posbpja in vsi prebivalci. — Kar naenkrat zaslišim grozno dirjanje konj in krik Ijiuli — in že pi'idrvita iz bližnje nlice konja s kočijo. Kočijaža ni bilo veČ na vozu; revež je gotovo smrtnoncvarno liadel raz njega. Pač pa je sedel na vozu star gospod; globoko v srce se mi je zasmilil. — Zdaj pridrvé konji meni nasproti. Nikdo se ni upal jih ustaviti; vsak je skočil stran. Bliskoma skočim jaz h konjem ter srečno vjamem uzdo, ki sc je vlačila po tleh. Konja sta še dirjala nekaj časa, a čutila sta človeško moč ter sta se naposled ustavila in pomirila. od veselja in začudenja. Bil jo stari gospod oni gospod, pri katerem sem bil v službi dve leti in jc mene prav rad imel. Pre-srčno se mi je zahvaljeval za rešitev, kajti, sicer bi se mu gotovo velika nesreča zgodila. Povabil me jc in peljala sva se na njegov dom, kjer sem bil deležen božičnega veselja ob bogatem božičnem drevesu. Ostal sem zopet pri njemu v službi iu ko sc je povrnila obletnica — prejel sem v znak moje poštenosti in iiridnosti od gospoda najlepše, najkrasnejše božično darilo — njegovo edino hčer, Anico. — Zares, nepozabtjiva mi ostane zaroka ob polnoči svetega božičnega večera. Kmalu jioteni je postala Anica moja žcnka, moja zvesta (.ovarišica skozi življenje. Bil sem nepopisno srečen. Ljubezen in hvaležnost sta sc združile pri oltarju pred Vscdobrim. V tej svoji sreči nrsem pozabil tebe, draga sestia. Vsi stiio Želeli, da bi letošnjo sveto noč obhajali skupno v naši lepi Gorici. Štiri dni te že iščeva s svojo soprogo v tem mestu in še prav blizu tvojega stanovanja sva prenočevala, a še-lo nocoj sva te našla. Popeljati sva te hotela s tvojo dobi'0 Milko k nam, a božja previdnost je ukrenila drugače — Sc imenitncjšel Bog je vodit najna pota v največjo radost nas vseh — zatoraj sc hočemo njegove volje zavedati ter bodemo obhajali, praznovali in vživali božično veselje tukaj v tej borni sobici. Tukaj, hočemo peti hvalo, čast in slavo Bogu, ki nas je ravno na nocojšnji večer po tako čudežni poti združil." — — j\Iati Milke je v nekoliko dneh toliko okrevala, da so se na Silvestrov dan odpeljali vsi skupaj v Gorico, kjer so začeli z novim letom novo skupno di'užinsko življenje, življenje polno sreče, zadovoljnosti in božjega lilagoslova. l7oŽc[ je prevzel veliko trgovino po svojem tastu ter postal imeniten trgovec. Mati iii Milka ste pa ostale pri njemu in pri njegovi dobri so-jirogi Ani. Vsi skupaj pa so še velikokrat obhajali v dušni in telesni sreči najlepšo, najvcselejšo noč v letu — blaženo božično noč, polno najprijetnejših in prisičnih spominov. — Nikakor pa se ne smemo nadejati, da pri-maiykuje Rusom moštva, kajti v ruskem zaledju se, kakor razna poročila javljajo, snuje nova armada, katero nameravajo uporabiti na spomlad ali poleti. Zahodno bojišče. — Kakor jav^a nemško uradno ^loročilo 23. t. m. so je topniški ogenj v ovinku Vpcrna in Wytschaete znatno povečal. Južno vzhodno Tperiia napadli so angleški oddelki, a Ncmci so jih na eni strani z ogrgcin, na drugem v ročnem metežu vrgli nazaj. Južno Bocsiiighe udrto je vec nemških patrulj v sovražne jarke in dovedlo nekaj ujc^ nikov ter zaplenile strojne puške in drug plen. V bojni črti Champagne in ob Mozi se je le malo streljalo. V Vogezih severnozahodno Miinstra uničil je poizvedovalni oddelek nek