Stev. 3*
V Trata, v
letnik XIVI
IjtMj* T»k i«n, wH ob »eSeijah in praMftdh, sjuftraj. — sr.	A^Brc^i *ev. 20, L nadatrorfe — Dop4«* Mi P0*^®
itfStvu. — Nefrankirena pisma te ne sprejeinaja rokopisi ae ne »nCiJa — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lartnft komordj IWa Edinosti. — Tiak tiskarne Edino*. — Naročnina mala na mnc L pol leta L 18 — In celo leto L 35 —. — Telefon uredništva in uprave Ser. 11-57.
				•i,
		1 *	i*'	rjk
1			ki	
te ftardke v Trttu In okolici po 10 atotink. — Oglati a« rafaujo v flrokosti ene kolone (72 mm}. — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 20 atatf osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stat., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stat Mali oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprejema Inseraini oddelek Edinosti Naročnina In reklamacije ae peBfjajo ixkljtr?no opravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Franci Jta As. 2<k
Iz Jugoslavlie.
Izpremembe na dvoru.
BELGRAD, 13. Govori se, da bo aa dvornega maršala imenovan g. Savko G-rujič, dosedanji poslanik ^r Washingtonu. Dosedanji dvorni maršal polkovnik Jašo Dairtjanovič bo imenovan za vojnega atašeja v Parizu.
Odreditev parlamenta?
BELGRAD, 12. Predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlović je bil 8. t. m. ob 10 pri ministrskem predsedniku Davi Jo viču. V demokratskih -krogih se govori, da iil* nz o od^oditvi parlamenta še ni podpisan.
Predujem na rečen vojne odškodnine.
BELGRAD, 13. Reparacijs-ka komisija je odločila, da se Srbiji nakaže predujem na račun vojne odškodnine. Ta predujem znaša 300 milijonov.
Cenitev vojne Škode.
BELGRAD, 13. Vprašanje vojne odškodnine ije .povoljno urejeno in sedaj se vodijo pogajanja za večji predujem. Vlada je določila, da dobe ves predujem srbski državljani, <ki so bili potom vojne oškodovani. Zato se bo <te dni pričela ceniti škoda, ki so jo storili v Srbiji sovražniki.
Rudniki v Pečuhu.
BELGRAD, 13. »Beogradski Dnevnik« poroča, da glede ri»dni!kov v Pečuhu še ni bilo definitivne odločil ve in da vladni' krogi u-pajo, da se to vprašanje reši v našo korist.
Meje v strumiškem okrožju določene.
BELGRAD, 13. Vojna komisija .je dovršila delo pri določitvi mej v strumiškem okrožju. Te dni prične z delom pri Starem Brodu.
Opreznostnc odredbe ▼ Črni gori.
CETINJE, 13- V Baru so izkrcali Italijani bataljon vojske, ki na$ baje zamenja staro posadko. Ker med tem sitara posadka še ni odšla iz Bara, so bile od naših oMasti ukrenjene vse odredibe, 'ki jih zahteva opreznost.
Trgovinski dogovor s Čehoslovaško.
BELGRAD, 13. »Politika« -poroča: Med našim kraljestvom in -češkoslovaško republiko je sklen-ien nov trgovinski dogovor, po katerem bo češkoslovaška republika dobavila našemu kraljestvu 1100 vagonov sladkorja. Za vsak ram sladkorja dobi od nas 3 ^ kg pšenice. Za nadaljnih 400 vagonov sladkorja zahteva češkoslovaška republika, da se ji dobavi za vsak kg sladkorja 1 kg mesa žive teže. Za vse izvožene predmete iz našega »kraljestva mora plačati češkoslovaška država pristojbine po izvoznih tarifah. Minister Kristan 'bo odpotoval zaradi tega »trgovskega dogovora z Du-nafja v Prago.
Jugoslavija ne da živil Madžarski.
BELGRAD, 13. Angleški .poslanik na našem dvoru sir Alban Joung je posetil ministrskega predsednika Davidoviča in ga prosil, naj naša država p-eskrbi z živežem prebivalstvo Avstrije in Madžarske, ki je v velki bedi. Ministrski predsednik Davidovič je izjavil, da naša država živil v Madžairsko taiko dolgo ne more pošiljati, dokler •ma-'žarsika vlada ne kaznuje krivcev, iki so napadli naše obmejne straže v Prekmurju.
Uvoz živine v Švico prepovedan. v
BELGRAD, 13. Švicarska vlada je prepovedala -uvoz živine iz Avstrije, Čehoslovaske tn Jugoslavije zaradi živinakrh bolezni, ki so bile zanesene iz teh držav.
Sestanek zastopnikov mest.
BELGRAD, 13. Na poziv bedgre^ske občine so došli semkaj delegati vseh večjih mest, ki »o imeli v nedeljo svoje prvo posvetovanje. Zastopane so bile občine Skoplje, Kragujevac, Suibotica, Sombor, Vršac, Pančevo, Mitrovica, Osijek, Niš, Zemun in Novd Sad.
Zdravstveni odsek pri bosenski vladL
BELGRAD, 13. Bivši minister za narodno zdravje dr. Uroš Kralj »j« imenovan za načelnika zdravstvenega odseka pri bosanski vladi.
Skupščina obrtniških udružen).
BELGRAD, 13. V (nedeljo je bila tukaj skupščina zveze Obrtniških udruženj. Sprejeta je bila resolucija proti osemurneniu delavniku, v kateri se zahteva od vlade, naj se uvede svoboda dela.
Zakon o gledališčih.
BELGRAD, 13. Semrkaj so došli delegati gledalčšč v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Skoplju, da se posvetujejo skupno z »zastopa* ki gledališke vprave v Belgradu o zakonski predlogi o gledališčih v 'kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Predsednik kasačijskega sodišča za Črno goro ubit
PODGORICA, 13. Te dni .je bal v Podgorici 4ibk M i jo Držič, predsednik kasacijsikega sodišča za Cmo goro. Napadalec <je počakal nanj <pred vrati sodišča in ga ustrefcl z revolverjem.
Osebni promet v Romunsko.
BELGRAD, 13. Romunsko poslaništvo objavlja: Naznanja se, da je vstop v Romun-i^o dovoljen le onim jugoslovanskim državljanom, katerih potni listi so vidirani po romunskem
poslaništvu v Belgradu.
T ka D*A nnunzijera akcija nemogoča.
BELGRAD, 13. »Pravda« poroča, da ie naša vlada dobila od ameriškega admirala na Jadranskem morju zatrdilo, da ije vsa V a D"An-nunzijeva akcija na Reki, v Splitu ali sploh na Jadranskem mor}u nemogoča.
Potovanje ▼ Švico.
BELGRAD, 13. Ministrstvo za notranje posle pni občuje: Da se olajša vstop v Švico onim osebam, ki žele tam bivati začasno ali za gotovo dobo, je zvezni svet pooblastil poslaništva in
konzulate vseh evropskih držav izvzemši Rusijo, da sami vidirajo pote« liste za trimesečno bivanje v Švici. Kantonske oblasta morajo rok bivanja podaljšati na eno leto, ako se je .prosilec korektno zadržal. Za potovanje skozi Švico v ekspresnih vlakih se ne bo zahteval vizum potnih listov.
a RUSIJE.
Za mirovna pogajanja.
MOSKVA 13. Sedmi sovjetski (kongres je na predlog Lenjina sklenil, pozvati zavezne in pridružene države, naj se takoj prično mirovna pogajanja.
Denjikin izpraznil Harkov.
DUNAJ, 13. Ukrajinski tiskovni urad -poroča: Denjikin je pod pritiskom ukrajinskih upornikov odredil izpraznitev najvažnejšega železniškega križišča Harkova.
Sklenitev miru z Rusijo ae izjalovila.
BEROLIN, 13. »Beriiner Tat*ebla±t« javlja itz Haaga: »Associated Press« doznava iz Jur-jeva, da se je izjalovil načrt, skleniti mir s sov-4ctsko Rusijo, ;ker je EsfousJka odklonila, pogajati se na podlagi drugih pogojev, kakor ao jih določile aliirane in asocdirane vlasti.
