LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
V s el) in a: 32. Papežev dekret glede lavretanskih litanij. — 33. Decretum Congregationis S. O. circa facultatem dispensandi super impedimento cognationis spiritualis. — 34. Nove določbe glede zadobitve bogoslovnega doktorstva na katoliških bogoslovnih fakultetah v Avstriji. — 35. Kaj naj si preskrbe naši ljudje na Nemškem, ki se žele tam poročiti. — 36. Popis starih urbarjev in podobnih registrov. — 37. Novomašniki. — 38. Nabiranje milih darov za pogorelce v Slovenjem gradcu. — 39. Slovstvo. — 40. Konkurzni razpis. — 41. Škofijska kronika.
32.
Papežev dekret glede lavretanskih litanij.
Decretum Urbis et Orbis.
Ex quo Beatissima Virgo Maria Spiritus Sancti gratia plena Eiusque luminis splendore illustrata, aeternum Dei consilium atque incarnati Verbi mysterium omni mentis et cordis obsequio atque affectu suscepit, Dei genitrix effecta, etiam Mater boni consilii meruit appellari. Insuper divinae sapientiae eloquiis instructa, ea vitae verba, quae a Filio suo acceperat et in corde servaverat, in proximos liberaliter effundebat. Neque solum in nuptiis Canae Galileae huius novae Rebeccae consiliis acquievere ministri; sed et pias mulieres alios-que Domini discipulos atque ipsos sanctos Apostolos eam audisse consiliatricem credere fas est. Quam praerogativam Deiparae Virgini agnitam et confirmatam fuisse deprehendimus, cum Iesus prope moriturus videns iuxta crucem matrem et discipulum stantem, quem diligebat, dixit matri suae: Mulier, ecce filius tuus. Deinde dixit discipulo: Ecce mater tua. Et ex illa hora accepit eam discipulus in sua. Ioannem autem omnes Christi-fideles tunc repraesentasse ab Ecclesiae Patribus traditum est. Item, approbante Apostolica Sede, ab antiquis temporibus tum a clero tum a populo Christiano, opem simul implorante, ipsa Beatissima Virgo glorioso titulo Mater boni consilii consalutata est. Sanctissimus vero Dominus Noster Leo Papa XIII ob suam et Fidelium singularem pietatem erga Matrem boni consilii sacramque eius Imaginem quae in Sanctuario Genestani praecipue colitur, postquam per decreta Sacrorum Rituum Congregationis anno 1884 novum Officium cum Missa pro die Festo approbaverit, et anno 1893 etiam scapulare proprium cum Indulgentiis concesserit; hoc
vertente anno 1903 ipsum Sanctuarium, antea novis aedibus hospitalibus suo aere ampliatum, ad Basilicae Minoris gradum et dignitatem cum omnibus iuribus et privilegiis, per Apostolicas Litteras in forma Brevis, evexit. Tandem idem Sanctissimus Dominus noster, quo ipsimet Beatae Mariae Virgini enunciatus titulus maiori honore et cultu augeatur, ex Sacrorum Rituum Congregationis consulto, infrascripto Cardinali Praefecto et Relatore, statuit et decrevit ut Litaniis Lauretanis post praeconium: Mater Admirabilis, adiiciatur alterum: Mater boni consilii, ora pro nobis; hac quoque cogitatione et firma spe permotus, ut, in tot tantisque calamitatibus et tenebris, pia Mater quae a sanctis Patribus caelestium gratiarum thesauraria et consiliatrix universalis vocatur, per totum catholicum orbem sub eo titulo rogata omnibus monstret se esse matrem boni consilii, et illam Spiritus Sancti gratiam, quae sensus et corda illuminat, seu sanctum consilii donum sit impetratura.
Contrariis non obstantibus quibuscunque die 22 Aprilis 1903.
Seraphinus Card. Cretoni, S. R. C. Praefectus, f Diomedes Panici, Archiep. Laodicen., S. R. C. Secretarius.
Ko se daje ta dekret sv. Stolice čč. duhovščini na znanje, se h krati veleva, naj se na podlagi tega dekreta v lavretanskih litanijah za invokacijo:
„Mati prečudna, prosi za nas“ vstavlja nova invokacija:
„Mati dobrega sveta, prosi za nas“.
Verniki naj se primerno opozore na ta ukaz.
33.
Decretum supremae congregationis S. O.
circa facultatem dispensandi super impedimento cognationis spiritualis.
Feria IV die 3. Decembris 1902.
In Congregatione Generali S. R. et Univ. Inqui sitionis proposito dubio: Utrum in formalis, quibus concedi solet facultas dispensandi super impedimento cognationis spiritualis, comprehendatur casus cognationis spiritualis inter baptizantem et bapti-satum, in iisdem formulis non praevisus: Emi-nentissimi ac Reverendissimi DD. Cardinales Inquisitores Generales respondendum decreverunt: Negative; seu non posse qui concessa per praedictas formulas facultate gaudent, super impedimento cognationis spiritualis inter baptizantem et baptisatum dispensare; idque communicandum cum omnibus
quorum interesse queat, atque in posterum expresse in formulis edicendum. Si quae vero matrimonia cum huiusmodi dispensatione, vi earum-dem formularum concessa forte hucusque contracta fuerint; ad omnem circa eorum valorem quaestionem dirimendam, supplicandum SSmo, ut eadem in radice sanata declarare dignetur.
