Ljubljana, sreda 26. aprila I939 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vojaška vprašanja v Angliji V zvezi z značilnim preokretom angleške zunanje politike se je vsa pozornost mednarodne javnosti osredotočila na osrednje vprašanje angleške obrambe, na vprašanja uvedbe obvezne vojaške službe. Ko so se zrušile nade, ki sta jih po monakovskem sporazumu gojila Chamberlain osebno in z njim velika večina angleške javnosti, je angleško javno mnenje preživelo pravi pretres vseh svojih dotedanjih stališč v pogledu zagotovitve angleške varnosti. To, kar bi bil povprečen Anglež do tedaj le z veliko težavo doumel kot nujno narodno potrebo, namreč pospešeno oboroževanje na vseh opdročjih obrambe, je čez noč spoznal kot edino pot za resnično zavarovanje neposrednih angleških in ostalih britanskih interesov v svetu. Spoznal je, da se ne oborožuje za druge, temveč v prvi vrsti za sebe. Napačno bi bilo misliti, da vlada ni prav nič doprinesla k tej veliki spremembi angleškega javnega mnenja. Nasprotno, izvršiti je morala v ta namen praivo Sisifovo delo, ki je zahtevalo veliko samozatajevanje in mirnih živcev. Chamberlain je moral tako rekoč na dlani sproti doprinašati dokaze, da je izčrpal v slehernem mednarodnem trenutku vsa sredstva za mirno ureditev visečih vprašanj, ako je hotela njegova vlada z gotovostjo računati na odobritev slehernega novega zneska za narodno obrambo. Ze ko se je Chamberlain lani v septembru vrnil iz Monakova kot rešitelj miru in ni bilo tedaj Angleža, ki bi mu ne bil hvaležen za njegovo dotedanje delo v tej smeri, je napovedal, da bo morala Anglija navzlic trenutni rešitvi miru doprinašati odslej največje žrtve za svojo obrambo, ako hoče še kdaj povzdigniti svoj glas v odločilnem trenutku, ko bi mir spet visel na niti. Ker mu je razvoj dogodkov dal prav, je lahko računal sproti na vedno nove doprinose žrtev angleškega naroda za oboroževanje Po poslednjih marčnih dogodkih je imel na tej poti že tako močno za seboj vso angleško javnost, da je sedaj za zaupanje, ki ga njegova vlada uživa v angleških množicah, bolj odločilna kakor pa kompromisna politika vlade. Tako smo videli, da je angleški narod brez mrmranja sprejel vse nove obremenitve, ki izhajajo iz povečanega oboroževanja na morju in v zraku. Tudi v vprašanju podvojitve tako zvane teritorialne vojske, ki predstavlja pravo poklicno armado na prostovoljni osnovi, ni Chamberlain naletel na nobene težave. Pomisleki povprečnega Angleža so vse do najnovejšega časa veljali samo še uvedbi redne vojaške dolžnosti, odnosno vzpostavitvi redne angleške vojske, ki bi zahtevala ne le novih materialnih, temveč tudi osebnih žrtev slehernega posameznika. Doslej so samo nekateri poedinci razumeli potrebo obvezne vojaške službe, ker so spoznali, da samo mornarica'in letalske sile Velike Britanije ne tvorijo več popolnega jamstva angleške varnosti. Odgovornim državnikom je razen tega jasno, da bo Anglija uživala zaupanje svojih zaveznikov le, ako čimprej uvede splošno vojaško dolžnost, kakor jo že imajo vsi njeni zavezniki. Ti namreč hočejo jamstev, da bo morebitna angleška pomoč v primeru vojne zares uspešna. Tu pa angleške pomorske in letalske sile niso dovolj, potrebna bo tudi pomoč angleške suhozemne vojske, kakor to vedno bolj poudarjajo zlasti Francozi. Angleška vlada je k popularizaciji te misli storila v zadnjem času že precej. Posledica vladne propagande je na primer, da so vedno bolj redki tehnični pomisleki proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti, češ da bi Anglija trenutno ne razpolagala z dovoljnim številom uniform in druge vojaške opreme ali s primernim kadrom oficirjev. Drugi pomisleki proti uvedbi splošne vojaške obveze so bili vsaj doslej bolj čustvenega značaja. Povprečen Anglež, ki je prežet demokratičnih načel, smatra obvezno vojaško službo v nasprotju z angleško tradicijo in demokracijo, ker jo čuti kot omejevanje osebne svobode. To stališče so doslej javno zastopali zlasti angleški laburisti, čeprav je bilo v popolnem nasprotju z njihovo zahtevo po čim večji zunanjepolitični odločnosti vlade. Vzporedno s povečano angleško diplomatsko aktivnostjo in vedno večjimi nevarnostmi pa tudi ti pomisleki vedno bolj izgubljajo na svojem pomenu. Švicarski zgled je marsikaterega Angleža prepričal, da so tudi za obrambo demokracije, ki pomeni za Angleža življenje, potrebne obrambne žrtve, četudi trenutno omejujejo osebno svobodo. Še najbolj zgovorno pa vplivajo argumenti, kakor jih navaja v listu »Ob-server« Gartvin k» je bil doslej proti splošni vojaški obvezi. On je te dni zapisal med drugim: »Ako hočemo kjerkoli imeti zanesljive zaveznike, jih moramo piepričati o tem, da se tudi sami ne obotavljamo povsem izrabiti svoje moči.« V PRIČAKOVANJU NEMŠKEGA ODGOVORA Hitler bo govoril v petek opoldne — Na osnovi odgovorov vprašanih držav bo izvajal« da so kake nenapadalne izjave s strani Nemčije nepotrebne — Povratek veleposlanikov v Berlin ni znak popuščanja Anglije in Francije — Gospodarska mobilizacija Anglije Pariz, 25. aprila, br. V Berlinu je bilo danes objavljeno, da je državni zbor sklican za petek opoldne. Hitler bo govoril nekako od 12. do 13.30. Njegov govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje. Sodeč po nemškem tisku bodo Hitlerjeva izvajanja v prvi vrsti namenjena nemškemu narodu. Roosevelt je v svoji poslanici vprašal Hitlerja in Mussolinija, ali sta Nemčija in Italija pripravljeni jamčiti za neodvisnost in nedotakljivost cele vrste evropskih in azijskih držav. Med tem je nemška vlada zastavila serijo vprašanj večjemu številu manjših držav, ki so navedene v Rooseveltovi spomenici. Glavno glasilo narodnosociali-stične stranke »Volkischer Beobachter« sedaj ugotavlja, da dobljeni odgovori nedvoumno kažejo, da nobena izmed vprašanih držav ni ogrožena od Nemčije. Ne ve se še, v koliki meri se bo Hitler v svojem govoru posdužil teh odgovorov. Vsekakor je pričakovati, da bo prišel do zaključka, da spričo teh odgovorov ni potrebna nikaka svečana izjava z nemške strani, da Nemčija nima napadalnih namenov. V ostalem so vse države v svojih odgovorih naglasile, da bodo z lastnimi sredstvi in močmi odločno branile svojo neodvisnost. Tudi Anglija in Francija sta s svojimi garancijskimi izjavami, kakor tudi s celo serijo vojaških in drugih ukrepov pokazali, da se nameravata s silo upreti sleherni nasilni teritorialni spremembi držav. V tej zvezi je značilen ekspoze o novem angleškem proračunu, ki ga je danes popoldne podal na seji spodnje zbornice finančni minister sir John Simon. Anglija hoče mobilizirati vsa potrebna sredstva, da da svoji mednarodni politiki dovolj močan poudarek. Po mobilizaciji kapitala je treba računati z mobilizacijo potenciala njenih vojaških sil. V pariških krogih opozarjajo končno tudi na to, da sta angleški veleposlanik Henderson in francoski veleposlanik Coulondre odpotovala nazaj v Berlin. Nemški tisk je pisal, da je treba smatrati povratek obeh poslanikov v Berlin za znamenje francoskega in angleškega popuščanja. Tukajšnji angleški politični krogi pa zatrjujejo, da imata poslanika nalogo opozoriti nemško vlado, da hočeta Francija in Anglija za vsako ceno ohraniti mir. Zavedata se svoje moči in zato ni potrebno, da bi se opirali pri izvajanju svoje politike na kakšne prestižne geste. Angleški veleposlanik bo dalje nemško vlado opozoril na angleško-ruska pogajanja ter na priprave za uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Angleška sporočila Nemčiji S kakimi navadili se je Henderson vrnil v Berlin London, 25. aprila, o. Listi se še vedno mnogo bavijo s povratkom veleposlanika Hendersona v Berlin. Njihovi komentarji naglašajo, da ne more biti niti govora o kaki novi smeri angleške zunanje politike ali celo o angleškem umiku Listi poročajo, da je veleposlanik Henderson dobil od svoje vlade naročilo, naj opozori nemško vlado, da bo morala Anglija nujno uvesti splošno vojaško dolžnost, če bi kancelar Hitler gladko odklonil Rooseveltove predloge. Prav tako bo poslanik Henderson predlagal nemški vladi, naj kot dokaz svoje dobre volje za ohranitev miru ustavi kampanjo nemškega tiska proti Angliji, umakne svoje vojaštvo iz Španije in odredi vsaj delno demobilizacijo. Angleška vlada pa bo obenem sporočila po poslaniku Hen-dersonu, da je slej ko prej pripravljena pogajati se o upravičenih zahtevah Nemčije. »Daily Herald« poroča, da je uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji v na- čelu že sklenjena samo rok še ni določen, kdaj naj se uveljavi, in kdaj naj se sklep objavi. »News Chronicle« pa poroča, da bo končni sklep o uvedbi splošne vojaške dolžnosti sprejet na izredni seji angleške vlade in da bo objavljen še ta teden. Henderson se še ni sestal z Ribbentropom Berlin, 25. aprila. AA. (Reuter) Točni čas sestanka med poslanikom Henderso-nom in zunanjim ministrom Ribben-tropom še ni določen, ker ima Ribbentrop mnogo drugih opravkov. Zdi se, da bo sestanek odložen za nekaj časa. Attolico pri Hendersonu Berlin, 25. aprila. AA. (Reuter) Italijanski poslanik Attolico je obiskal britanskega poslanika Hendersona. Položaj v francoski luči Pariški listi o Hendersonovi in Coulondrovi vrnitvi v Berlin ter o njunih sporočilih nemški vladi Pariz, 25. aprila. AA (Havas) Današnji pariški jutranjiki še zmerom komentirajo živahno diplomatsko delovanje, ki se čuti v vseh evropskih prestolnicah. »Petit Parisien« pravi: Coulondrova vrnitev v Berlin niti zdaleč ne pomeni, da bi bila francoska vlada sklenila priznati nemško aneksi j o Češke, ter uvedbo nemškega protektorata nad Češko in Moravsko. »Figaro«: Morda bo britanski poslanik obvestil v. Ribbentropa, zakaj bo britanska vlada v najbližji bodočnosti prisiljena skleniti splošno vojaško obveznost kot potreben ukrep, ki pa seveda ni naperjen proti Nemčiji. Morda bo nemška vlada tudi izvedela o bližnjem vstopu Churchilla in Edena v britansko vlado. Tako bo nemška vlada še pred sestankom raihs-taga informirana o miroljubnih namenih Anglije in o čisto obrambnem značaju izdanih ukrepov. »Excelsior«: Premišljati je treba počasi, odločiti se je pa treba hitro in neomajno vztrajati pri odločitvah. Anglija se drži tega načela in bo kronala delo evropske varnosti, ko mu bo prinesla podporo vseh svojih moči. Nihče ne dvomi, da bo takšno stališče zbudilo občudovanje in spoštovanje vsega sveta za Anglijo. »Matin« poroča iz Varšave: Potrdilo francosko-poljskega prijateljstva ni edini uspeh obiska de Monzieja. Obe državi sta se sporazumeli, da bosta zboljšali, pomnožili svojo medsebojno trgovino in svoje skupne nastope. Prva stvar, ki je zbudila pozornost obeh strank, je način, kako naj se uresniči sodelovanje vseh vrst tovarn. Ne gre samo za municijske tovarne in tudi ne samo za strateške ceste, ampak tudi za druge stvari. Medsebojna trgovina med Francijo in Poljsko se bo znatno pomnožila. Cotslon^rova misija Pariz. 25. aprila, o. Francoski poslanik Coulondre, ki se je vrnil v Ber in. je dobil isto misijo kakor angleški poslanik Henderson: opozoriti nemško vlado na stališče zapadnih demokratskih držav in njenih zaveznikov glede zagotovitve miru Francoski poslanik bo tudi poudaril, da predstavlja Rooseveltova poslanica izhodno točko, s katere se more orgam/.iran mir na svetu. Italijanski odmev vrnitve obeh poslanikov Rim, 25. aprila. AA. (Štefani). »Gior-nale dltalia« piše, o vrnitvi francoskega in angleškega veleposlanika v Berlin ter pravi, da je v tem treba videti priznanje težkoč, na katere sta obe državi naleteli v svoji politiki proti Nemčiji. Zaman je — pravi dalje list — če kdo hoče dokazovati, da vrnitev teh veleposlanikov ne pomeni Danes razpolaga Anglija z močno mornarico, ki je ponos slehernega Angleža, silno napreduje tudi njeno letalsko oboroževanje, toda glede suhozemne vojske je zaenkrat navezana samo na svojo teritorialno armado, ki bo letos štela okoli 350.000 mož, in pa na poklicne redne čete na vsem imperialnem ozemjlu, ki štejejo okoli 600.000 izvežba-nih vojakov, od katerih pa jih je pod orožjem v mirovnem času le okoli 115.000. Naloge angleških, odnosno britanskih oboroženih sil so seveda zelo komplicirane zaradi ogromnega prostora, ki prihaja za obrambo v poštev. Zato se v zadnjem času pojavlja potreba po razširjenju obrambne organizacije z uved- bo novih ministrstev. Razen mornariškega ministra, ki se uradno imenuje prvi lord admiralitete. ima Anglija že sedaj še ministra za vzporeditev državne obrambe (vojnega ministra), letalskega in sedaj tudi municiiskega ministra. Z organizacijo narodne obrambe pa se bavijo tudi nekatera druga ministrstva, zlasti prometno, poštno in trgovsko, katerih vojaške naloge vedno bolj naraščajo. Tudi tu se pojavlja potreba po delitvi dela in zato po pritegnitvi novih oseb v vlado. Organizacija angleških obrambnih sil predstavlja nedvomno največji vojaški problem naših dni. Tudi zaradi tega je navidezna počasnost nekaterih vojaških odločitev angleške vlade zelo razumljiva. priznanja sedanjega stanja na Češkem in Moravskem, in izjavljati, da bosta angleški in francoski veleposlanik nemški vladi izročila neke vrste opozorilo. Resnica je druga in Pariz ter London morata priznati, da govore nevarnosti, o katerih govorita, ne obstoje za male in srednje države. Končno postajajo odnošaji teh držav z Nemčijo in Italijo čedalje boljši in sklepajo se novi dogovori in sporazumi. Članek končava z ugotovitvijo, da Velika Britanija in Francija poskušata rešiti »hegemonijo, ki so jo presenetili dogodki.« Francoski politik pri Rooseveltu Pariz, 25. aprila. AA. (Havas): Zunanji minister Bonnet je dopoldne sprejel Fran-?oisa de Tessana, poslanca in bivšega ministra, ki se jutri odpelje s parnikom »Nor-mandie« v USA na slovesnosti v zvezi z ncwyorško svetovno razstavo. V \Vashing-tonu se bo de Tessan sestal s predsednikom I (S A Roceeveltom. ki ga druži z njim dolgo osebno prijateljstvo. Dekreti o pobijanju protifrancoske propagande Pariz, 25. aprila, br. Danes so bili objavljeni dekreti o pobijanju protifrancoske propagande. Dekreti določajo zaporne kazni do 3.500 frankov, in izgubo častnih dr- žavljanskih pravic do 10 let za vsakogar, ki bi prejemal direktno ali indirektno iz tujine denar za propagando proti državi in njenim institucijam. Listi, ki bodo prejemali iz tujine denar z tako propagando, bodo še posebej hudo kaznovani. Kretanje angleške mornarice London, 25. aprila, br. Angleško domače brodovje Home Fleet se bo v petek in soboto koncentriralo v škotskih lukah. Okrog švedske bodo prihodnji teden običajne strelske vaje. Del brodovja bo naslednjo soboto spremljal angleškega vladarja na poti v Kanado. Danes je zapustilo Malto 32 ladij angleškega Sredozemskega brodovja. Ladjevje bo obiskalo grške luke, Ciper in Palestino. Danes je priplula v Valette na Malti ameriška križarka »Omaha«. Tu bo ostala teden dni. Obramba Gibraltarja London, 25. aprila, br. V spodnji zbornici je vojni minister Hore Beiisha odgovoril na nekaj vprašanj, ki so se nanašala na obrambo Gibraltarja. Minister je poudaril, da je angleška vlada poskrbela za zadostno obrambo gibraltarske obale. Gibraltar je sedaj zavarovan tudi protiletalskim napadom. Odhod našega zunanjega ministra v Berlin Odpeljal se je včeraj opoldne z letalom in se še pred večerom v Berlinu sestal z Ribbentropom Beograd,'25. aprila, p. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar - Markovič se je odzval vabilu nemškega zunanjega ministra Ribbentropa na obisk in je danes dopoldne z letalom krenil na pot. Aeroput je stavil našemu zunanjemu ministru na razpolago svoje novo ameriško letalo, ki ima dva motorja in prostora za 10 potnikov. Letalo je vodil naš znani pilot Striževski, ki je prav te dni dovršil že en milijon kilometrov letalskih poletov. Z ministrom so se odpeljali v Berlin šef njegovega kabineta Šečerovič, mini-sterialni svetnik Pavle Djordjevič in šef odseka Stojan Gavrilovič. Obenem se je z istim letalom odpeljal tudi nemški poslanik na našem dvbru von Heeren. Ob 11.35 so se od ministra na letališču poslovili njegov začasni namestnik prometni minister dr. Spaho, oba pomočnika dr. Pil j a in Smiljanič ter višji uradniki zunanjega ministrstva, Centralnega presbiroja in osobja nemškega poslaništva. V zvezi z odhodom našega zunanjega ministra v Berlin naglašajo tukajšnji politični krogi, da je obisk v okviru diplomatskih akcij obeh evropskih in svetovnih grunacij velikega pomena. V Berlinu se bodo proučili in utrdili odnošaji med obema sosednima državama. V Nemčiji je naš zunanji minister znana osebnost, saj je bil v Berlinu več let naš poslanik. V veliki meri je njegova zasluga, da se je ustvarilo in utrdilo prijateljstvo med obema državama. Berlinski obisk zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča bo posebnega pomena še glede na to, da je bil zunanji minister pred dnevi v Benetkah in da je bil prav te dni v Berlinu Gafencu, zunanji minister prijateljske in zavezniške Rumunije. Nemški tisk se je živahno zanimal za Cincar-Markovicev poset v Benetkah in sedaj naglaša, da je njegov berlinski obisk v tesni zvezi z beneškim. Berlin, 25. aprila, br. Jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič je prispel danes popoldne v Berlin. Na letališču »Tempelhof« ga je sprejel nemški zunanji minister Ribbentrop. K sprejemu so prišli tudi novi jugoslovenski poslanik dr. Ivo Andrič ter številni višji funkcionarji nemškega zunanjega ministrstva. Jugoslovenski zunanji minister je pregledal častno četo na-rodnosocialističnih napadalnih oddelkov, ki je bila razvrščena na letališču. Zunanji minister Ribbentrop ga je nato spremljal v hotel. Dr. Cincar-Markovič ostane v Berlinu do četrtka. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, je njegov obisk v prvi vrsti informativnega značaja. Imel bo več razgovorov z zunanjim ministrom Ribbentropom in drugimi odgovornimi političnimi faktorji. Berlin, 25. aprila, p. Po svojem prihodu v Berlin se je zunanji minister dr. Cincar - Markovič kmalu po 17. uri umaknil v svoje apartmaje v hotelu »Adlonu«. Ob 18.30 se je odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel : zunanji minister Ribbentrop. Razgovor ' je trajal dve uri. Ob 20.30 je Ribbentrop v hotelu Esplanade priredil svojemu jugoslovenskemu tovarišu banket, na katerem sta si oba ministra izmenjala prisrčni zdravici. Pozdravi v nemškem tisku Berlin, 25. aprila. AA. (DNB) Časopisje piše o prihodu jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča ter mu želi prisrčno dobrodošlico. »Lokal Anzeiger« pravi, da zunanjepolitična linija, ki jo vodi dr. Cincar-Markovič, pomeni nadaljevanje dosedanje zunanje politike Jugoslavije, ki teži za tem, da ostane samostojna in da se okrepi sodelovanje z vsemi sosedi. Beogradu se je posrečilo otresti se pretesnih obveznosti do zahodnih velesil in vzpostaviti zveze z državami v srednji Evropi. Prvo in drugo je dokaz državniške sposobnosti vodilnih osebnosti v 3eogradu. Istočasno je Jugoslavija kot ena najmočnejših balkanskih držav delala na to, da balkanske države vodijo svojo politiko in da prenehajo biti poprišče politike velesiL Nemška sodba o politiki Jugoslavije Berlin, 25. aprila. AA. (DtNB). Uradna »Nemška diplomatska in politična korespondenca« komentira prizadevanje Francije in Velike Britanije za ofokolitev Nemčije in hkratu tudi beneške razgovore med grofom Cianom in dr. Cincar-Markovi-čem ter pravi med drugim; »Jugoslavija je najprej izvedla svoje narodno zedinjenje, nato se je pa lotila skupaj s svojimi sosedi naloge, da ustvari mednarodno zaupanje in da ne bo več dovolila, da bi jo izigravala katerakoli država, ki nima nobenega opravka v tem delu Evrope. Beneški razgovori so utrdili italijansko-juigoslovensko prijateljstvo in tako le še bolj razširili in poglobili prijateljsko soseščino v podunavski kotlini Ta politika ,ki jo bo sestanek med dr. Cincar-Markovičem in v. Ribbentropom ponovno potrdil, se lahko z vso pravico imenuje politika miru. Nujno je ,da ves svet vendar že sprevidi vse to, posebno pa tisti, ki se še zmerom ne morejo sprijazniti s čim tesnejšim sodelovanjem med podunavsikimi državami ,sodelovanjem, ki ni ustvarjeno za to da bd tvorilo izhodišče politike tistih držav, ki nimajo nobene zveze s tem delom Evrope.« Nemška gospodarska eksploatacija Španije Berlin, 25. aprila. AA. (Havas). V kratkem bosta Nemčija in Španija podpisali novo trgovinsko pogodbo. List »Sud-Ost-Echo«, ki prinaša to vest iz verodostojnega vira, pravi, da bo pogodba najbrže podobna nedavno sklenjeni pogodbi med Nemčijo in Rumunijo. Nemčija bo eksploatirala špan ske rude. List poudarja, da ima Španija mnogo rud, potrebnih za vojno industrijo, kakor n. pr. merkurit, pirit, hematit in an» timonove rude. Iz Nemčije izgnani angleški trgovci Berlin, 25. aprila, br. Nemška vlada je danes izgnala tri angleške trgovce, ki so bili nastanjeni v Hamburgu. Kakor zatrjujejo je ta ukrep odgovor na podoben ukrep angleške vlade, ki je pred dnevi izgnala iz Anglije nekaj nemških državljanov. Kavi angleški proračun znala 2|0 milijard Od tega gre okrog 178 milijard za oboroževanje London, 25. aprila. AA. (Reuter). F.nan-čni minister sir John Simon je imel danes popoldne v spodnjem domu svoj ekspoze o proračunu. Zanimanje za ta govor je bilo zelo veliko ter se je tudi na galei-ijah zbralo vse polno občinstva. V začetku svojega govora je finančni mi-n ster Simon izjavil, da je proračun, ki ga predlaga parlamentu danes, točno dvajsetkrat večji od proračuna, ki ga je predložil leta 1853 parlamentu Gladston, ko je predlagal, da se ukine pridobnin^ki davek. Zatem je naglasil, da je v preteklem letu skupna vsota brutto-zdatkov za narodno obrambo znašala 400 milijonov funtov šterlingov dočim je znašala v prejšnjem letu 265.5 m lijona. Skupni izdatki v proračunu za L 1939/40 znafiajo 922 milijonov funtov Šterlingov- Navedena vsota še ne obsega dopolnilnih izdatkov za narodno obrambo. Finančni minister je izrazil obžalovanje, da bo potrebno ponovno zvišanje davkov. Dohodki na podlagi sedanjega obdavčenja bi prinesli le 918 milijonov funtov šterlingov. Izdatki za narodno obrambo so v prora- čunu povečani na 633 milijonov funtov šterlingov, a tudi ta vsota se bo morala prekoračiti. že samo zaradi tega bo potrebno povišanje davkov. Davčni obvezniki bodo morali letos skupno plačati 940 milijonov funtov šterlingov, doč:m se bodo izdatki preki> tega zneska krili s posojili. Skupni izdatki za narodno obrambo, proračunski in dopolnilni, bodo znašali po dosedanjih cenitvah okrog 675 milijonov funtov.. Finančni minister je za tem poudaril, da b:do uvedeni nove vrste davki. kakOT n. pr. davki na filme. davki za fotografski material in podobno, ukinjene pa bodo zdravniške in gleda ližite tafce. Izjavo o tem da se ne bo povečal pridobninski davek, so navzočni z zadovoljstvom pozdravili vzkrkanje pa je prenehalo, ko je sir John Simon dejal, da se bodo povečali davki na avtomobile od 10 na 25 šilingov za vsako konjsko silo. in ko je omenil, da bo izvedena sprememba v sistemu državnih davkov. Carine na tobak se bodo povečale jutri od 2 na 11 šilingov za funt, že od danes pa je povečana carina na sladkor za četrt penija. Nemške Informacije o beneških razgovorih Zanimivo poročilo poluradne »Frankfurter Zeituitg" Italija ne pričakuje od Jugoslavije ničesar drugega ko nevtralnost — Zboljšanje odnošajev do Madžarske Berlin, 25. aprila, b. »Frankfurter Zei-tung« objavlja iz Rima daljše poročilo svojega posebnega poročevalca, direktorja lista dr. Rudolfa Kircherja, katerega zveze z nemškimi in italijanskimi uradnimi krogi so splošno znane, o rezultatih beneških razgovorov italijanskega in jugoslo-venskega zunanjega ministra. Po njegovih informacijah je rezultat beneškega sestanka poglobitev italijansko-jugoslovenskcga prijateljstva brez podpisov kakih novih aktov. V bližnji bodočnosti je pričakovati podpisa jugoslovensko-madžarskega prijateljskega pakta. Razgovori v Benetkah predstavljajo enega izmed rezultatov daljših priprav italijanskega zunanjega ministra, ki jih je mogoče razdeliti v štiri faze: poglobitev italijansko-madžarskega prijateljstva, okrepitev italijansko-jugoslovenskega sodelovanja. italijansko posredovanje med Jugoslavijo in Madžarsko ter končno morebitna priključitev Jugoslavije protikomuni-stičnemu paktu kot zaključna faza tega d-plomatskega razvoja. Prva točka razgovorov v Benetkah je bila Albanija. Grof Ciano je ponovil jugo-slovenskemu zunanjemu ministru vsa ona zagotovila, ki jih je Rim že dal Beogradu. med albansko krizo. Italija, pripominja nemški poročevalec, je potrdila svoj interes na ohranitvi sedanje teritorialne obli ke Jugoslavije, pričakuje pa, da bo Jugoslavija na znotraj urejena, na zunaj pa v harmoniji s svojimi sosedi in da se bo vzdržala protiitalijanskih akcij. Jugoslaviji se skratka ni bati nobenega pritiska z juga. Druga točka razgovorov se je nanašala na vprašanje politike osi Rim-Berlin. Grof Ciano ni zahteval jugoslovenske priključitve k protikomunistični pogodbi, pač pa je označil, da bi pristop Jugoslavije k angleškemu obrambnemu sistemu ne bil v skladu z -beograjskim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo, ki sloni na nevtralnosti. Tretja točka razgovorov so bili odnošaji do Madžarske. Med Jugoslavijo in Madžarsko je mogoč sporazum na osnovi, ki spoštuje sedanje meje, zato pa so madžarski manjšini v Jugoslaviji zajamčene vse njene pravice Kc bosta med seboj tesnejše povezani, se utegneta Jugoslavija in Ma džarska skupno tesnejše nasloniti tudi na os Rim-Berlin. Tudi v tej zvezi je bilo govora o angleških načrtih. Predmet beneških razgovorov pa so bila končno tudi gospodarska in zlasti trgovska vprašanja ki neposredno zanimajo obe državi. ' Bolgarski o#mev Benetk Sofija. 25. apri a. A A. Vsi bolgarski listi. tako sofijsiki kakor tudi provinčni. prinašajo zelo okvirna poročila o beneškem sestanku metL italijanskim-zunan'im stroon,grofom - Giaacan .in jug(»l o venskim . Zunanjim ministrom dr. Ciricar-Markovi-čem. »Dncs«, glasilo Kjuseivanova, pravi med drugam, - da je Jugoslavija dokazala, da živi v dobrem razmerju z osjo Rim-Berlin. V podnaslovu poudaja list, da se je Beograd izgovoril nevtralnost in da se ni pridruži nobeni skupini. V nekem poročilu iz Rima citira list pisanje lista »Popolo di Roma«, ki pravi, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in 1 tali 'o zanesljivo poroštvo miru na Jadranskem monju. Angleži se zavzemajo nevtralizacijo Balkana Tri angleška vprašanja ministru Gafencu London, 25. aprila, b. V zvezi z obiskom rumunskega zunanjega ministra Gafenca se v tukajšnjih političnih krogih mnogo razpravlja o praktični organizaciji mirovne fronte na Balkanu. Tu sedaj nihče ne misli na to, da bi se enostranska obveza Anglije Rumuniji spremenila v dvostranski pakt o vzajemni pomoči, kakor se je to zgodilo v poljskem primer ru. Tendenca tukajšnjih krogov je, da bi se postopoma dosegla nevtralizacija vsega Balkana, Id bi edina omogočila strni-tiv vseh balkanskih držav v homogen balkanski blok. Ker pa so tudi s tem v zvezi razne ovire, hočejo Angleži izrabiti svoj vpliv za posredovanja v raznih smereh. Tako se o dosedanjih Halifaxovih razgovorih z rumunskim zunanjim ministrom doznava med drugim, da se je angleški zunanji minister zlasti pozanimal za odgovor Rumunije na naslednja tri konkretna vprašanja: 1. Kaj lahko stori Rumunija s svoje strani za pridobitev Bolgarije za Balkansko zvezo? 2. Kako presojajo v Bukarešti morebitno rusko pomoč? 3. Koliko so že napredovala poljsko-rumunska posvetovanja za razširjenje polj-sko-rumunski obveznosti o medsebojni pomoči. ki veljajo doslej samo za vzhod, tudi na zapadni meji obeh držav? Gafencu v avdisncl pri kralju Juriju London, 25. aprila, br. Danes je bil rumunski zunanji minister Gafencu v avdi-enci pri kralju Juriju VI., ki ga je pridr-žal tudi na kosilu. Obeda so se med drugimi udeležili zunanji minister Halifax, lord Lloyd, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Vansittart in rumunski poslanik Tilea. Popoldne se je Gafencu sestal s Chamberlainom in Halifaxom v spodnji zbornici, nakar je prisostvoval seji zbornice na kateri je finančni minister John Simon podal svoj ekspoze o novem angleškem proračunu. Popoldne ie obiskal Gafenca tudi ameri-? ški poslanik Kennedy. Prvi francoski veleposlanik v Rumu*rl BukareSta. 25 april.'* AA. (Havas): Prvi francoski veleposlanik v Rumun:j;, dosedanji poslanik Thierry, je danes izročil kralju Karolu svoje poverilnice. Pri tej priložno sti je Thie ry podčrtal trad'uona.no fran cosko-rumunsko prijateljstvo. V svojem odgovoru je kralj Karal poudaril pomen povišanja francoskega poslaništva na stopnjo veleposlaništva in prav tako podčital rumunske^francosko pnja teljstvo. Sovjetski dif!^ifj*t v ^nfsarjjii L, 3.I1JI Bukarešta. 25. aprila. AA. Pomočnik ru skega zunanjega m nis,m Potem" m je prispel na svojem potovanju v Turč.jO danes v BukareJto. Sofija, 25. aprila, br.. Pre'o Bjdt-.rg^e ;e prispel v Sofijo namestnik ruskega ljudskega komisarja za zunanje z Sove Po. temkin. V S:fiji se je us*°vil za pol ure Potemkin potuje v posebni m siji v Anka ro. Rusko orožje iis a« * "ki denar za R^ui« i. j j . London, 25. april:, o. Z \. c :Mč odbor anglešue vk.de -.e imel ob Ij. . o o dne pod predse stvom m:n t erja" P1 ' seonika Chambei": r.a cejo na ':teri jc r nanji minister K.: fax p< črl o s-, t ; razgovorih z rumunskim zn a j:.n r*' -str:re-si Churchill. Kako: povratek ang'e ega - Hen-d-crsona r Ber n, tako sprav- • > v 1 ondonu tudi imenovanje Burgina ain:s'o Churchila za municiiskega ministri v zvezo s (Ih imberlainovo taktiko, da •ne da Nemčiji in Italiji nobenega povoda /a oč.tke. P«>.Tmormse slabo orodje? Kakor pooča švicarski list »National ' itnng« iz Lcndcna so angleški pomorsk Lic' jak: mnenja da b 'bila nadaljnja r ra n'a po 'mom .c brez pomena, ker soi vseh 'n"ij na odpitem morju naj " o1! ran1jivc, zir?ti odkar se z^eHijejt .e z učinki v najv čjili glo!'nah. S^iat svVjCjnsga mesta GJaaska V zainjsm časa se spet mnogo govori o ! . b.J n rdeiiti Gdans';u in o njegovem U tu Statut sv.b ansga ma3ta Gdan-^l.a j2 v g avnam d ločen v čl 100—108 ..r ko l.i lovne pog:dbe, bil pa je ka-?j? Jo c nj.n še z raznimi novimi po-' m; Sla uf vk'j čuje Gd nsk v polj--ri k, n~ j? in Toljska ima n:om?-no iravico sv b dne uporabe njegove ke knkor tudi svboden dostop do luke. Mesto upravlja avtonomen senat, ki je izvoljen pod nadzorstvom komisarja Dni-.itva narodov in k"m5sarja poljske vlade. Več na gd^n k^-^a senata je že df>lgo v r -kah "din"kih na^-od"^ sociaPstnv uvedeni so v mestu tud' ntir ber.;ki priti-židovrki zakoni, toda gospodarske pravice Poliske se sno^tujejo. kakT je to do-l*>čili tudi nnl^kT - n"mska prii^t^iska r^ba*i' leti 1934. D'"šfva n—^ov B"r-rk1r>-dta, ki je Švicar, že ..^S l r. o * - vi. prie-tu. Belgija za neodvisnost Deklaracija Pierlotove vlade v parlamentu — V zunanji politiki nevtralnost, izpopolnitev narodne obrambe, pooblastila za vojaške in finančne ukrepe Bruselj, 25. aprila, br. Danes popoldne sc je nova belgijska vlada predstavila poslanski zbornici. Ministrski predsednik Pierlot je prečital deklaracijo v ade. ki pravi med drugim: Nova vlada ima predvsem nalogo, organizirati varnost države. Njena politika ima tri smotre: ohranitev belgijske neodvisnosti, za katero bo treba angažirati vse nacionalne sile. reformo ustavnega režima v smislu točnega in odločnega izvajanja njegovih osnovnih zakonov in finančno ter gospodarsko obnovo naroda in d žave. V zunanjepolitičnem pogledu bo vlada vztraja a na liniji prej njih vlad kakor je bil določil knalj. Za to neodvisno-stno politiko sta se parlament in narod že ponovno izrazila. Ta nevtralnostna politika tudi povsem odgovarja večnim interesom države ia naroda. Zunanje sile so jo sprejele s svo- jimi izjzkami pred poldrugim letom. V Cita cm bo obramba Belgije zagotovljena z vsemi sredstvi*, ki jih imata vlada in država na razpolago. Vlada smatra za prvo nalogo, da do skrajnosti izpopolni belgijsko obrambno organizacijo. Zastavila bo vse svoje sile. da utrdi belgijsko varnost. Pierlot je nato govoril o finančnih m kulturnih nalogah v ade. Poudaril je. da bo od poslanske zbornice zahteval posebna pooblastila za vojaške in finančne ukrepe. Belgiji grozi velika nevarnost tudi na finančnem in gospodarskem področju. T« ugotovitev pa sama na sebi ne dopušča ni-kake panike. Čas nevarnosti ni čas strahu, Demokracija ne pomeni razdejanja oblasti, nego kontiolo nad njenim izvajanjem. Zato bo tudi naloga vlade, da obnovi v icsni-ci svobodne in demokratske institucije bel-, gijskega naroda. Zagrebški razgovori Čim bolj se približujemo odločitvi o hrvatskem vprašanju, tem bolj se množijo časopisne vesti, kako bo ta odločitev izgledala. Kakor znano je bil sestanek predsednika Cvetkoviča z dr. Mačkom, ki bi se imel vršiti v ponedeljek in ki bi naj imel zaključni značaj, za nekaj dni odgoden. Pri drugem obisku g. C ve ko-viča v Zagrebu v dneh od 15. do 17. aprila sta gg. Cvetkovič in dr .Maček izmenjala predloge glede določitve obsega novih notranjih edinic države Dogovorila sta se, da se bo še do konca tedna vršil nov sestanek. Do tega sestanka je prišlo v soboto 22. aprila. Predsednik Cvetkovič je pri tej priliki predložil dr Mačku nev, kompromisni predlog in dr. Maček je k njemu dal svoje pripombe. Elaborat se sedaj nahaja v Beogradu in čaka na odločitev. Dr. Maček je vodil svoje razg vore z g. Cvetkovičem kot pooblaščencem od vsega začetka v svojem svoistvu splošno priznanega pr:dstavn'ka hrvatskega na-rodnesa pokreta. Od svojih zav->zn;kov v Kmet^ko dem-krat^ki koaliciji. JNS in UO je imel zagotovilo porolne lojalnosti in ves čas razgovorov je bil dr. M-iček z njimi v tesni, z?'ipni zveri Ko so njegovi razgovori stopili v odločilno fazo, je dr Maček svoje prijatelji v Beograd'1 še posebej avtentično informiral o monrmta-nem stanju in zlasti o svojih predlogih Odnošaji medsebojnega zaupanja so ostali od pečetka do danes neokrnjeni in jih nobene spletke niso mogle skaliti. Te spletke so bile zlasti v zadnj°m času sistematično montirane in so bile naoer-iene ne le proti zaveznikom, flr Mačka, temveč tud; proti niemu samemu O njih j smo že por~čali in «mi posebno opozorili na ra^ne deprt^^iie. ki so se v z^d-viem času vrstile v Beogradu s or t«sti nroti dozdevnim kriv:čn,im zahtevam dr. Mačka,- naperjenim baj$ proti srhskim :pte-resom. Povedali smo tudi, kdo je te pro- testne akcije organiziral, in poudarili smo, kako odločno se je proti njim postavila v bran zlasti tudi Jugoslovenska nacionalna stranka. Glavni cilj teh spletk je zasejati med opozicijo in dr. Mačkom nezaupanje ter dr. Mačka po možnosti izolirati ter ga oropati moralnega in političnega zavezništva srbskih in slovenskih političnih skupin, ki so z njim skupaj pri zadnjih volitvah priborile zmago misli sporazuma. Vsi ti manevri, katerih se krepko udeležuje tudi ljubljanski »Slovenec«, so tako prozorni, da jim pač nihče ne more nasedati. Kar se samega vprašanja sporazuma tiče, poročajo beograjski in sarajevski listi, po našem mišljenju dosti pravilno, da se sedaj ne gre za kako spremembo obstoječega ustavnega stanja v državno-pravnem pogledu. Posebno vprašanje je. kako se naj praktično sporazum izvede. Nesporno je eden predpogojev obnova političnih svoboščin. V tem oziru je stališče dr. M~čka in vseh njegovih zaveznikov znano. Znano pa je trdi gledanje predsednika HSS na značaj in vlogo poedinih političnih skupin, kakor so jih dale decembrske volitve. V politiki se razvoj vrši v etapah in prva etapa po sklenitvi sporazuma bo gotovo ta, da se bo onemogočil enostranski partizanski režim. na katerega morda marsikdo špekulira. Tisti, ki se danes tako živahno brigajo. kakšna bo prihodnja vlada, le preveč odkrivajo svoje karte. Njim je hrvatsko vprašanje samo sredstvo, da bi se obnesli lastni strankarski računi. Toda narodni sporazum je življenjska zadeva naše države in bodočnosti našega naroda, ne pa račun interesov te ali one oolirične stranke. Zrtolj s te?a vidika ga gleda in presoja tudi z. dr. Mačkom povezana opozicija. ki se .rolno' "zajeda svoje velike zgodovinske odgovornosti. : Us^a r:3b!ne kralja Zsga T> »• f. ijif -C. * * •• * "' * •• Budimpešta, aprila o. Tukajšnji 'isti objavljajo obširne članke o bivii albanski k aljici Geraldini, ker n:ena usoda močno zanima vso madžarsko javnost. Odvetn;k družine Appony je objavil v listih izjavo, v kateri zanika, da bi kraljica Geraldina nameravala podati filmska igralka. Res je samo to, daji je neka ameriška filmska dražba ponudi a mg žman, ki ga je pa energično odklonila Gm tu položaj družine kra"a Z 2:i je p | <;ma zagotovljen. Rodbina kVja Z t'je veljala že od prej za em naj-boga j-h v A bnniji, tazen tega pa je k ml j Zogu p-edal neki nizozemsko angleški druib. -a veliko vsoto tri kon- Predse:!aik \ :!e par ini ne bo sprejemal Beograd, 25. aprila. AA. Predsednik vlade ne bo sprejemal strank, ne poslancev, ne - senatorjev v četrtek 27„ v petek 28., v soboto 29. t. m. in v ponedeljek 1. maja. Gospodarski odbor ministrov Beograd. 