Boji z boljše viki.
MOSKVA, 12. Bo4j-šev>šSko frontno (poročalo z dne 8. decembra: Na fronti ob Narvi močan artiljerijski ogenj. Na južni fronti smo zavzeli mesto Boričevo, (ki so »ga rdeče čete zopet os vo-jile. Železniško progo Kijev-Pokava smo dosegli in prekoračili. Rdeče Čete so prodrle 20 vrst od Paviovsika. Na fcunkestanski fronti <je bil v nedeljo zaseden Avamčuk (?). Ujeli smo 1500 mož in uplenili 10 iokorootiv in 150.000 pudov kurilnega <^lja. Rdeče čete so zasedle (Petro-Aleksandr-v § ^k.
Iz Potiske.
Amerikanski Poljaki za Poljsko.
VARŠAVA, 14. Kalko- javlja »K ur jer War-sznwski«, so ameriški PoVaki pcdlali Paderew-skemu naslednjo brzojavko: Ameriški Poijaki, zbrrni na drugem svoj* n taboru v Buffaiu, iz-jarvlp'a^o, da se popolnoma strinjajo s politiko, ki >jo vodite na Potokom, ter Vam .izražajo svoje isfkreno priznanje za Vaše delovanje pri mirovni konferenci. Tabor izraža ž«4jo, da bi neustrašno nadaljevali to svoije delo, ter obeta, da Vas bo vedno podpiral lin da bo delal z vsemi moami za povišanje narodnega kapitala na 10 milijonov dolarjev.
Polisko-bollš »viški bojL
VARŠAVA, 12. (S.) Poi^ki vrhovni štab javlja: Na boljševiškem bcjisču l!:®u D vinskega Ln Polo-ka živahno tklo\an>e naSih pro.siraS. Močan oddelek, ki je bil poslan na poizvedovan* proti W:eJ-czersku, ie iporezH dva Jconjonišlka švadrona; po-vrnU s« je brez izgub v u&še posojanje«.
Orijentski vlek preko Češke.
BUDIMPEŠTA 13. Kakor poroča »Az Est«, je čehoslovaško želerair^o ministrstvo v pismu, naslovljenem na ogrsko «tngov.insko ministrstvo, ,prediralo, da se uvede orijentski vlak iz Betl^rada preko BtK?im?e5iey Bratislave, ognivši se Dunaja, preko Breclave, Brna, Prage, Plzna, Heba v Pariz.
Avstrijska pogajanj- a Ceho-slovaško.
DUNAJ, 13. Uradno 'poročilo: Državni kancelar dr. Renner bo taik-c.;, »ko se vrne iz Pariza, odpotoval v Prago, -da se snide s čehoslovaškirn ministrom za zunanje ©tvari dr. Benešem. Potoval bo ▼ Prajgo v spremstvu referentov državnega urada za »mamje stvari in zastopn&ov gospodarskih uradov v svnho, da uvede pc^a-^anja radi ureditve pcl?t!5irih in gospodarskih odnošajev avstrijske in čeboslovaSke republike.
DUNAJ, 13. »Staatsloorrespon^enz« javlja: Vlada računa s tem, da bo avstrijsko odposlanstvo $ poemeje v ponodel; -2k, 15. decembra od po L uvalo iz Pariza in p>rv3k> v sredo na Du-nafl. V Praigo bodo potem potovala 20. decembra ter se od tam vadili 23. ali 24. decembra. čehoslovaški minister za zunanje stvari je sedaj v Parizu ter bo pre-kone prihednji po-nedeljetk odšel v Prago. Ni torej izMjučeno, da ne bi mogla zumaesja ministra obeh sosednjih republik že v Parizu začeti precpogajačga.
Iz H^Mfllars 3.
nekemu časnikarskemu poročevalcu glede •vprašanj, tičočih se mirovnega sklepa, da ne bi prevzel vodstva mirovno delegacije, ako bi ibil izgutbil upanje. Glede gradiva za mirovna pogajanja je izjavil, da bo delegacija gotova z njim pred Božičem. Kar ae tiče teritorijalne ćntegritete Oigrske, je poudaril, da niti etični, niti pravni, niti drugi razlogi ne govore za razkosanje Ogrske. Nihče ne bi imel od tega dobička, ne ozemlja, Iki bi se odstopila, ne (povečane dežele, v katere bi prišli eksplozivni elementi, ne Evropa.
Mirovna konferenca.
Delovanje vrhovnega arveta.
PARIZ, 13. (S) Vrhovni medzarvezmŠki avet se sestane vnovič v ponedeljek. Seje se udeleži tudi kancelar Renner.
PARIZ, 14. (S) Seja vvfeovuega sveta, ki se je imela vršiti iutri, se je ct&ožila na torek.
Sdaloja na poti lz Londona v Rim.
LONDON, 13. (S.) Zakasnelo. Sciatoja s sjwcro-stvom je odpotoval v Pariz, odkoder odide v Rim. Iz Londona je odnesel najboijše v tiske ne samo zaradi prisrčnega sprejema s strani angleških Politikov in angleškega časopis*, temveč tudi zaradi značaja, ki so ga fcndi pogovori ® Lk>ydom Georg-eom in iondom Curzoaom pred in do včerajšnji plenarni koirferencfc Te koofercnoe izven vrhovnega sveta, katerih se bosta udeležila tudi ♦talijanski ministrski predsednik Nitti ia poseben zastopnik ZečmjenHi držav, ae bodo nadaljevale tekom božičnih praznikov v Parim Po potrebi se bodo nadaljevale tadi januarja. Sedež teh (konferenc se določi pozneje.
Clemenceaujev odbod Iz Londona.
LONDON, 14. (S.) Clemenceau le odpotoval dar nes ob 7'55 iz Londona.
Lloyd Goorge o konferenci ? Londonu.
LONDON, 13. (S.) Na konca seje v dotnii zbornici j« .podal Lfloyd Oeor»e naslednjo izjavo: »Clemenceau Je prišel na ooriv angleSke vlade v •London minuli četrtek, da se poraaeovori z ministrskim predsednikom, državnim tajnikom za zunanje zadeve in drugimi angleškimi ministri o raznih vprašanjih, ki «se tičejo Pranje in Anglije. Veliko se je razpravljalo o finančnih in gospodarskih vprašanjih. Prva ministra star porafciia prisotnost Sci al oje italijanskega ministra za zunanje zedeve, v Londonu, da se pogovorita žnjim o rja-dreinskem vprašanju. Razprava se ie vršila v pri-sostvu poslanrka Zedinjenih držav «n japooakega poslanika. Scia4oJa se ie udeležil tudi razprave o ruskem vprašanju. Konferenca ie rawm tega raz-•prav-l'oia o reSevanjn še nerešenih mednarodnih vprašanj, posebno o vprašanju mini z Turčijo. Tekom cele kcmfereirce « viadcla največ** prisrčnost. Tri dni te konference so še bolj strnili solidarnost med zavezniki.
Ententa ln ruski vprašaaje.
PARIZ, 13. (S.) »Petit Parisšen« da se je konferenca v Londonu samo doteknita ruskega vprašanja, toda države, zastopane v Londonu, da so prišle do sporazuma glede splošnega stališča, ki nan se zavzame napram generalom, ki se borijo proti boljševikom. Vsa- druga vprašanja da se morajo šele rešiti.
•Matinc .piše, da |e b8o sUenfen* da se priobči v kratkem uradno poročilo o zavezniški pofctild napram Rusiji. Smernica le politike bi Mla ta le: nobene pogodbe z boljše viki, toda tofl vojne ne .proti ifim; z droge strani se bale ne bo več podpiralo protSboljševištvo s izpodbijanji
NAUEN, 14. V parišldb parlamentarnih krogih govore, da Clemenceau tri dm po voiitvd predsednika, torai dne 6. Mmnja odstopi.
Regent Alekamder odpotoval Is Pnrian.
