W" i'W^" 'mfi^gmmm? Najfatji ibrauU dMvnk 1 V Zdruienik. flrlavih K Velja sa tm leto ... S6.00 1 Za pol lota.....$3.00 § Za Now York celo leto - $7.00 1 Za inoMiiulTo celo leto $7.00 1 list šlo^fiskih delavte* V Ameriki. TKLCT0H: OOBTLANDT «76 Mattrad — Secomd Class Matter, leptsanbsr H, 1901. al the PostOfftos Hsw Tort; H. Y., mlsr Act of Oongrs— ol March j, lg|> -TELE70H: 00ETLUTDT-"«87« '""" NO*182.— STEV. 182. ' NEW YORK, 8ATUEDAY7AUQQ8T 4, lta* — SOBOTA, 4. AVGUSTA 1928. __VOLUM* TTTVT — UjTlTOt TXTVI. Amer. Del. Federacija proti komunistom. KOMUNISTI ODGOVORNI ZA IZJALOVUENJE ŠTRAJKA Izvrievalni svet Ameriške Delavske Federacije je dognal, da so komunisti aktivni v štirih Vfclikih industrijah. -— Nevarnost za strokovne unije. — Komunisti so pustili štrajkarje na cedilu. ATLANTIC CITY, N. J., 3. avgusta. — Ekse-kutivni svet Ameriške delavske federacije je odgo-dil včeraj na današnji dan svojo akcijo glede političnega položaja. Predsednik William Green je rekel, da je bila odgoditev potrebna radi odsotnosti dveh Članov. Nobene izpremembe ni bilo v položaju glede politike, z izjemo tega, da je postalo včeraj še bolj jasno kot kdaj poprej, da ne bo Federacija odobrila na tem sestanku nobenega obeh predsedniških kandidatov in nobene obeh stranic. Odbor pa je včeraj na široko in temeljito pre-motril aktivnosti komunističnih propagatorjev v Združenih državah ter prišel do zaključka, da so se te aktivnosti še bolj razširile. Središča dejanske komunistične aktivnosti se nahajajo v New Yorku, New Bedfordu in v Pennsyl-vaniji, v tekstilni, premogovni, železniški in krojaški industriji. Predsednik Green je rekel po sestanku, da je predložil svetu kopije pozivov na komunistične konvencije železniških delavcev in premogarjev in izjavil, da je bil namen obeh nameravanih zborovanj urjenje strokovnih unij v teh obrtih. Mr. Green je rekel, naj bi se vršila konvencija železničarjev v Chicagu, konvencija premogarjev pa v Pittsburghu. — Nam je znano, kaj so poskusili komunisti med krznarji in vemo, kako so zavedli delavce v Passaicu. Pustili so jih na cedilu, kakorhitro so bila končana njih uničevalna prizadevanja. Poskusili so vprizoriti isti program v New Bedfordu, kjer so stavkali slabo plačani delavci, ki zaslužijo vso podporo organiziranega delavstva. — Z vsakim položajem se bomo pečali tako kot se nam zdi najboljše in storili bomo vse, kar nam je | mogoče, da zavarujemo ameriške mezdne delavce pred nakanami Moskve, ki so povsem revolucijo-narne in katere razumemo popolnoma. Akcija znači, da se pripravljajo še nadaljne bitke, se iztrebi komunistične agente iz strokovno-unijskih organizacij. Razven premogarjev in železničarjev, je rekel predsednik Green, so si izbrali komunistični agenti za svoje posebno polje še u-nijo izdelovalcev v ženskih oblek. SCRANTON, Pa., 3. avgusta. — Kot javljajo iz Indianapolisa, je eksekutiva United Mine Workers na svoji zadnji seji razdelila okraj antracitnega premoga. Avtorizirala je prenos južno od Wilkes-barre zaposlenih antracitnih premogarjev k okraju št. I. Kot vzrok nove razdelitve navajajo, da naj bosta oba okraja približno enako močna. PARNIK MINNEWASKA REŠIL LETALCA C0URTNEYA Parnik Minnewaska je rešil angleškega letalca Fr. Courtney* in'tovariše z morja. — Aeroplan je bil poškodovan. — Klici za pomoč. — Deset ur na vodi. Frank Courtney, angleški letalec, in njegovi trije tovariši so bili rešeni od transportnega parnika Minnewaska, potem ko se je letalo poškodovalo ter je blodilo po vodi. PREDSEDNIK V MINNES0TI Predsednik Coolidge je obiskal velike železne rudnike v Minnesoti. — Očaran je bil, ico je stal na robu jame. — Hibb- • • • 1 *x ing je imel pmiimii. PRIPRAVE ZA JUŽN0-P0LARN0 EKSPEDICIJ0 2e sedaj se vrše velike priprave za ekspedici jo na Južni tečaj, katero bo vodil poročnik Byrd. Na tri ladje bo vkrcal Commander Byrd svoje moštvo, provijant in druge potrebščine za poldrugo leto, ko bo pričel s svojo ekspedi-cijo na Južni tečaj. Spremljali ga bodo štirje aeroplani ter moštvo stotih ljudi. Njegova najnovejša ladja, "Chelsea", je bila kupljena pred par dnevi. To je 800-tonski parnik, ki bo prinesel glavni ma-terijal v tem poletju skozi Ross morje, a se nato hitro vrnil, da ne bo obtičal v ledu. Bvrd se bo odpeljal z enajstimi izbranimi ljudmi s "Chelsea" Rekel je, da se je zglasilo pri njem dovolj prostovoljcev, da bi lahko ž njimi zasedel celo atlantiško bro-dovje. Seznam provijatnega in gradbenega materijala, katerega namerava vzeti s seboj, vključuje med drugim 500,000 cigaret ter eno tono tobaka; svetilke za umetno luč, 15,000 ga Ion bencina, dve toni šunk, tri tone špeha, dosti tone drugih živil, 300 za'bojev jajc. tono marmelad in vkuhanega sadja, številne tone moke in surovega masla, ter stotine funtov pecilnega praška, kokoa in čaja. Dovolj materijala, da se »zgradi šest ali več koč tono kuhinjske posode in pet razložljivih ban. Nadalje bo na krovu 60,000 pol ,.pisanega papirja, dva električna pralna stroja, 30 ducatov ščetk, 60 brivskrh aparatov, in 1200 kosov mila za raziranje. Na razpolago bodo električne žepne svetilke, majhen piano, stroji za sekanje mesa in šivalni stroj. Številni teh predmetov so bili podarjeni. Dosedaj pa je bilo mogoče zbrati šele polovico denarja, namreč 500,000 dolarjev. Untermeyer biča prohibicijo. Samuel Untermeyer, ki je odpotoval a paruikoin "Aquitania" v Evropo za dobo enega meseca,'je oiijfosal prohibicijo kot sramoten madež, ki kazi celi narod. — Bila je nekoč bloden