Et sequenti feria VI, die 5 eiusdem mensis in solita audientia R. P. D. Adsessori S. Officii impertita, SSmus D. N. D. Leo divina providentia Pp. XIII relatam Sibi Emmorum Patrum resolutionem adprobare, et pro sanatione in radice iuxta eorum Emmorum Patrum sutfragia benigne annuere dignatus est. Contrariis quibuscumque non obstantibus.
34.
Nove določbe glede zadobitve bogoslovnega doktorstva na katoliških bogoslovnih fakultetah v Avstriji.
(Državni zakonik 1. 1903, štv. 97.)
iDerorbimttg bes ittimltcrs für fultus unb llnterridjt umit 8. Jlpril 1903,
iitvdj mclrfjc für öle thco(ogtfrf)cit Jynfnltritcu öcv f. f. Unis Dcvfitäten in Sßtcn, $vaß, ®raj, ^uttsDvurt, Jtrafau nuti Cciubci*rt foluie t»ic f. f. Ujcologiidjcn ^fafultäteit in Ctmiilj uni» 8al$ötug Oejitglid) öcv dvlßußuitg i»c* tljcolojiifriicn !tottovtttc§ ncnc öcftimninnflcn cvlnjfcn
inciöcn.
Stuf ©rmtb ber mit OTerljödjftcr Ghttfchliefjuug bom 1. Slpril 1908 erhaltenen @rmäd)tigung erlaffe idj für bie obengenannten fatljolifd^theologifcijeu ftafultätcn bejiiglid) ber (Erlangung bcS thcologifdjcn 1>oftorateS bie nadjfolgenbeu 93eftimmuugen:
§1.
$ur (Erlangung bc§ Doftovatcž ber fatfjolifdjen 3Tf)eo* logic ift bie Vorlage einer nnlfenfdjaftlidjen S(tl)aitblung unb bic Slbteguug boit bvei ftrcitgeit Prüfungen (üiigorofeu) erfor* berlid).
.Qtocd; biefer Prüfungen ift, feftjufteften, ob unb in >ueld)cm ©rabe eine gritublidje Scuutuiš ber ttjeologifdjen Hauptfächer unb bie Befähigung 31t toiffenfdjaftlidjer $or-fd)ung erreidjt n?urbe.
©ic umfaffeit baher folgenbe 5a^9ru|)peu:
a) bic fpefulatitoe unb pofitibc ©ogntatif mit ^tpologctif;
b) bic biblifdjen f^äd^er;
c) ßivd)cngcfd)ichtc unb Äirdjcnredjt;
d) 2KoraI= unb Sßaftoraltheologic.
®ie gulaffung 311 biefeit Prüfungen ift bon bent “iftach* tpeife abhängig, bafj ber Äanbibat bic t^eologifdjcn ©tnbien als orbentlidjer £jörer an einer thcologifdjen $aMtät orb= nuitgSmäfjig abfolbiert ha* unb ber SBorfdjrift beš jtociten, besiehungSltteife britteu ‘Jlbfafcež be§ § 5 biefer 33erorbnung nadjgefommen ift.
®ic aulnahmštoeife Qulaffung foldjer Äanbibaten, meldjc biefen SUadjiucte nicht 31t liefern berutögen, fauit auf Antrag bcš> betreffeuben ^ßrofefforcufoltcginmg bon bem UnterridjtS» minifter betoifligt ioerbeit.
£>en .göglingctt bež ^azmancuntS iit Sieit bleibt bie Slbleguug bež Rigorofnms aus bcm 93ibclftubiunt int üicvtcn $al)vgnitgc bes thcologifdjeu ©tubiums loic bisher gcftattct; fic l)abcit jcbod) üor ^ufaffutxg zu bcnt uäd)ftcit Rigorofum bic Vorgcfdjriebcuc loiffeitfd)aftliche ‘ftbtjaublniig Horjnlcgcn.
Sanbibatcn, ioeld)c bie tt)coIogi[d)cn ©titbicu att einer gefelmäfjig organifiertcn ®iöjefan» ober $Ioftcrlel)raitftalt abfottoicrt haben, föitncu au einer UuiVcrfität ober tI)coto= giften gafultät nad) Vorläufiger $mmatrifnlatiott gn ben ftrengcn Prüfungen jur (Erlangung bcS J'oftorgrabeS juge* laffen werben, »venit fie in bas ©tubiunt ber Jtjcologie auf ©ruublagc eines ftaatsgiltigen SRaturitätSzcuguiffeS aufge-uontntcn tuorben finb.
SBeitu ein Sanbibat au einer tf)cologifd)cu gafultät bereits immatrifuliert loar, ift eine ucucrlidjc $mntatrifula= tiou au jener ^afultät, au )»cld)cr er bic Ofigorofcn abjutegeu bcabfid)tigt, itidjt metjr erforberlid).