PARIZ, 14. (S) Regent Aiekaaod« je odpotoval danes iz Pariza ▼
Proti žl
BUDIMPEŠTA, 13. Ant"se.T»tska stranfka je! imela v nedeljo števćlno cfcćskcm sliod, na ka-< terem so estro govorili peoti židovstvu in proti j časeprs-ju, ki se nahaja v rekai žl ov. Po sbodu j so zborovalci v skienjeai^i vrslaži odtkorc^ali. Šli so pred poslopje Us-La »Nepsava* in tam 1 •v.drii v redakcijske in UsPcamiSke prostore, ki so bili vsi ©d nedel^kela počl-ttka popolnoma ■zaprti. Množica je razbila poh^tvo, razrezala telefonske žice in spise vrr^la na cesto. V tiskarni so demolirali rotacijske strehe, šele redarstvo, ki je pkrišlo v veljeaa številu, »je zabranilo nadaljnje razbijanje :n aretiralo ter ovadilo 42 oseb. OkcJi poHdovelih je prišlo ctkoii 400 oseb prod urednice prostore »Az Esta« na Elizabetni cesti. S katnni in palicami so razboli izložbena okna, vdrli v lol aL ki je obenem knjigarnica ter pccneta£ kn^ge in opravo na cesto. Kmalu je prišel pehotni oddelek in redarji na konjih. Pc*vali so množ oo, naj se raziđe. Slišali so ee klici: »Doli židovsko časopisje! Židovske časopise bomo uničili!« Na oglu tobačne ulice in Eiiz&betne ceste je poHcoja, ker se množica ni hotela razi ti, oddala salvo v zrak. Nato so se demonstranti razkropili. Ena oseba je bila lahko ranjena. Veliko je bilo aretiranih. Ob desetih zvečer je nastal mir.
Apponji o madžarskih vprašanjih. BUDIMPEŠTA, 13. Predsednik ogrske mirovne delegacije grof Albert Apponyi je de#d
Za varstvo Vzhodne Praska.
NAUEN, 14. Na velikem sbodu meščanstva v Kraljevcu so z ozirom na grozečo nevarnost Lcijševlzma soglasno protestirali proti z ah tavi eotente, nai se razpusta ljudska straže, ter zaprosili nemško vlado za nujno pomoč v varstvo pokrajine. Nemški državni predsednik je brzojavno odgovoril, da Nemčija Vzhodne Pruske v seianji stiski na bo zapustila, da je varstvo Vzhodne Praske stvar vse države in da »o potrebne odredibe že ukrenjene.
Nemška aarofea akngiHna odobrila poljsko-
BEROLIN. 14. 43) Narodna skupščina je odobrila v tretjem črtanja nemško-poijsko po-
godbo.	_
WASHINGTON, 13. SenaAorja Fali in HUcbocck sta dobila nalog, da poročata, aH more Wl4son navzUc bolezni voditi uradne pode. Po dolgem posvetovanju sta se zedinila v tem, da je Wibo& duševno dovolj gibčen, da si more ustvarjati sodbo v farats&mh vprašanjih.
WASHINGTON, 13. (S) Bolezen predsednika Wilsona gre vodno na bolje; sedaj že labko hodi ob palici. _
BUKAREŠTA 13. Romunski tiskovni urad poroča: Novo ministrstvo se je sestavilo takole: Aleksander Vajda Vojvodi ministrski nora! Averescu minister sa notranja stvari; neral Averescu mnister za notranje stvari; general Rascanu vojni miolitar; dr. Avrel Vlad
finančni minister In začasni minister za trgovino in industrijo; dr. Viktor Pontescu minister za poljedelstvo in domene; Oktavijan Goga minister za uk in bogočastje; dr. Mihael Popovici minister za javna dela; Jovan Pelivan justični minister; Alipa Nistor, Štefan Pop in prof. dr. Cantacuzene so ministri brez port-feljev (zadnje imenovani je tudi delegat na "mirovni konferenci v Parizu).
Papež za Izpustitev vojnih ujetnikov.
LYON, 13. Kakor se poroča iz Rima, je rimska stolica že dvakrat intervenirala za izpustitev vojnih imetnikov. Prvi korak je obstojal v pismu rimske stolice na pariškega kardinala Aimettea, Uri se v pismu naproša, naj osebno posreduje pri Clemetnceauju za to, da bodo vojni ujetniki molili prebiti letošnje božične praznike že v krogu svojih rodbin. Drugič je rimska stolaca posredovala v ta na*men z izjavo, da se pridružuje koraku švicarskega zveznega sveta za skorajšnjo izpustitev vojnih ujetnikov,
Švicarski tečajL
ŽENEVA 131 (S.) lira 39'85; n. marka 1O'07J4; avstr. krona, n. 3*70, st. 3; angl. funt 20'30; franc. frank 48'85; dolar 5*37«.
riemSRa HoitJJa In duše držcce nailsflnlce biaSe monurbile.
»Neue Freis Presse« — in ob vsej tznanl minulosti tega lista pomenja to neka) — se Se raačcla toplo zavzemati za dobre gospodarske odnošaje v prvi vrsti s ČeSko-slovaško republiko in potem tudi z drugioni narodnimi drŽavami, ki nasSedinejo bivšo monarhija Mlade države imajo — tako piše trezno — svoro dobo viham osti kt nagonov; ali, prvim sanjam politike, ka je hotela s tnco roko raztrgati vse zveze z Avstrijo in ki je zadala deželi krvave rane, mora slediti streznjenje, ko bodo vJade modro tehtale svoje in tuje .koristi .po načelih igcspodarske razumnosti in brez politične brezmejnosti. Avstrija Je interes!rana na mirnem ia nemotenem obrata s Ceško-Slovaško, kakor tudi z Ogrsko, Jugoslavijo in Poljska Kmalu pride — tako se nadeja — prilika, »da stopi Avstrija v stike z narodnimi državami. Napram Jugoslaviji Je že sedaj povoda dovolj za razgovore vsled itenih visokih carin »n odpovedi kompenza cijske pogodbe.
V predale dunajskih listov je prišlo trezneje •presojane. Pozdravljamo to, dasi se nam dozdeva
—	me: čeprav verno za gotovo, da -»e to strozni-tfev izsilHa le srla »n potreba. Alko bi se Avstrija ne nahajala v taki stiska in v takem obupnem »položaju. bi bržkone drugače govorila z »-narodnimi državami«. Ne M čuti prijaznih besed, ampak izbruhe jeze in tudi grožnje. Tako pa govore .mirno ia pametno.
Seveda govori dunajski- 4ist da tudi druge narodne države potrebujejo gospodarskih zvez z Avstrijo. To jc že ros, ker je meddržavno »gospodarsko življenje kot verigo* ki ji en člon posega v druirega, vsled česar se to življenje ne more urejati le po čustvenosti, ampak tudi in v največji meri po stvarnih koristih. Ravno zato pa moramo najodločneje oporeka-ti trditvi dunajskega lista, ČeS, da so si narodne države v prvi dobi vrenja domiš&jole, da morejo pretrgati vse go?po-darske vezi z Avstrijo. Ne, tega nočejo; saj je v narodnih državah pametnih ljudi, ki poznajo železne zakone gospodarskega živi j ena! Pa tu Ji, če bi b-jlo temu tako, kakor trdi »Neue Freie Pres-se«, bi bili avstrijski Nemci zadnji, ki bi tmeft pravico do kakejsa očitanja. Mori mso bili ravno oni, ki so v časih svojega gos;A>dstva v bivši Avstriji z vsem svojim postopanjem, s svojo nestrpnostjo, svojo nacijcnaino sebičnostjo, s svojim pohlepom po (gospostvu ln zatiranju drugih, s svojim povišanjem samega sebe. tn poniževanjem drugih narodov v državljane druge. aH tretje vrste, s postopanjem, ki je dajete d-ugim kamen namesto kruha: mari ai$o ravno Nemci sami že davno raztrgali vse duševne vezi z drugimi narodi?!! In če je kdo čustveno c-r'lirjil. če se je omrazi! pri (kom, potem naj sedite čudi nikar, če mu gteboko uža-ta zadnja navedba »strinja z gonro trditvijo?!