25. aprila. AA. Danes dopoldne o-d 10. do 12. se jc sestal v kabinetu finančnega ministrstva na sejo gospodarsko-fi-nančni odbor ministrov. Seji je predsedoval minister Vojin Djuričič. udeležil' so se je pa vsi zainteresirani ministri. Na seji so razp av.jali o tekočih zadevah. Trgovinski minister odpotoval v Milan Beograd, 25. aprila. AA. Drevi se od- -elje v Mi an trgovinski minister Tomič v spremstvu inšpektorja Jaše Grgaševiča. V M;'anu se bo minister udeležil otvoritve milanskega velesejma. Na tem ve-lesejmu razstavlja naša država uradno že "cnm let. Sokoli na zletu Junakov »eograd, 25. ap.ila p Od 8. do 10. juli-.1 bo v Sofiji velik zlet Junakov. Savez K 7 je prejel uradno povabilo na zlet. Vabilu se bo odzvalo čim več naših Sokolov. Kmetijska statistika Beograd. 25. aprila. AA. Danes dopoldne sc je vriila v kmetijskem ministrstvu konferenca zainteresiranih ministrstev in drugih strokovnih organizacij o ureditvi kme-. tijske statistike. Vološin v Berlinu Berlin, 25. aprila br. Sem je prispel bivši predsednik vlade Podkarpatsko Ukrajine misgr. Vološin. 11 smrtnih žrtev viharja Bukarešta, 25. aprila. w.- Na Dunavu sta se pripetili pri Ismailu dve hudi nesreči. V v'ba ju se je prevrni čoln. v katerem je b'!o 18 ljudi te~ jih je 7 utoni'o. K malti na- cesije za eksp'oatacijo petroleja na zemljišču. ki je last njegove rodbine. Ta denar je naložen v neki londonski banki. Prav tako je odvetnik družine Appony domantiral, da bi se kralj Zogu pripravljal za predavateljsko turnejo po Ameriki. Na vprašanje, kje se bo kralj Zogu s svojo družino nastanil, j.c odvetnik odgovoril, da ni o tem za sedaj še ničesar sklenjenega. gotovo pa je, da bo kraljevska rodbina odpotova a iz Grčije najprej v Egipt, kjer bodo sklenjene nadaljnje odločitve. Ko: stalni bivališči prihajata v poštev Anglija in Amerika. Občni zbsr Društva za ceste Snoči je bil v prostorih avtomobilskega kluba drugi letni občni zbor ljubljanskega »Društva za ceste«. V odsotnosti zadržanega predsednika dr. Vrhunca je vodil občni zbor podpredsednik načelnik inž. Ska-berne. Poslane so bile pozdravne brzojavke knezu namestniku, gradbenemu ministru in banu. Poročila predsedstva in ostalih funkcionarjev so bila z odobravanjem sprejeta na znanje. Ravno tako je bila soglasno sprejeta obsežna resolucija, ki se nanaša na pereče zadeve cestne gradbene politike v državi in posebej še v dravski banovini. O resoluciji in o zanimivih poročilih bomo obširneje Se porcčaiL Eksplozija na beograjskem kolodvoru Beograd, 25. aprila, p. Na beograjski železniški postaji je snoči eksplodiral neki kotel za ogrevanje vode v električni delavnici. Vse zidovje v bližini kotla se je porušilo. Hudo je bil poškodovan delavec Miloš Božovič. Preiskava še ni dognala vzrokov eksplozije. Požar uničil celo vas Beograd, 25. aprila, p. V bosiljgrajskem srezu je snoči nastal v mali vasi Mateče v hiši nekega kmeta požar, ki se je zaradi močnega vetra naglo Tazširil skoraj na vso vas. Do davi je vas malone pogorela. 60 družin je ostalo brez strehe. _ . _ _ - . to sc je prevrnil še en čoln s štirimi Ijud- | Vodnikove d r U Z O e ! i mi, ki so vsi utonUi. Dva boksarska mateha v New Yorku New York, 25. aprila. AA Dne 28. junija bo tekma za svetovno prvenstvo težke kategorije v boksu med Joe Louisom in Tbny Galentom. 1. junija pa med Lunovom in Maksom Berom. Zmagovalca na obeh matchih se sestaneta meseca septembra ▼ borbi za svetovno prvenstvo. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno iasno, ponekod delno oblačno. Tu pa tam bo nekoliko pritisnil nočni mraz. ■Dunajska: še nadalje oblačno in milo vreme brez večjih padavin. « Naši kraji in ljudje Nai novi divizionar g ^ragoslav P. Stefanovič Ljubljana. 25 aprila Včeraj je prispel v Ljubljano in takoj prevzel posle novoimtnovani komandant dravske divizije, divizijski general gosp. Dragoslav P. Stefanovič. Novi komandant dravske divizije se je rodil l. 1886. v Beogradu, kjer je po končanih gimnazijskih študijah vstopil v vojno akademijo. V balkanski vojm je služil kot poročnik v štabu timoške divizije, v drugi balkanski vojni pa je kot topničarski kapetan poveljeval samostojni edinici. Med svetovno vojno se je boril na solunski fronti in je napredoval v čin majorja. V vojni je bil ran jen pri Goveclarniku in sodeloval je v odločilnih borbah na Ceru. pri Suvo-boru. v okolici Beograda in pri umiku do solunske fronte, kjer je bil na Dobrem polju pn preboju z baterijo v jugoslovenski diviziji. Po svetovni vojni je bil prideljen generalnemu štabu in je naglo napredoval. Leta 1935. je postal načelnik generalštabnega oddelka vojnega ministrstva, naslednje leto pa poveljnik moravske divizije. Pozneje je postal poveljnik šumadijske divizijske oblasti, nato pa poveljnik zetske divizijske oblasti na Cetinju. Bil je visoko spoštovan tudi kot vojaški pedagog. Na višji vojni akademiji je delj časa predavaI strategijo in generalštabno stroko. Ko se je general Stefanovič poslavljal od Cetinja, da zavzame svoje novo mesto v Ljubljani, so mu cetinjski meščani priredili nadvse simpatično slovo. V »Cetinjskem glasniku« so mu med drugim napisali: »General Stefanovič je spoštoval preteklost tega kraja in gojil tople simpatije do naroda pokrajine, ki bo njegovo službovanje na Cetinju ohranil v najlepšem spominu. Obžalujemo njegov odhod, ker smo ga ljubili in visoko cenili, na novem službenem mestu pa mu želimo osebne sreče in istih uspehov, ki jih je dosegel pri nas.« S toplimi pozdravi in najboljšimi željami sprejema tudi Ljubljana generala Stefa-noviča v svoji sredi. i Alojzi j štrekel j | V starem Biogradu na moru je v starosti 82 let zatisnil za večno svoje trudne oči goriški rojak, nekdanji deželni in državni poslanec g. Alojzij Štrekel j, ki se ga lahko s hvaležnostjo spominja ves narod na Primorskem in v Dalmaciji. Alojzij štrekel j ae je rodil 3. januarja 1.1857. v Komnu na goriškem Krasu. Njegova mati Marija je bila sestra znanih goriških narodnih delavcev dr. Josipa in dr. Andreja Pavlice. V Gorici je dovršil nižjo realko in srednjo kmetijsko šolo. Kazal je veliko vnemo za svilarstvo in vinarstvo in je že v mladih letih pisal o tem zanimive članke. Po dovršenih študijah je postal potovalni učitelj na Primorskem. Cesto je prepotoval deželo in v vseh večjih krajih je imel strokovna predavanja. Požrtvovalno se je udejstvoval tudi v narodnem gibanju. Leta 1880. je bil imenovan za pogodbenega učitelja na Primorskem in uspešno je vodil boj proti trtni uši. Vse vinorodne kraje je prepotoval ter vodil obnovo vinogradov na podlagi ameriške trte. Velike uspehe njegovega dela so opazili tudi v Dalmaciji, zato ga je vlada poslala leta 1894. v Zadar k namestništvu, kjer je postal referent za obnovo vinogradništva v Dalmaciji. Iz Za- dra je preložil po 9 letih središče svojega delovanja v šibenik, kjer je bil 19 let, po-trm pa v Biograd na moru. Upravičeno lahko rečemo, da je ves napredek dalmatinskega vinogradništva njegovo delo. Leta 1826. je bil upokojen po 50 letih državne službe in od takrat je živel v Biogradu v svoji prijazni hiši, ki je bila zatočišče vseh ožjih rojakov, ki so tja prihajali po svojih poklicnih dolžnostih ali pa na izlete. 2e od mladih let se je udejstvoval štre-kelj tudi na narodnem, prosvetnem in političnem področju. V Komnu je bil že zgodaj izvoljen v občinski svet, v Dalmaciji pa je bil član raznih nacionalnih društev, zlasti pa Sokola, in udeležil se je številnih so-kolskih zletov. Čeprav uslužben v Dalmaciji, je bil leta 1901. izvoljen v goriški deželni zbor, kjer se je pridružil naprednja-kom. šest let pozneje pa je bil na Krasu z veliko večino glasov izvoljen v državni zbor, kjer je bil trdna opora v Jugoslovan- skem klubu. Kot državni poslanec je večkrat potoval na Češko in na raznih nacionalnih zborovanjih je nastopal kot govornik. Vse svoje velike sposobnosti in vročo ljubezen je posvetil Alojzij štrekelj narodu ter njegovemu gospodarskemu in prosvetnemu napredku v svoji ožji domovini in v Dalmaciji, kjer je aktivno deloval kot vinogradniški strokovnjak polnih 31 let. Kakor na Primorskem, tako ga je tudi v Dalmaciji ljudstvo visoko spoštovalo zaradi njegovega zelo uspešnega in zaslužnega delovanja ter ljubilo zaradi dobrosrčnosti in požrtvovalnosti. Splitska »Novo Doba« je v ponedeljek posvetila pokojnemu topel spominski članek s posebnimi poudarki njegovih zaslug za obnovo dalmatinskega vinogradništva in njegove ljubezni do Dalmacije. S svojim delom si je postavil naj-trajnejši spomenik ter si zagotovil med ljudstvom časten in hvaležen spomin. Umor, pojasnjen pred glavno razpravo Zarota zoper Nežo Lubejevo pojasnjena Maribor, 25 aprila Veliko pozornost je zbudil v mariborskih pravnih krogih preokret, ki se nanaša na grozni umor na Janževem vrhu dne 16. novembra 1938, ko so našli 49-letno prevžit-k.a-jan Sg^iV^iSek in E^c antosievvic*. Telovadno sestavo pod naslovom »Pohod«, katero je zložil Boris Gregorka, je delal drugi odd. moškega naraščaja. Nelahko sestavo, prepleteno z lepimi prehodi so opravili fantje skladno in dobro. Zaradi poudar-jenosti gibov in velike razčlenjenosti je imela telovadna skladba tudi lepo vnanjo obliko. Presenetljivo lepo skladnost je pokazal moški naraščaj pri hkratnih preskokih čez konje. Skrčke, raznožke, preskoke in premete so delali naraščajniki zanesljivo in dobro. Posebnega priznanja so bili deležni mlajši iz zadnje vrste. Presenetljivo lepa, očem kar romantična paša je bila vaja »Kresnice«, ki je zaključila prvi del. Na popolnoma zatemnjenem odru so članice, razpostavljene v skupino, izvajale učinkovite gibe z rdeče razsvetljenimi kiji in čarale silno pestre like in oblike. Bilo je mnogo navdušenja in je res kazalo to lepo zaključno točko ponoviti. Po odmoru je zaigrala godba dr. Cerinovo koračnico, katero je poklonil društvu za 70-letnico. Vrsta deveterih članov je pokazala svojo dobro izurjenost v vajah na drogu. Njihova velika zanesljivost kakor tudi težke vaje jim dajejo upravičen naslov vr-hunških telovadcev. Pri prvi vaji so pokazali telovadci svoje tvegane seskoke, pri drugi pa svojo sposobnost. Na drogu so nastopili bravurozno. Občinstvo, ki mu je tu in tam zastal dih, je vzorni vrsti izkazalo zasluženo priznanje, že sproti pa so bili za lepe, težke in dobro izvedene vaje zlasti nagrajeni bratje: Boris Gregorka, Miroslav Forte. Miro Longika, Miloš Skr-binšek Madon in Edvard Antosie\vicz. Nekaj smole je tudi spremi j-'o fant'- ven^n-je bilo tc komaj °Pp'."i " *3Kgki iii f prosti premeti članov so bili zanimivi in lepi. Prepričali smo se, da se goji v društvu pravilna telesna vzgoja, kajti tolikšne gibčnosti in okretnosti, kakršno so pokazali bratje, ni mogoče dobiti brez smotrne večletne vadbe. Koliko večerov je že bilo prostovoljno in z veseljem žrtvovanih od zgodnje mladosti dalje! Razni premeti naprej in nazaj z raznimi obrati in v zvezi z drugimi vajami so bili izvedeni z veliko zanesljivostjo z lahkoto in brez vidnega napora. Da bi bilo pri tej točki malo več živahnosti in hitrejša razvrstitev nastopajočih. bi točka mnogo pridobila. Nedvomno je vladalo največ zanimanja za novi dr. Murn kov telovadni ples na Prešernovo pesem »Pod oknom«. Ob zadržani tišini gledalcev, v mesečni svetlobi in ob spremljanju petja pevskega okteta »Zore« je izvajalo 9 telovadcev v belih oblekah to čudovito lirično skladbo. Z neverjetno milino in mehkobo so delali telovadci lepe gibe, vse v skladu z besedilom in čustvenim razpoloženjem. Svojevrstno lep način izražanja je omogočen s to Murnikovo skladbo. Murnik je dokazal, da je velik v hitrem in živahnem ritmu, še večji telovadni pesnik pa je v počasnem gibanju, kar je seve težje, če ne najtežje. Občinstvo je sprejelo novo telovadno pesem z velikim odobravanjem, toda z deljenimi občutki. Morali so jo ponoviti. Onim, ki gledajo in vidijo v telovadnih gibih nekaj več kakor le spremembo položajev posameznih udov, je bila skladba zelo všeč in bi jo radi Se gledali in v njeni globini uživali napolnjeno lepoto. Drugih pa, ki telovadne lepote ne doumejo ali se vsaj vanjo ne morejo dovolj poglobiti, telovadni ni j, TrVr za* "komj vse Murnikove telovadne skladbe, čim večkrat jih občinstvo vidi in čim bolj se more v nje poglobiti, tem bolj mu ugajajo. Naslednji Murnikov telovadni ples na Chopinovo Polonezo op. 40. št. 1. so izvedli telovadci posebno učinkovito. Razigrana telovadna skladba polna gibanja, je v primeri s prvo pokazala razliko v načinu izražanja z gibom. Tam milina, tu poskočnost, tam mirnost, tu živahnost. Na isto Polonezo so delale članice vaje s kiji. Zopet prikazana razlika med telovadno skladbo brez orodja in z orodjem. Težke vaje s kiji so obvladale članice z veliko točnostjo. Lepe prehode spremljajo krogi in loki ter ustvarjajo čudovito harmonijo skladnosti. Za lepo izvajanje so bile članice nagrajene z gromkim ploskanjem in so morale skladbo ponoviti. Telovadno akademijo je zaključila alegorija. Ob izvajanju nove dr. Murnikove telovadne skladbe na pesem »Slovenec Srb Hrvat«, katero so delali trije člani zelo lepo, so prihajali na oder posamezni oddelki in ga do zaključka pesmi napolnili. Tedaj se je še dvignilo v ozadju zagrnijalo, za katerim je bila zbrana skupina Sokolov s prapori ob sohi kralja Petra H. Godba je prešla na slovansko himno »Hej Slovani«, ki jo je navdušeno povzelo in pelo vse gledališče. Tako je svečani večer, poln lepote in miline, dobil svojo krono. Vsem bratom in sestram, ki so vložili v to pomembno prireditev v tem času mnogo plemenitega potu, je pač treba izreči polno priznanje. Le po te j poti dela in napredka naprej brez miru, da se bodo ob stoletnici našega matičnega društva še ponosneje blestele zlate črke oh Vr"Wr° ">1" n"-1 ^rom. Zdravo! 