®ic gefd)ricbcttc ober gebrndtc Stbljaublung hat min* befteuS brci ©rudbogeu 31t umfaffcit uub inuf;, ba bic gad)= gruppe ber £>ogmatif mit 2lpologetif ftets ber umublidjcu Prüfung Vorbehalten bleibt, eine miffeufdjaftlicfye Unterfudjnng über ein freigeluählteS, Vont ®c!aue nad) (Einvernahme ber betreffeubeu g-ad)profcfforcn betätigtes, eventuell näher be= ftimmteS £f)cma aus einer ber int § 1 genannten gad)» gruppen b), c) uub d) enthalten.
3)aS 3Tt)enta ift iit ber Regel fo 31t mähten ober ju formulieren, bafj bic ?lbl)anbluug bic Vertrautheit beS S’an» bibatcu mit ber ganjen gadjgrnppc, ber cs entnommen ift, ober menigftenS mit einem ,'panptgcgcnftaube berfelbctt er» locifcn faun.
§3.
®ic üorgefegte 9lbf)anblitug luirb Von beut ®cfaite z'vci Referenten jur 93cgutad)tuug jugeioicfcu uub z'var beit orbent» Iid)cit ^rofcfforeit uub in bereu (Ermangelung beit aufjer* orbentlid)cit 'jlkofefforen bcS betreffeubeu gadjcS. (Eventuell fanu ber jft>cite Referent ein orbeittlidjer ober aufjerorbent* Iid)er ^rofeffor jenes gadjeS feilt, beut bic 9lbf)anbluug nad) i^rem ^u^atte junäd)ft ftcl)t.
®cr £>cfait beftimmt für bic Prüfung bes »uiffenfct>aft-lidjcit SöerteS ber Ibljanbluug einen entfpredjenben Zeitraum.
§4.
®ic jur Beurteilung ber Sl&^anblung berufenen ^3ro» fcfforcu erftatten ein motiviertes fd)riftlidjeS ®utad)tcit über bicfelbc au bas ^rofefforenfottegiunt, meldjeS aitSzitfpred)en hat, ob ber ßanbibat zu ben müublid)en ftrengcn Prüfungen pptaffen fei ober itid)t.
®cr Rcprobatiou ber 9(bhanblung fomutt bic gleiche ißirfuug mic jener bei einer ftrengcn Prüfung 31t (§§ 13 uub 14).
(SJcgeuftanb ber brci munblidjen ftrengen Prüfungen finb:
a) bic fpchilatitoe ttttb pofitive ®ogmatif mit Slpologetif.
b) bic auberen im § 1 aitfgejählten gadjgruppeu b) c) uub d), jcbod) ftctS mit ?lnSfd)luf3 berjcitigcu, meldjcr baS £f)cma ber fd)riftlid)cn Ibhanbluitg entnommen morben ivar.
llnt 311 bcm Rigorofunt aus ben biblifd^cit gäd)cnt (baS gefamte Sibclftubiunt bcS 9lltcu uub Retten £eftamcittcS) Zugelaffen ju merben, mufj ber Üanbibat bic äSorlcfuitgcn über bic fcmitifd)cn ®ialette, näntlich ©t)rifch»Sl)albäifd) uub Sfrabifd), foiuie über bic höhere (Ejxgefc bes eilten uub Reuen JeftamcntcS ioenigftenS burd) je ein ©emefter mit gutem (Erfolge bcfud)t haben.
Von beut ®efud)c ber eben genannten 33orIcfungen faun ber üftinifter für SultuS uub Unterricht iit rüdfichtsmürbigcn gälten nad) (Einvernehmung bcS thcoIogifd)cn ^3rofcfforeu= toItcgiumS eine 2(uSnahnte geftatten; iit biefent gatte h^t jcbod) ber taitbibat au ber theologifdjen gafultät, an loclchcr er bic Rigorofcu ablegeit toitt, fid) einer Prüfung aus ben femitifdjeu Dialefteit, bcjiehuitgSloeifc aus ber höheren @i-e= gefc bcS Elften uub Reuen £cftamcnteS §it unterziehen.
171
®ic mit @rla| Vom 6. September 1895, 3-
SOi. 23. 93t. Rr. 33, erftoffeneit 2(uorbuungcit, betreffenb bic Roftrififation von ait bett päpftlidjeit UniVerfitäten unb toI= legien in Rom crloorbenen theologifd)eit ®ottorbipIomen haben and) Weiterhin mit ber ÜJiobififatiou in ©eltung gu bleiben, bafs bic RoftrififatiouSloerber, tueldjc ftd) nad) «ßunft 3 beS obigen SrtaffeS einer ftrengen Prüfung aus bcm fiird)enred)te unb ber Äird)eugefd)id)tc ober aus ber &'irdjengefdjichte attciit ju unterziehen haben, vor ihrer 3u^affun3 5U biefert Rigo» rofen eine miffeufd)aftltd)c Wbhanblung nad) SDZafjgabe ber SBeftimmuugcn biefer 23erorbnung vorjutegen haben.
§6.
J)ic brci Rigorofeu tönnen in beliebiger Reihenfolge, bod) utüffeu fie fämtlid) ait berfelbett gafuttät abgelegt lucrbcn.