Sicer pa izpodbija dunajsđti Jist sam svojo lastno trditev, ko pripoveduje v »stih izvajanfčh, da Ce-Ško-Slovažka sama hoče carine svobodnega prometa z Nemško Avstrija da je pr:»?ravKena dovoliti tej poslednji prednosti pred inozemstvom
—	da hoče otvoriti Avstriji svo'a vrata. Kako se ta zadnja navedba strinjaz gornjo trditvijo?!
M on. u nam bo očital kdo, da pišemo brezfco-rartne in ob izpremeirjetvh razmerah neumestne rekrhninacije, ko očitamo Nemcem njihovo nekdanje postopanje z namf. vse tiste ljute krivice, ki so K'h brez usm^jenja delali slovanskim rfeme-nam biv^e Avstrije. Ne! Sami vemo, da rek rim i-nacije redi tega, kar je bik> v drugačnih razmerah, ne koristijo, ter da je treba — sosebno za gospo-dan?l:o življenje — novih orijentacij, primernih novim razmeram. Govorili smo Te, da ugotovima da taka potreba trk® ravno <na vrata Nemške Avstrije, in ca morejo Nemci v tef TepuHiki temelj »zpremenHi svoje razpoloženje napram slovanskim plemenom, da se morajo izneb«ti vseh spominov na mhurfost, ko so mogli davit« ta plemena, da mora jo začetA v resnici spoštovati in .primerno ceniti te narode, da mora rej»W»ka Nemška Av-strra v tej smeri zasnovati svojo politiko napram au-odnim državam, ker te tedaj more pričakovati, da se ji odpro srca teh narodov in s tem tudi go-spoc^rska vrata teh državi
Vesti tz Jn$osloo!]e.
Uradno sporočilo o kolkovaaja. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vara: Iz vseh strani dežele prihaj^o poročila, da se je ljudstvo točno držalo predpisov "glede irfjegovanja. IzvzemSt slučaj v Krope, kjer je doomfesija zdo-rafc- la svo^o oblast in je ibilgegovata Avstrijske bartkervce, za kar ae natika v sodni preiskavi, ter nekaj slučajev porefcušenega tihotapstva, ni biio mosdentov. Tvorcem, ki so v prvib
dnrf» od!clanja4i spregom ne6d9jeigovanih bankovcev, je politična oblast diktirala jako ob-čutne fkazni. Ljudstvo na splošno razumeva biilijegovanje m pričaikuje cd njega, da purenetha devalvacija jugoslavenske (krone. Razni nezadovoljni elementi prirejo podežeti shede in sklepajo resolucije proti 20 %ni.m pritnnanicam, hoteč v ljudstvu zasedati nezaupanje, da bo drŽava ikdaj honorirala priznanice, iskuša se ljudstvo spnarvifi v strah za to, da bi .po nižji cena priznanice prodali. Istočasno pa se nakupujejo priznanice, za katere se v mestih plačuje celo precej naid pariteto. Irjipd&tvo se odločno svari pred -hujskači, iki kvari.jo ikreai/t države, zlasiti pa se pceiivLje, naj priznainic' ne prodaja, temveč ^ih dobro hrani, (ka^ti za de-fin-iiLivino izmen^anje stare krene so vse priprave že v polnem teku .in teda^ i>o seveda priznanica vezala tefliko, kakor kcCikovana krona. Hujskači, iki po shodih napadejo viado radi priznanic in s tem spravtLjojo pricinainrce na nižgo ceno iv roke nalkupcev, n^j se ovadbo bližnji oblasti.
Nove tobačne cene t Jugoslaviji. Krkor do. znavamo ije uprava monopola vsled povišar^a dčnansikega ikurza izpremonjla on pri tem ide-loma povišala tobačne cene. Cene najtbclj znanih vrst in isuoLkov so sedaj nadlediruje: Fini pur-siČan 1 kg 315 K, najfinejši tuniki 420 K, naj-finejii hercegovski 280 K, fina tucštk»i 175 K, hercegovski 140 K, sredn>je£ini turšiki 96'25 K, najfinejši ogrski 56 K. DomaČi tobak rza pipo 21 K. Smotke stanejo po 100 ikomadov: tra-buke 175 K, brHaniike 175 K, kuba poalboritl<e 140 K, portoriike 104 K, viržLrjke 105 K, branilke 87*50 K, namešane inozemske 52'50 K, kratke domače 35 K. Svalčoce po 100 komadom stanejo: eg^ptovslke 45*50 K, princeze 38*50 K, dame 21 K, športne 17*50 K, ogrske 7 K.
Pogoji za sprejem v diplomatsko-političnc ali pa v konzularno-trgovsko službo so: 1. Da je fcompetent (podanik 'kra^eetliva SHS; 2. da je zakiestil veja-ski ddlžnosti, oziretma, da je ta dolžnosti oproščen; 3. da rje dovršil univerzo bodisi v naši ali v 'kalki inozemski državi, ali pa k alko višjo državno sfcrclkovno šelo, eloapart-i>o akajderoiijo aiH pa 'konzularno aika>demiijo; 4. da obvlada Erancoski jezik. Glede zar'n.jega poboja bi (vlada tudi počnlkria, da se ga kom-peteat priuči v službi in ipcltem i^cCcži izpit. Prošnje je treba vložiti na m-icuits'tiraL'vo kloštra-« nih dela v Beogradu, Kralija Miilana ulica 81. Prošnji je treiba priloži-1 i vse potrebne defku-mente, izpričevala, c'itd. Na/vesH ije treba znanj« jezakov Ln cura-icarluim ivitae. Kmkor se čuge, bo sprejeto precej veliko š»ieviLlo idoibro Ikvalifi-ciraniih kconipetontov.
Prememba v prekmurskem komisar jata »Uradni liist« prroočmje .Lmenovanje dosedanjega komisarja za Prefiompr^e, g. La^nšiča, za mariT.orskeJa glava.ija. K ukor onano, qe fjosp. Larfj.Sič še pred kneoovr>rijcm za ^rek.inu-ake^a koj-tišsr.irja vodi'l imart'lh-Cirsf'iO a'varstvo. Posile prekmurskega ikomdsajrja cipra-. jj^a začasno g. B. BenbuČ.
Predsednik višjega šofckega sveta g. Fran Vafcioijrl tje padal deanls-^o. Kaflcor čujemo, bo za nasledniika <kner»ovan sedamji ravnatelj realne gi'mnairj^e <g. StcirJco Beuk.
Narodni sveti morajo položiti račune. »Uradni 'list« prinaša narec'bo deželne vlade, <ki določa: Vsi Narotcini sveti (podo.'ibori, pci\r3*j;n-ski odbori Nar. sveta, Narodna veča pdkrajin-ske*Ja značaja) v cttaiočju deželne vil ade za Slovenijo, razpuščeni v znti&hi -sklepa nairistr-skega sveta <v Belgradu, z dne 22. deceoilbra 1918, so dolžni [položi ti račune do dne 1. januarja 1920 tpredsed!ni#tvu deželne vlade ter prosili za abeedutorij. .Račune pregleda posebna komisija, sestavljena az načelatka in namestnika, ki ju imenuje deželna vlada, iz odposlanca gospodarske komčsige za stvarno denuo-b&lšsaoi^o, iz ocVsoslanca oddelka za narodno bra<mibo in iz odposlanca (poverjenika za jarvna dela.
Dotiskanih državnih dinarjev se v Beogradu
nalia^a za dve in pot mil jardi.
Domača vesti.
NA SOL! PRI SV. JAKOBU se začne redni ponk v sredo, 17. t. nu. ob 8 zjutraj. Opozarja.ao starše, da na podlagi odloka, s katerim nam Je oblast dovolila otvoritev šole, more vodstvo sprejeti samo otroke slovenske narodnstf Iz mesta, ki niso doslej vpisani na kakšai Javni šoli. — Vodstvo.