'M |1 \\ > ■ J >omačc vesli * Francosko odlikovanje našega znanstvenika. Po preulogu akademskega senata univerze v Grenoblu je bil beograjski vseučiliški profesor Siniša Stankovič znani raziskovalec Ohridskega jezera, imenovan za častnega doktorja univerze v Grenoblu. Prof. Stankovič je na tej univerzi študiral in si tam že pred 20. leti pridobil doktorat. Kot zoolog uživa prot. Stankovič velik sloves med tuiim znanstvenim svetom in, ko je mnogokrat predaval na raznih univerzah v Franciji, so vzbujale posebno pozornost njegove razprave o Ohridskem jezeru. Prof. Stankovič je povabljen k proslavi 6001etnice univerze v Grenoblu, kjer mu bo izročena diploma častnega doktorata, * Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim cdborem v Ljubljani od 17. do 24. t, m Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (.ee); Juli-jana Vilfan, Rozalija Ancelj, Ana Gruden, Angela lic. Ljudmila Lavrič, Egon Mihe-lič, Marta Okorn, Bmest Palčič, Amalija Zima, Ovetka Zimic, Bogdana železnik, Rudolf Breže, France Demšar in Danijela šprager. * Vprašanje novega hotela na Plitvicah je bilo vsestransko razmotrivano na občnem zboru društva za napredek Plitvic v Zagrebu. Velik hotel »Plitvice« predstavljajo danes ruševine ki jih je treba čimprej odstraniti. Ni še znano, koliko bo dobila banska uprava od zavarovalnih družb, propast velikega hotela pa je resen opomin, da mora biti konec špekulacij z javnimi ustanovami, ki pod prejšnjim režimom tudi plitviškemu hotelu niso prizanesla. Zakaj in kako je bil banovinski hotel dan v najem, ne kaže več razpravljati, tudi o posledicah zakupa ni vredno govoriti, zakaj požar je vse temeljito likvidiral, na vsak način pa mora ostati neobhodno potrebna nova hotelska ustanova v rokah banovine ali kake druge javne ustanove. Novo hotelsko poslopje bo treba zidati na pogorišču, čeprav preostalo zidovje ni uporabljivo. Stroški novega modernega hotela bi znašali 6 do 8 milijonov in bi se ta vsota dala preskrbeti, potrebna pa je hitra odločitev. Do prihodnjega leta m.ca biti novo poslopje popolnoma gotovo. Plitvice lahko sprejmejo še zdaj kakih 60u do 700 go9tov, ki dobe zavetišče in oskrbo v privatnih gostinskih obratih, a več kakor eno sezono tako letovišče, kakršno so Plitvice, ne more ostati brez velikega, modernega hotela. y ^sle/te mm ie pran i slabovidnimi jčm Hi tkati iMjenje ictto raje nosite tako/ očala od * Urejevanje galerije slik v sarajevskem muzeju, že pred kakimi 10 leti so začeli v sarajevskem muzeju urejevati galerijo slik ki pa je imela v začetku samo kakih 150 umetnin. Precej slik je bilo iz zapuščine nekdanje revije »Nade«, ki jo je urejeval pesnik S. Krajčevič, polagoma se je zbirka slik povečala in šteje zdaj že kakih 600 umetnin. Galerija je te dni dobila primerne prostore ter sta umetnine strokovnjaško razporedila akademski slikar Maralič in tajnik muzeja Zaplata. V galeriji so zbrane tudi še nerazstavljene slike, ki so jih domači umetniki napravili po naročilu uredništva »Nade«. * Zračna zveza Sarajevo—Zagreb. Lani je bilo napovedano, da bodo spomladi uvedli redno zračno zvezo na progi Sarajevo— Beograd, zvezo Zagreba s Sarajevom pa samo trikrat na teden. Ta napoved je naletela na upravičene proteste, ki so zaradi gospodarskih in turističnih interesov zahtevali redno zračno zvezo tudi na progi Sarajevo—Zagreb. Ta zahteva je bila upoštevana in od 15. maja bo ob delavnikih reden zračni promet na progi Sarajevo— Zagreb. Kakor vse kaže, bo 15. maja uveden tudi zračni promet med Beogradom, Zagrebom in Dubrovnikom. Pogajanja med predstavniki Aeroputa in lastniki zem ljiač za dubrovniško letališče na Grudi so namreč končana in v prihodnjih dneh bodo že začeli urejevati letališče. * Nacionalni pomen učiteljišča v čakov-cu. Na proslavi 201etnice učiteljišča v Ca-kovcu je prvi ravnatelj tega učnega zavoda. sedanji poslanec dr. Cajkovac dobro označil nacionalni pomen učiteljišča. Na-glasil je, da so pred njegovo ustanovitvijo madžarski učitelji vzgajali ljudstvo v madžarskem duhu. Učiteljišče je začelo delovati 24. februarja leta 1919 in je bilo takrat vsega skupaj 46 dijakov. Skozi učiteljišče je šlo nad 3500 dijakov. Po stari uredbi štirih letnikov je imelo učiteljišče v čakovcu 400, od leta 1931, ko je pet letnikov, pa 284 abiturijentov. Poleg hrvatskih so bili tudi slovenski in srbski dijaki, zastopane so bile tudi razne veroizpovedi, a vseh 20 let svojega obstoja je učiteljišče manifestiralo lepo vzajemnost v nacionalnem in verskem pogledu. * Kongres Zveze rudarjev, V Celju je bil v nedeljo 7. redni kongres Zveze rudarjev. katerega se je udeležilo 15 članov uprave in 20 delegatov raznih podružnic, ki so zastopali 1667 rednih članov. V imenu strokovne komisije je pozdravil kongres g. Mlinar. Poročila uprave so bila brez debate soglasno odobrena in eo bili spet izvoljeni stari člani uprave. O socialnem položaju rudarjev je poročal g. Pliberšek, o zadevah bratovskih skladni© in o brezposelnem zavarovanju pa g. Murn ki je naglasil, da je potrebno enotno postopanje pri upokojevanju pri vseh bratov-skih skladnicah. O razmerah v delavskih socialno političnih ustanovah je poročal g. Arh, a je bil njegov govor predčasno prekinjen. * V naananilu po*oke g. dr. Vladimirja Murka, docenta vseučilišča v Ljubljani, je bilo napačno navedeno kratno ime neveste, gospodične Zupančave, hčerke g, Karla Zupanca, industrije* v Sevnici. Ime ji je Marta — in ko napako popravljamo, želimo poročencema še enkrat obilo sreče. * Udeležite ne Izleta društva prijataljsv Slovenskih goric v Gornjo Radogono dne 7. maja. Zglasite se pri Putniku! * nski vojni krajini. * Zakaj zdravn;ki ne slržbujejo v va»eh. V Novem Sadu so zborovali občinski zdrav niki dunavske banovine ter razpravljali tudi o vzrokih, zakaj se zdravniki tako branijo službe v vaseh. Komaj kakih 15 odstotkov zdravnikov opravlja svojo službo v vaških občinah. To je zaradi tega, ker je organ:zacija zdravstvenih občin v vsej državi sicer predpisana, a ni izvedena in tako v kraiih. kjer je zdravniška pomoč najbolj potrebna, zdravniki nimajo zanesljivih eksistenčnih pogojev. Organizacija zdravstvenih občin naj se čim prej izvede v vsej državi in potem naj se pri namestitvah za okrajne zdravnike upoštevajo oni Zdravniki, ki so že službovali gotovo dobo kot občinski zdravniki- * Brezplačna prenočišča revne obiskovalce Beograda. V zadnjih letih je postal Beograd važno turistično mesto, a poleg gostov, ki imajo potrebna sredstva na razpolago, prihajajo v prestolnico tudi revni ljudje, ki imaio komaj toliko denarja, da p'ačajo potne stroške in si ne morejo privoščita temeljitega ogleda prestolnice, ker jim manjka denar za prenočišče. Še dosti več pa je seveda takih, ki si ne morejo izpolniti svoje srčne želje po obisku Beograda, ker so sp'oh brez sredstev. Da bi tudi revnim slojem omogočila obisk Beo grada bo b«o<*raiska ebč'na v enem Izmed svojih novih pos^pij uredila brezplačna orenočišča. Občinski odbor se je že ukvarjal z nekaterimi takimi predlogi in bo v kratkem razglasil, kako ln za koliko časa si la'iko revni obiskovalci Beograda pridobijo bre^»*na prenočišča. Za prvo silo bodo uredbi prenočišče, v katerem bo pro^tari za 100 oseh. * Zdravniška služba razp:*urta. Kr. banska uprava razpisuje mesto zdravnika združene zdravstvene občine Selnica ob Dravi. Stanovanje je na razpolago. Prošnje naj se vlože pri Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. maja 1939. — Razpisane zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje sledeča zdravniška mesta, mesto pogodb, zdravnika za zdravniški okoliš Sodra žica Velike Lašče, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Ig pri Ljubliani. Loče pri Konjicah Krško, mesto pogodbenega zdravnika-specialista za otorinola-ryngologijo v ambulatoriju v Mariboru, mesto zdravnika-uradnika za splošno prakso v ambulatoriju v Mariboru in mesto zdravnika-uradnika za sp'ošno prakso v ambulatoriju v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj je do 27. maja 1939. Banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zdrav nika združene zdravstvene občine Selnica ob Dravi. Stanovanje za zdravnika je na razpolago Prošnje je treba vložiti do 10. maja pri banski upravi. Iz Ljtsblfane u— Koncertni nastop ljubljanskih Srednjih šol in drž. učiteljske šole. v nedeljo 30. t. m. bo dopoldne ob pol 11. v operi koncert ljubljanskih »rednjih šol in državne učiteljske šole Nastopile bodo vse tovrstne šole ir. sieei vsaka z 2 ali s S pevskimi točkami, drž učiteljišče še poleg tega s svojim goda'n!m oikestrom (2 točki). Na programu so letos narodne pesmi naših obmejnih krajev Besedilo vseh pesmi ki se bodo pele pri koncertu, je izšlo v tisi.u ia ga bo dobil vsa.* obiskovalec te šolske prireditve brezplačno na razpo^go pri blaga'ni v eperi ob priliki, ko bo kupil vstopnico. Koncertni nastop je predvsem namenjen srednje šolski mladini in staršem učencev in učenk, pa tudi vsej javnosti, ki se zanima za delo naše šole. Vstopnice od 20 d!n navzdol do 2 din so na razpolago pri dnevni blagajni drž. opere. Morebitni č:sti .lobiček se bo razdelil med sodelujoče šole za nabavo učil za pevski in glasbeni T>ouk. u— Na spominskem koncertu, ki ga priredi pevski zbor »P. H. Sattner« v Mostah v četrtek 27. t. m. ob 20. ob sodelovanju pevskih zborov »Sava«, »Zv.sla« in »Moste« v dvorani kina »Moste« v proslavo 5 letnice smrti svojega pokrovitelja, vel kega slovenskega skladatelja p. Hugolina Satt-nerja, bomo slišali znane in priljubljene pesmi, kakor n. pr. »Pogled v nedolžno oko«, »Zia?ni zvezde mu temnč« »Na planine«, moški zbor iz »Jeftejeve prisege« in druge lepe moške zbore pokojnega skladatelja. Vstopnice za to zanmvvo pevsko rev!jo v Mostah dobite v trafiki g. Koviča na Zaloški cesti. u— Zopet koncert Akademskega pevskega zbora v LJubHani v petek 28. t. m. ob 20. v Unionu. Koncert je namenjen srednješolski mladini po znižanih cenah 3 din in 1.50 din Vstopnice samo po ravnateljstvih šol. Za os ta1 o obč'nstvo so v prodaji na univerzi po 15, 10 in 8 din. ( —) u— Jubilejna nkadem\ja Ljubljanskega Sokola se ponovi v petek 28. t. m. ob 20. v opernem gledališču a istim sporeJcm kakor v ponedeljek. Vstopnice se dob« v prodaji v društveni p'sarni v Narodnem domu. Oskrbite si jih čimprej. Zdravo! —u Umrla je gospa Marija Jamnikova. vdova železn. sprevodnika. Blago pokojnico bodo danes ob 16. sprem*'1 izpred mrtvašnice na Vidovdancki cesti k večnemu počitku. — Lep ji bodi spomin, žalujočm naše iskreno sožalje! u— Uprava Sokola VIČ vabi članstvo da se v polnem številu udeleži pogreba s. Marije Knezove ki bo danes ob pol 18. na viško pokopališče. Zbirališče članstva bo ob 17. v Sokolskem domu. Obleka civilna a znakom. —lj Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto 99. t. m ob 6. uri pop. v mineraloški predavalnlei na un'verzi predavanje 8 naslovom: Nekaj m!sli h kulturni zgodovini. Predaval bo g. prof. dr. Mirko Hribar. Vstop prost. ™ ANDALUZIJSKE NOČI '^J^tT V obeh verzijah nastopi kot »Carmen« kraljica španske pesmi in plesa IMFERIO ARGENTINA. Danes je še na sporedu film v španski verziji, v četrtek in petek v nemški verziji. — v , „ „ , , _ , R p * i i a • Ob 21. uri svečana predstava »--'XI. OLIMPIJADA L.iTi^o,, FESTIVAL NARODOV Ricfenstahl FESTIVAL Kakor je prvi del tega odličnega filma navdušil vse dosedanje Ste -line posetnlke, tako bo tudi n. del ostal v nepozabnem spominu na tisoče najboljših atletov in telovadcev celega sveta, ki so tvorci tega največjega športnega dokumenta. Kir.o Sloga, tehJ7-30 Vabimo na letno skupščino združenja prevoznikov v Ljubljani, ki bo v soboto 29. t. m. ob 7. zvečer v salonu pri Levu na Gosposvetski cesti 16. (—) u— Šentjakobsko gledališče uprizori v soboto in nedeljo zvečer V. Skutezkyja sliko iz življenja »Košček sreče«. Vse dejanje te igre se zgrinja okoli Nežke, dobre in naivne deklice iz vasi, ki je prišla v mesto, da najde tu »košček sreče«. Pisatelj vodi to naivno deklico skozi pisano družbo najrazličnejših značajev. Pisatelj ne moralizira, temveč kaže življenje tako. kakržno je. Režijo vodi ga. Polonca Juva-nova, ki je s svojimi režijami na šentjakobskem odru vzbudila upravičeno pozornost. »Vdova RošUnka« in »Pepelka« v režiji ge. Juvanove sta Igri, kl ju naše občinstvo ne bo zlena pozabilo. u— Raoul K oe žalski, slavni poljski pianist in eden prv.h sodobnih pianistov spleh, bo koncertiral v Ljubljani v četrtek, dne 2. maja zvečer ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. V I. delu svoje, ga koncerta bo igral veliki mojster izključno le dela svojega rojaka največjega skladatelja klavirskih del Friderika Chopina in s cer baladi v as-dum in g-molu, nato pa 10 etud iz opusa št. 10 in 25. V II. delu bo zaigral 4 lastne kompozicije ln celotni Schumanov ciklus Karneval op. 9. Na koncert znamenitega pianista opozarjamo že danes1, predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v knjigami Glasbene Matice. u— Praktična tehnična novost pri ob. novi dol©njsKe tramvajske pr°ge. Kakor napovedano, so v ponedeljek pričeli z obnovitvenimi deli na Starem trgu. že v teku dopoldneva so začenši pri Vodni stezi na Starem trgu, kjer se začasno sedaj ustavlja dolenj:ki tramvaj, odprli in vzdignili celotne tirnice skoraj tja do magistrata. Zanimivo pn tem je, da je posamezen delavec le z majhnim ročnim dvigalom naenkrat in !le z neznatnim trudom dvignil skupno tlrišče z vso vmesno zemljo in drobnimi kockami vred v razdalji približno desetih metrov kair v viSi-ni okrog 15 centimetrov brez vsakršne pomoči, d:«čim bi zahtevalo tako delo najmanj dva dni s podesetorjenimi močmi. u— Izprememba po-sestl. Staro trgevsko hišo, znaro pod imenom Bončarjevo, Pred škofijo št. 16, na spri ti knezoškofijskemu dvoicu je kupil te dni na javni sodni draž. bi g. Mihael Lapuh iz Dobo ve za 305.000 dinarjev. u— Oddaja smeti. Mestno poglavarstvo opozarja vse stanovalce, da morajo smeti oddajati smetarju, vendar naj pa po možnosti smeti in druge odpadke prej sežgo in tako upepeljene oddajajo v za to določenih zabojih smetarjem. Stranke novih hiš in osamljenih naselji na periferiji, ki žele. da se jim pobirajo smeti, naj javijo svoj naslov pismeno mestni pris.a- vi v Povšetovi ulici. Odlaganje smeti na travnikih, po mestu itd. ni dovoljeno. Kdor odlaga smeti na krajih, ki niso za to določeni, bo kaznovan po členu 90. zakona 0 mestnih občinah ali po naredbi v zdrav stveno policijskih predpisih, če pa v določenem roku ne plača, pa z zaporom do 14 dni. d—- Po"estnke njiv ln orače opozarja mestno poglavarstvo na člen 2. naredbe bana dravske banovine o zaščiti cest ln javnega prometa na njih, ki pravi, da se v razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča ne sme orati v smeri proti cestišču, temveč samo sporedno s cesto ali potjo. Prestopki s? kaznujejo po členu 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 din. ob nep ačilu denarne kazni v določenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. u— Za razširjenje mi^tu če? Grnščico na Težaški cesti, ki bo velja'o do 28.000 din. je mestno poglavarstvo razpisalo II. javno pismeno licitacijo na 11. maja do 11. ure. Ker sedaj teče tramvaj tako blizu ograje mostu, da je nevarno za pešce, bo hodnik razširjen za 2 60 m. da bo pri razširjenem mostu hodnik širok 3.50 m in bo res dosti prostora za hojo. (—) u— Aretacija sleparja i" v!om'lca. Nedavno se je v Ljubljani pojavil 321?tni Ivan K., ki se je Izdajal za trgovskega zastopnika in za človeka rezi h podobn h pokl'cev. v resnici pa Je živel Cisto drugim namenom. Specializiral ce je bil na vlome v zasebna stanovanja, trgovne in pisarne in bil je tolkšen mojster v svoji stroki, da mu zasledovalci nikoli n:so mogli do ž!vega Pol'c'jsk'm org-nom je f~n-ta izda'a pijan st. Pred dnevi se jo pojavil v hiši poleg škofij ke palače v stano. v?n;u kanonika G. ž. Vlomilcu in paj:lršu. ki ga je imel s seboj, se je s:e?r pc5reči'o pobegniti. Ivr.na K. p. so vendar kmalu nato aretirali v njegovem stanovanju. Pri njem s:; našli precej pok.ia.iene zlatnine in drrgih pre "metov. Po kratkem zasipavanju s: mu dokazali 10 vlomrv. p: i katerih ie odnese) za najmanj 50.000 i:?go-eenooti. Iz Celja e— R'hji trg, ki ga oskrbuje Rib irsko društvo v Cel;u zaenkrat samo vsak petek s ščukami m to na vrtu g. Ferda Ber-gerja na Dečkovem trgu, se bo polagoma vendarle razvil. Kakor čulemo, bo imelo d ruš Ivo v kratkem na trgu tudi žive ribe iz Savinje, ki bodo zelo poceni in ki si ji* bo lahko privožčil vsak meSč-m. Upamo, da se bodo napovedi Ribarskesn druStvn čimprej uresn!čile, saj je staten ribji trg v Celju s sladkovodnimi ribami že dolgoletna želja prebiva^tva. e— Težka nesreča. V Jezer^ah pri Planini je v ponedelJek kobila orcnila ^-letnega posestnika Marka Lesjaka v trebuh in ga nevarno poškodovala. Lesjaka so prepeljali v celjsko bolnšnico. e— Dva usotlna padca. V ponedeljek je padel 16-letni sin fotografa I a-lialav Do-majnko iz Celja na cesti v PetrovSan z motornega kolesa in si zlomil desno roko v komolcu. Ko se je peljal 32-letnl delavec Franc Zlodej iz Celja v pooetle.jek ob 7. zjutraj s kolesom na delo, je padel s kolesa in si na^mil desno roko v mme-nu. Ponrsrečenca se zdravita v oeljs'ci bolnišnici, - vi r. --- - 1-1- Prekrasen film izdelan po nesmrtnem delu velikega ruskega pisatelja L. N. TOLSTOJA KINO UNION — Tel. 22-21. ŽIVI Gaby Morlay — Vlctor Francen — Mia Čorak (Slavenska). — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Akademija podmladka od admiral Byrd. (»ospodarstvo Težko če z devizami za nabavo surovin Ukrepi za olajšanje izvoza v neklirinške države Ponovno smo že poročali o ukrep h, ki jih pr.pravlja Narouna banka za povečanj, našega izvoza v neklirinške države. Ti ukre pi še niso v celoti izdani. Vprašanje pa je nujno, ker so težkoče z devizam, za uvoz surovin vedno večje. Dokončno je rešeno samo vprašanje povečanja našega izvoza v Palestino v zvezi z ustanovitvijo trans-fernega računa za izvoz židovskega kapitala. Transfer židovskega kapitala v Palestino je vezan na Izvoz našega blaga, in sicer tano, da se porabi za transfer le polovica fakturne vrednosti izvoza medtem ko se mora druga polovica plačati v devizah. Nerešeno je ostalo vprašanje uporabe internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav za pospeševanje izvoza v neklirinške države, medtem ko je vprašanje uporabe teh internih dinarjev za pospeševanje turizma dokončno urejeno tako, da se lahko intern. dinarji pretvorijo v turistične dinarje, če inozemski denarni zavodi, ki kupijo Interne dinavje za turistične svrhe, v isti namen prodajo enak znesek deviz Narodni banki. Ukrepi za uporabo teh internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav za pospeševanje izvoza v neklrinške države bodo po beograjskih informacijah v kratkem izdani. Pripravljen je že predlog o tem, kako se naj ti interni dinarji uporabijo :n je tudi sestavljen seznam predmetov. katerih izvoz v neklirinške države naj bi se pospešil z uporabo teh internrh dinarjev. Verjetno je da se bo tudi pri uporabi internih dinarjev za izvoz v neklirinške države zahtevalo delno plač:lo v devizah, vsekakor pa bo ta rež'm veljal !e za one izvozne predmete, ki jih drugače