9luSuahmSmeife faun bie gortfe|ung ber Rigorofcu au einer auberen thcologifd)cu gafultät, als ait ber fie begonnen mürben, Vom 9)?inifter für SultuS unb Unterricht nad) @iit= ventahnte ber betreffeubeu Sßrofefforenfoffegien geftattet luerben.
$ür bic Zöglinge bcS höheren ^riefterbilbungSinftitutcS 31t @t. 2luguftin in Söieu bleiben bie befteheuben befouberen 23orfd)riftcu iit (Geltung, iooitad) fie bie an einer anbcrcu theologifdjeu gafultät begonnenen Prüfungen zur ©rlangmtg beS ®oftorateS ber Jhcp^9'e 011 ^Cl' ŠBiener Uuiverfität fortfe^cn bürfen.
§7.
®er Zutritt zu bett Rigorofcu ftcljt ita^ SRa^gabc bcS Raumes allen ^rofefforeit uub ®oftorcn ber 3n)c°lp(Pc [Dlü'e beit Äanbibateit bcS tf)eologifchen ®oftorgrabeS frei unb faun
9t»
bic wiffcufd)aftlid)e Slbljanblmtg abjufaffcn ift.
9ludital)mcn fönucit bon bei fßrüfmigdfommiffioit and widrigen ©riutben gewährt werben.
Vorn Slorfifceitbett bei fßrüfnngdfomntiffioit and) aitbcieit Sßcr-fonen geftattet werben.
Qcbcd Üiigovofum bauert gwei Stauben.
§8.
Der Defalt bed fßrofefforcufollcgiuntd fiifyrt in bei Sjh'iU fungdfomntiffion beit SBorfi^. Sut Ü?crt)iubcrnug§fat(c wirb er non bettt ißrobefan, mtb wenn and) biefer berljiubert ift, non bent rangälteften ^rofeffor Vertreten.
Die ißrüfungdfontntiffion beftebt für jebed 9(igorofum aufjer bent SBorfifcenbcn and bi er, begieljungdWeife (§ 9) brci SDtitgliebern, näntlid) and ben bctreffeitbcu fjadj^rofefforcit mtb nod) jWei anberen ißrüfnngdfommijfärcit ald Sxamiiuv toren. Scfjtcre werben in ©emäjjljcit bed ÜJiinifterialcrlaffed botit 30. $ttui 1850, 91. ©. 331. Sir. 319, bon ben betreff feitben Diöjefaitbifdjöfeit, in bereit Diögcfc bic llniberfität ober f^afnltät fid) befinbet, and ben Sßrofefforcn ober Dof= toren ber Geologie nad) ©inbcrnaljmc bed tl)cologifd)en ^?ro = fefforenfollcgiumd befteftt.
$n ©rntangelnng cined orbcntlidjen fßrofefford für ein iprüfnitgdfad) ober bei 33crf)inberung bedfelbcn, ift ber aujjer* orbcntIid)c ißrofeffor biefcd Sadjed mtb beim Abgänge cined foldjcn, ber mit ber Supplicruug beauftragte Docent, wenn er Dotier ber Dljeclogic ift, aitbcrnfalfd ber fßrofeffor bed uäd)ftbcrwaitbtcit Sadjed beigiisietjen.
§ 9.
Der 33orfi§enbe Ijat immer bad 9{ed)t, aber nur bann bic iPfiid)t, jtt examinieren, wenn er ^adjprofeffor cined fßrüfuitgdgegcnftanbcd ift. Qm {enteren Salle t>at bic iUriifungb' tommiffton nebft bent präfibierenben Detait nur and brci 9)iit-glieberu 31t befteljcn.
§ 10.
Sffiirb bic 3af)l ^cv @xantinatorcit bnrd) bic int J? 8, begicfjitngdWeife § 9 berufenen Vertreter ber ^riifitngdfädjcr nid)t crfd)i3pft, fo ift bicfclbc and ber 91cifje ber orbentlidjen Sßrofcfforeu 311 ergangen.
§ 11.
Scbed SDlitglicb ber sßrttfnngdfontmiffion bat bent 9Jigo» rofnnt bom Anfänge bid gum Gntbc bcigitwoljncn.
Der Slbftimmttng mtb Sdilujifaffmtg geljt eine 93efjn'c=
d)intg über bad (Srgcbttid ber Prüfung boraud.
Die Stbftimmnng bon Seite jebed eiitgclncn 9)titglicbcd erfolgt fobaitit mit bem ÄalfuI eminenter ober bene ober insufficienter. Der ©efanttfalfnl ift bnrd) bic cutfprcdjcubcn 93cifä|e audgttb rüden.
§ 12.
Die Iateiitifd)e ©pradje ift ald fßrüfuitgdfpradjc bei ben ftrcitgen Prüfungen and ber Dogntatif mtb 9)toraltljeologie ieberjeit, and ben übrigen ©egeuftänben aber itt ber 9icgct anjnwcnbcn. Scfjtcrcd gilt and) bon ber Spradje, in wcld)cr
§ 13.