Kriza v slovenskt socijalni demokraciji? Zagreb. Ške »Novosti« so prinese vest da vstopita v novo vlado za Slovenijo tudi socialna demokrata Pro-peluh in Gofouh. »Lavoratore« se nadeja, da sa ta vest -ne uresniči, prid odaja pa nastopne pikra ■pripombe: Vstop socfjaJistov v vfcdo bi bi! č»q nodrscipliniranosti, ki bi ga slovenska socijalistič-na stranka ne smela dopuščati. Na zadnjem kongresu stranke v Ljubljeni Je b»4o sklenjena da strairka odklanja vsako sodelovanje z nesocijali-stičnimi strankami, ter je kongres pozva! slovenskega socijalističneca ministra v Belgradu, naj poda svojo ostavko. Socijalist Anton Kristan pa ne le, da nI poial ostavke, marveč je sodeloval za sestavo nove vlade s socijalisti. 2e vedenje Kristanovo, ki se ni in se nimalo ne briga za sklepa kongresa, je zadalo hud udarec disciplini stranke. Vstop sodru-gov Prepehdia in OoJouha, ki je tudi ■podpisal na kongresu prećdog iproti sodelovanju, bi podal delavcem, vpisanim v stranka senzacija da voditelji in stranka niso voljni, da bi za resno smatraili sklepe kongresa. Nadejamo se, da vest nt resnična, če -pa bi bela resirčna, bi prišel za slovenske socijaliste trenutek, da se slednjič za vecP-no osvobode voditeljev, ki jim njihova ambicija ne dovoljuje več nrti da bi spoštovali sklepe kongresov stranke. To pot bi ipa stvar segate predaleč, ker ie bii sklep, ki prepoveduje sodelovanje z nesocijalističnlmi strankami, sprejet z veliko večino. — Tako L»evoraitore«. Mi ne moremo za so-daj izrekatt nekakega svojesa mnenja že zato, ker niti tega ne verna ai> zgornja vest v zagrebških »Novostih« odgovara dejstvom. Pripominjamo 1%
•tsasIL
»fimomr« mm. uC
\ Iretu, dme iS. On—li« ifH, j
fe todl MDvutkk soctjsfcstt govor« o idki fertz* v *ovsnskt mM demokracij.
Rok ta «vei)nrINe odloka dede ureditve tlite. Oeneratot civilni kamisarija* za JuHjsko Benečijo namanja: Znano ae, da se je vzhodi! v pri-WbdetLh krogih <lvom glede dneva «v-e*ievl>eJ»fci kr. •akooskega odloka od 27. novembra I. i. š4. 2227, o urec&tvi v»h*te. Omenjeni odiefc ima aa «x>dJ3gi O. 17. vezavo ® dnecn svoje priofcčrtvr v »rad-oem ttstu (»Oazzetta USfjcioSe«), t. i 4. dec«nbra. Obdava torej Jt4 se Je »vršila v uradnem delu tr-ft&Skega »Osservatora«., nima v tem vtrt\r nikitk*
Drtfocefla
SocHahri denK?kr«t>e v Nem&d Av^tri* došivtiaj© eedaj izkustvo, da se nc sreseuča*}« vsak-dar ♦isti mam. rek. 4a. Se te kroh opozicije đ?rentk. Včasih jedo grmkejS Icrirh tisti, Ir so na moči. ki morajo delati m nositi odgovor-oost aa nedostatke Wt so šzioženi očiranjem radi posledic svojega doki in svojih ukrepov, četudi no bik ti pametno in pošteno zam^eu*. Tako se dogaia sedaj socij®Iir«ni demokratom v Nemški AvstrtH. Prišli so do moči m cfclasti — prišli so na krmilo rep«tWce. Ghretio njihovo »Arheiter Zeitunjc« se mora true*H dan na dan z odbijanjem o&špoi od tistih strani, ki hočejo zvrnit} oa sodja-fcste vsa IcHvdo na strašnem poleža.?n v katerem se nahsja prebivalstvo. Posebno jih obsipajo S očitanji necnSki nacstjonalci. Na odbiranju teh napadov pa je tzbegnil* soc»ial»stičnenrj rfasifci dragocena izpoved. PSŽe namreč: »Vojni hujskači, nasanjači aa mir amce, ki so *zxv aH vojno, ki s» 9 aplamSrailf ki so J® sadrilevali iako dolgov dokler al pHM poraz, proglašalo sedaj deJavstvo kot odgovorno «a neizogibne .posledice vojn« hi aa vojno samo. To so tisti nacvooatci katerih blaz-sost Je pokvarila la zastrupila razmerje do Cefcov, Jugoslovanov in Poljakov, ki so slovaaske narode napolnili z <9v0tn sovraštvom proti vsamu, kar jc nemškega!« — Velja in rici bježimo to izpoved, kot dnaeoceno priznante, k« so bUi krrvc* na vojni in kje edini krivci na zastrupljenih narodnih bojih v bivši Avstriji. »Arbeiter Zeitung« jim očita hladnost in ona jih menda pozna. Saf» je sama Nemka, kar smo ravno ml v prejšnjih časih Cesto grenke občutil*.
CirH Metodov ples prfredr 10. januarja 1920. fenska podružnica CMD v vseh prostorih Narcd-rodnosa doma, ter se že sedaj opozarja cen-l ob-ćmstvo oa to prireditev, katere čisti -dobiček je namenjen za bcžičnico. Jd jo priredi ženska podružnica v januarju ubožni deci, ki obiskuje slovensko šo!o v Trstu. Rodoljubi, s41a je velika, zato moramo a tapeti vse moči, da oblečemo čam največ naše dece. in se zato priporečemo vsem društvom v mestu in okolici, da ne prirede omen lenega dne avofšti oabcv, temveč nag prepuste ta večer iz-Ujučno ženski podružnici in naj prihite vsi, vsi v Narodni dom, ker le z združenimi močmi se dosežejo topi uspehi. Opozarjamo obenem naše občinstvo, da je ženska podružnica CMD tudi letos razrjelita med svoje članice ?>de za nabiraire prispevkov za bažtčrrico. — Prosimo torej vsakega rodoljuba, ako ga poseti neša nabiralka naj jo nikar ne zavrne, temveč naj poseže kolikor mogoče globoko v žep. — Toda ne samo veliki darovi, vsak, tudi T*?Jmaniša dar je dobrodošel, in naša ubožna deca se bo s hvaležnim srcem spo-nčnjaia svojih dobrotnikov.
Zahvala. CMbor šerat$a?coibsike podružnice CMD «i §teje v pr^etno dolžnost, da se nagpri-arčoeje zahvdi vsem Sentjakdbsđdm druStvom §>o^etbno Šecttjsi:<c£«žcemu pervskemu eboru in mas^Vtms*oni slkurioi »Vifolor Parma-« za pciretiiiev ictfclavževeiđa večera, Delavs&ema leoos. drufttvu za ibrecrlajčno prepustitev dvorane, konsumnemu drućtvu »Jčudransu« za odstop s^toiic, «\T5een šefrtiaikobskim narodnim trgovcem, .gcdtfiirfičfc^ern in pekcoti, katerih imena se H sate med darovi, ca mnogoštevilne darove za fcdijflvo tombcio, vsemu marcgcMe-viloemu ofcčins-tvu, ki ni prišlo gleda* samo Miklavža, temveč pcAozlt »dar docnu na al-tar,« in sroloii vsem, ki so na ta eM oni načsn pnipomo^ii h krasnemu morr^cmti ki matter-j črnemu uspehu prerinit ve, k&tere ććsiti debi-čeik znaša nad Lir 603. Seoteafccfcaki pevski zbor s svojim učetel^ecn prof. Minkom oa čelu, ter nad <vse maa^iva ki požrtvovalna s»kup:na »Viktor Pacma« sta žela toliko vseortranskega oddbraivar^a in Ealrvrie za sveja azvajamja, da pma more Senflfsicclfcsko ofočSnert-vo ki CMD po-družndce 4e česljtati na krasnem uspehu. Odbor šen^ađtcsbske podružnice CMD je prepričan, da se od dneva, ko se ije ccjpria CM šola, zopet začne vz>buja>ti naše narodno življenje pri Sv. Jakcibu v večji meri nego keda^ poprej in da sa i>o Sv. Jak<c& zepet zaslužil ione mnarodne pcstcjarJke v Trstu.«
Porot niš k a lista za leto 1920. Prvotna porotni-6ka lista, na podlagi katere se sestavi letna lista;
PODLISTEK
Za stero pravdo.