ne moremo prodati v neklirinških državah. Naši gospodarski krogi zlasti industrija' nestrpno pričakujejo ukrepe, ki naj bi prinesli olajšanje pri nakupu surovin v inozemstvu. Narodna banka dodeljuje le de! deviz, ki so potrebne za uvoz, in mnoga podjetja se upravčeno boje. da bodo morala omejit: obratovanje, če ne bodo dobila potrebnih surovn. V Beograd prihajajo deputaaje zastopnikov posameznih industrijskih skup;n ki onozarjaio merodajne kroge na rastoče težkoče glede oskrbe s surcv'nami. V tem pogledu občuti najhujše pomanjkanje surovin naša tekstilna industrija, ki je navezana skoro izključno na uvoz iz neklirinških držav. Prav tako občuti hudo pomanikanje surovin usniarska in^nstria. ker ii primanjkuje surovih kož, in industrija mila. Bombaž Pri t ksflni in "ustriji gre predvsem za uvoz bombaža ir. bombažne preje. Prej smo uvažali mnogo bombažne preje iz češkoslovaške odnosno iz sudetskega ozemlja in Nemčije. Ker pa ima Nemčija sama devizne težkoče za nakup bombaža, so se dobave bombažne preje iz Nemčije, sudetskega ozemlja in češke ustavile. Od klirinških držav prihaja v poštev za dobavo bombaža edino Turčija, kjer pa je cena višja in tudi iz tega vira ne moremo v večji meri pokriti naše potrebe, ne glede na to da je kakovost turškega bombaža slabša. Za uvoz bombaža prihajajo v poštev le še Amerika, Indija in Egipt. Kakor se zdi, bomo morali v bodoče uvažati več surovega bombaža nego doslej in gre tendenca za tem, da se v tej smeri spremeni struktura našega uvoza. Seveda pa morajo v tem primeru naše predilnice dobiti dovolj deviz za uvoz samega bombaža. Lani smo uvozili iz inozemstva za 600 milijonov din bombaža in bombažne preje, od tega je odpadlo po vrednosti 44% na uvoz surovega bombaža, 56% pa na uvoz bombažne preje. Po kol čini pa je znašal lani uvoz bombaža in bomažne preje 3560 vagonov in je od te celotne količine odpadlo na bombaž skoro 60%, na bombažno prejo pa nekaj nad 40%. Gotovo bi bila naša devizna bilanca ugodnejša če bi uvažali več bombaža in manj preje, vendar upoštevati pa je treba pri tem, da bomo morali tudi v bodoče uvažati mnogo preje, ker potrebuje naša tekstilna industrija posebne kakovosti bombažne preje, ki se pri nas ne izdelujejo. Iz klirinških držav (iz Nemčije !n Italije) bi lahko dobili v večjih količinah !e umetni bombaž (celulozno volno), ki pa po kakovosti še n; dosegla naravnega bombaža in tudi še ni urejeno vprašanje vinskega poslovnega davka pri uvozu celulozne volne, ki se tretira še vedno kakor svila in se tudi obremeniuje z luksuznim davkom. Kot tretjo možnost predlagaio v Beogradu uvoz bombaža na podlagi kompenzacij z izvozom gotovih tekstilnih izdelkov odnosno tkamn (predvsem v Egipt), ču-ieio pa se tudi predlogi, da se uvede kotoniziranje konoplje, kakor to dela Italija. Volna Tudi naša hv^strija volne občuti velike težkoče zaradi pomanjkanja surovin. Iz Gospo far ske vesti = Francija je kupila 400 ton rumunske nafte. Poročali smo že o novi francosko-rumunski trgovinski pogodbi, ki predvideva znatno povečanje izvoza rumunske nafte in mineralnega olja v Francijo. Glede nakupa mineralnega olja je te dni že prišlo do sporazuma odnosno kupne pogodbe. Rumunski minister za nacionalno gospodarstvo Bujoi in pooblaščenec 30 francoskih uvoznih tvrdk sta namreč podpisala pogodbo, po kateri bodo rumunske petrolejske družbe dobavile francoskim uvoznim tvrdkam 400 ton rumunskega mineralnega olja v vrednosti 500 milijonov frankov. Pogodba je sklenjena za eno leto in poteče 31. marca 1940. = Omejitev dob'čkov francoskih podjetij za narodno obrambo. Med številnimi zasilnimi uredbami, ki jih je te dni izdala francoska vlada, je tudi uredba, ki določa, da dobički podjetij za _ narodno obrambo ne smejo presegati 10%. = Primorska banovina ne bo likvidirala banovinske hranilnice. Ban primorske banovine je lani v marcu odredil, da se izvrši likvidacija Hranilnice primorske banovine in je obenem imenoval likvidacijski odbor Ta ukrep je bil v zvezi s posojilom. ki ga je takat primorska banovina najela pri Državni hipotekami banki. V poučenih krogih so že takrat zatrjevali, da je Državna hipotekama banka stavila kot Beograda poročajo, da je bila v soboto v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine kon-ezenca tekstilne industrije, ki se peča s predelavo volne. Na tej konferenci so razpravljali o vprašanju oskrbe te industrije žolne z inozemsk.m. surovinami. Uvoz volne in volnene preje je lani znašal 627 vagonov v vrednosti 239 milijonov din; od tega uvoza odpade samo na neklirinške države letni uvoz okrog 455 vagonov. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bo tekstilna industrija predložila poročilo o potrebi uvoza inozemske volne, ki jo moramo uvažati iz neklirinšk h držav Predstavniki tekstilne industrije pa so ponovno zahtevali, naj se končno reši vprašanje ukinjen j a visokega skupnega in luksuznega davka na celulozno volno, če naj se pri nas celulozna volna uporablja kot primes k naravni volni. Skupni in luksuzni davek na celulozno volno znaša še vedno 40% uvozne vrednosti. Na merodajnih mestih so mnenja, da bi se naša uvozna potreba uvoza volne lahko zmanjšala za 100 vagonov letno, če bi se za določene volnene tkanine primešalo 30% celulozne volne. Kakor je znano, je vprašanje ukinjenja poslovnega in luksuznega davka na dnevnem redu že od lanskega leta Vzporedno gre akcija za večjo uporabo domače volne in se v tej zvezi pripravlja baje obvezen odkup volne od strani tekstilne industrije. Nadalje priporočajo v Beogradu, naj skuša industrija tkanin iz jute nadomestiti inozemsko juto z domačo konopljo. Naša usnjarska industrija se prav tako bori s težkočami zaradi uvoza surovin. Lansko leto smo uvozli 861 vagonov inozemskih surovih kož v vrednosti 112 milijonov din. Na merodajnih mestih so mnenja, da si naj usnjarska industriia nabavi surove kože v inozemstvu na podlagi kompenzacij. in sicer z izvozom usnja v neklirinške države. Narodna banka dovoljuje sedai uvo7 surovih kož le na podlagi kompenzacij. Tudi industrija mila je dobila nasvet naj se v čim večji meri namesto inozemskega kokosovega olja poslužuje domačih surovin. r«55t"V — pri-mn ?e polne vrednosti izvoznih deviz Vprašanje je seveda če so vse te omc-tve, ki jih predlagajo v Beogradu v resn.c1 pc rebne. Zelo verjetno je. ia so svdanje Vo dalm. agrarne 82.25—82.75 (82.50—84), 70/0 invest. 97 den., 7®/0 Blair 86 den. (86-50), Narodna banka 7200—7450, PAB 205—207 (206). Blagovna tržišča SITO Chlcago, 25. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za julij 67.875, za sept. 68.75; koruza: za maj 48, za julij 49.625. -f- Winnlpeg, 25. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 60.50, za julij 61.625. -f- Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca mlačna. Pšenica: (78/79 kg): baška 152 — 154, ban., srem. 151 —- 152; slav. 152 — 153. Rž: baška 142.50 1 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 165 — 170, jari 68 kg 180 — 185. Oves; baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza: bašKa pariteta Indjija in Vršac 99 — 100. Moka: baška in banatska »Og« in »0gg« 287.50 — 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »fi« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 — 187.50; »7« 147-50 — 157.60; »8« 112.50 — 115. Fižol: baški in sremski beli bns 4 vreč 180 — 182.50. Otrgfci; baški U0 — I 112, sremski 104 — 10«, banatsld 101 — ' 103. -f- BudiropeštanSka ter minska borza 25. t. m. Tendenca nestalna. Koruza, za maj 17.05—17.07, za julij 17.55—17.57. BOMBAŽ + Liverpool, 24. aprila. Tedenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 4.53'(prejšnji dan 4.63), za sep. 4.13 (4.25). za dec. 4.12 (4.23). _ Nov pomočnik bana vrbaske banovine Beograd, 25. aprila, p. Za pomočnika bana vardarske banovine je bil imenovan Aleksander Cvetkovič, upokojeni svetnik banske uprave v Sarajevu. Iz konzularne službe Beograd, 25. aprila, p. Generalni konzul Ljubomir Hadži-Djordjevič je premeščen iz Gradca v Carigrad. Svetnik zunanjega ministrstva Avgust Mišetič je imenovan za generalnega konzula v Gradcu. Upokojitev Beograd, 25. aprila, p Upokojen je bil šolski referent prosvetnega ministrstva Pavle Flere. STRASTEN KADILEC IN VENDAR SO MI ZOBJE SNE2NOBELI — CIMEAN ZOBNA KREMA DELA ČUDA ! S I* O K T Neka] o ocenjevalni vožnji avtomobilistov in nootoeiklistov, ki jo priredi v nedeljo 30. t. m. ljubljanska sekcija Avtokluba po Gorenjskem To nedeljo priredi ljubljanska sekcija Avtokluba avtomobilsko in medklubsko motociklistično ocenjevalno vožnjo na pro gi Ljubljana — Medvode — Mavčiče — Kranj — Kokrica — Naklo — Tržič — Begunje — Jesenice — Kranj — Skofia Loka — Jeperca — Ljubljana, Dolžina proge znaša 142 km. Ker je to po dolgem času spet prva ocenjevalna vožnja v naši banov.r. ter je interes zanjo med avtomobilisti in motociklisiti zelo velik, smatra Avtomobilski klub za potrebna da obvesti širšo javnost vsaj v glav-nem o načinu takega tekmovanja. Ocenjevalna vožnja n1 nikaka hitrostna dirka ter se mora o udeleženci pokoriti veljavnim policijskem cestnim predpisom, to je voziti z 0110 brzino, ki je po odno6nih predpisih dovoljena. V Kranju. Tržiču, na Jesenicah ter v Ljub jani bodo poslovale kontrole, katerih naloga bo zabeležiti to- čne čase prihoda. Za vsako zamudo prejme udeleženec kazenske točke On' vozač pa, ki ima najmanj kazenskih tučk. dob za to določeno nagrado. Avtomobili kakor tudi motociklisti so razdeljeni po kubični vsebini v razne kategorije ter je za vsake kategorijo podpisana druga povprečna hitrost. Novost bo 6tartanje v ekipah. ;n siceT avtomobilske im motociklist čne ekipe, sestoječe iz treh vozil enakih kategorij. Udeleženci, ki bodo stari ili v ekipah, se bodo ocenjeval po splošni oceni ter kot ekipe posebej. Piijave sprejema tajništvo kluba. Kongresni trg l/I. do 28. aprila t. L Ob tej p i-Kki bi opozoril. tud; ostale porabnike ceste na cestno d:scipuno da ne bo nihče ogrožen od tekmovs/cev. ki morajo voziti z u&trezajočo povprečno brzino. Prav tako naproša prireditelj netckmovalce, naj bi po nepotrebnem ne ovirali prometa v dopoldanskih urah na prej omenjen; progi. • • Zagreb misli resno »Ilastrovane športne novosti« napovedujejo skorajšnjo ustanovitev samostojne nogometne organizacije na Hrvatskem Zadnje »Ilustrovane sportske novosti« objavljajo precej obširen informativni članek o stanju znanega spora med Zagrebom in Beogradom glede reorganizacije nogometnega saveza. Kakor znano so se vsi poskusi za sporazumno ureditev v posebnem odboru nehali brez uspeha in je ta odbor 15. t. m. savezu vrnil mandat, češ da Zagrebčani niso hoteli z njim sodelovati. JNS je nato še enkrat sondiral teren v Zagrebu, in sicer po svoiem delegatu dr. Trivuncu iz Skoplja, ki pa se je prav tako vrnil v Beograd, ne da bi bil kaj opravil. Obvest;l ie savez, da Zagreb m si i resno. O trenutni situaciji p'še jo te »Novosti« takole: 3>Save.ma uprava je nato vendar sklicala izredni občni zbor ki naj bi reševal vprašanje reo^gn ni racije. Toda kdaj in na kateri dan? V sredo na delavnik 24. maja. baš 24. maja? To je ona »takt ka* ki se le že davno čutila, ki je pa vsi niso videli Rekli bodo, da zaradi tega, ker je ni bilo mogoče sklicati prej (mesec dni. od objavi jen ja v službenem glas lu). Toda tu je nekaj drugega. Slepomišenje z onim odborom je moralo trajati prav do teh dni, tako da se skliče občni zbor mosec dni pozneje iz enostavnega razloga, ker se je na vsak način hotela rešiti tekma (ali nrav za prav dohodek tekme) med Angl'jo n Jugoslavijo. Ko bo denar pobran in bodo zagrebški igralci tekmo od;grali pot'm se bomo lahko razgo-variali o morebitnih spremembah . . . Toda o taktiki vlade dovolj, ker je jasna in znana. Bolj zan'm'vo ie. kaj bo Zagreb storil sedaj. Predstavniki Zagreba, odnosno legitimirani zastopniki hrvatskih športnih interesov bodo storili ono. kar edino morejo 'n morajo storiti, da bo enkrat konec tega »dribljanja«. Predvsem jih sklicanje občnega zbora na dan 24. maja ne bo niti najmanj premaknilo v n^hovih namerah. Ta občni zbor — to se lahko reče že danes — je nepotreben in brezpredmeten, ker hrvatskih predstavnikov na njem sploh ne bo. Oni bodo pustili, da bo ta bolna organizacija bolehala dalje sami pa se bodo pobrigali, da bodo v novi. zdravi organi-zac'ji— »Hrvatski sportski sloei« — zbrali vse hrvatske klube kjerkoli in preko sportske sloge organiz rali ves hrvatski nogomet. Liga.ško prvenstvo, dosedanje prvenstvo podsavezov, meddržavne tekme in druge tvorbe današnjega sistema so zanje odvišne. živeli in delovali bodo stvarno in neodvisno od sedanje organizacije, sedanja službena organ zacija in tudi kanali, ki so vezali hrvatski noeomet z njo, bodo za hrvatsko področje usahnili sami od sebe ... To je ono kar je prinesel letošnji april v nogometu Jugoslavije zahvaljuloft delu in sistemu dela sedanje ln prejšnjih uprav JNS Vse to se je zgodilo v jub;leinem in 20. letu obstoja organizacije, ki bi po zamisli ustanov'tel-iev morala biti najmočnejša gonilna sila nogometnega napredka v vsej državi.« Brez komentarl« ... * * • 17. številka »Ilustrovan»h sportskih novostih objavlja razen tega še zanimivo gradivo o predzadnjem kolu rgaškega prvenstva, o udeležbi Jugoslavije na svetovnih dijašk'h igrah na Dunaju, o srečanju službenega in neslužbeneea nogometnega svetovnega prvaka, Italije in Anelije, o sestavi našega moStva proti AnglHi, itd. itd. številko izponolniuje mnosro službenega gradiva in pa razni športni drobiž. T r* mrvl- "'ke za tek 'n alr-ko knrnHn^rHo bo^o dne 5. mata ob 20. v dam »ki sobi kavarne Emone. PrMave Je oosrtat* do 4. maja zvečer na naslov Miran Fux, Resljev* 7, Ljubljana. Razpis VII. medkfn^ske krožne kolesarske dirke na podutiški progi Kolesarska sekcija ZSK riermesa v Ljubljani razpisuje za nedeljo 7. maja 1.1. VH. velike medklubske kolesarske krožne dirke na podutiški progi na progi 60 km ali 8 krogov po sistemu »handicap« za verificirane, skupinsko v 2 krogih ali 15 km pa za turistovske (neveriflc rane) dirkače. Start bo pri Gasilskem domu v Zgornji Šiški točno ob 14. z nastopom turistovske skupine. Po končani vožnji te skupine nastopijo verificirani dirkači, in sicer v naslednjem redu: a) najš bkejši dirkači b) 2 minuti za a) nekoiiko boljši dirkači, c) 1Vz minute za b) še boljši dirkači, č) 1 minuto za c) srednje dobri dirkači, d) % minute za č) prav dobri dirkači e) »/: minute za d) najboljši dirkači in državni prvaki. Za vse navedene skupine verificiranih dirkačev je kvalifikaciji enotna in bodo zato razdeljene sledeče nagrade: 1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9 praktični predmeti, 10 in 11 diplomi, 12, 13, 14 in 15 spominske kolajne. Turistična skupina bo deležna sledečih nagrad: 1, 2, 3, 4 in 5 praktični predmeti, 6 diploma, 7 kolajna. Dirke bodo ob vsakem vremenu. Navodila: Pravico starta ima vsak dirkač, ki ima pravilno izdano legitimacijo Kolesarskega saveza za leto 1939. (Izvzeti so le turistovski dirkači). Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po cestnih policijskih predpisih. Kolesa morajo biti zaradi nevarne proge opremljena s sigurnimi zavorami (na sprednjem in zadnjem kolesu) brez katerih bo dirkaču start prepovedan. Turistovski dirkači morajo imeti le turistovska kolesa. Dirkač, ki se v teku dirke količkaj posluži vodstva tretje osebe (najsibo motorista, avtomobil ista ali kolesarja) razen sokon-kurenta bo takoj diskvalif;ciran. Morebitni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure po končani dirki z vlogo 25 din, prireditveni komisiji. Vloga se v primeru da pritožnik dokaže svoje pritožbe, vrne. sicer pa znesek zapade v korist prireditelja. Vpisnina k dirki je 3 din za vsakega dirkača. Razen tega se pobere še 10 din za garancijo nahrbtne številke, ki pa se ob vrnitvi povrnejo. Prijave k dirki (za verificirane vozače) se sprejemaio do vključno 2. maja 1.1. na naslov: tv. JAX in sin, Ljubljana, Tyrševa c. 34 in se po tem datumu došle prijave ne bodo upoštevale. Turisti pa se prijavijo lahko tudi na startu samem. Dirkači (verif:cirani in neverificirani) se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred početkom dirke. Vsak dirkač se mora odredbam prired'tvene komisije brezpogoino pokoriti, sicer pa se izkliuči iz tekmovanja in izroči v nadaljni postopek. Razdelitev nagrad bo takoj po končanih d;rkah na družabni zabavi v restavraciji pri »Martinou«, Zgornja šiška. Smučarski klub Ljubljana. Skupni sestanek upravnega in tehničnega odbora, dam-skega odseka in tekmovalcev bo drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Atletski podsavee, službeno. Včerajšnje službeno poročilo o sestavi reprezentance se dodatno izpopolni tako, da potuje z moštvom še kot rezerva Janko Klinar, Ga-beršek Hanzi pa nastopi v štafeti 4 X 400. Imenovani morajo sporočiti morebitne zadržke na naslov podsaveza čimprej. Odhod iz Ljubljane bo v soboto 29. t. m. ob 12. Plavalna sekcija SK Ilirije. V soboto ob 14. se prične izbirno tekmovanje v zimskem bazenu kopališča. Na startu se morajo javiti vsi plavači in plavačice. Vsi točno in sigurno v soboto 29 t. m. ob 14. Občni zbor LZSP bo dne 12. maja t.l. v damski sobi kavarne Emone ob 20. z običajnim dnevnim redom. Vsak klub ima pravico do enega delegata V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi članstva. Opozarjamo vse klube, da -čimprej poSljejo podatke o svojem delovanju (sodniške is statistične pple£» Po letih star —- po gibih mlad Požigalcem na sledu? Strežaja zgorelega prekomornika „Paris" so zaprli zaradi suma, da je soudeležen pri požarni katastrofi Preiskava o katastrofi velikega francoskega prekomornika »Parisa« obeta za prihodnje dni odločilne izsledke. Ladijskega strežaja Cezarja Franka, ki je kot pr. vi sporočil, da gori v ladijski pekarni, so znova zaslišali, v njegovem stanovanja pa so izvršili hišno preiskavo. Frank je bil obenem pomožni gasilec na prekomorniku in je izpovedal, da se je na svojem obhodu na večer nesreče z negami zaplel v kabel neke žaremetne naprave in je to napravo poškodoval. Po obhodu je hotel stvar na.