sen, a je postala sedaj moreča mora, je rekel. — .laz sem a* to, da ostane 18. amendment, da pa se razveljavi Volsteadovo postavo. Kongres naj sprejme mesto tega amendment, ki naj bi dajal posameznim državam pravico, da sprej-mejo postave, ki bi irgotavljale dovoljeno množino v pijačah. NobeiTi državi pa naj t»i -ne btto dovoljeno i*dati postav, ki bi dovoljeyale so« pat salone ali s«vlivanje močnih pijač n» me«ta prodaja. i XJtt Vt Hindeiiburg sprejel potomce Jahna. BERLIN, Nemčija, 3. avgusta. Predsednik Hindenburg je sprejel včeraj Friderika Ludwig Jahna iz Chicaga, pranečaka nemškega očeta telovadbe. Jaiina. Spomin Jahna je bil zadnji teden pogosto počaščen v NVmčijii, na nemškem telovadnem sla vi ju v Kolinu. Behounek pozdravljen v t Pragi. PRAGA, Čehoslovaaka, 3. avg. Profesor F. Behounek, spremljevalec generala Nobila na njegovi ek-»pediciji na Severni iefeaj, je dospel včeraj pozno semkaj, kjer so ga pozdravili kot narodnega ju-| M)ul • " - " - ■ - ■ Sovjeti imenovali diktatorja. MOSKVA, Rusija, 3. avgusta. — Diktatorske polnomoči za kontrolo pri razdelitvi rastoče letine je podelila sovjetska vlada <}. K. Ord-honikidze-ju. On je visok sovjetski uradnik in načelnik vladnega oddelka "OLAS NARODA " __(Voice of the People) _Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New Jork za celo leto ....$7.00 in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 _Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Narbda" izhaja rsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brer podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 MEDNARODNA PREMOGOVNA KONFERENCA Od 19. do 24. novembra se bo vršila v Pittsburghu druga mednarodna premogovna konferenca. Njen program, ki je bil te dni objavljen, se pa ne bo bavil samo z odnošaji med lastniki premogovnikov in delavcev. Pri teh mednarodnih premogovnih konvencijah gre dosti bolj za vedno naraščujoco uporabo novih razkritij na polju kemije, ki imajo revolucijonareii vpliv na industrijo premoga. V Hamburgu bi se bila pred par meseci kmalu pripetila strašna nesreča. Kotli za strupeni plin fosgen so začeli puščati, in le dejstvu, da je pihal veter v nasprotno stran, se je zaliva-I ti, da se ni večina hamburškega prebivalstva zadušila. Neki Amerikanec je iznašel plinsko patrono, ki ne učinkuje smrtno, toda človeka podre in onesvesti na rascal jo desetih do petnajstih čevljev. Če bi mogli pogledati v tajne orožarne raznih narodov, bi se nam lasje zajezili ob pogledu na najnovejša morilna orožja. Premogovna konferenca, ki se bo vršila v Pittsburghu, se ne bo bavila s predmeti, ki bi človeštvu škodovali. Tega že vsaj zaenkrat nima v programu. Toda nikdar se ne sme pozabiti, da služi najbolj nedolžna iznajdba takoj po napovedi vojne morjenju in u-ničevanju. Eden najbolj odličnih udeležencev bo na konferenci Nemec Friedericli Bergius, ki je iznašel način, kako pridobivati olje iz premoga. Pr. Alfred Potts bo predložil konferenci načrte, kako je mogoče proizvajati plin v Porurju ter ga v ceveh transportirati v Berlin. Ce je njegova iznajdba tako praktična, da jo je mogoče gospodarsko udejstviti, bi bile v bodočnosti vse plinarne v bližini premogovnikov, s čemur bi se prištedilo ogromne stroške za transport premoga. Zastopani ne bodo seveda samo Nemci, ki bodo poklali svoje najboljše zastopnike, pač pa tudi drugi narodi. Iz Belgije, Anglije, Francije, Avstrije, Poljske ii> «?ovjetske unije bodo bodo dospeli na konferenco nabolj plavili kemiki in učenjaki. Pred dobrim desetletjem so začeli nekateri narodni tkonomi govoriti, da bo olje popolnoma izpodrinilo premog. ' B Če se pa le mrvica onega uresniči, kar napovedujejo kemiki, se lahko reče, da je bila dosedanja premogovna industrija v povojih ter da se nam šele bliža resnično razdobje premoga. w S KONVENCIJE J. K. J. Dne 31. julija so se dali delegati 13. konvencije fotografirati. Zvečer ' eo«e z avtomobili odpeljali v oko-sirco ter si ogledali naravne kra-eote- Prejdnji dan je bila na konven- , ciji prečitana -brzojavka Glas Na- ; roda, ki je bila navdušeno pozdravljena. Predavanje umetnika Perušeka 1 je izostalo iz razloga, da njegove •like bolj jasno .govore kot vse be- i fcede. Dne 31. julija popoldne se je od-glasovalo po dolgih debatah za < Vtaro ime J. S. K. J. Z* fcpvo ip« je glaeovalo 60 de-l« .WfflSjwJ JNHjStef- f' . . J Za vse glavne odbornike J. S. K. J. bodo izvoljeni namestniki. J To se je zdelo konvenciji potrebno za slučaj, da kak glavni od«bor-| nik umre ali odstopi. Dosedaj se je vršilo v takem slučaju splošno! glasovanje, kar pa vbodoče ne bo^ potreba. j Delo konvencije jako hitro napreduje. | Posebno delegat in je kažejo izredno inteligenco ter v kratkih be-' sedah mnogo povedo. j Dne 31. julija je bil pogreb mladega na Ely rojenega rojakajojin Musicha. Pokojnik je bil .star sele osemnajst let. Bil je član J. S. K. Jednote. . J j Pozdravi i 't. — Norice iz Slovenije. GjWLS XABODA, 4. AVG. 1928 Prostovoljno smrt. V goadu pod Martuljkom je šel te dni prostovoljno v smrt Fran Pogačnik, književnik in bivši novinar, kot dober podlistkar v slovenskem časopisju. Pokojnik je kazal že dalje časa znake d-uševne potrtosti, ki jo je še vfečala njegova brezposelnost. Na listku, ki ga je zapusti!, je napisal tragične besede: "Grem prostovoljno v smrt, ker nisem znal živeti*'. Njegov 'pogreb se je vršil v Kranjski gori. i Sava tirja svoje žrtve. Sava letos neusmiljeno tirja svoje žrtve iz vrst kopalcev. V St. Vidu so 17. julija spremili k