(60)
Avgust §enoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI, stoletja.
-»E, lega se ne bo^m,« je rekel Gafto, mah-•tvši z roko, »ali poznaš, cvatk, tisto bo^oo žvval himero — talk ^e Tadri — kača m lev. On ne potz>na zapreke. Vrag fe pa <vrag. Poseže tudi kralju samemu pod <grio. Pa tudi Bator (je 'njegov prti'jadelj. Krali Msflcso je v velikem škripcu. Kaj ■vprašuje on, ali je tako ali taiko prav; njemu je prav t&ati, ki je ž njim. Mislim torej, da prinese gespod Fectko v svoji torbi grome na naše pro^ovmeke. Toda dragi ban in svak, po-jdiva! Je še polne roke posla in dogovorov za sa^bor.«
»Da, z Bogom Baribara, e Bogom -gospa Jelena,« je rekel ban, »im čim pride Fenko, naj ae taiko; zglasi pri meni.«
»Počakaj, gospod Peter,« j« Barbara zaustavila bana, »Jelen ti im reči besedo.«
Ban se je ustavil, a Jelena je, dvigniv«i ae, odprla vedirko skrinjo ter je potegnila iz nje zastavo iz rdeče ®v»ile, vezeno c grtbom. Ka eni strani je bil grb Endodov, na druga pa trije mali grbi, znaki kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije.
»Ban,« .je začela Jelena v solzah, »ko ne je t>ean:Jo ljute volčiče Uršule izgnalo iz moje hiše, dali ste mi zavetja kot rojstni sestri. Kako naj se oddolžim vaši dobroti? Užaliti so vas, storili izdajstvo, rastrgali so vam bral-
m teto 19 20., se razpoki m iavm vpogled pri stalMfno-napafskcm unadu (nI. Saafri 25. U. nadstropja, vrata 26) od 15. do 22. t m. od 9 do 14. Vsakemu, ki se aeaiima. #e dovođeno, da predloži v gorioineajeiiecn roku *>\oio reklamacijo prod pripustitvi v tisto oseb, ki se po zatoni določajo aa izvršitev porotmškega poslovanja, tn da navede svoje izjemne vzrcfce. Za porotnike se smejo knezova t i taao osebe moškega apoia, katere: L so dopclo^s 30. leto; 2. znajo čitati in pisati; 3. so ita&anstf tdriavftjanl aft rojeni la pristojni v kakšno občino Jultjske «<H Trideotsike BeuečM«. izvzemši osebe, to so s* pridobite domovinsko pravico v omen?en& Benečijah po 34. mahnita 1915; 4. ianajo svok bivališče vsaj eno he>to v občuti, v kateri se nahajajo; 5. a) ptačai-jejo ea neposredne davke, uevšievšt dodatnih davkov, vsaj 20 Mr na teto, v kra.Rh pa, ki štejejo nad 30.000 prebivaJcev, vsal 40 lir ah h) W oe gtede na svoto idirvka pripadate stasu odvetnikov, notarjev, profesorjev ali učiteljev na višjih in sred-n&h šolah in ki so dobili doktorat na kakšni država* univerz*.
Zaprti šoti. V Trnovem na Notranjskem se te pouk piokinil na obeh šolah od 11. decembra 1919. do 3. januarja 1920. i, ker sta bila uradno konštetirana — dva etačaja ošpic (rabedov)!
Požar. V Trnovem na Notranfekem je pogorak> 6. t. m. vettko lospouarsko poslopje posestnika Ivana Vatenčiča podomače Se ve rja z vsem senom in kmetijskim orodjem. Đa se ni ogenj razširil, se je zahvalit? predvsem neumornemu delu vrlih •tirsko-bistriških ©a^teev. Požar te povzročil baje hišni hlapec vstal neprevidnosti
Izšel |e december ski zvezek »Sctenza ed Ar te« (La DomeiKca t^ustrata), ki vsebuje v svojih štirih delih, medicinskem, historičnem, umetniškem hi literarnem, nekoJiko eančimvih razprav. V zvezku se nahajajo t« zdrave p«sate¥ev dr. Artetodema Strocchija, idr. Oiorgia Ravasinija, dr. Đoloherja in dru0h.
PrednacnanHo. šentjalkob^ki Sokol naznanja, da prirede šenrtgaikc-bska drušLva Silvestrov večer v dvorani »Del. kxms. društva pri Sv. Jakobu«.
Volkovi na Notranjskem db demarkacijski črti na Snežniku in v Čaforcfkak gozadovih so se zeto pomnožila. Pritepls so se iz hrvatskih sum. Dve tc&pi se tkdaLšta ckoli, prva pod Javorni-ketrn, druga ped Snežrtkom. I^jadi se volkovi ne beje in go rac&gdi in požrli nekega srbskega vojaka. Gcodair^š so u&«ire&:& štiri volkove, tri pa ranici; itai^anefica vej^i so ustrelili dva. voKkova. — V Šumak je ibida oatrelrjena tudi 7—8 let stara medvedka, doattera je tehtala 380 kg. Lovec, ka je je zajedal, je atrelljal v njo s krog$o, z drugum strelom pa a sipo; ranjena medvedka se je dvignila na zadnji dve nogi in je Šla proti lovcu, da ga cfcjame; lovec je klioal na pomoč. Njegov tovariš, ki ga je slišat, jc prihitel na pomoč, nameril od strani na medvedko in jo podaA. Volkovi no prava nadloga advini in so luaskgaii 4udi veliko divjačine.
K predsnočnamn rio&ii4iM nn—I«. Policijske oblasti živo in marljivo preiskujejo. Po stopinjah se doznava, da ao reparji prišli az ulice Tigor čez dva zidova v vilo gospe Petroniove čisskem napadu. V sobi so vse stene in tudi činskem napadu. V sobi so vse stene in par okna umazana s krvjo; aa podu ao našli še mlako krvi: tudi v kuhinji so močni sledovi krvi. Istoiako je poškropljeno potuštvv Našel se je tudi kclec, s katerim so nečloveški ljudje pobili nedolžne osebe. Tudi v vrtu so se našli sledovi krvi na zidu, čez katerega so se splazili lopovi; iz tega ae sklepa, da so fcrle njih obleke tudi namočene s krvjo. Na sami imajo več oseb, ki so bile aretirane; med temi je tudi neki Karel Cimc&io, na č£gar stanovanju v ulici Pacinotti so nač&i vse mogoče tatinsko in vloan^no cro^je in priprave. Aretirana je (bila tudi njegova ljubica Antonija TodeaohL
Velika tatvina — 80.640 Ur draeotia. Snoči so neznani tatovi izvršiM na stanovanju tnženerja Marija F! i snov a vefcko tatvino. V nregovi odsotnosti so uJonuiir s sekiro vrata in ši# naravnost v spahio sobo. Stanovanje so lopovi najbrž dobro poznaiH, ker so prišfc do ktluča neke omare, za •kateretg!3 ni nihče dru« vedel nego gospodar — in snočni tatovi. S kaučem so odprli omaro in jo iz-C?razni4i; v omari je bil dragocen o vratni nakit, vre.en 50.000 lir in nekoJiko drugih dragotin, vrednih 30.000 lir. lnženerjeve hčerke so «e vrnile domov ob 22 ki našle utom&ena vrata. Ko so stopite v očetovo spalno sobo, so videle, da e omara prazna. Javile so tatvino telefonično orožnikom, ki upajo, da so tatovem že na pravem sledu.
sko zastavo. Tu imafte drugo. Napravila sem jo z lastno roko. Pomas&ite, da je vsak 'biser na nji moja sclza, da mi je bilo pri vsakem zafoodu, kakor da potiskam nož v srce skupnih nam sovražnikov ter da mi je od pravične jeze žarilo lice kakor ae ndeoi ta zastava. Sprejmite jo v dar od Jelene, nosite jo slavno in zdrobite pod a§o naše skupne sovražnike.«
Ban je prijel zastavo in je rekel, poflpdhrvit Jed eno na roko:
»Hvala tej nežna toki. ki mi je po resnični pobudi srca napravila tak lep dar, aa obljubljam vam, plemenita gospa, da mi bo vsi k dar znamenje slave.«
»Drug Peteri Stoj!« fe dbo£la Baibap v vis in očesi ste zapiamteli jemo, »na to novo jamstvo tvojega ve£<£|a prisezi mi, da ae maščuješ nad Gregonancem — — —«
»Pcisegaan, Bactbara,« je odvraH ban, položivši roko na svoj gatb.