francoski saperski oddelek. Pri Frapelle vzhodno St. Dié in južno kanala Rona In Hlione zavrnili so Nemci po močni sovražni topniški predpripravi napadajoče francoske oddelke. Kalkansko ))ojiščf. — Bulgarsko uradno poročilo 21. t. m. javlja, da se je vršil pri Bitolju osamljen topovski ogeng, ob ovinku Črne pa ljut toïovski ogeiy. Nemške četo so odbile z zapira uini ogrqem in z ročnimi granatami sovražni napadena višine zahodno od točke 1050. Vzhodno od Črne obojestranski živahen topovski ogenj, ravnotako na obeh straneh Vardarja, na BelaSici in ob Stranii. Dne 23. t. m. pa javlja neiu.^ko uradno poročilo, da trajaobDoiranskem jezeru topniški ogenôi ob Strunii pa se vrše praske 8 prednjimi stražami. —Kor. nr. Renter javíja 21. t. m. iz Londona: Pričakuje se, da sc bo danes grški vladi vročila nova nota sporazuma. Če je določen rok za odgovor so še ne ve. Glavno zahteve zaveznikov bodo: Zabranitov shodov na starem Grškem; nadzorstvo pošte in železnico, izpustitev zaprtih Venicelovcev in preiskava o nemirih 1. in 2. decembra.po mešani komisiji. — Iz Rotter-dama se poroča 22. decembra (K. ur.) : 18. t. m. jc poroča londonski „Daily Telegraph" a Pireja : Zveza rezervistov in vojaki delajo na to, naj grška vlada prekliče sprejem ultimata. Kakor vse kaže, sc položaj tako izpremiiqa, da ga oblasti ne bodo mogle več nadvladati. O bodočnosti sodijo diplomati sporazuma peairniatično DomaČe in tuje novice. Sedemdesetletnico je obhajal na Sveti dan, čil in zdrav, frančiškanski provincijal v Ljubljani, veleCastiti gospod P. Placid Fabian i. Ohrani ga Bog še mnogo let njegovim ćestilcem! Božično darilo. P. n. g. c. in kr. podpolkovnik H o ťsch u s t er, tukajšnji c, in kr. štac. komandant, ki vživa v vseh slojih tukajšnjega prebivalstva- simpatije in velc-spoŠtovanje, je daroval 1000 cigaret za božićnico ranjencev. Iskrena hvala! Prestavljen je g. Friderik Kiepach, nadrevident na postajnetii uradu v Novem mestu k oddelku 7. c. kr. državnega železn. ravnateljstva. Naznanilo. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico reg. zadruga z neomejeno zavezo naznanja svojim vlagateljem, da je znižala obrestno mero na 3V2%. Smrtna kosa med begunci v Novem mestu, Dne 17. dec. je umrl po kratki bolezni v starosti 7(i let g. Uajmond Jinidarčič, bivši žuiiau v Renčah pri Gorici, oče gosp. okr. komisarja in voditelja goriškega okr. glavarstva sedaj v Ajdovščini. Ugledni posestnik, ki je bil po celi vipavski dolini vsem dobro znana oseba, je moral — kakor tisoči drugih — na stara leta zapustiti toli ljubljeno domaČo vas ob tilii Vipavi in iskati zavetja pod tuju streho. A bil je kakor izruto drevo, katerega korenine so ostale v domaČi zemlji, řlalost po za-imščenem, in od kiutega sovi'ažnika razrušenem domu je pospešila konec njegovemu življenju. Njegova vroča želja, da bi sc še enkrat vrnil v domovino in da bi tam živel čase po vojni, so mu, žal, ni izpolnila. Pokojni zapušča" vdovo, vnukinjo - siroto in prej imenovanega edinega sina, čigar družina biva že delj časa tudi v Novem mestu. Nepričakovana smrt prej vedno veselega in čilega starčka jc vzbinlila med tukajšnimi begunci splošno sočutje. Pogreb se vrši v petek iz hiše g. Košaka na tukajšne pokopališče. Bodi mu lahka dolenjska zemlja," preostalim naše sožalje. Obleka cesarice Cite za kronanje v Budimpešti je iz težke liele svile, z zlatom pretkana, po vzoru ogrske glala-oblekc. Umrla je 24. t. m. v cesarice Eli/;il)etc bolnici v Novctii inestu Maiija Fiihjan, soproga sedlarja Žužemberka, -iS let stara. Naj poňiva v mini! Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Gniiii za iiiladeiiiće, ki sc hočejo prak-tiČtio izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v ccpijenju iti gojitvi drevja v dievesnici. 'J'ećaj bo trajal od 15. febi iiarja do J 5. tiiaja 1917. Spi'ejiMiiajo se vajenci v starosti od 1 5 let naprej. Sadjai'ski vajenci dobijo brezplaětio lirano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na niesec. Prošnje, kateritn je priložiti izpustnico ljudske Šole in krstni list ali pa domovnico, je vložili pri J'avnateljstvu kraiij-ske kmetijske šole na Grtiiu, pošta Novo mesto na Kranjskem do 15. januaija 1917. Viaičarskl tečaj priredi ktiietijska šola na Gi'mii za mladeniče iz viiioi-odnili krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseii liotrebnih vinogradnišltih in tiUiičnili delih. Tedaj bo trajal od 1 5. februarja do 3 L okt. 1917. Sprejme se 8 učencev v starosti od 15 let naprej. Viničai'ski vajenci dobijo bi-ezplačno hratio in stanovanje, v dcnaiju pa po 10 kron na mes«c. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa doruovnico, je vložiti pi'i i-avnateljstvu kmetijske šole na Grmu, posta Novo mesto na Kranjskem — do 15. januarja 1917. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem Dol(!njcem in Dolenjkam, posubno še Novonieščationi in Novoriiesřankam, poročnik Jožtif liarlè, I. R 70/9. Vojna pošta I 05, Vsem Novomeáčanotn želita vesisle i>o-žične praztiike in si't;ćnf) tiiirupolno novo leto. Pišeta; Mi se dobj-o dižiiiio, zato se jja 1'ada spominjava najine ijube domovine. Vse pozdravljava: E. Liidwiger in A. Paučič. Iz gorskih vrhov pošiljajo najlepše božične pozdi'ave Doletijcem in Dolenjkam. Želijo, da bi prihoiitiji Božič obhajali v krogu svojih diagili dotna. Fr. Dular, Pod-boršt. pi-j Mirni peči; Janko Rak, liogačice pri Šliocjanij; Jožo Vivoda, Keriitačitia pri Meiliki; ťranc Abuttar, Tlaka pri Sv.Križu; Kai'ol Hfibar, Sv. Križ pri Kostanjevici; Loj/,e Hvala, lîukovo pri Cirktm. Vesele božične praznike in iskrene pozdrave vsetn pi ijateljnm in znanc^tu doma, kakoi' tndi tovarišem sobojevnikotii na bojišču [lošiljajo: Al. Hrovat. štabni tiarednik; Pr. t'irc, četovodja; M. GavrivoliČ, četov.; J. Kadiinc, podîovoc; P. Milanovič, podlovec in ilrugi vrli in hrabri Slovenci. — Bog živi Avstiijo in daj ktiialu veselo svidenje! Srčna voščila k božlenitu praznikoiu in k novetim letu ter iskj-ene pozdrave pošiljajo iz laške iVonte vsem Dolenjcem, prijat(djem in ztiancem, očetom, starčkom iti gospodarjem, nialeratii, ženam in dekletom podpisani dolenjski vojaki. Dal Bog. da bi še mnogo iet in bolj srečnih dočakali! Jakob Phuiitišek. Dolne Katiieiice pri Novem mestu; Anton Kralj, Metlika; Franc Kastelic, Zaiičina. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo iz Kremsa na Donavi sliideči Slovenci: Fi'id. Lmlwige]-, Janko Curar, Jajtič, Janko Glogovšek, Jurij Ožek in Joško Ruprecht. Podpisujte V. vojno posojilo! Zahvala. Vodstvo bolnišnice v Kandiji se iiaj-pi'isrčneje zahvaljuje vsem blagorodnim dobi'otiiikotii, ki so, bodisi v gmotiusm o/.iru ali z (irugimi [irispevki [iripomogli prii'editi lepo božiČnico. Piav po.sebtio se pa zahvaljujemo visokoi'odtiemu gospodu predscdniliti tiikajšne podružnice Rdečega Ivi-iža, baronu Reidiliadiu, za njegov ne.utiiortii trud, ki ga je imel s preskrbo božičnega dievesca in pa dai'il vojakom. Lepa hvala tudi slavni občini émihel-Stopiče in kandijski Posojilnici za velikoduštii prispevek in pa našeitni pevskemu zboru za gitiljivo-lepo petje iti pa ubi'atio godbo. lîog bodi vsem tisočeri plačnik! Dopisi« s Preloke pri Vinici. Na (iopust jc bil prišel dragonec Fratic Kroteč, ki je že od začetka v vojski. Pil je že pohvaljen in odlikovan. Na dan odhoda tnu je ittiud njegov bi'at Janko, kovač in gospodai' na dotiiii. — Přetečeno sredo so natti odpeljali zvonove. Dali smo od župnijske ceikve tri, a sta ostala Še dva. Ziljatii so dali tudi dva, tako, da jim je le Jtiali ostal. Po velikem žiipnem zvonu tiam jc vsem težko, saj je bil največji med zvonovi sosednjih žui)nij iti imel zelo iJiijeteii glas, l)0scbn0 če si ga poslušal iz daljave. Najmanjšega pa smo oddali, zato da sta nam dva druga ostala. Je pa velika staiinska vrednost. G. župtiik adteški ga je že popisal, večkrat so ga tuili že fotogralirali, vse zaiadi Čudnega napisa, katerega ne more niliče pogruntati. Sploh je bil jia /,a nas neraben. — Na praznik Brezmadežnega Spočetja je bila tu u.stauovljena dekli.ška Marijina diužba, tuili potreba sedanjega časa in naših krajev. ~ Kmetijsko podružnico tudi obnavljamo. — Lansko leto smo v precejšnjem števthi naiočili „Dol. Novice". Vsak jim ostani zvest in pridobi še kakega tiai'očnika! (Op. ui'edništva: Da, čast in livala preloški župniji, osobito preč. g. župniku, ki primeroma z drugimi večjimi Župnijatui najbolj tiaročiije in podpira naŠ domač list.!} Iz Št. Petra, Iz rusiirf^a ujetništva sta se oglasila Janez Zarabec iz Grčevja in Anl.on Florjaiičie tz Št. P^tra. Anton Gotlip iz Št. 1'etia je bil pri zaclnji laški ofenzivi iia'Ki'asu zajet, od llaiijanov, Z ujetništvom se ne jiotoži preveč. — Kot žitev tifusa je iimil 1. oktoltra t. 1. v Tri-dcntu 19 letni Anton Bojane i/, Ždinje vasi. Služil je pi-i domaČem pcšpolku. —- Pi'i tukajšnji hranilnici je jiodpisalo V. vojnega posojila lii strank tííJ.OOO kron. Nt;kaj tisoč je ))odpisanih pri tukajšnjem postnem uradu, nrkaj gotovo pri sosednjih denarnih zavodih. Novomeščan France Pintar nam piše iz ruskega ujetništva, da se mu rusko ujetništvo })iav nič ne dopade. Upa nadalje, da ga [le bodemo prav nič zavidali, če natu tudi pove, da je tam poskusil vse sladkosti svojega iijetniškega stanu. Po/.di'avlja vse prisrčno. Naliaja sc pa v mestu Kamischen-Gou\v. Saratow, Rusija. Roparski napad na Suliorju pri Metliki. (Ker nam jo došel ta izvirni dopis za zadnjo številko prepolno, priobčujnno jia danes z nado, da astre^ioiiio ž njim našim cenjciiim bralcem, ker se oba poročila izpoitolnjiijeta.) Dne Hi. t. 111. po 10. uri zvečei', ko so bii! v župni.ščii na Suhtujii ravnokar polegli k počitku, pojavi se zunaj pred vrati nek nemir in pritajeno govorjenje. Zdelo se je tudi, da nekdo na kljuko pritiska. ]irat župnikov koj vstane ter metieč, da je prišel kdo po obhajilo stopi k vratom tei' vpraša: Kdo je? Mtssto odgovora čuje: Otvori! Vedel je takoj, da ima opraviti z nenava