-znaniti, nenadno pa je opazil plamene v pekarni in je takoj alarmiral posadko. Navzlic tej izpovedi v Parizu izjavljajo, da se z njo istočasni nastanek požara na treh različnih mestih ne pojasnjuje, še nadalje vztrajajo na domnevi, da gre za atentat, ne pa za nesrečo. Med drugim pravijo, da se je Cezar Frank zaplel v raz. na protislovja, tako da so mogoče res našli kako sled. Vsekako so Franka zavoljo požiga iz nemarnosti prijeli in vtaknili v zapor. Med drugim mu očitajo, da ni napravil zapovedanih mu obhodov med 20. in 22. uro. požar v ladijski pekarni je sporočil šele ob 22.30. V Parizu imajo sedaj opravka z anonimnimi grozilnimi pismi. Po pismu, ki je napovedovalo atentat na Pariško opero in je povzročilo strogo stražno službo, so se pojavila nova anonimna pisma, ki grozijo z atentati na velike francoske železniške proge. Oblasti so dale zastražiti pred vsem progi iz Pariza v Cherbourg in iz Pariza v Bcrdeaux, na vseh važnejših točkah teh prog stoje straže, druge patruljirajo po progi in vršijo nadzorstvo tudi v vlakih. Posebno strogo nadzirajo vlake, ki vozijo potnike za »Queen Mary« in zlate toto. re v skupni vrednosti 200 milijonov frankov, ki jih bodo prepeljali v Ameriko. Gasilci na pogrebu V Kojetinu v česko-moravskem protek-toratu je nastal v hiši nekega poljedelca požar, ki se je hitro razširil in je več poslopij vpepelil. Med tem ko je bil ves kraj v nevarnosti, da zgori, so bili vsi prebivalci z gasilci vred na pokopališču, kjer so pokopavali nekega gasilca. Gasilci so morali od giroba streči na pogorišče in po dolgih urah jim je uspelo, da so požar omejili. Rooseveltova poslanica in Amerika Zavod za raziskovanje ameriškega javnega mnenja v Washingtonu objavlja, da se je 73 odstotkov ameriških državljanov izjavilo za Rooseveltovo poslanico Hitlerju in Mussoliniju. Galantni vlomilec Najbolj dražestni prsti na ženskih nogah Newyorški policiji je prišel v roke vlomilec in že večkrat kaznovani gangster, ki ga je iskala že dolgo časa. Ujel pa se je na nenavaden način. Joseph Perez. kakor se mož imenuje, je ponoči vdrl v sobo neke bolniške trežnice. Svit njegove svetilke je padel na vznožje postelje in tam odkril »najbolj dražestne prste nog na svetu«, kakor je zagotavljal strežnici, ki se je bi'a med tem zbudila, in ki je te mične prste takoj skrila pod odeja Začetek del za razstavo 1.1942 Perez pa je sedel na rob postelje jn je skušal ženski, ki si je vsa tresla od strahu, dopovedati, da je ob pogledu na tiste prste izgubil vse slabe namere, da se je v mlado damo skratka zaljubil. Postati hoče celo dostojen človek, če bi ona posta'a njegova žena. V svojem strahu je rekla bolniška strežnica na pol »da« in povedala mu je nekaj celo o prihrankih, s katerimi bi se lahko poročila. Obljubila mu je. da se bosta naslednji d-an sestala Ko je viomi'ec prišel na sestanek, ga je sprejela policija, ki jo je bila bolničarka pozvala na pomoč. Na ta način je revež zvedel, da mu je ženska z najbolj mičnim ipreti nog na svetu dala pošteno košaro. Psihotehnične skušnje v Pragi Praško ministrstvo za prosveto je določilo, da se morajo otroci, ki hočejo iz ljudske šole prestopiti v srednjo šolo, od letos dalje podvreči psihotehnični skušnji. Takšna skušnja bo odločilna za presojo, če je učenec goden za nadaljno šolanje ali ne Skušnje bo vodil psihotehnični zavod v Pragi, ki bo izdajal absolventom ljudskih šol spričevala o njihovih sposobnostih. Požar v motornem vlaku Hearst se naseli v Monakovem V Monakovo je prišla te dni iz Pariza vest, ki je videti na prvi pogled malo neverjetna. Znani ameriški časopisni kralj Hearst ima baje namen, da se naseli v bavarski prestolnici Vodilni krogi tam o tem ničesar še ne vedo. Znano pa je, da ima sedaj 75-letni mož posebno naklonjenost do tega mesta. Ob vsakem svojem obisku Evrope ga je poee-til. Imponirale so mu posebno njegove umetnostne zbirke. Časopisni kralj je v zadnjem času ustavil več časnikov svojega koncer-na ki prodaj velik del svojih posestev ▼ Ameriki. Zopet v Berlinu Sončni mrk, kakor so ga posneli prošli teden v pariški zvezdami Sodba o podmornicah V britski admiraliteti se je pojavila stru-ja, ki sodi, da je gradnja podmornic za bodočnost brez pomena. Električne naprave za prisluškovanje in bombe za pogod te v v globino so danes tako popolne, da bo v bodoči vojni igrača uničiti podmornico v vodi kakor »ptico z zvezanimi krili«. Ta sodba je izzvala v državah, ki razpolagajo z večjim številom podmornic, razumljiv po-plafe. V motornem vlaku, bi vozi med Lillom In Amiensom, je nastal zavoljo kratkega stika v prehodu med tretjim in četrtim vozom ogenj. Vlak so takoj ustavili, v ogroženi četrti voz pa reševalci niso takoj mogli, ker so se potniki v paniki tako gnetli pri vratih, da jih ni bilo mogoče odpreti. Pet potnikov je umrlo zavoljo zastrupitve s plinom, tri ženske so prepeljali v bolnišnico v Amiens, kjer so pozneje umrle, neki potnik pa je znorel. Na sliki vidimo zgoreli vagon malo pred katastrofo Z jadralnim letalom čez Rokavski preliv član holandskega jadralnega kluba Ste-venson je v soboto minulega tedna star-tal s svojim jadralnim letalom čez Rokavski preliv. Letel je od 15. do 18. ure popoldne in je gladko pristal pri Boulogneu. To je prvič v zgodovini letalstva, da je jadralno letalo samostojno preletelo La Manche. Najgloblje mesto v Oceanu Hidrografski institut ameriškega mornariškega ministrstva objavlja rezultate kri-žarke »Miiwaukee«, ki jih je napravila posadka ladje med zadnjimi pomorskimi vajami v Karibskem morju. Meritve pri rtu Enganu v bližini Haitija so pokazale, da je morsko dno tamkaj globoko 9560 m. Doslej znana največja morska globina je bila 8526. Tatvina lišpa v Parizu V petek prošlega tedna so vlomili neznanci v stanovanje neke 74-letne ženske na Avenue de 1'Opera v Parizu. Starka je bila sama doma in si ni znala pomagati. Vlomilci so jo zvezali in ji zamašili usta, da ni mogla klicati na pomoč, nato pa so oplenili stanovanje. Odnesli so za 300 tisoč frankov lišpa. Policija išče storilce. Mrk ob sončnem zahodu Deset minut opazovanja s pomočjo heliostata V zvezdarnah so imeli minuli teden v sredo proti večeru mnogo dela Vsepovsod so bili pripravljeni aparati za opazovanje in snemanje sončnega mrka. Ponekod so stvar uredili tako, da je bilo opazovanje dostopno tudi javnosti S pomočjo posebne priprave, tako zva-nega heiiostata so projiciral i podobo sonca v zatemnjeno sobo na zaslon. Obiskovalci so imeli torej priliko, da zasledujejo mrk v poedinih njegovih fazah. Videli na žalost niso mnogo, kajti nurk se je dogajal istočasno s sončnim zahodom, tako da ga je bilo mogoče opazovati samo kakšnih deset minut. Toda znanstveniki so mogli tudi v tem kratkem času ugotoviti marsikaj ,Paris" je važnega, kajti vreme je bilo skoraj po vsej Evropi idealno in je dopuščalo natančne meritve. Sicer pa je mrk v severnejših predelih Evrope trajal seveda v skladu s tamkajšnjimi prilikami dalj časa. Mrk je bil, kakor smo že poročali, za neke predele zemlje ob Severnem tečaju krožen. Takšni krožni mrki so zelo redki. Prvega so opazovali dne 9. aprila 1567 v Italiji. Astronomi si ga takrat niso znali razlagati, celo Kepler je menil, da je svetli obroč samo pojav zemeljske ali lunine atmosfere. O bistvu sončnih mrkov torej še ni bil poučen. Prihodnji knožni mrk bo šele čez kakšni dve desetletji, in sicer 30. aprila 1957. Zadnji pa je bil 7. aprila 1921. zastražen Potem, ko je prekomornik »Parls« zgorel, je dala oblast njegov trup vojaško zastražiti Italijanski ministrski predsednik Mussolini pri otvoritvenem govoru priprav za rimsko razstavo L 1943,, ki naj gostane go besedah šefa rimske vlade »olimpijada civilizacije« ANEKDOTA Ob neki svečanosti vseučilišča v Upsali, ki je nje častna doktorica tudi slavna pisateljica Selma Lagerlofova, je bila ta središče posebnih počastitev. Obdal jo je krog umetnikov, znanstvenikov, pesnikov in pisateljev, med njimi pa se je odlikoval posebno neki mladi pesnikovalec, ki je potrpežljivo pisateljico obsul s hvalisanji. Na zadnje je vzkliknil: »O, da bi bili rojeni kot mož!« — »To bi vam jaz tudi želela«, je odgovorila Lagerlofova in je imela končno mir pred vsiljivcem. VSAK DAN ENA Naročajte, čitafte ln Širite »J U T R 0«! Vestni lekarnar preizkuša aas sebi učinek zdravila proti glavobolu. _______ __ , {»Ti&eae Tegacž, Izza okupacije češke in Moravske iz Berlina odpoklicani angleški veleposlanik Neville Henderson se je po nalogu svoje vlade vrnil v Berlin, da obvesti nemško vlado o angleških načrtih in da bo poročal v Londonu o vtisih Hitlerjevega govora v petek, dne 28. aprila, Lindbergh je že nastopil službo Polkovnik Charles Lindbergh, ki je bil pozvan v Ameriko, se je prošle dni Sestal s prezidentom Rooseveltom in je že nastopil svojo službo. Zdaj pregleduje letala Zedinjenih držav in listi objavljajo v zvezi s tem željo, ki jo je izrazil Roosevelt, namreč da bi bilo ameriško letalstvo najboljše na svetu. Ameriška letalska rezerva se bo podvojila. Pouk v letalstvu na vseučiliščih se bo poglobil, v letalski industriji pa se uspešno zaključujejo pogajanja za pojača-nje proizvodnje. Preprečena nezgoda prezidenta Roosevelta Na povratku z zasebnega potovanja v Virginijo bi bil prezident ameriških Zedinjenih držav kmalu postal žrtev avtomobilske nezgode. Da se to ni zgodilo, gre hvala samo prisotnosti duha Roosevelto-vega šoferja, ki je ustavil vozilo v trenutku, ko se je znašel pred avtomobilom iz nasprotne smeri. To srečanje se je primerilo v predmestju Washingtona. Avto, ki bi bil skoro trčil s prezidentovim vozilom, se je po tem dogodku naglo odstranil. Hladno in vlažno poletje Glede na minulo zimo je upravičena domneva^ da poletje ne bo vroče in suho Vremenske napovedi na dolge roke. za mesece in cele letne dobe naprej, so .seveda zelo težavne. Vzrok je delno' v tem. da imajo celi meseci in letni časi le redkokdaj enoten značaj, kakor nas je poučila tudi pretekla zima. V glarvnem se tak. šne napovedi naslanjajo na meteorološke statistike, ki raziskujejo temperaturne prilike zaporednih letnih časov. Atmosfer, sko »življenje« je namreč tako izrazito, da je sledeče vreme vedno v glavnem odvisno od prejšnjega. Pri tem so še po-sebe raziskali možnost napovedi o poletnem vremenu že v zimskem času. Po novejših raziskavah sledi zmerno mrzli zimi hladno, zelo mrzli zimi zelo hladno, zmerno mili zimi hladno in zelo mili zimi toplo poletje. Potemtakem bi bilo ljudsko uazi-ranje, da sledi ostri zimi vroče poletje in zelo mili zimi hladno poletje, če izvzamemo poedine primere, v splošnem nepravilno. Kako je bilo v letošnjem letu? če je bil december za srednjo Evropo hladnejši, nego bi moral biti. če je bila njegova srednja temperatura prenizka v primeri z mnogoletnim povprečjem, tedaj mu je na. sprotno sledil izredno mil januar, ki se mu je priključil isto tako premil februar. Tako je bila zima v splošnem za približno j 2 stopinji pretopla, bila je zmerno mila. Po pravilu, ki smo ga navedli zgoraj, bi bilo pričakovati torej z veliko verjet! nostjo hladnega poletja. Ker so pa hladna poletja običajno tudi deževna, je računati tudi z mnogimi padavinami. Verjetnost je tem večja, ker smo še vedno v dobd mak-sirna sončnih peg. takšni maksimi pa dajejo mile zime in hladna poletja. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so vse vremenske napovedi za dolge roke samo igra z verjetnostjo. Smrt ruskega geologa V Moskvi je umrl v 59. letu svoje dobe geolog in podpredsednik Znanstvene akademije Ivan Gubkin. Pokojnik si je stekel velikanske zasluge za izkoriščanje ruskega rudninskega bogastva. Koliko popijejo v Nemčiji Nemški uradni krogi objavljajo statistiko o uporabi živil in pijač v svoji deželi v lanskem letu. Poraba piva je znašala lani 69 1, 1. 1932. pa 51.4 1 na osebo. Pred vojno je odpadlo na vsakega Nemca 102.1 1 piva. Švedski kralj Gustav V. je te dni prispel v Francijo in se je kot navdušen privrženee teniškega športa takoj pomeril s teniškim prvakom Jeanom Borotro ii ulitimi pregled Pred štiridesetimi leti je umrl Dragotin Kette Danes poteka 40 let. kar je v Ljubljani izdihnil, star komaj 23 tet, eden izmed prvih pesnikov slovenske Moderne, duhovni m generacijski vrstnik Cankaija. Murna in Župančiča Dragotin Kette. Kn jiga njegovih poezij, ki jo je izaal Anton /4š-kerc, je pokazala, kakšen tvorni talent je ugasnil s Kettejem v letih, ko je »perotim duha« šele rasla njihova moč in ko je orlovsko oko stoprav odkrivalo višine nad seboj. S Kettejem je umrla velika nadeja naše mlade poezije, z njim je klonil v zgodnji grob pesnik, ki je že v mladih letih pokazat resnobo in silo svojega pesniškega po- slanstva. Dragotin Kette se je vrnil od vojakov bolan^za jetiko. Nastanit se je v pri-beževališču študentov, literatov in siromakov — v ljubljanski cukrarni. Tu so mu potekale zadnje ure Pn njegovi smrti je bil navzoč pesnik Anton Aškerc, ki piše o tem v uvodu k Poezijam: :>Dopoldne 26. aprila so bile baš občinske volitve. Ko grem z volišča po šentpe-trski cesti, mi pove neki dijak, da je Ketteju kljub skrbni postrežbi in vestni zdravnikovi pomoči čedalje huje ter da želi še videli kakega znanca. Gretn torej naravnost k njemu. Bilo je okoli 9. ure Ko vstopim. .^e mi še bridko nasmeh I ja ter mi poda svo-io mrzlo in potno roko. Revež je imel že hipokiatiško lice! Bil je bled ko zid. po čelu pa so mu stale potne srage — predzna-nilke katastrofe. »Pojdemo!« je rekel rahlo. pogledal mene in postrežnico, potem pa se je kmalu začela — agonija. Čeprav sem obiskaval v svoji povprej-šnji službi na stotine bolnikov in bolnic vseh starosti, vendai je bil Kette šele drugi človek, ki sem ga videl tudi umirati. Kette je krepko prijel za svečo, ki mu jo je dala v desnico njegova postrežnica. Prsi so se mu dvigale bolestno. Oči je imel od prte m hropel je. da mi je postalo slabo. Odprl sem okno. skozi katero je zapihal svež pomladni vetrič i n je pogledalo jutranje sonce. Borba je trajala kakih deset minut. Izdihnil je poslednjič — in ni ga bilo več. Ta hip so mi prišli v spomin njegovi verzi iz ciklusa »Na molu San Carlo Jaz sem umrl. Oj. dekle pomisli: Moje široko razprte oči videle niso nebeškega solnca, sladkih tu čulo uho melodij... Pesnik Kette je prvi mrlič, ki sem mu zatisnil oči. Izpolmvši rajnkemu zadnjo u*'ugo, hitel sem v mesto, povedat znancem. kaj se je zgodilo. In že drugi dan smo ga spremljali k sv. Krištofu. In korakali smo za njegovim kon-duktom zamišljeni in potiti. Z nekakimi takimi čuvstvi so utegnili stopati svoje dni Čehi za svojim mrtvim Karlom Hynkom Macho, ali pa Rusi za svojim Sjemjonom Jakovljevičem Nadsonom ...« Kette počiva sedaj v skupnem grobu s Cankarjem in Murnom pn Sv. Križu na ljubljanskem polju. Njegove Poezije je izda! Schventner v dveh izdajah. Želeti bi bilo, da bi se ga kmalu spomnili s kritično izdajo njegovega dela in z literarno temeljite jšo študijo, kakor jo je mogel napisati Anton Aškerc. Za štiridese^etnico Kettejeve smrti nam j pcslal neki njegov častilec spomine na Ketteja, ki jih je 1. 1931 priobčil v cleve-landskem »Glasilu K. S. K. Jednote« ure. dnik Ivan Zupan. Teh spominov ni v stari domovini še nihče zabeležil. Nanje je opozoril g. Bojan D r e n i k, ki je pi-ed 40 leti prvi objavil v »Slov. Narodu« vest, cia leži pesnik Kette težko bolan v cukrarni in pozval rodoljube, da naj prispevajo za bolnega pesr.ika. In res se je nabralo toliko, da je lahko g. Drenik plačal pogreb in oskrbel nagrobni kamen. Ivan Zupan piše o svojem vrstniku Ketteju. da je bil biag sošolec in dciber tovariš pri vojakih. V šolskem letu 1988-89 sva se vpisala v Ib razred. Gimnazija je bila tedaj za Vodnikovim spomenikom v tako zvanem licealnem poslopju v Ljubljani. Prvega razreda učencev je bilo tistega leta toliko, da so bile kar štiri pa-ralelke. A-oddelek je bil za Nemce, drugi trije pa za nas Slovence. V Ib nas je bilo 61 učencev. Razrednik je bil zelo strogi dr. Požar, ki je gledal na nas kmečka sinove bolj zviška. Za kateheta smo imeli dobričino Jos. Marna — z vzdevkom »pav-ček«. Latinščino in slovenščino je poučeval dr. Požar zemljepis in nemščino prof. Virbnik, matematiko in naravoslovje prof. Drgsnc. Ravnatelj je bil šuman. Izmed sošolcev se še spominjam tu v Ameriki živečega rev. hon. Trobca, župnika pri sv. Štefanu v Minesotti, Karla čerina, prosta v Novem mestu, Skubica v Ribnici, prof Bučarja in Bojana Drenika, fin insp. v pokoju. Kette je bil najbrljši v slovenščini. Domače m šolske naloge je veano pisal izvrstno ali pohvalno. V Ib je sedel v tretji klopi, na desni tik vrat. Bil je močne, notranjske postave, kostanjevih las in plavili oči. Kette je pesnikoval že v prvem razredu To delo je opravljal ori Marnovi uri — seveda ped klopjo Nekoč ga je pa Marn poklical, naj mu odgovori na stavljeno vprašanje; Kette seveda ni imel pojma o vprašanju ker je bil zatopljen v svoje verze. Marn stopi k njemu in potegne izpod klopi listič, na katerem je bila pesmica. Marn nam jo je prebral, nakar se je ves razred smejal Ketteju. Od tistega časa smo ga nazivali — Prešeren secun-dus. V tretjem gimnazijskem razredu 1. 