»Da jah boš preganjal nadi veleizdaje^ Pater,« je nadaljevala Barbara, afci so jo zagrešili pogazivša bansko zastavo.« »Prisegami« je ponovil ban. »Da ne boš miroval, dokler kači Uršuli ne zmaivaš glave, dokler ma posoatiina Jelena aa pride zopet na Sused kot gospodarica.« »Prisegam pri živem Bogu!« je zaključil ban. »Slava BoguJ« je aridmila Jelena, roko aa srca.
»Amen,« js dostavil Gaše, peti, »pofdiva kan. a la oba nuž* sta odšla is
tvrdke »I C A T« v ažict Stadton < se mesto noč skradk več dežidh plašdev. 100 ptaCfisv an iir—iirl ptM> s kotite
te skladišča tn #h spiavU aa varao; drugih 43 pla-
ščev pa, ki >e peljal kočtjaž Marcel Orise«, star 22 tet. tržačea, po ulici Stadion, aiso tetovr mogti odpeljati aa dogovorjeno mesto, ker so policijski agenti astavUi kočijo ter aretirali kočšjaža. DrugI »soirttdnlki« so pravočasno zbežali. Plašče, ki so bik v kočiji, te dobOs tvrdka nazao; prvih 100 plašče v ki drugi gamijert predmeti, ki so LstoZasno zniaukaK tvidki, so bili vredni 12—15.000 lir.
Sau-oiaor. fvanks Vojatt, stani 30 tet. stanujoča v ulict Mr.teanton 15, Je fapUa včeraj v vi. Tesa 30 dkg karbolne kisettae; padla te na tla. FVihiteH so H »a pomoč ljudte, kr so jo nesli v vežo hiše št. v is-H ulici. Kmalu nato je prišel zdravnik rešilne ipostaje, ki ji »t mogel več izprati želodcaL Sprejeli sojo v mestni bctašmftci, kjer je par minut po svojem prihodu umrla. Zastrupite se te oaradi nesrečnega ljubezenskega razmerja.
Neaaaal tatovi so odprli c pomočjo ponarejen i h ključev maaaafaktamo tigovlno G vica Romana v ul. S Nteolo 14 la pokradli za 250 Ur blaga.
—	V ulici Donofca so odnesli tatovi Badzmju Antonu več kokoši, vrednih 250 lir.
—	Iz skladišča v uttoi Padirna 9 so neznani tatovi oi»esli 2 avtomobilska motorja, vredna 0000 tir.
Priča trdi, da je obtoženka sicer rada pite, da te ps sseaa dne Ma trema. Obto»ei*a te hči atego-vejga bratranca fiujniča.
Po aaslišanju prič je državni pravdmk dr. Beti-čiča«ahte\a4 obsodbo obtožeirite; bratuMl pa je prostt milostnega izreka s strani porotnikov. Na podlagi izreka re sodile obsodilo Marijo Macanovo na 3 leta in pol težke ječe.
Porotno sodiSte.
Umor.
V soboto se Je vršila razprši« proti Mariji Macanovi, obtoženi radi očetomora. 2ena se je bila ločila od svošega moža in živela ® drugim, Ivanom Pijanom, s Mši. dočsa so njen oče, Natal Đuršič, ntea moč in njen ste stanovali v hlevu poleg hiše; posestvo se te namreč razdelilo med o-očetom in hčerjo teko. da je dobila teta hišo, oče «:a hlev. 21. avgusta te šla Marija Macanova s RSfanom na soda&o v Vodnjen, da se popravijo nekatera aeaporazumlieitjB zaradi razdelitve posestva a očetom. Prvi ae le vrnil domov oče, hči pa je ostala nekaj Časa v Jurša&h s svojim ljubimcem. s katerim je prišla okoli 10. ure zvečer domov. Pil lan se K začel neka« prcr>irati iz Marijinim očetom, nakar je priskočila žena z>rc ven in vrgla očetu posodo za cvetlice in nato kamen v glavo. Oče te hotel iti v Sanvičenat javit stvar orožnikom; hči pa se je postavila na hišna vrata m zabranila s nožem v roki očetu izhod i« hiše. Buršič pa te zagnal hčerk* kamen v obratz, jo le lahko ranil ia zbežal iz hiše aa cesto, ki pelle v Sanvioenat. Žena je pokticala nato PšH-aoa. ki je tekel za njenim očetom la ga ranil s kamnom, da je starec padel na tla; kmalu nato te prihitola hči in ranila večkrat a nožem očeta, katerega je držal Pitan aa prsi, nakar eta oba zbežala. Ljudje so prenesli smrtno ranjenega starca v hlev, kjer te vsfod nevarnih ran naslednjega dne umri.
O PHiann al do sedaj ne duha se sluha. Marija Macanova pa Is trite kanala po izvršitvi zločina aretirana. Pti sobotni razpravi te obtoženka povedala* da ao jo starši prisilili, da se je poročila že s štiroajstim tetom z možem, ki te nasilnež in s katerim je imela vedue prepire, dokler se ni od-ločiJc ločiti se od stega;, tudi z očetom ni živela v dobrem sporazumu, zaradi česar se je posestvo razdelilo. Ve, da je ranila onega dne očeta z nožem, ne more pa priznati evope krivde, ker je bila popolnoma pijana. TrdHa te, da so bile osebe, ki pričajo, da te Mla trezna, boH pijane nego ona. N5en sui pa ne more ničesar vedeti, ker ni ničesar videl. S PSjanom te živete srečno in v najboljšem soglasju, ker |o te teta v resnici ljubil Zena je nato Izjavila, da nf Brošič nfen pravi oče. 2e pred nekoliko loti te izvedela od matere, da te tU njen pravi oče 5 let v tnjmi is da se Je mati seznanila z nekim Rujničem, s katerim :e imela hčerko; ta hčerka te ona. Oče Bru&č jo je vedno sovražil in ravnal znjo Jako crdo.
Macanova hčerka Marija, stara 10 tet. je bdla tudi zaslišana in je pripovedovala, da Je njena mati grozila v hiši starem« očetu, ki se te prepiral e materinim ljubimcem PtJjanom, z nožem v rokf; ko je bzežal starec na cesto in ga je Piljan ustavil je prišla tudi njena mati (ki se te za hčerko malo brigala in je ni ljubila) k njemu in ga nekoliko-krat ramia z dolgim nožem, nakar sta morilka in njen ljubimec od-Sa. Rekla je tudi, da ni bila mena mati pijana. Njen mož, hran Macan, je pripovedoval, da je že 12 let poročen z Marijo, ki re nas M na ženska, kateri se je moral vedno .pokoriti, dokler ni prišlo de ločitve. On in Natal Obrovac sta trdila, da je obte-Žeirka zelo rada hi mnogo pila; po vasi da <so gevsrHi, da ni bila hči pokojnega Brušiča in da odgovarja to najbrž resnici. O timoru ne vesta ničesar, ker nista ničesar videla, canovo na njenem stanovanju, rekla mu je da bi jo Matej Rošič je dan pe zločinu našel Marijo Ma-bH oče umoril, če t* ne bMa ona prej njega ubila.