večnemu počitku 23-letnega mizarskega pomočnika Ivana Bohinjca. doma iz Gorič nad Kranjem in us Lil žbe ne ga pri mizarskem podjetju Erman-Artur v Št. Vklu, ki je postal žrtev Save v Tacnu pod Šmarno goro. Bohinjc -spočetka ni šel mnogo v vodo, ker je bil nevešč plavanja in je ostal bli-zu svojih tovarišev, ki se tudi niso upali v glavno strugo. Pozneje so se pričeli fantje med seboj dražiti in dajati dim« drugemu poguma za skakanje v močnejšo strujo. Tedaj je .prišel zraven tnidl Bohinjc, ki pa ga je struja nenadoma potegnila s seboj. Bohinjc se je ves prestrašen oklenil v hipu prijatelja Vida. tudi mizarskega pomočnika iz St. Vida, in ga prijel tako močno, da je moral Vid za njim. Močna struja pa ju je kmalu razdvojila in se je Vid z največjo težavo rešil in dosegel plitvejšo vodo. Ivana Bohinjca pa. ki je se parkrat zakričal, so zakrili valovi ter ga pokopali med seboj. Preplašeni kopalci so poskakali v vodo na pomoč, vendar Bohinjca niso več našli živega. Nesreča Ljubljančana na Bledu. 17. julija popoldne je prišlo na B!ledu do hude nesreče, katere žrtev je postal mlaid Ljubljančan. 19-letni dijak, gojenec srednje tehniške šole v Sarajevu Črtomir Dolar. stanujoč v Lijufoljani v Goru-povi ulici. Dolar se je ob omenjenem času peljal skozi Bled z motornim kolesom, vozeč se v zmernem tempu in ipraviio P° desni strani. Tik na ovinku pred hišo zdravnika dr. Benedeka pa mu je pri vozil 'z veliko brzino nasproti po sredi ceste velik luksuzni avto. Avto se motorciklistu ni inogel več ogniti in je tako nastal neizogiben karambal. Obe vozili sta treščili skupaj s strašno silo in Dolar je odletel daleč vstran na cesto, kjer je obležal s skoro odrobljeno levo nogo nad kolenom. Ponesrečenca so takoj prenesli v stanovanje dr. Benedeka, kjer mu je ta nudil prvo zdravniško pomoč. Smrt pod vozom drv. Na cesti ipod Rašico pri Zg. Ga-meljnih se je pripetila 18. julija težka nesreča s smrtnim izidom. Posestnik iz Zg. Gameljnov, 27. letni Ivan Pire, je nakladal zjutraj v gozdu nad Gameljnami drva, ki jih je hotel okrog 8. zjutraj odpeljati domov, da jih pozneje zapelje v Ljubljano. Na močno viseči poti, vodeči iz gozda, pa se je nenadoma prevrnil težko naložen voz in i>okopal Pirea pod seboj. Razburjena konja sta pričela, čuteča nesrečo, skakati v zrak, nakar so prihiteli do prevrnjenesga voza domačini, ki so šele po daljšem trudu spravili težko poškodovanega Pirea izpod voza. Ponesrečencu, ki je bil nezavesten, je «lila iz ust kri, znak, da je imel poleg zunanjih tudi težke notranje poškodbe. Prva, žrtev Savinje v Celju. Čeprav je voda v Savinji -zaradi trajne suše zelo plitka, vendar je zahtevala svojo, in sicer4prvo žrtev. 13. julija ob pol 7. zvečer so se kopali v bližini dragega železniškega mosta štirje mesarski pomočniki. Alojzij Goričan. 26-let-ni pomočnik pri mesar ju Rajher-ju t Celju, je »Sel t -globljo vodo ter je kljub tem, da je bil plavae, nenadoma izginil pod površino. |šeT Neurje v kranjski okolici. Soparica zadnjih solčnih dni je napovedala hudo nevihto. 18. julija okrog pol 4. ure popoldne so zagrnili vso gorenjsko ravan od Jeenic do Kranja črni oblaki. Med nalivom je padla drobna toča, ki pa ni napravila znatne škode. Strela je udarila v transofonnator elektrarne Mayer in prekinila električni tok. Škoda znaša 23.000 dinarjev. Nato je udarila strela v kozolec posestnika Košnika na Primskovem. Ogenj je uničil kozolec in spravljeno pšenico. Škoda znaša 8000 Din. Košnik je deloma krit z -zavarovalnino. Nesreča pri delu v zvonarni. V zvonarni v Št. Vidu nad Ljubljano se je pripetila težka nesreča. Tamkaj zaposleni livar 24-let-ni Andrej Masle. doma z Barja, je imel opravka pri železnih modelih za vlivanje. Nenadoma se je odtrgala težka fonma, ki je vrgla Masleta na tla ter mu zlomila kost v koLku. Ponesrečenec je zadobil težje poškodbe tudi na r o k ah. Pozvan je bi rešilni voz. ki je nesrečneža odpeljal v ljubljansko splošno bolnico. Požar v Dobu. 18. julija popoldne je v Dobu v stranskem traktu gospodarskega poslopja mesarja in posestnika Videmška. in sicer v svinjski kuhinji nastal požar, ki se je razširil na ves ta trakt. Gasilci iz Doba in Vira so bili takoj na mestu s tremi ■brizgalkami. (položili Štiri eevi in >e energično lotili gašenja. I%ipelo jim je, tla so ogenj lokali-zirali na omenjeno stransko poslopje in- ga proti večeru uduši-li. Živine in vse predmete od vrednosti se je posrečilo rešiti, tako da škoda ni ogromna. Smrtna kosa. V Leonišču v Ljubljani je umrla 20. julija zjutraj ob 2. uri pc dolgi in mučni bolezni splošno znana in (priljubljena posestnica in go-stilničarka Antonija Keršičeva iz Sp. Šiške v starosti 52 let — Na Rakeku je umrla v starosti 70 let Marjeta Modičeva, roj. Lovko. — v St. Jurju ob južni železnici je umrla Jožefa Blausteiner-jeva. — Po dolgi težki bolezni je 17. julija zvečer umrl v celjski javni bolnici Drago Pertot. obratovodja Kamnoseške industrijske družbe v Celi ju, rodom iz Barkovelj pri Trstu. May Wong — IS iiMMH mwmmmmma^mmmmmm znana kitajska kinematografska igralka, ki nastopa v nemških filmih. Goriški nadškof dr. Sedej je delil na Tolminskem zakrament sv. birme. Povsod je bilo navzočega ogromno ljudstva. V Volčah ga je pozdravil slovensko tamošnji župnik Kodermac, . hrvatsko pa vol-čansko-tolminski podeštat dr. Mar-san. Zt Nadležno J^msStSgS. ali Bolestno izpraznanje I H mehurja dobite ■ HSantaliqOy Zanimivosti iz Jugoslavije. Umor radi pozdrava. Iz JSanskega Mosta poročajo, da sta pred dnevi šla 20-letui