1891 sem izstopil, ker so mi delali prevelike preglavice cirkumfleksi in drugi grški naglasa. Od tega časa se s Kettejem nisva več videla. Od 1. 1896 do 1899 sem bil v pisarni vojaške (garnizijske) bolnice št. 9 v Trstu za pisarja. Jeseni 1. 1898. pripeljejo več maroderjev v pisa-mo, kjer sem jih moral zabeležiti. Med njimi je bil tudi neki pro-stak z maturo — Kari Kette. Nameščen je bil v sobi št. 161; to je bila soba za »Luagenkranke-zurBeobachtung«. Nekega dne potrka na vrata pisarne neki maro-der, vstopi ter mi pravi, če nisva bila midva skupaj v Ib na gimnaziji v Ljubljani? To sem mu potrdil. Prosil me je, če bi mu mcgei preskrbeti kaj slovenskih knjig. Rekel sem mu, da slovenskih knjig nimamo, ampak samo nemške ilustracije, a te da so na razpolago le bolnim častnikom. Obljubil pa sem mu, da se bom zavzel za to pri komandantu. Res sem se obrnil na nadštabnega zdravnika dr. Galambosa,, ki je bil lju-domil gospod in mi je dovolil, da smem dati maroderju Ketteju revije. V bolnici je bil strog vojaški red. Ob 9. zvečer so morale biti v vseh sobah ugas-njene luči. Zopet pride k meni Kette in me prosi, naj mu poskrbim, da bo ponoči lahko pisal, ker ne more spati. Tudi to mu je bilo dovoljeno. Dobil je svečo, ki mu je ponoči gorela pri postelji. Tovariši-maro. derji so pravili, da Kette vedno samo piše in piše. Omenjena soba št. 161 je bila na pro-čelni, sončni strani garnizijske bolnice in Kette je imel čedno posteljo pri oknu z razgledom na mesto, luko in morje. Pojasnim naj tudi, kako si je nakopal bolezen — jetiko. L. 1898. so bili vojaški manevri na Krasu. Teh se je udeležil tudi tržaški pešpolk št. 97, pri katerem je bil Kette, ki je bil potrjen 1. 1897. kot 21-letni sedmošolec za tri leta. Na teh manevrih se je Kette pri nekem oddihu po napornih vajah, ves prepoten, napil mrzle vode. čez nekaj dni je zbolel in poslali so ga v bolnico kot marodsrja. če bi ga bili poslali na Gorenjsko ali v kak sanatorij. bi se mu dalo še pomagati, ali tu v bolnici »Via Fabio Severo« je bilo zanj že prepozno. Bil je usmiljenja vreden revež. Kot maroder ni imel nobene plače, kot prostak je dobival na dan vsaj 6 krajcarjev »lenunge«. Jaz sem mu nosil s trga oranže, grozdje in sadje, da je imel vsaj majhen priboljšek. Kakor sem že omenil, je vedno samo pisal. Ko mu je zmanjkalo papirja, kuvert in znamk, sem mu jih jaz prinašal s privoljenjem dr. Galambosa, kateremu sem pokazal Kettejeve pesmi v »Ljubljanskem Zvonu«, ki sem jih čital v kavami' »Oomercial«. 19. januarja 1. 1899. je poslal uredništvu »Ljubljanskega Zvona« pesmi »Adrija« in »Na molu San Carlo« z dopisom, v katerem pravi: »Tu Vam pošiljam nekaj verzov ... verujte mi. da je pesnikovanje v vojašnici kaj fataina stvar. .. Tu človeku fantazija kar zamrzne ..« S Kettejem je šlo naglo navzdol. Zdravniki so nad njegovim zdravjem obupali. 1. aprila 1. 1899. je prišel pred komisijo in ta ga je superarbitrirala. Z vojakom- meroderjem in pesnikom Kettejem sva se videla zadnjič. Preoblekel se je v civil in odšel v Ljubljano — umret. Tako se mu je izpolnila nekega drugega pesnika želja: »Ena se Tebi je želja spolnila v zemlji domači da truplo leži« Zapiski SLOVENSKA PESEM AMERIŠKEGA DIPLOMATA G. John Dyneley Prince jc bil več let poslanik Zedinjenih držav ameriških na našem dvoru v Beogradu. Kot odličen lingvist se je kmalu naučil srbohrvaščine in se potem posvetil še slovenščini. G. Prince je sedaj profesor slovanskih jezikov na colum-bijski univerzi. V aprilskem zvezku »Cankarjevega glasnika«, ki gia urejuje pisatelj Etbin Kristan, čitamo o tem uglednem Američanu škotskega porekla, da se »njegova ljubezen do slovenščine najbolj zrcali v dejstvu, da se še vedno bavi s sestavo slovenske slovnice v angleščini, verujoč, da bo taka gramatika potrebna ne le drugi generaciji naših naseljencev ampak da se bo tudi med Američani razširilo zanimanje za naš jezik m za to. kar se izraža v njem.« »Cankarjev glasnik« prinaša pesem »Noe na Triglavu«, ki jo jc g. John Dvneley Prince spesnil v slovenskem jeziku. Glasi se takole: Nad trojno triglavsko glavo tke noč megleni zastor svoj, pod njim poljublja jezero v okrilju skalnem lunin soj. Tu z vrha pa ne vidim sten, ki je sijaj po njih razlit, ne zlatih, migljajočih zvezd — le daljnega obraza svit. Ko jutro čist, ko mrak teman na ustnah plava bajen čar; v očeh studenčka bistra dva, v kopreni las ves sončni žar. Triglavski silni čarovnik razpel čez svet je pajčolan ---. Molče moj duh pogreza se v skrivnosti nedosežnih sanj. Delo slovenskega astronoma. Ivan To-mec v Ljubljani, ki se že dolga leta smotrno bavi z opazovanjem sonca in je pu-bliciral svoje izsledke v beograjski reviji »Saturn« in v berlinskem časopisu »Him-! melsvvelt«, je pravkar izdal v samozaložbi i brošuro »Die Rhythmen, die PulSationen, die Herdzone und die Fernvvirkung der Sonne«. 20 strani obsegajoča brošura vsebuje izsledke dolgotrajnih opazovanj, zgoščene v tabele, ki bodo dobro rabile strokovnjakom. Pisec tega zanimivega doneska k astronomski literaturi ima v LJubljani (prej v Kamniku) zasebni observatorij, ki v njem z dolgimi in napornimi opazovanji zbira gradivo za enega naj- I težjih in najmanj znanih problemov naše-' ga sonca: namreč za gibanje struj v sončni notranjosti. Spis, ki ga je g. Tomec pu-bliciral o dosedanjih izsledkih, je gotovo v čast njegovemu prizadevanju, ocena pa je seveda pridržana strokovni kritiki. Jugoslovenski dirigent Friderik Ruka-vina gostuje v Slovaškem narodnem gledališču v Bratislavi, kjer je dirigiral te dni »Madame Butterfly« in »Fausta«, v teku tedna pa bo dirigiral še »Rigoleto«. Slovaško pisateljsko društvo je izdalo zanimiv proglas, ki ga je priobčil dnevnik »Slovak« v številki z dne 20. aprila. Tu pravijo pisatelji, da se pri izgradnji nove življenjske skrukture samostojne Slovaške ne sme zapostavljati funkcija krasne umetnosti, posebej še literature, ki je barometer zrelosti vsakega omikanega naro-'da. Literatura je sestavni del narodne kulture, ki ne more nikdar biti luksuz, niti tedaj ne, ko sd narod naloži kar najtršo skromnost. Sedanji zastoj na knjižnem trgu in veliko nazadovanje literarnih časopisov je samo prehodni pojav. Iz vsega proglasa pa veje prikrita skrb za bodočnost literature v sedanji »vistosmerjeni« Slovaški, kjer so politične sile daleč prerasle kulturne sile in kjer se umetnost in literatura očitno zapostavljata. Atentat na francosko kulturo. »Lea Nouvelles Litteraires« z dne 22. t. m. beležijo, da bo imel zločinski atentat na parnik »Pariš« težke posledice za prestiž francoske kulture na svetovni razstavi v New Yorku, zlasti pa je. preprečil pravočasno otvoritev francoskega paviljona. Umetniške knjige, razkošne bibliofilske izdaje, knjige v krasnih vezavah, ki so bile izbrane posebno skrbno, da onkraj Oceana izpričajo višino francoske intelektualne in umetniške proizvodnje, so popolnoma zgubljene. Zaboji, ki so vsebovali te knjižne zaklade, so potopljeni skupaj z ostanki »Pariza«. Prav tako je šlo na dno morja šest tisoč knjig za splošno knjižno razstavo, same izbrane izdaje iz tekoče knjižne produkcije. Sicer so bili vsi ti zakladi zavarovani, vendar gmotna odškodnina ni vse, kajti nič ne bo moglo nadomestiti moralne škode, ki jo je s tem utrpela francoska kultura. Razstavni odbor bo skušal znova zbrati knjige za njujorško razstavo, vendar je jasno, da nova zbirka ne bo to, kar je bila prejšnja, ki so jo s toliko skrbjo in ljubeznijo smotrno pripravljali skozi več mesecev. trtek za to predstavo in niso bile vrnjene, bodo veljale za četrtek 27. t. m. V soboto zvečer bodo ponovili Wolf-Fe-rarrijeve »Štiri grobijane«. Posamezne /loge so sijajno zasedene in kreirane. Vpri-zoritev v soboto bo izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 26- aprila: Zaprto, četrtek, 27. aprila ob 20.: Upniki — ;ia plan. Red A. R I C Tatvina in napad na orožnika Zagorje, 25. aprila V noči od sobote na nedeljo je bila izvršena v Drnovškovi gostilni v Zagorju drzna tatvina. Ko je v nedeljo zjutraj prišla natakarica v gostilniško sodo, je opazila, da je ponoči izginila mizica z denarjem vred. Mizico so našli za mrtvašnico, v odprtem predalu je bilo še nekaj cigaret, izginilo pa je okrog 500 din. Baje sta nila v soboto v gostilni dva tujca m so orožniki že na pravem sledu. Na orožniški postaji v Zagorju je komaj polovica moštva. Morda prav zato je bil tudi izvršen napad na orožniškega narednika Antona Najgerja, "k! je sam vršil službo. Večkrat se zgodi ob nedeljah, da se fantje opijejd in ponoči razsajajo po cestah. Če bi bilo dovolj-Orožništva, bi mir nikolf -ne bil kaljen. Prf sedanjem stanju pa v obširnem rajonu tega ni mogoče preprečiti. Gruča fantov se je pripeljala z vozom do Toplic, na povratku proti Zagorju pa so hoteli strahovati ljudi na cesti. Brata Jože in Vinko Plahutnik, ki sta pripadala družbi, sta blizu Košeninove gostilne srečala narednika Najgerja, ki se je vračal s službenega obhoda s postaje in je oba fanta opozoril, naj ne kalita nočnega miru. Tedaj pa sta se fanta takoj lotila orožnika in pričela se je borba na življenje in smrt. Fantoma se ni posrečilo razorožiti orožnika, ki je dobil hude poškodbe po glavi. Vinko pa je bil poškodovan na desni strani čela, a Jožetu se je raztrgala obleka. Pri današnjem zaslišanju od strani orožniškega vodnika Mavro-viča sta oba fanta priznala hudo borbo z orožnikom, zagovarjata pa se s pijanostjo S popoldanskim vlakom so ju odvedli k litijskemu sodniču. Jože je bil že večkrat kaznovan in je zadnjo kazen obsedel v Mariboru zaradi uboja finančnega preglednika v avgustu 1934 na Kumu. Sreda, 26. aprila Ljubljana 12. Godba na pihala (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pilihov kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska igra: Ivan Puhar, svetlo-pisec — poučna igra. Napisal Fr. Milčin-ski. izvajajo člani rad. igr. družine. — 18.40: človeški tipi in značaji (prof. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Korfiula, kraj sonca, morja in lepote. — 19.50: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 20: Koncert pevskega društva »L;ra« iz Kamnika. — 21: Tamburaški orkester (vodi St. Kahne). — — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Beograd 17.20: Orkester. — 18.15: Bi-zetove skladbe. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Kakor Ljubljana. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.50: Veliki orkester in solisti. — Varšava 20.15: Lahka glasba. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Sofija 18: Bolgarske pesmi. — 18.45: Flavta. — 19.15: Prenos opere »Vesele žene vvindsorske«. — 22.10: Plesi. — 22.50: Bolgarske pesmi. — Dunaj 12: De. lavski koncert. — 16: Mali orkester. — 19: Zabaven spored. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 21.15: Kinoorgle. — 22.30: Dunajska glasba. — 24: Nočni koncert in ples. — Berlin 20.15: Simfonični koncert. — 21.15: Operetne melodije. — 22.30: Mešan program. — Miinchen 19: Godba na pihala. — 20.15: Koncert solistov. — 22.35: Lahka glasba. Iz Ptuja j— žrtev fantovskega pretepa. Pretekli teden smo poročali, da je v nekem vino-toču v Grajenščaku več vinjenih fantov napadlo mizarja Ivana Hrenka iz Mestnega vrha, kateremu so z udarci dvakrat prebili lobanjo. Zaradi te poškodbe je Hrenko ležal več dni v bolnišnici v nezavesti in je v nedeljo podlegel, v ponedeljek so truolo ob veliki udeležbi meščanov in okoličanov pokopali na rogezniškem pokopališču. Krivce so orožniki oddali sodišču. Otroci so zažgali hišo. Posestnica Marija Ciglarjeva iz Kicarja je v nedeljo odšla, k jutrnji maši. Svoja dva sinčka je izročila v varstvo 691etnemu tastu. Otroka pa sta nekje dobila žveplenke ter z njimi odšla v skedenj, kjer sta zakurila. Ker pa je bilo tam seno. se je ogenj kar naenkrat razširil na vse gospodarsko poslopje. Otroka si nista vedela pomagati, zato sta po'>egnila na prosto in se zunaj skrila. Tast je opazil požar, ko je bilo že Dva problema: prhut izpadanje las Ena rešitev: Lotion Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las: polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Sil vitrin. NTeo-Sil\1krin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu prhutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelih mestih in kadar preti plešavost. Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snaženje in zaščito lasišča m las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lašišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. V-40b-K vse v ognju. Pohitel je reševat živino. Iz hleva je izgnal tri krave, ki pa so bile tudi že ožgane, dočim je pet prašičev zgorelo. Bolehni starček je pri reševanju dobil tudi sam hude opekline. Ogenj je zajel tudi hišo in jo uničil do tal. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Polenšaka, vendar pa je bilo gašenje zaradi pomanjkanja vode skrajno težavno, škoda znaša nad 10.000 din, posestnica pa je bila zavarovana le za 15.000 din. TRŽIČ. Akademski pevski zbor pride v Kranj v sredo 3. maja. Ob pol 21. bo imel v Narodnem domu velik koncert slov. pesmi iz dobe narodnega preporoda. Vljudno opozarjamo, naj si tisti, ki se koncerta nameravajo udeležiti, preskrbe vstopnice pravočasno. Prodaja je na gimnaziji pri gimnazijskem slugi v Kranju. (—) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega sina in brata ERNESTA ČERNETA ŽELEZN. URADNIKA nas veže dolžnost izreči vsem, ki ste mu poklonili cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti našo iskreno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo šentpeterskemu župniku gospodu A. Košmerlju za vso pomoč in uteho v teh težkih urah. Nadalje naj prejmejo našo globoko zahvalo g. direktor drž. žel. ing. R. Kavčič, gg. načel. ing. Fine, dr. Ladiha, gg. šefa K. Zupanič, in dr. Jevšek za spremstvo na njegovi poslednji poti. Zahvaljujemo se tudi žel. godbi in pevcem »Sloge«, kakor tovarišem lovcem za zadnjo počastitev. Ljubljana, Zagreb, dne 25. aprila 1939. ŽALUJOČA MATI, SESTRE IN BRATJE Naste «0MMišče DRAMA Sreda. 26.: 2ivi mrtvec. Red A. četrtek, 27.: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol (poslednjič v sezoni). Petek. 28. ob 15. uri: Kaj je resnica Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 29.: Utopljenca. Premiera. Pre-mierski abonma. Abonenti reda A imajo za svoj red drevi predstavo L. Tolstega dramo »živi . mrtvec« s Kraljem v naslovni vlogi. Delo spada med najznamenitejše igre iz ruske ! literature ter se odlikuje z lepimi kreacijami. Režija prof. šestova. Piskoreva komedija »Upniki, na plan!« predstavlja tip sodobne igre z aktualnim, optimističnim zelo zabavnim dejanjem. Opozarjamo, da je predstava v četrtek zvečer izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol in poslednjič v sezoni. Dijaštvo opozarjamo, naj ne zamudi seznaniti se z delom slovitega italijanske-la pisatelja Pirandella: »Kaj je resnica?«, ki ga bodo igrali v petek popoldne pri globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Za premlerski abonma bodo vprizorili v soboto velezabavno burko »Utopljenca« z gg.: Cesarjem, Kraljem in Levarjem v glavnih vlogah. Režija je prof. šestova. OPERA Sreda, 26.: Falstaff. Red Sreda. Četrtek, 27. ob pol 20. uri: Lohengrin. Red Četrtek. Petek, 28.: Akademija Ljubljanskega Sokola Izven. Sobota, 29.: štirje grobijani. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Za red Sreda bodo vprizorili drevi Verdijevo komično opero »Falstaff«, ki je žela na premieri odličen uspeh. Naslovno vlogo bo pel Robert Primožič, ostala zasedba premierska. Dirigent in režiser: ravnatelj Polič. Za red četrtek bodo peli jutri Wagner-jevo opero »Lohengrin« v sledeči zasedbi: Vidalijeva, Kogejeva^ Franci, Betetto, Primožič in .Dolničar. Dirigent: dr. švara, režiser: Robert Primožič. Opozarjamo, da je začetek predstave točno ob pol 20. uri. , Vstopnice, ki so bile kupljene prednji če- i ZAHVALA Ob smrti naše blage mame, stare mame, gospe HELENE TURK se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala prečastiti duhovščini, gospodu upravniku in uradnikom pošte Celje, Pevskemu društvu ter Gasilski četi v Sv. Rupertu za poslednje spremstvo. Vsem najiskrenejša hvala! Sv. Rupert, dne 24. aprila 1939. Žalujoča rodbina TURKOVA ZAHVALA Vsem onim, ki so spremili pokojnega JANČAR JERNEJA iz hiše žalosti v Javoru št. 39 na pokopališče v Javorju, ker se nam pa ni bilo mogoče zahvaliti vsakemu posamezno, se zahvaljujemo najtopleje vsem onim, ki so se tako požrtvovalno izkazali. Isto tako se najprisrčneje zahvaljujemo gospodu poslancu Komanu in gospodu doktorju Lokarju za prekrasni nagovor pri odprtem grobu rajnkemu v spomin ter gospodu Oroslavu Dolencu iz Ljubljane, tovarišu judenburških žrtev in prijatelju pokojnika, ki je na potovanju zvedel za smrt svojega tovariša v strašnih dneh in prihitel na njegov pogreb. še enkrat vsem najprisrčnejša hvala. NA JAVORU, dne 26. aprila 1939. Jančar Toman, sin - In sorodniki L. WEVDEK: 54 "Jlonopišta Bomao o Franco Ferdinandu (Avtorlzlran prevod) Podobna pisma je pisal tudi drugim osebnostim. Jeza, sovraštvo in stud so izpodjedali blagodejni vpliv dobrega zraka in zdravljenja. Zdravnik je videl, da je uspeh njegovega prizadevanja v nevarnosti, in je postal robat, kar mu ni bilo težko. Rekel je Francu Ferdinandu: »Ako se cesarska visokost ne umirite in ne začneje živeti po mojih navodilih, nisem porok za nič. Ali hočete cesarska visokost res pripraviti Ogrom to veselje?