Sßirb ein Äaubibat bei einem iKigorofitiit rebrobiert, fo tarnt er 31t feinem weiteren 9tigorofum, foitbcnt mir ’,itr i'iicberl)olnng bedfelbeit 9tigorofnmd unb gwar nid)t bor ?(blanf bott brci iDtonateu gngelaffeit werben. SSJirb er l)icbei abermatd rebrobiert, fo ift nur nod) eine Sieberljolung bed iKigoro-fnnid unb 3war nid)t bor 9lblauf eiited ^aljred jttläffig. 33ci nodjntaliger (bvitter) üteprobation ift ber Äanbibat bon ber Qfrlaitgmtg bed t()eotogifd)en Doftorgrabed an einer tljcolo^ gifd)cit fyafnltät ber im SReidjdrate bertreteneit Äönigreid)e mtb Sauber wie and) bon ber Sftoftrifitation cined int 9litd^ taube erworbenen Doftorbiplonted für immer aubgefd/lojfcit.
§ 14.
Die Dare für bic 33egutadjtmtg ber borgelegten 9lb-fjanblnitg beträgt 40 Äroitcit unb wirb gwifdjctt beit 33cgut-ad)tern berfelbett 311 gleid)eit Dcilcit geteilt.
Die Daxe für jebed 9tigorofnm beträgt 80 trotten. Der Sllorfifeenbe erhält l)ieboit 12 Äroncn, jebed SDfitglicb ber Hont-miffion 10 Äroitcn. äßeiterd fiitb bort, wo ein tauglcifonbd bcftcl)t, 4 Äroncn an bcitfelbcit abgitfiiljrcn.
Der SSorfi^citbe erhält, wenn er 3itgleid) Sadjcjaminator ift, and) bic für einen folgen entfallenbe Daxe.
33ci Söiebcrljoluug cined SHigorofnntd ift mtr bic .'pälftc ber Daxe 311 entrichten; l)ieboit erljält jebed beteiligte 90?it= glicb ber fßrüfungdfomijfiioit bic |)älftc bed oben angegebenen Daxbctraged. Der 83ctrag für ben tanjleifonbd entfällt bei 3öieberl)oluitgen.
Der 9;eft aller üiigorofentaxbegüge wirb unter fänttlidje orbcntlidjc fßrofefforen ber fyatultät bertcilt.
§ 15.
Die (Sii^cltaxbcjitgc Ijabcu bic Sftatnr bon ^3räfeit3^ gelbem mtb töttnen bal)cr and) mir für toirflidjc ^nnftionen in Slitfprud) genommen werben.
§ 10.
9tad) mit (Srfolg beftanbenent britten Üiigorofum l)at ber ftanbibat bad tribcntinifd)»batifanifd)c ©lanbendbefettntnid bor bent Diögefanbifdjofe ober in Söiett mtb 93rag bor beut Saitsler ber tl)cologifd)cn fjafnltät abjnlcgeit unb fid) hierüber beim Dcfanc bed ißrofefforcnfollcgiumd audsitweifctt.
§ 17.
Die fßromotiou erfolgt unter bent ^orfijje bed 9t'eftord mtb im 93cifciu bed Detaud bed ^rofefforeitfolleginmd, bann iit 9i'ieu mtb ^?rag and) bed Äanglerd ber tl)cologifd)eu fultät, bnrd) einen orbentlidjeit ißrofeffor (per turnum) in gorm ber l)erfömmtid)eu Spoufioneit.
iiknu bei' Üicftor nict)t bei vömifd)*fatl)olifd)en Stiicl)c auget)bvt, fo Ijat bie Promotion unter bent ißorfi^e bež jpro? vcftorž, bejiehuugžmcifc bež ©cfaitž bcr ffafultät, auž lueldjer bcr 9Mtor herborgegaitgeit ift, ober bež geje^tidjcu 3?ertrctcrž bicfcž ©cfaitž ju gefcfjetjen, uub bicfc f^nuftionävc Ijabeu banu aud) baž ©iplcmt ju uuterfdjreiben.
91 n beu t()co(ogi[d)en fjafultäteu iu Olmitjj uub Salj* bitrg erfolgt bie ^romotiou unter bem 2?orft^e bež ©efanž im 93ei|ciu bež ^Srobefaitž burd) einen orbcnttidjcu ^rofeffor (per turnum).
§ 18.
©te ^romotionžtaje beträgt an alten tf)eologifd)Cu ffafultätcit 120 Hroncu.
,'picbon bejie^en bcr IRettor 30 Hroneu, ber Staujler, bor ©cfatt uub bcr ‘'Promotor je 10 ftroncu; an ben tf)eolix gifd)cu 3’id'iltätcu in Dliitiih uub ©aljburg bcjicl)eu bcr ©cfait 30 ftroucn, bcr ^probefau uub bprenxotor je 10 bronen, ferner fittb bon biefer ©ayc 10 bronen ait beu faitjleifoubž, too citt fo!d)cr befteljt, abjufit^rcit, auž tocldjcnt bie au beu bcrfd)iebcneu Ituiberfitäteu bižtjcr beftepenbcit gahluitgeit für bie Anfertigung bež ©iplontcž uub bie bisherigen 93cjitgc bež taujlciperfonalcž uub ber ®tenerfd)aft ju beftreitcu finb.
©er 9icft aller ^prontotionžtaj-bejiige toirb unter fäntO (id)e orbentlidtc ‘profeffovcu ber ffafnltat ju gleidjeu ©eilen berteilt.