Alibe-govič in Ibrahim Sareevic na vas, da bi dobila vsak svojo ljubieo. Mimogrede sta se ustavila še v neki gostilni in izpila kozarec žganja, da bi šli krabrejša. Potem sta odšla in ker ju je rakija segrela. sta odložila težka fesa. Na klancu sta srečala Sulejanana in Vejsila Duriča, ki sta peljala domov voz sena. Pozdravila sta ju z muslimanekim ]>ozdravom. Rešid Durič se je pa ujezil in ju naliru-lil, češ. da se ne ve, ali sta Srba ali muslimana, ker pozdravljajo muslimansko brez fesa. To je fanta brez pokrivala raztogotilo in opisovala sta izzivalnega lies i do. Nastal je prepir, v katerem sta Šar-cevičeva (potegnila nož in najedla brat Duriča. Ta sta se umikala in branila s kamenjem. Sulejmanu Durieu je pa .spodrsnilo in je padel. Tedaj je njegov brat vzel vile in počakal napadalca ter prebodel iSarceviča. Alibegovič mu je pa priskočil na pomoč in zabodel Re-šida z nožem v prsa, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Sareevič je še navalil na Sulejmana in ga dvakrat zabodel v prša in bi ga gotovo umoril, ee bi se mu ne posrečilo zbežati. Sulejman je moral v bohueo. kjer so ga k sreči ozdravili. Orožniki so aretirali oba napadalca in sodišče v Bihaču je obsodilo Alibegovič a na 3 leta, Sar-ceviča pa na 10 mesecev težke ječe Nenavaden poskus samomora. 8. julija je beležila zagrebška samomorilna kronika nenavaden samomor. V neki hišici na Kraljevem je (poskusila izvršiti samomor T1-1 etna ■starka Terezija JS. Živela je kot zasebniea in je bila doma iz Oblaka. Zgodaj zjutraj je izpila veliko količino solne kisline. Soseda je zaduhala iz starkine sobe močan duh kisline in vdrla v sobo. Našla je Terezijo v nezavesti in poklicala takoj rešilni voz, ki je življenja sito starko odpeljal v bolnico. Starki so v bolnici izprali želodec in je prišla takoj k zavesti. Izpovedala je, da si je hotela končati življenje, -ker se ga je naveličala in so jo vsi 'zasmehovali in z njo zelo grdo ravnali, zlasti pa njena snaha. Starka bo najbrž o-krevala. V zvezi z z;iano mostarsko afero je 8. juLija občinski inkasant Brstina izvršil samomor. Ko je občinski blagajnik (Jemalvič odredil preiskavo pri inkasantu Brstini, je ta postal nenadoma zamišljen in nemiren. Njegovo nenadno spremembo so vsi opazili. Inkasant ja pobegnil iz mesta in ves naslednji dan je begal po okoliei. Policija je preiskala njegovo stanovane, toda njega ni bilo nikjer. Naslednji dan so ga ipa našli nezavestnega in obli tega s krvjo na cesta. Policija je takoj obvestila rešilno postajo, ki je nesrečneža odpeljala v bolnico, llotel se je ustreliti. toda zadel se ni v srce. kakor je nameraval, temveč v rebra in se samo težko poškodoval. Ko se je zavedel, je izjavil, da se je hotel usmrtiti, ker mu je manjkala velika -svo.ta denarja, ki jo je inka-siral za občino in jo nato porabil za se. Ni mogel povedati, koliko denarja je poneveril. * Zdravniki so izjavili, da samo. morilec ne bo okreval. Revizija občinskih knjig je odkrila nove iponeverbe. Ker se morajo pregledati vse knjige od prevrata, bo revizija trajala še ves mesec. Pred dnevi je komisija odkrila novo poneverbo 20,00 Din. Sodi se, da znaša celokupna po-neverjena svota 200,000 Din. V zvezi s poneveebajmi je bil odpuščen iz mestne službe pregledovalec računov Ervin Weiss, ker so mu dokaizali, da je vršil svojo službo zelo površno. Pričakujejo se še nove aretacije. Spečo ženo umoril. . * • Pried dnevi so obvestili mostarsko policijo, da je nekdo umoril ženo želeaničarja »Simona Vidivi- slišan Marijin mož in njegova se-strična Ana. Ker je obstojal sum, da je sam mož umoril svojo spečo ženo, je bil jnož takoj aretiran. Zanimiva je izjava sestrične, ki je spala z umorjeno Marijo. Tej je Marija pripovedovala nekaj dni pred umorom, da je sanjala kako jo je u-griznil velik volk. Takoj je dejala, da sanje pomenijo za njo veliko nesrečo. Okoli polnoči je se-strična čula grozen krik Marije in ko jo je vprašala, kaj ji je. je teta odgovorila : Vol-k me je ugriz-ml. Tedaj je planila na posteljo svojega moža. ki je bila prazna. Mož je prihitel od nekod in vprašal začuden, kilo jo je zabodel. Žena je imela samo še toliko moči! da je odgovorila : Zabodel si me ti. Videla sem, kako si }K>begnil iz sobe. Policija je na podlagi te izjave sestrične Ane takoj aretirala Vi-doviča in ga zaslišala. Mož pa od-lof-no taji umor. Morilca sta po njegovi izpovedi pobegnila preko vrta. Na vrtu ni bilo nobenih sledov in obremenilno za Vidoviča je tudi, da je vprašal svojo sestrično, kdo jo je zabodel. ko vendar ni mogel videti v temi. da je izabodena. Anka je nadalje 'izpovedala, da je ponoči šla po vodo na dvorišče za Vidovičevo ženo. Ko :se je vrnila. je Marija dala odejo, češ. naj jo nese možu, ker ga gotovo zebe. Ana je odnesla odejo na posteljo, ki pa je bila prazna. Čez eno uro je bil izvršen zločin. Isto odejo je policija liašia na vrtu in v njej neke predmete. Mož je odnesel odejo na vrt. ker ni vedel, da je to Ana ob njegovi odsotnosti prinesla na posteljo. S tem je hotel zabrisati jslel, da je on morilec. T'redil je vse tako. tla kakor ,bi prišli ropar-[ji krast .in pri tem ženo umoril. Tragedija bivšega policijskega direktorja. Bivši 'direktor zagrebške policije in kipoglavske kaznilnice dr. Josip Saban je pred meseci tako obolel na živcih, da so ga morali odpraviti v blaznieo v Stenjevee. Izpustili so ga iz zavoda skoraj o-zdravljenega. Dr. Šaban je odj>o-toval v Varaždiii in prosil sodnike, naj rešijo njegovo "zadevo", ker je njegovo imetje že