« V Egiptu je hotel zdravnik najeti »dahabijo«, nilsko ladjo, na kateri naj bi nadvojvoda prezimil. Takšna ladja je navadno plula po Nilu od Kaira do prve brzice in nazaj. Vožnja je trajala največkrat dva do tri mesece. Dahabija je imela nalogo, obvarovati bolnika nevarnega prahu in egiptovske nesnage. Franc Ferdinand je privolil v to, da najame dahabijo. Pred odhodom v Egipet se je bil dal pregovoriti, da je vzel grofa Wurmbranda s seboj, a le redko se je zgodilo, da mu je privoščil besedico. Na grofovo mesto je stopil neki baron Bronn, sin kneza Hohenloheja iz morganatskega zakona. Ko so dospeli v Kairo, se je Franc Ferdinand uprl in ni hotel na dahabijo. Našel je veselo druščino. Nadvojvoda Evgen in grof Feliks Thun, ki sta bila v Kairi, sta poznala vse bazarje, vse sta-rinarje, vsa zabavišča. Franc Ferdinand se je vrgel v vrtinec mesta, bogatega z izpremembami. Pisma grofice Chotkove so prihajala redkeje. Tudi zdravnikov vpliv je pojemal. Franc Ferdinand je hotel »še enkrat vse poizkusiti«. Zdravnikov poziv, naj gre na dahabijo, je bolnik odbil z besedami: »Dahabijo sem si ogledal; s tem ne bo nič. V takšno kletko se ne dam zapreti.« Čez nekaj dni se je temperatura zvišala. Franca Ferdinanda je trpinčil mučen kašelj. Obolenje drugega pljučnega vršička se je poslabšalo. Mimo tega je kazal laringoskop katar v grlu, ki je dišal po tuberkulozi. Zdravnik je mislil, da Franc Ferdinand ne bo preživel leta 1896., ki se je bilo tolikanj nesrečno začelo. Zaradi obolenja v grlu je Franc Ferdinand komaj še govoril. Šele zdaj se je zavedel. Vprašal je zdravnika: »Ali mislite, da moram umreti?« »Upam, da ne, če ste cesarska visokost voljni živeti na dahabiji«, je odvrnil zdravnik. Franc Ferdinand se je preselil na dahabijo. Baron Bronn se je lotil naloge, da poskrbi za razvedrilo. Priredil je pogon na šakale. Privedel je na dahabijo dve trebušni plesalki, ki sta smrdeli tako neznosno, da so gledalci pobegnili. Naročil je dve učeni egiptovski kozi, ki sta s cirkuškimi umetni-jami razveseljevali nadvojvodo. Vročina se je znižala. Zdravnik je smel spet upati. Ker se je pa bal, da ne bi Franc Ferdinand, ako uide dahabiji, znova začel živeti po prejšnjem načinu, je pisal nadvojvodinji Mariji Tereziji, naj pride v Kairo. Takoj je pisala pastorku, da pride z očetom in mlajšima sestrama. Franc Ferdinand je odgovoril: »Kakor nor se veselim tvojega prihoda, ki me bo rešil besnosti!« Oče, mati in popolisestri so prišli. Marija Terezija se je posvetovala z zdravnikom, ki je smatral za potrebno, da se bivanje na dahabiji podaljša. Marija Terezija je ljubeče prisilila pastorka, da je ostal na dahabiji Bedela je nad njegovim življenjem. Ko se je poslovila, njegovo stanje ni bilo več obupno. Oče in mati sta se odpeljala v Palestino. Pobožni oče se je bil namenil, da bo v sveti deželi molil za prvorojenčevo življenje. Peljal se je v Jeruzalem in je molil. Dal se je odvesti k Jordanu, se sklonil k vodi in pil sveto vodo iz Jordana. Mi- slil je, da bo molitev pobožnega, ki je pil vodo iz Jordana, gotovo uslišana. Ko sta oče in mati odpotovala, tudi Franc Ferdinand ni hotel več ostati. Spet so se začeli hudi boji med zdravnikom in bolnikom, ki je bil Egipta in zdravljenja tako naveličan, da je, kakor trmast otrok, preziral vse odredbe doktorja Eisenmengr.r-ja. Nazadnje sta se pogodila: Franc Ferdinand naj ne ostane v Egiptu, a tudi v Konopište naj ne hodi, ker ne bi prenesel tamkajšnjega ostrega podnebja. Vrnili so se v Evropo. V Territetu je hotel Franc Ferdinand počakati pisma grofice Chotkove. Pisal ji je bil, da ga žali, ker hoče še odložiti svidenje. Grozeče ji je bil namignil, da se mu odtu-juje. Saj komaj še ve, kakšna je na pogled. Odgovorila je brzojavno. Brzojavila je samo eno besedo: »Pridi!« Hkrati je prišla druga brzojavka. Oče Franca Ferdinanda je ležal na smrtni postelji. Ob Jordanu se je bil okužil z legarjem, ki mu skoraj triin-šestdesetletni mož ni bil več kos. Franc Ferdinand je s svojimi spremljevalci takoi odpotoval. Najeli so si posebni vlak in se vozili Orez prestanka do Dunaja. V St. Poltenu pri Dunaju ga je pričakovala Marija Terezija. Oče je bil že mrtev. Franc Ferdinand ni vedel, da je bil oče ob Jordanu nalezel smrt. Marija Terezija je to pastorku zamolčala. Bala se je za njegovo življenje. Ves bolan je bil videti, ves prepadel. Kašljal je mnogo. Menila je, da je izgubljen. Toliko mesecev je bil živel na dahabiji, pogled na otok Elephantino ga je delal besnega, prenašal je ujetništvo kakor divja zver, ki se niti več ne zaganja v železno drogovje kletke, da bi ga zlomila. Premagoval je krike nestrpnosti in besnosti, hotel je ozdraveti. In ni bil ozdravel. Videl je mrtvega očeta. »Preživel sem te«, je pomislil. »A čemu? Zdaj sem prestolonaslednik. Toda cesarja ne bom preživel. Nikoli ne bom cesar.« Črte mrtvega očeta so bile blage in mehke. Za-plavljeni starčevski obraz je izražal skrb. ko je ležal v soju visokih, belih, gorečih sveč. Podoba je bilo, kakor da pokojnik niti zdaj ne bi bil nehal skrbeti za bolnega sina. Franc Ferdinand ni vedel, da je oče zanj toliko skrbel. Mislil si je: »Ni se hotel odreči meni v korist. Zdaj se je moral odreči. Toda prepozno; zdaj nimam nič več od tega.« Bral je misli ljudi, ki so pritiskali k njemu ter mu izražali sožalje, gostov v žalnem sprevodu. Mislili so: »Franc Ferdinand je prestolonaslednik, a kaj, ko ne bo dočakal tega, da bi postal cesar.« Po pogrebu je nahrulil zdravnika: »Kako ste me trpinčili! In uspeh? Vsi me gledajo kakor mrliča. Saj niti sami ne verjamete, da bi ozdravel!« Dr. Eisenmenger je rekel: »Cesarska visokost, čez leto dni boste zdravi. Grlo je že zdravo. En pljučni vršiček je boljši. Drugi se mora tudi popraviti. Danes sem porok, da ozdravite, cesarska visokost.« Franc Ferdinand mu ni verjel. Verjel Je oTsrs-zom tujih ljudi, ki so ga gledali kakor mrliča. Po pogrebu Karla Ludvika so.se vodilni državniki Avstrije zglasili v prestolonaslednikovi palači. V izrazu njihovih obličij je bral: »Z eno nogo stojiš v grobu!« Isto je bral na obrazu avstrijskega ministrskega predsednika Badenija, ki ga je vprašal, česa je pričakovati od Badenijeve reforme volilne ga prava. Ministrski predsednik je odgovoril, da je treba prihodnje leto obnoviti nagodbo z Ogrsko, za kar mora pridobiti narode in stranke. Reforma volilnega prava naj omehča nekaj važnih strank. Prihodnje leto izide nova jezikovna uredba za Češko. Vsako sodišče in vsako oblastvo na Češkem bo poslovalo za Čehe v češčini, tako da bo moral v bodoče vsak državni uradnik na Češkem govoriti in pisati oba jezika. S to novotarijo bo vlada nri-dobila Čehe. Žrtev je neogibna zaradi nagodbe z Ogrsko. MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Prvovrsten sluga in sobarica (Kamrnerdicner und Kam-mcrfrau) dobita mesto. Samo osebe, ki so vešče vseh pripadajočih poslov in so bile uslužbene v družinah najvišjih krogov, naj pošljejo svoja priporočila s fotografijo (oboje se vrne) na ogl. odd. Jutra pod značko »Prvovrsten«. 8632-1 Krojaškega pomočnika 2a veliko delo sprejme — Kešetič, Masarykova 14. 8633-1 Resno vzgojiteljico inteligentno, z znanjem sr-bohrvatskega in nemškega jezika, za tri otroke osnovne šole (ki ima prakso) — iščem. Dr. Hiršl Aleksander advokat, Senta (Bačka). 8602-1 Perfektno frizerko sprejme takoj ali po dogovoru Avgust Maček. Celje, Gosposka ulica 13. 8638-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem za ročno delo in šoferja mehanika. Ivan Pre-šern, Kranj. 8617-1 Nabiralce naslovov iščemo za zbiranje naslovov jugoslovenskih trgovskih podjetij po vsej državi. Nabiranje je propagandnega značaja, zato je tudi dobro plačano. Začetna plača 900 din mesečno, pozneje se s pridnostjo nabiralca lahko poveča. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Levko«. 8616-1 Gospoda ali gospodično starost 20 let , s svojim lastnim strojem, sprejmem za strojepis en dan v tednu. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8615-1 Samostojna kuharica in izvežbana sobarica, starost 30 let. dobita stalno dobro službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8626-1 Ondulerko ali ondulerja sprejmem. Služba stalna. Nastop po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8629-1 Brivskega pomočnika mlajšega, sprejmem. Mato Kovačiček, Hrušica št. 43, p. Jesenice, Gorenjsko. 8608-1 Brivski pomočnik prvvrsten, perfekten za vodno ondulacijo, dobi takoj mesto. Janko Mežnarič, Jesenice. 8606-1 Službe išče Vsaka beseda 30 par davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova S din na j manjši znesek 12 din Natakarica s kavcijo, išče službo v Ljubljani ali okolici. J. G. Frančiškanska ul. 10 pri hišniku, 8634-2 Ljubljančanka stara 40 let, brez otrok, lepega nastopa, solidna, inteligentna, želi mesto gospodinje pri samostojnem gospodu kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Harmonija«. 8619-2 Kuharica išče službo za čez dan. — Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 8621-2 500 din dam tistemu, ki bi preskrbi stalno službo v mestu za slugo, v tovarni ali kaj stičnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8620-2 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Prodam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro al) dajanjp naslova 5 din najman i ši znesek 17 din Vrtnice novejših raznih barv. nizke, 10 grmičev din 50, visoke 1 komad 15, cepliene zgod-n|e breskve din 7 ampelop-sis, magnolije. klematis. razne zanesljive zeienjadne in cvetlične sadike td. nudi vrtnarstvo IVAN IEMEC, Maribor, Prešernova ulica. 7383-6 G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta Čez nekaj ur se je začrtala pod daljnim nebom angleška obala. »Glejta,« je rekel gospod Vrtačnik, »tamle je Dover s svojimi krednimi skalami; kako lepo se svetijo na solncu!« Zapluli so nad lepo, gričevito pokrajino. CEBULČEK dalije, gladijole, begonije in drugi gomolji po znižani ceni pri Sever & Komp. Ljubljana. _8536-6 Vrtnice novejših raznih barv, nizke 10 grmičev din 50, visoke 1 komad 15, cepljene zgodnje breskve din 7, ampelop-sis, magnolia, klematis, razne zanesljive zeienjadne in cvetlične sadike itd. nudi vrt narstvo IVAN JEMEC, Maribor, Prešernova ulica. 7383-6 Kupim Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 dla, najmanj šl znesek 17 din Pisalno mizo in dva pripadajoča stola, vse dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod značko »Pisarna« na ogl. odd. Jutra. 8622-7 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Denarni zavod malega človeka je Hranilna posojilnica »MOJ DOM«, LJubljana Dvorakova uL 8. Poso-a. ugodni pogoji. — vloge — ibresti 178-16 Ako iščete soudeležbe na dobrih trgovskih ali industrij, podjetjih, obrnite se zaupno na mojo pisarno Imam vedno zelo dobra podjetja na razpolago. Rudolf Zore. Ljubljana. 8643-16 Posojila dajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji, ia hranilne vlo ge visoke obresti. Bro šura »Pot do blagosta nja« brezplačno Pišite na »Moj dom«. Dvora kova 8. 166-16 Beseda 1 din, davek i din za šllro ali dajanje --lov: din Nalmani šl znesek 17 din Hotel na Bledu popolnoma opremljen, tik ob jezeru oddam takoj v najem. Naslov: Židovska ul. 6-1., nadstr. 8645-17 Lokali Naprodaj dobro vpeljana manufaktur-na trgovina v centru Ljubljane. Potreben kapital din 165.000. Ponudbe na Alo-ma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1., pod »Takoj«. 8644-19 Posest Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Stavbeno parcelo vilo ali hišo v mestu ali okolici kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8648-20 Trgovsko ali stanovanjsko hišo v sredini mesta na prometn* točki kupim. Do 1,500.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabel«. 8270-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Dvosob. stanovanje s pritiklinami, suho, čisto, solnčno in zračno v I. nadstropju, oddam 1. maja boljši stranki. Grčar, Gasilska 15-1., Šiška. 8647-21 Enosob. stanovanje oddam t. maja. Mala čolnarska 4, 8614-21 Stanovanje 2 sob kuhinje in kopalnice, oddam 1. maja. Vprašati vsak dan med 1. in 2. uro, De-telova ul. 3, pritličje. 8603-21 S tanovanja Stanovanje eno ali dvosobno išče državna upokojenka za maj. Ponudbe pod »Lepo« na ogl. odd. Jutra. 8535-21a Moderno stanovanje treh sob, kopalnice in vseh pntiklin v sredini Liubljane iščem za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro plačilo«. 8624-21a Sobo odda Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Prazno sobo vhod s stopnic, oddam boljši osebi. Pred Škofijo 15, I. nadstr., od 12.—15. ure. 8618-23 Prazno sobo in kabinet, pripravno tudi za pisarno, oddam za junij. Slomškova 14-1, 8623-23 Opremljeno sobo oddam za 1. maj Poljanska 41, vprašati v lokalu. 8604-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vho 'om, « soup< rabo kopalnice, z dobro obilno hrano takoj oddam. Sokol-ska 5 Prule. 8251-23 Sobe išče Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 dlo Opremljeno sobo z vso oskrbo, iščem za 15. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domača hrana«. 8609-23a Gospod ki je 22. februarja letos na križišču Resljeve in Komen-skega ulice po karambolu govoril s poškodovanim mo-tociklistom, je naprošen za prijaznost, da se zglasi radi pojasnila v odvetniški pisarni dr. Knafliča, šelenbur-gova 3. 8646-31 Dražbe Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Javna dražba galanterijskega blaga, kom pietne naprave za izdelova nje rokavic, stelai pultov, osi, jermenic itd., se vrši v per<-'- j-« ->8. aprila ob 14 uri v skladišču Ljubljana Rudnik 24. Blago se lahke ogleda vsak dan, prodaja a tudi pod roko. 8237-32 CONTINENTAL mesečni pc Din 200; KS^MKMm«MMMI S KOLESU kupite dobro in po ceni tudi na obroke pri H.SUTTNER, Ljubljana , Brezobvezen ogled! Aleksandrova 6. DOBAVA LESA Podpisani odbor sprejema ponudbe za dobavo smrekovega in jelovega lesa III. in IV. vrste žagoodpadajoče brez gnilobe in loma — franko vagon nakladna postaja. Ponudbo je staviti po kubnem metru za vsako vrsto posebej: lahko tudi samo za eno vrsto in marje količine. Rabilo se bo: okroglega lesa od 15 do 19 cm premera, dolžina od 3 do 6 m okroglega lesa od 20 do 24 cm premera, dolžine od 3 do 6 m okroglega lesa od 25 do 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m okroglega lesa preko 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m tesane grede, razne dolžine po specifikaciji 8—24 cm . . deske, debljine 25 m/m dolžine od 2.50 do 3.75..... deske, debljine 25 m/m dolžine od 4.00 m.......100 m3 plohi, debljine 50 m/m in 40 m/m, dolžine 4 m..... 250 m3 okrajci, deblji.....5 vagonov. Dobava bi se vršila postopno v teku leta po naročilu. Odbor za gradnjo proge Črnomelj—V r bovško v Črnomlju. 100 m3 100 m3 350 m3 50 m3 300 m3 170 m3 POSTANITE ČASNIKARSKI REPORTEP. Iščemo za nam priključene dnevnike in tednike primerne GOSPODE in DAME kot stalne sotrudnike za poročanje dogodkov, dobavo aktualnih lokalnih poročil in važnih dogodkov, za gledališka in modna obvestila, potopise, kakor tudi pripovedke, pesmi, fotoreportaže, itd. za izgradnjo naše časnikarske službe. — Stalen in trajen zaslužek. Dopise na CERCLE DE PEESSE (Serv. 909) 10 rue Pauquet, Pariš 16 . Gospodinje in neveste! Tvrdka F. I.GORIČAR Ljubljana nudi v svojem ŠPECIJALNEM ODDELKU Sv. Petra cesta 30 veliko izbiro perila in blaga za stanovanjske opreme, tako na pr.: predposteljnike ... od din 30.— naprej tekače (tepihe) . . od din 15.— naprej odmerjene preproge 130/200 od din 160.— od din 10.— od din 22.— od din 60.— od din 220.— od din 110.— zavese, šir. 70..... zavese, šir. 150 . r . . zavese, šir. 300 .... svilene odeje s fino vato . klot odeje s fino vato . . blago za rjuhe, šir. 150 . . od din 12.— blago za kapne, šir. 180 cm . od din 20.— inleti za blazine.....od din 12.— gradi za madrace .... od din 12.— gradi za madrace, prvovrsten od din 19.— belo platno od din 5.—, šifon od din 7.— morska trava, fina .... od din 3.25 žima od din 24.—, perje od din 14.— naprej, namizni prti, serveti, izgotovljeno posteljno perilo, moško in damsko perilo, blago za prevleke pohištva dobite vse po izvanredno nizkih cenah! Pred nakupom si oglejte zalogo pri nas! Vsakovrstno posteljno in osebno perilo izdelujemo tudi po naročilu! •v-•"V- ... jt f 7¥ •Sri- -»'V* ' Cevi za odvode in dimovode »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves GRADBENI MATERIAL dobite pri Material LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 36/b Telefon 27-16 — Brzojavi: Material čitafte ln širite »J U T B 0 c Domača tovarna IŠČE agente in krajtvste zastopnike v vinorodnih in sadjerodnih krajih za prodajo brezkonkurenčnega predmeta proti proviziji. Potrebna mala kavcija za vzorce ali nakup blaga za svoj račun. Agilni absolventi polj. tečajev, šol. upokojenci, mali posestniki, vrtnarji naslovite svoje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Višegrad«. Uprava občine Bizeljsko javlja prežalostno vest, da je umrl njen dolgoletni predsednik, gospod JANEŽIČ JOSIP VELEPOSESTNIK, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE V. STOPNJE IN Z REDOM JUGOSLOVENSKE KRONE Blagega pokojnika bomo kot prvaka bizeljskih vinogradnikov in požrtvovalnega delavca za javni blagor ohranili v trajnem, častnem in hvaležnem spominu. Cteefrje Davorin Bavljea. — IriajA m hoaaggctt ajutca« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot usfcara&rja &an Jeran. — ga inseratni