§ 19.
An jenen Uuiberfttäteu, an ioeld)cu biž()cr feierliche bpromotionžformeu iiblid) muren, bleibt ež bem ftanbibateu frcigeftellt, ftatt bcr einfachen biefe feierliche bpromotionžform gegen bie l)icfitr iiblid)cu (Entrichtungen für fiel) in Anfprud) ju nehmen, ©od) fomint ber im borhergcheubcu Paragraphen beftimmtc ©arbetrag and) in biefent 'Jallc jur bcr bort augc> orbneteu 9>cnucubuitg uub Verteilung.
20.
©iefe tHigorofeuorbnuug tritt mit Vcgiiut bež Stubieu jal)rež 1003/01 in Sraft.
(jcitc Sanbibaten, lbcld)e fid) biž batjin ben iRigorofen nad) beu bisher bcftaubcueu 33orfd)rifteit bereits gaitj ober teilioeife uuterjogen Ijabcxt, finb and) fernerhin nad) biefeit Vorschriften ju bcl)aubelu.
i)artd m. p.
35.
Kaj naj si preskrbe naši ljudje na Nemškem, ki se žele tam poročiti?
, Vedno bolj se selijo naši delavci v rudokope in premogovnike na Nemško, zlasti na Vestfalsko. Tam sklepajo pogostoma zakonske zveze. Umevno pa je, da so s tem važnim dejanjem združene velike neprilike za ondotne duhovnike, pa tudi za zaročence. Težko je na-šincem dobiti vseh potrebnih listin, težko se sporazumeti z nemškim duhovnikom, ki našega jezika ne umeva.
Ker pa je silno želeti, da se olajša trud duhovnikom na Nemškem in da se prihranijo stroški in bridkosti tudi zaročencem, zato se opozarjajo župni uradi na sledeče vrstice:
Po § 4. držav, zakonika se ravnajo dejanja in posli avstrijskih državljanov v inozemstvu po zakonih do-tične države, zahteva se samo, da so avstrijski državljani sposobni za dotični posel.
To velja tudi za zakonske zveze. (Razsodba naj v. sod. 16. maja, 1876 št. 4663.)
Avstrijski državljani se morajo torej v inozemstvu izkazati s spričevalom sposobnosti za zakon.
Taka spričevala izdajajo c. kr. okrajna glavarstva onih krajev, kjer imajo prosivci svojodomovinsko pravico.
To spričevalo pa dobi prosivec le, če so oblastvu dobro znani podatki o njegovi starosti, samosvoj-nosti in o njegovem svobodnem stanu.
(Prim. odlok c. kr. min. za notr. zadeve 27. aprila 1 1873, štev. 13.505 ex 1872, in 8. jul. 1890, št. 6040.)
Razvidno je torej, da se mora avstrijski državljan, ki se hoče poročiti na Nemškem ali sploh v inozemstvu, preskrbeti za poroko ne le z listinami, ki bi jih v tem slučaju rabil tudi doma, ampak da mora donesti tudi še sposobnostno spričevalo od domačega c. kr. okrajnega glavarstva.
Župni uradi se torej opozarjajo, naj pomagajo prosivcem in s tem tudi župnim uradom na Nemškem s tem,
a) da takoj, ko dobe prošnjo za listine, potrebne k sklenitvi zakona, tudi oskrbe z drugimi listinami vred dotično sposobnostno spričevalo od pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva, ali
b) da dotične župne urade na Nemškem opozorč, naj prošnjo za to spričevalo pošljejo tukajšnjim zadevnim župnim uradom, ki bodo oskrbeli zahtevano spričevalo, ne pa c. kr. okrajnim glavarstvom, katera morajo uradnim potom vse potrebne podatke, včasih dolgo, iskati, in zato se stvar zakasni, in slednjič,
c) da c. kr. okrajnim glavarstvom na poizvedovanja o zaročencih brez pomude odgovorč ter jim pošljejo potrebne podatke.
36.
Popis starih urbarijev in podobnih registrov.
Cesarska akademija znanostij na Dunaju je poslala dne 15. aprila 1903. tukajšnjemu kn. šk. ordinarijatu nastopni dopis:
„Die kaiserliche Akademie der Wissenschaften beabsichtigt, durch ihre Weistiimer- und Urbar-Kommission eine möglichts vollständige Inventarisierung der in Archiven und Registraturen vorhandenen Urbare und ähnlichen Register der Gerichts-, Guts und Grundherrschaften aus den verschiedenen Jahrhunderten vornehmen zu lassen um diese wichtige Quelle der Verwaltungsund Wirtschaftsgeschichte, der historischen Topographie und Sprachenkunde vor Vergessenheit, Zerstörung und Verlust zu bewahren.
Es besteht die Absicht, alle wichtigeren Urbare, soweit sie nicht schon in guten Editionen vorliegen, nach einem einheitlichen Plane sukcessive zu bearbeiten und zu veröftentlichen, ähnlich wie das schon mit den
Weistümern (Pantaidingen, Ehehaften etc. etc.) geschehen ist.