tretje leto zaplenjeno in ne more živeti s polovično pokojnino in vzdrževati sedem otrok. Zaplenili >o mu vilo v Zagrebu in vso opremo. Potem je bolni direktor odpotoval v Beograd in zahteval pri ministrstvu pravde, naj reši njegovo "afero*'. Dokazoval je. da ima velike zasluge za moderno ureditev lapoglav-ske kaiznilnice. Ker se ni hotel u-makniti s svojega mesta, so ga pahnili v bedo in propast, da ne more preživljati svojih otrok. Dr. Šaban je vsakomur pripovedoval, kako so ga preganjali po nedolžnem. Razburil se je tako zelo, da je pretekle dni poskusil izvršiti samomor. Ko je njegova žena odšla v Ivonec. je legel na tla in si vtaknil plinsko cev v usta. K sreči je stopila v .sobo direktorjeva hčerka in je zaprla plin. Ko se je dr. Šaban osvestil, se je jezil, zakaj so poklicali zdravnika, ki mnogo stane. On da mora št edit i za svojo žena in otroke. Iz Tvanea je prišla dr. Saban ova žena in odpravila po nasvetu zdravnika moža v Stenjevee. To je živijenska tragedija bivšega policijskega direktorja, ki ima fiksno idejo, da oblasti plenijo njegovo imetje in nočejo urediti zadeve. Število angleških nezaposlenih. LONDON, Anglija, 2. avgusta. Nezaposlenost v Angliji postaja vedno večja. Delavsko ministrstvo je objavilo, da je bilo koncem meseca julija v Angliji 1,285,900 registriranih nezaposlenih in to je skoro 36.000 več kot eno leto poprej. —3--——-^r— BO JAKI, VAROCAJTS BERA Jj&nrjta ******* xm± Peter Zgaga i Pravijo, da ti bo boksarski iampjon Gene Tunnev poiskal ilužbo. ki mu bo nesla dvajset ti-»oč dolarjev na leto. Dvajset tisoč je precej, toda za runneya malenkost, ee se pomisli, la je znal v par minutah s par u-Jarci zaslužiti milijon. * \ Mlad uslužbenec je rešil forma-ua iz vode. Forman je bil strog iu brezsrčen, posebno s svojimi de-lavci, toda, ko se je na bregu zavedel. se mu je omehčalo sree. — Hvala ti. prijatelj moj. rešitelj moj. Povej mi, s čim naj te nagradim.' Kaj naj storim? Kaj naj ti dam? Uslužbenec se je popraskal za ušesi in odvrnil: — Ah, kaj bo to! Nobene hvale. Samo mojim tovarišem ne smete povedati, da sem vas rešil. Ce bi izvedeli, bi mene vrgli v vodo, pa tako, da bi utonil. * Pete na ženskih čevljih bodo šest inčev visoke. Je žt> tako: č«» nrma ženska v glavi visokosti in velikosti, jo ima pa v petah. Ko jt' te dni jrovorll predsednik irske republike tVsgrav«' o Združenih državah, je ugotovil, da ima povprečno v>ak Amerikanec sto-šestde.set dolarjev dolga. JStošestdcset dolarjev, je dosti in ni dosti. Marsikdo, z menoj vred, si pa misli: — Kj. če bi jih bilo samo sto-šestdeset! * Neki znanstvenik pravi, da bodo nekega lepega dne ženske obvladale svet. Zakonski mož. ki nima nikdar vzroka in povoda za smeh, se ho ob čitanju tega poročila nasmehnil. Ce bi bilo mogoče listi njegov smehljaj sprešati, bi se dobilo iz njega cele galone jesiha. Viljemu v Doornu je lepo. Za dogodke in razvoje v Nemčiji ni odgovoren. Naj Nemci še takega kozla ustrele. on si lepo roke umije in pravi: — Ga niso po mojem naročilu. Dela nima nobenega — plačo cesarsko. Nemci ga dosledno imenujejo Njegovo cesarsko in kraljevo veličanstvo. Njegova želja je v Nemčiji vedno povelje. In če bodo hoteli zavezniki še kaj mešati po Nemčiji, stavim, da bodo vprašali Viljema za svet dovoljenje. * Neizčrpen je vir filozofije naših rojakov. Slišal sem ga, ko je moško modroval: — O. jaz pa nimam nikdar gori pijače. Nikdar nobene kapli; v kuhinji ali eimru. Vso pijačo imam v kevdru. In ne pijem drugače kot če me opravek v kevder zanese. — Kakšne opravke pa imaš? — Ja, če hočeš, da bo vse olra.it, moraš vsak dan najmanj petkrat kaj pri sodih jiokomandirati. * Ženske zahtevajo, da mora vsnk pozabiti leto, v katerem si bile rojene. Sleherni naj se vsako leto spominja njihovega rojstnega dne. * Ko so se po pikniku odpravljali domov, je rentačil dragi vojak: — Hudič, kje je pa moj klobuk? — I, na glavi ga imaš, — mu je rekla žena. — O, na glavi ? Potom je pa že allright. — potem ga bom pa že dobil. * Ko se je Nobile vrnil v Italijo, so ga sprejeli kot junaka in zmagovalca. Jaz vedno pravim, da ima Lah čudne pojme o junaštvu in zmagi. : ' - r ' §1 i KRATKA DNEVNA ZGODBA I gg GLAS NARODA, 4. AVG. 1928 PIERRE Al AC O H LAX; Gospod vnji ,««<»lu in si z roko ščitil plešasto glavo prod sol tirnim i iarki. Njegova pleša je sliči-Ja na ."spodnjem koncu z b»*Ik;i>to p**no lahko |>o*! ikani'mu jajcu. Med njegovim napornim razmišljanjem — Ji.I jt- žrtev mu«"-iiili komplikacij — >« se odprla vrata. Vstopila je njegova »'na, za njo pa šestnajstleten mladenič, ki je predla vi j al mlajšo silhueto gospoda (jeline. — Tomo je tu. ji' rekla mati > tri'sw'im gl«.som, Co^pod Oblina j« pristopil k Kvojemu >inu. Z nobeno fo.se-lo ni mo«r»*l i/reri svojih kletev ter jo i/ra/il svojo jezo takole: — Nepridiprav! I/.«rini! Tomo je .stisnil glavo med r:i- mena. «e pokoril ukazu in tiho zaprl vrata. tiospa Gelina je ostala pred svojem možem, ki se ni mogel pomiriti. Tomo se je namreč zjutraj vr. nil napol mrtev o ni dala olepšati. Znano je bilo, da je Tomo pred svojim potovanjem okradel svoje starše. — Treba je govoriti /. njim zelo re>no, je rekla mati svojemu možu. Zvečer je gospod delina za povedal svojemu sinu. naj sra spremi na cesto, oddaljeno par korakov od njegovega stanovanja. V mraku ko bili zvoki neomejeno čisti. Slišal se je od zelo daleč na ravnini plas kmeta, ki je poganjal konja in škripan je pluga, podobno kričanju prepelic. Tomo je h prekrižan ima rokama na hrbtu stopal poleg očeta. Mladenič je nasilno zadrževal besede in pričakoval napada. od Ge-lina je povzdignil glas: — Kaj si hotel storiti? Tomo ni odgovoril. Oče je ponovil vprašanje. — Potovati sem hotel, je reke! Tomo. — Potovati si hotel, je ponovil oče. 1'itavil se je pred sinom: — Toda, ubogi idiot, brez vzroka in motiva se vendar ne potuje! Ali se potuje brez smotra? V tvojih letih.... Ni končal svoje misli, kajti tla V02NJA V SVET so bila ponekod .