Dolgo se js mudil Gašo v sobi gospoda l^neza Petra; dolgo sta se pogovarjala svaka.potiko, pregledujoč došla jima pisma, štela glasove saborskih poslancev, sestavljala kratke dopise velikašem in plemičem, le je kdo precej pozno, ko se je Gašo Alaptč poslavljal od bana Petra. Na odhodu je rekel:
»Še ena duh mi je na srcu, a to plemen'ta gospoda Turopoljci. Mnogo jih je teh kostenja-kov, a vsaki iaaa glas. To je edini aotidotum tvojim plemenitim sosedom, Draganiičancem. ki so jih Gregorianoa in Samc&orci s pun tali proti tvojemu gospodstvu. Ko sem bil nedavno po nesrečnem spopadu pod Sosedom, iz katerega sem komaj odnesel živo glavo, na svojem gradu v Vukovioi, zbral sem turopoljsko gospodo okoli sebe, pak sem jih napajal in motal, kakor lucilar grešno dušo. 2upan je naš, pa tudi Pogtediča, in ko so kihnili, govori vsa plemenita občina: »Na zdravje!« Ali, prevaril sem se. Gospod Vurnovič, ta prefriganec, je •prodal dušo vrQu Gregoriancu in ruši na skrivnem, kar sem zgradil z muko. Plemeniti možje ne slušajo več fnpana To me skrbi. Moram jih tako aia tako skloniti v svoj jarem ter odnesti Vumoviću izpod bik mastno pečenko.«
»Kako?« js vprašal Peter.
»Eh, pusti la. Najsi asm svaka, ki pojde snubit: to ti js moj ngiae vpijočega", a ko se plemenka glava omshčajo, pridam jaz, da jih po-
noči« js odvrnil ban
»Dobra ti sreča ia i svaka sta ss razšla.
-m r- m
(Dalje)
DAROVI.
— Za šentjakobsko podružnico CMD re nabral Sv. Anton (Stanko Smer de!) med mNrlavževiml obdarovane? v pušlco znesek t. 21*—; iwbkalnik v »Del. koirs. društvu pri Sv. Jakobu« je dal L 16*55, med temi eno serijsko peHrrsko enoto. Ta je edini iiabiraJnik-aageljček pri Sv. Jakobu, -ki neprenehoma prosi ter tudi večje »zneske nosi.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Gospa Počkarjeva, redar jeva soproga* Trst, ul. VeceHk>: Z sta site se danes popoldne v našem uredništvu.
MALI O^UVM
po 10 stot beseda Najmanjša pristop bina L 1*—. Debele črke 20 stot beseda. NaJoiaaHa prlsvoiblna L 2*—.
PRODA se ovratnica in mof iz kožubovtoe za L 600 in svilena Muza za L 60, vse novo. Acoue-dotto 33. 1L desno.	4486
MOLZNA KRAVA, <k»bi.. za vožnje. <e m prodaj Naslov: Ktefbola Zgornjo it 218.	4^M|
k
PRODA se kuhtnfeka <n sobna oprava se dve oseb* radi selitve. Zgoaak št. 1 pri Prošek**.
44S7
TKGOVSK1 POMOČNIK, za trgovino mešanega blajga, vešč hrvatskega, nomSkega i« italiaaske-ga jezika, žeti službo v Trstu aii okofici. Ponudbe oa kis. odd. Edinosti pod »4479«. 4470
POZOR! Plačam za srebrn denar srajvišfe cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povit, elica Manzoni št. 17, vr. 2, pritfcČTC.	_ 4467
DISKRETNA BABICA se priporoča, največja
tajnost, cene zmerne. Settefootane it. 8. 1. levo.
446^
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Aiojz Povh, Garibaktfjev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341
DVA ČOLNA za lov popolna z vseoa orodjem, nino^o mrež, namreč: »eielalde, sgua?neri. ns-seKere, ca^aolere, tartsse« Itd. se prodaste lil. sv. Frančiška št 10, MlheuCJČ.	SI
ODDA se majlma sobica, oddelek »Edinosti«.
— Naslov pove las.
MAJHNO POSESTVO, nova hiša, hlev, vodove* vrt, dvorišče, pripravno tudi za obrt, se proda ozir. da v najem pri Sežani. Ul. deila Guardia 31, priti. Sv. Jakob. Trst.	44ta
MLADI PRAŠIČKI se prodalo. Naslov: L-sel Anton, Ro^m, Scste Santa 219.	4487
Pozlu na nouoičiRS vos*.< *.
Proslam vse naše cenjene Issereste, čitatelj« Is sploh vse one osebe, kl želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta, saj se pravečasno javijo ust bi eno aH pismeno podpisanemu, ker prekasne naročhe ae bomo sprejemali ako se bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. januar 1920. v obliki vizitke stane 15 rlaser, oddelek EdlaestL
		p g		
M {SI	DR IH ZLATAKIlic::: / na velijo izbero se vJobi pri h H. POVH V Trstu IRQ GARIDALD1 (BARRiEItAj 3.			|E P1
ZOBOZDRAVNIK
D".	TPST
Corso 24, I. nadstropji Ordinira od 9- 12 do?, in od 3-0 poo.
rizzMita» l!» nI. Ilns-Lnu ID aaalal zrijt
G. liiiO, zmif-rnicii-umlca
Trsi« Corsa štev. 15
Kupujem srt^rne ki v na in
SoS«£inaij3 p j n^jvfšj h renaft.
UMETNI ZOEJE I
x In brez čel usti, zlate krone In tudi oSr*t>M
VILJEM TUSCHEil^jižuS
iCT TKSr, ul Ji), oktobra (ex Ciser aa* . i, .4 1 Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
Proda se lepa, skoraj n^va
JOSIP fTRGCKEL
Trsi, vsjel Vfa Nsitva-S. OlJrim.
Velika izbrU vsakorr^taega b.a^a za. inoske »n ieosVe. — B aga za suKnje^ žamet, ba hant, s »le. attmin ter raznih pr»dm«tov za okras obl ' Vse po znizaa h konkurenčnih caaah.
v najbolj zdrav!, selnčnati legi Trsta.
Hi^a Ima 3 nadstropja fn pritličje, skupaj 8 stanovanj; v s ko sta no vanje ima 4 sobe, sobico in kuhinjo, vodno napeljavo, plin in električno luč. Pred hišo je lep vrt
Nese letno 11.000 L. Vse oddano. Cena nizka; proti takojšnemu plačilu.
Pojasnila daje ineeratni oddelek Edinosti pod št. 120.003.
prej dr. BODO.
zoaozćrcvnik dr. L CL0UFEH3
^ Ijj ^
dentist mm PERMOEC
Trst lrj ciisani jiev. hv d. mut.
sprejemata od 9-»2 in od 1519.
Izdtanje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez ne! a, reguliranje zob In zhte krone.
Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki

!0 A

Ueln. gliv. K 3»,»).0»J. Rt«:r/a (\J,ijJ.JjQ Csntril i: TAST
natim di Mijinl) s - JU i. IG:n 1
Podružnice: Dubrovni«, Dn:iaj. VJt>r. lja.ia, Metkovfi, )oitiji Sp it. 3i.1e.1U ZjJar Hkspozilora: Kraij
Obavlja vse v b n^u strica sjihjji* piils
Spraj2 na vbja
na hranilne knjižice prjM .ii/;',	i^tilri VirJ-
sii n v oancogiru prjinctu proti	< lit il i >-
bresti n !.'a odp ,ve 1 navezi ie	s,»r4-
jenia po najugodnejš h po^>jlti.	i« i.iup pogoditi od stučaja aa si
Isjtv Bij» viaKlis iriitJi (ii;n Juiii'ifl.
Blagajna posluje ei 41.30—12.W io 14.Al—16
18740802