Die kaiserliche Akademie erlaubt sich daher an das hochwürdige fürstbischöfliche Ordinariat die ergebene Bitte zu richten, es wolle die von ihm ressortie-renden Ämter und Dienststellen rnweisen, nach dem Vorhandensein solcher Urbare in ihren Archiven und Registraturen Nachforschungen zu pflegen, die Vorgefundenen Stücke nach dem mitfolgenden Muster in ein Verzeichnis zu bringen und diese Verzeichnisse der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften gefälligst einzusenden.
Das Präsidium,
der philosoph.-histor. Klasse der kais. Akademie der Wissenschaften:
y. Hartei	Karabacek
Vicepräsident.	Sekretär.“
Verzeichnis
der in
dem Archive der Registratur
der
in
befindlichen
Urbare und ähnlicher Register.
Nähere Bezeichnung des Stückes
(Urbar, Gültbuch, Rodel, Liber bonorum oder sonstige Bezeichnung)
Name der Gerichts- oder Guts-(Grund-) Herrschaft, bezw. der einzelnen Guts-
II
körper, auf welche das Stück sich bezieht
Gesamt-	Zeit-	Anzahl	
oder	bestim-	der be-	Per-
Teil-	mung	schrie-	
urbar	von . . .	benen Blätter,	gament
(für	bis ...	Format,	oder
einzelne Guts-	(so genau als	(Folio, Quart,	Papier
körper)	möglich)	Oktav)	
Besondere
Bemerkung
Ta dopis se daje čč. gospodom na znanje z naročilom, naj skušajo željam cesarske akademije vedno-stij ustreči in njeno prizadevanje po svojih močeh podpirati.
V	ta namen naj čč. gospodje, katerim se posreči najti večje število takih registrov, napravijo po danem vzorcu zapisnik, katerega naj pošljejo semkaj najpozneje do konca avgusta 1903.
37.
Novomašniki.
V zmislu in po določbah svete Cerkve (Cone. Trident, sess. XXIII. Cap. 5 de reformatione) naj se po vseh župnijskih in redovniških cerkvah razglase letošnji novomašniki. Ob enem naj se vernikom na srce položi, da prav goreče molijo zanje, da bi mogli postati prav vredni duhovni.
V mašnike bodo posvečeni naslednji gospodje bogoslovci:
a)	iz IV. leta:
Cepuder Rudolf iz Šmarija,
Černe Leopold od D. M. v Polju,
Gostiša Jožef iz Idrije,
Jovan Janez iz Št. Vida pri Ljubljani,
Kraker Jožef iz Starega loga (Altlag),
Marolt Vincencij iz Krškega,
Mikuž Janez iz Črnega vrha nad Idrijo, Natlačen Peter z Goč pri Vipavi.
Premrl Stanislaj iz Št. Vida pri Vipavi, Steržaj Frančišek iz Cirknice,
Vovko Frančišek iz vškocijana pri Dobravi.
b)	iz III. leta:
Kajdiž Valentin z Breznice,
Kovič Jernej od sv. Helene,
Kreč Anton iz Mengša,
Lovšin Janez iz Ribnice,
Perko Janez iz Poljan pri Loki,
Vilfan Frančišek iz Žabnice,
Zajec Frančišek iz Sodražice,
Zajec Pavel iz Sodražice,
Zupančič Janez iz Črnomlja.
Subdiakonat bodo prejeli 14., diakonat 16., presbiterat 18. julija.
Razglasd naj se s pridižnice 12. julija, šesto nedeljo po Binkoštih.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 13. junija 1903.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
38.
Nabiranje milih darov za pogorelce v Slovenjem Gradcu.
Veleslavno c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je doposlalo z dopisom z dne 23. maja 1. 1903, št. 2132/pr. nastopni oklic:
„Dne 10. maja t. 1. je zadela mesto Slovenji Gradec huda požarna katastrofa, ki je vsled neugodnih okoliščin v kratkem času uničila skoraj tretjino tega mesta.
Osemdeset hiš je pogorelo in 600 oseb je brez strehe; mnogo posestnikom je bila uničena njih živina in marsikateri je izgubil sploh vse svoje imetje.
Skupna škoda znaša blizu 700.000 kron, a pogo-relci so bili zavarovani za komaj 150.000 kron.
Z obzirom na obseg te katastrofe je gospod mini-sterski predsednik in voditelj c. kr. ministerstva za notranje stvari vsled razpisa z dne 21. maja 1903, št. 3435/pr., ukrenil tudi po Kranjskem razpisati sklad milih darov za slovenjegraške pogorelce.
Izvršujoč dotično naročilo, se obračam do prebivalstva Kranjske s pozivom, da bi tudi od svoje strani prispevalo v polajšanje bede v Slovenjem Gradcu, in izrekam zaupanje, da tudi to pot poziv na tolikrat izkazano dobrodelnost Kranjcev ne ostane brezuspešen, zlasti ker so pri enakih katastrofah dotični pogorelci na Kranjskem iz drugih kronovin opetovano prejeli izdatne podpore.
Darove prejemajo deželno predsedstvo, mestni magistrat in okrajna glavarstva; razglasili se bodo v deželnem časopisu in oddali svojemu namenu.“
V	smislu prošnje imenovanega deželnega predsed-ništva naj čč gospodje oznanijo ta oklic z lece; darove, katere prejmejo, pa naj odpošljejo na odločeno mesto.