-[»olzka. Vendar je nadaljeval: — Zadosti mi je tvojega ponašanja. Nisi več otrok in nič ne more opravičiti tvojega dejanja. Izposodil si si pri Porterouexo-vih, to vem dobro. Denar jim je treba vrniti. T.op moralieen uspeh ! In potem, s šestnajstimi leti se obnašaš kakor kretin. Kam si se nameraval peljati? To vprašanje je zaman. Mogoče v orijent" Oee je nehal srovoriti in se za-smehljivo nasmejal. V prejšnjih letih, preden se je naselil v tej vasici. je potoval |>o svetu. Slučaj I mu je naklonil vsakovrstne radosti zelo nemirnega popotnega življenja, nakar se je priučil svojemu sedanjemu življenskemu načinu. Prav nič ni obžaloval in majhna luč njegovega notranjega življenja je že ugasnila. Ozrl se je naokoli. Ta brezpomembna, enakomerna in dobro u-rejena pokrajina je odsevala v njem v proporcijah njegove jedilnice. — Poslušaj idiot! Potovanje je sama gnusoba, gnusoba pred drugimi in pred samim seboj ter za-greni življenje. Prepotoval sem ves svet. Videl sem vse. kar more videti človek. Zapletel .sem se v stvari, ki te ne brigajo in kaj mi je ostalo <>d vsepra te<;ji ?.... Par grenkih spominov, ki ti jih ne morem zaupati.... Govorim tako, da te obvarujem in ti prihranim slaba izkustva! Potovanje v tvoji starosti pomeni, da postane človek žrtev slabih žensk. kakor sem bil jaz. Po kratkem odmoru je nadaljeval : — Ako pomislim na izgubljeni eas onkraj morja, kjer je bilo vča-si zelo lepo, mislim, da se mi bo razletela glava. Gospod Gelina. z rokama v telovnikov! h žepih, je govoril le še zase. Slikal je .s toeno nespretn tst-jo bare v Šanghaju. V spominu majhnega vznemirjenega gospoda so se pojavljale postave tujih mož in žensk. Gospod Gelina je govoril o morju brez spoštovanja in o ladjah zel » familiarno. Počasi sa je pre- vzela njegova lastna preteklost ter je čutil, da ga je čar minulosti fizično spremenil. Tomo je celo uro motril svojega očeta, kakor se motri dragocena podoba. Pod noe sta se oba vrnila d'>-mov. Pri večerji je oče molčal, .-in pa je zrl v dno krožnika. kjer je bil naslikan enonožen rumen petelin. Ko je drugo jutro gospa Geline prinesla .svojemu sinu zajtrk, je bila njegova postelja prazna. Sporočila je to svojemu možu. ki je skočil iz pa>etlje v sami srajčki k .svoji pisalni mizi. Predal je pil vlomljen. Tomo je v največji tišini posegel v očetovo listnico. Gospod Gelina v svoji potrtosti ni mogel najti besede, da bi potolažil ž njo svojo ž"iio, kajt; topot mu je nekaj strašnega in otožnega govorilo, da je njegov sin odšel za vedno.... ali pa vsaj za nedogleden čas. Dolgo je vprašanje, kak statut'vorila kos severnega maroškega ga upravlja, razburjalo javno nine, stavila Anglija, ki ni želela v Tan- pa tako imenovano javno mnenje, za Tanger ali gospostvo slabotne Komaj bi se moglo to trditi o ne- nevtralne sile ali pa mednarodno katerih diplomatih, pa še o em le upravo. Na ta način je ostal Tan- vrsti za stvarne interese. Vendar J Špancev. Portugalcev. Angležev, pa se ho splošno smatralo za oljša- iHolandcev itd. Dobil je medna-nje, da se ta zadeva spravi z dnev-jrodno upravo, ki se je nazadnje Zagonetna smrt. Nedavno je dobilo zagrebško državno pravdništvo anonimno ovadbo, da je bil zastrupljen z arzenom zagrebški gostilničar Josip Zebič, ki je umrl leta 1927. Ovadba navaja. da gre za >jubavno tragedijo, čije žrtev je postal gostilničar Zebič. Državno pravdništvo je 'akoj pozvalo soduijo, naj preišče, koliko je resnice na stvari. Obvestilo je tudi policijo, ki je uvedla preiskavo. Sodišče je odredilo izkop trupla, ki leži že 17 mesecev v grobu. Pred dnevi se je sestala zdravniška komisija. kateri je prisostvovala tudi žena pokojnega Ze.biča. Ugotovili so. da, je Zebrčev grob v drugem oddelku pokopališča in ima štev. 363. Izkopavanje trupla je bilo-zelo otežkočeno. ker so naleteli v majhno pristaniško mesto z majh- j Francije, Španije in Anglije. V nim arealom okolicee. ki mu pri-(ta namen se je izdelal po izločitvi Dolgo je vprašanje, kak statut naj ima Tanger. kdo in kako naj ga upravlja, razburjalo javno nine, nje v nekaterih evropskih državah. Morda je gorenji izraz premočan. zakaj razburjal se nad tem vprašanjem pač ni nihče, najmanj pa tako imenovano javno mnenje. Komaj bi se moglo to trditi o nekaterih diplomatih, pa še o em le v zelo skrčenem obsegu. Zakaj šlo je pri tangerskem problemu v prvi vrsti za prestiž; šele v drugri vrsti za stvarne interese. Vendar pa se bo splošno smatralo za oljša-nje, da se ta zadeva spravi z dnevnega reda. Tanger predstavlja razmeroma majhno pristaniško mesto z majhnim arealom okolicee. ki mu pripada. Njegov pomen tedaj ni v teritoriju samem, marveč v legi. v postojanki, ki jo tvori. Tn iz tega. izhaja kompliciranost pri urejanju tan genskega statuta. Tanger spada k Maroku. Maroko pa ima sedaj nad seboj protek-torat francoske države in je tedaj v neki obliki francoska kolonija. Spričo tega se je glasila francoska teza. da mora Tanjrer jKkstat: del francoskega kolonijalnega ozemlja in da spada v kompetenco maroškega sultana, francoskega varovanca. s čimer bi šlo samo še za ureditev tangerske sprave. Francoskim težnjam se Španija kot najbližji sosed prvotno ni upirala, saj si je v pogodbo s Francijo izgo- MORROW VERUJE V MEHIKO Ameriški poslanik Morrow zahteva vero v Mehiko. — Navedel je njen pogum ob umoru Obregona. — Rekel je, da bo rešitev mirna. I»ol>ro prebava vas vzdrži hladnim. Čilim in krepkim. Kamorkoli greste vzemite eno steklenico TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA s M>t»<>j. Ta čudovita želodčna tunika vam jamči eh lekarnarjih. ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NAŠE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo Iz poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, v sled tesar ao cene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se „ posveta našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo s vsakim brzoparal-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude In taa-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo p redno nam pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v Izvršitev. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK .MEXICO CITY, Mehika, IliLSj,; y ""' KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v ljubljani sa leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PRATIKA sa leto IMS; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, spisi; VODNIKI IN PREROKI, (s(odovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO dE NEKAJ IZVODOV CXNA VSEM ŠTIRIM 91.50 Kdor hoče postati član te druibe ta leto 1928 naj pošle naročnino še tdaj. Članaranina ta člani je samo $1.00 na leto rHaročlla poftljlte m: — "Glas Naroda" n Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader -1 Sestavil Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovtr-javi angleških besed; vaje . učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Faročtla pošljite na* vorila kos severnega maroškega teritorija. Toda nasproti se je postavila Anglija, ki ni želela v Tanger ju nobene velesile v izključni posesti, boječ se, da bi se s tem paraliziral pomen bližnjega Gibraltarja, zato so v iLondonu želili /.a Tanger ali gospostvo slabotne nevtralna sile ali pa mednarodno upravo. Xa ta način je ostal Tanger izločen iz Maroka, kar odgovarja sicer historični vlogi mesta, ■ ki je bilo že v posesti Arabcev, •Spancev. Portugalcev. Angležev, illolandeev itd. Dobil je mednarodno upravo, ki no je nazadnje izobličila v obliki kondominija treh najbolj zainteresiranih držav. — j Francije, Španije in Anglije. V I ta namen se je izdelal po izločitvi X emeije (v decembru 102^.) pose-b< *ii statut, ki je bil dnlo francoske in angleške diplomacije, toda Španija in Italija ga nista hoteli priznati. Najnovejši del > tangerske afere je znan; Španija j«1 hotela za vsako ceno povečanje svoje ingerenee na upravo v Tangeru: osobito se 'je sklicevala na faikt. da se iz t^ga j mednarodnega mesta "tihotapi o-rožje v Rif. da se odtod organizira uporno gibanje v španskem Ma-! roku, skratka da more Španijo zadovoljiti le temeljito povečanje kontrole nad prometom iz Tangera j v notranjost po španskim vodstvom. Pred dvemi leti je Španija nastopila celo z zahtevo, da se ji i Ta nger pO]H)lnama prepusti, kar i pa so tako v Parizu kot v Londonu odločno odklonili. i i Italija je zahtevala ude1 žl>o na upravi v Tangeru iz prestižnih nagibov; v Rimu trdijo, da mora .spadati Tanger, ki otvarja vhod v Sredozemsko morje, v kompetenco tudi izrazito mediteranske sile, kakor je Ttalija in je na tej zahtevi vztrajala trdovratno. Gotovo s svojo zahtevo ne bi mogla uspeti, da se ni naslonila na Španijo, kar je Franciji otežilo položaj. Zato so se v Parizu odlomili za kompromisno pot ter sklenili obe strani za-dovoljujoč dogovor najprej s Španijo v marcu letošnjega leta. nato pa še z Italijo v juniju. Francija je ugodila španski želji po pove-ianju kompetence v upravi luke ter mesta, osobito v kontroli glede tihotapstva ter organizaciji var-nosne službe, Italiji pa se je naposled dovolilo sodelovanje v tanger-ski coni, s eimer se je izpolnilo davna rimska želja. Anglija je dala na francoske dogovore svoj pristanek, to tem lažje, ker je Chamberlain sam pred dvemi leti predlagal smernice sedanjih sporazumov, in pa ker so v Londonu na podrobnostih tangerskega statuta pač manj zainteresirani. Tako bo imel Tanger kmalu u upravi kondominij štirih držav in iz repertoarja diplomatskih konferenc bo izginila zadeva, ki je brez potrebe obračala nase pozornost. zemlji na vodni tok. Po ekshuuia« eiji je truplo obduciral dr. Jurak. Takoj >»o ugotovili, da je truplo izredno dobro ohranjeno, kar je aploh omogočilo obdukcijo. Dobro je bilo ohranjena slasti srce, ki je bilo popolnoma zdravo. Samo na aorti so bili zna 25078F (Neverna Ančka, Valček *.' (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica Ga. a. švigel in njen kvartet 25004F (Kukavica (Upanje . simoncič brater 2500fiF (St. Ciarski Valček (Newburgh March > 25007F (Ainc Polka * (Štajeriš ' 1 25011F (Spic Polk« " (Pokšotiš . < štrukelj trio 25080F (Ober Štajeriš j (Slovenski Poskočni Čotli * 25081F (Nemški Valček ' K (Cerniška Polka i p i. LAL'SCHE in M. UDOVICH. ba<* 25079 F (Danici (Domače pesmi 25075F (V slovo (Slovenska pesmi SM7SF (En let in pol (Ljubea moja HOYER TRIO s Petjem - SM7SF (Al' Me Bo i Kaj Rada Imata (Odpri Mi Dekla Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN** 2S067F (Na planina i (Fantje se zbirajo hover trio 2SMSTF (Samo še enkrat. ValCek (Ven pa not. Polkm 25M2F (Poiter