39.
Slovstvo.
„Missae de Requie juxta Rubricas aLeone Pap a XIII reformatas et Decreta S. Rituum Congregationis novissima, accedit appendix de Missis in altari p r i v i 1 e g ia to“. Tractatus liturgicus in usum Cleri concinatus ajos epbo Erker, Canonico ecclesiae cathedialis Labacensis. — Labaci 1903. — Sumptibus auctoris. Venumdatur in 1 braria catholica Labaci — Cena 1 K.
Ta knjižica obsega na 90 straneh jako skrbno in zanesljivo sestavljene liturgične predpise o črnih mašah in je tem bolj priporočila vredna, ker so vsled nove reforme rubrik 1. 1897, kakor tudi vsled mnogobrojnih dekretov in odločb kongregacije sv. obredov, ki se v knjižici zvesto upoštevajo, mnogi doslej veljavni predpisi glede črnih maš bistveno spremenjeni.
Pobožni ministrant. Navod, kako streči mašniku pri navadnih cerkvenih opravi 1 i h. Sestavil Anton Kovačič, duhovnik lavantinske škofije. V Mariboru 1902. V lastni založbi. — Cena 50 h. Knjižica obsega 74 strani, malega formata in ima tri dele: I. splošni, II. posebni del in III. molitve.
V	uvodu dokazuje g. pisatelj imenitnost strežnikove službe, ki se ne udeležuje samo sv. maše, ampak jo pomaga opravljati. Sveta cerkev izročuje to službo v sedanjih časih mladini, a le čednostnim in pobožnim dečkom. G. pisatelj daje z ozirom na to ministrantom
krepka navodila in govori nadalje o priklonih, o po-klekovanju in križu.
V II. delu obravnava g. pisatelj pregledno in natančno strežnikovo opravilo pri navadni sveti maši in pri peti maši. Razun tega ozira se v tem delu na posebnosti, ki nastopijo za ministranta pri maši coram Sanctissimo, pri maši z leviti, pri poročni maši in pri obhajanju vernikov.
V III. delu so sledeče molitve: Jutranja molitev, pripravljalna molitev pred sv. mašo, molitev med potjo k altarju in molitev pred sv. Rešnjim Telesom.
Knjižica je skrbno in temeljito sestavljena. Obsega tudi slovenski prevod latinskih molitev in pisatelj daje tudi navodilo ministrantom, glede izgovarjanja latinskega teksta. Po svoji sestavi bo ta spisek zelo koristil zlasti onim, ki strežnike podučujejo, ker otrok si težko predstavi posamezne obrede, ki so v knjižici tako natanko popisani. —
Opomniti je, da se opombe stran 51 in 53 razlikujejo od navadne prakse, toda niso tako važnega pomena.
Za katehete je ta spisek zelo koristen, ker iz njega lahko zajemajo kratke molitvice in jih v šoli na pamet uče otroke, ki ne znajo brati, da jih pri maši recitirajo. Te molitvice so lahko umljive in večji del z odpustki združene.
40.
Konkurzni razpis.
Razpisujejo se župnije: Primskovo v litijski dekaniji Sela pri Kamniku v kamniški dekaniji, Šmartno pod Šmarno goro v ljubljanski dekaniji, Ve le so v o v kranjski dekaniji.
Prosivci za župniji Primskovo in Velesovo naj naslovč svoje prošnje na veleslavno c. kr. deželno vlado za Kranjsko v Ljubljani; za župnijo Sela pri
Kamniku na častitega gospoda Ivana Lavrenčiča, mestnega župnika v Kamniku; za župnijo Šmartno pod Šmarno goro pa na prečastiti kn. šk. ordinarijat v Ljubljani.
Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 1. dan avgusta 1903.
41.
Škofijska kronika.
Podeljene so bile župnije:vI h an č. g. Ivanu Golobu, župniku na Primskovem; Šmarije č. g. Mihaelu Trčku, župniku v Šmartnem pod Šmarno goro; Duplje č. g Antonu Steno v c u, župniku na Selih pri Kamniku.
Kanonično vmeščen je bil č. g.Jurij Jaklič na župnijo Reko (Rieg) pri Kočevju dne 26. maja 1903.
Č. g. Alfonz Levični k, nam. gimnazijski učitelj v Kranju, je imenovan za veroučitelja na mestni nižji realki v Idriji.
Premeščeni so bili čč. gg.: Ignacij Nadrah, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, za spoved-
nika pri uršulinkah v Škofji Loki; Frančišek Žvan iz Kranja k sv Jakobu v Ljubljani; Ivan Klemen iz Starega trga pri Ložu, kot ekspozit na Ubeljsko.
Č. g. Frančišek F i k, spovednik pri uršulinkah v Škofji Loki, je obolel ter prosil za začasno pokojnino.
Umrla sta čč. gg.: Lavrencij Mencinger, upokojeni golski župnik, dne 6 junija 1903 v Ljubljani („Leoninum“); Blaž Petrič, župnik v Velesovem, dne 17. junija 1903.
Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 17. julija-1903.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.