Tanc (Ribenika Polka • ' 25074F (Sokolska Koračnica (Kde Js moja Ljubica. ValCek columbia orkester 2KM8F (Dva Črni OČI (Carlotta Valčak 12970F V finskih dolinah. Sotii Na krovu Iadije. Valček Jabrlor NovlteLnl Kvintet 120S9F Lastovk valfck Usmili s« me; Valček Baski Norltetnl Orkestei 12972F Spomladni VaMek Sladke vijolčice. Valček Ruaki Novi letni Orkester 25v71F Aebeiska koratnlea Regiment po cesti p« <■ petjem) Trio »Mir Polka Staparjev Ti si moja, VaMek Ho/er Trlo 2M59F Jaka na St. Claim, Polka ClevelandskI valček rioyer Trto 12 ineh tliS | člani jadranskega kvartet v » »premijevanjem Orkestra. CMMF ) Kmetica Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 y8aki FOfiaiATVl priložimo Set igel brbzplacno •m m i * ? - Manj kot sest plošč se ne pošlje. - ' SLOVEMC PUBLISHING CO. 82 CorUaiMlt Straai New. Yorlc, N. Y. 5 ..".v . ' ' ' ' i) GLAS NARODA, t. XVG. 1928 Dne 17. julija 1918 se je vršilo v moskovskem Kremlju v sejni dvorani posvetovanja sovjetskih ljudskih komisarjev. Med sejo. v hipu, ko je poročal ljudski komisar o prehrani prebivalstva, ko se tiho odprla vrata in v dvorano *e stopil predsednik osrednjega izvršilnega pdbora, Sevrdlov. Po pr. stih se je približal Ljeninu in niti molče i zračil listek, na katerem je bilo v naglici nekaj neeeekano. Lje-nin je listek preeital, Sverdlov je pa stal molče za njim. Ko je ljudski" komisar za prehrano končal svoje poročilo, je Ljenin zakašljal, skomignil dvakrat z rameni, vtaknil levi palec za telovnik in preeital s svojim monotonim glasom listek. na katerem je bila zapisano: Jekatrinburški sovjet delavskih, kmetskih in vojaških zastopnikov je 16. julija soglasno obsodil Nikolaja Romanova in njegovo rodbino na smrt. Ta ukrep je bil potreben. ker se je pojavil v mestu pro-tirevolucijonarni pokret. Smrtna obsodba je bila izvršena v noči od 16. na 17. julija. In Ljenin je pripomnil: Sporočam vam to, sodrugi. in predlagam da preidemo na dnevni red. Sledilo je poročilo ljudskega komisarja za promet. Tako so kolovodje ruske revolucije sprejeli vest o tragediji, ki se pe pričel v februarju 1917. v glavnem stanu v Mogill-vu, odnosno v palači Carskega sf-ia in dosegla vrhunec v hiši bogatega trgovca Ipatjeva v .Tekaterin-burgu. Še zdaj ni in najbrž nikoli ne bo znano, jeli je dobil jeka-terinburški sovjet inicijativo za umor carske rodbine od zgoraj, ali pa je izrekel smrtno obsodbo spontano. Zasedanje jekaterinburškega sovjeta je bilo zelo kratko. Pod predsedstvom. Bo rodova je sovjet sestavil kratek akt, v katerem je bilo rečeno, da je treba rodbino Romanovih fizično odstraniti. .Tu-stifikaeija je bila poverjena mestnemu oddelku rdeče garde. Trije člani mestnega sovjeta so carju prečitali smrtno obsodbo in mu dovolili samo toliko časa, da je SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. n .u M Blagajna velikega vojvo*, roman ................. j§ Cfbdits.............41 Ii detel potreMT, Banka rt. Izbrani spisi Hinko Mm M Knjiga • lepe« vcdcnJOi vorjenjn in frlmit iiv Uenjo. Bonton ..........LN liberalize« ............... .n Materija in Energija, Cermelj .7» Otfad Setaea, PrefHJ. L t. L— Predhodniki in Idejni ntcmU-. telji ruskega rcniioM — (Prijatelj) .............ta Prava in revahielja, — Leo Pltamle 41 Cehov .......... M Tifrari nbje, Maurice Le- blADC m a a vaaaaaaaaaaaaal jBS Vojska na Tnrikea ............JO J«JI» Prssl. 4», t. v. .. Ji Sadnftari. Stritar, ........ M9 Tri IfgMidti • razpela. =i tm aaaaaaaaaaan« aH ••♦••••••••••aaaaaaa «SB Večerna plu, Kmetova .. M Uvod v Flieaeflje, Veber .. 1.— Tnenaat in Vera, vedoslovna •tudi J a, Veber ......... Zbrani spirf rt. Maulj Pad. llmbarskl .............. LM Crtra, It. tSbeialV. poret M lahko izgovoril zadnje besede: — "Brez sodne obravnave?" Med maloštevilnimi pričami strašne tragedije vladaraske rodbine Romanovih je bil tudi domači učitelj prestolonaslednika Alelcse-ja in velikih kneginj Francoz — Pierre Gilliard. Stari franeonki profesorje izdal knjigo/ na uMftla'Nikolaja II. in' njegove rodbine", v kateri opisuje vso podrobnosti tragične »m rt i mogočnega belega carja in njegove rodbine. Gilliard priznava, da je «po naključju ušel sodi. ki je zadela ne le carsko rodbino, marveč tudi dvornega zdravnika in komornico GHliard je bil tudi ustreljen, da ga ni rešila malomarnost sovjetskega komisarja. Ko je poslal komisar Jurovski o polnoči po carsko rodbino in jo spravil v klet. Gilli-arda slučajno ni bilo v hiši trgovca Ipatjeva. Car ni slutil, kaj mu preti, ker ni bilo prvič, da so ga sovjetski vojaki tako pozno ponoči zbudili. Carja in njegovo rodbino so ponoči večkrat zbudili in na vse načine zasmehovali. Francoski profesor pravi, da je car z nevrjetno potrpežljivostjo prenašal zasmehovanje in zaničevanje, kateremu je bil izpostavljen v To-bolsku v Sibiriji, kamor ga je .sovjetska vlada naprej izgnala. Ko se je zbrala usodne oči carjeva rodbina v kleti hiše trgovca Ipatjeva, je dal komisar Jurovski za umor carske rodbine, dvornega zdravnika in komorniee s tem. da je sam ustrelil carja in bolnega prestolonaslednika, ki ga je držal car v'naročju, ker deček ni mogel hoditi. Po vrsti so padli ear Niko-laj II., njegov edini sin Aleksej. carica Aleksandra Fjodorovna in velike kneginje, Olga, Tatjana. Marija in Anastazija. Trupla so odpeljali s tovornim avtomobilom za mesto, kjer so jih sežgali, pepel pa razmetali po gozdu. Tragedija zadnjega rusKega car. ja ima v zgodovini samo en primer, in sicer tragično smrt francoskega kralja Ludovika XVI. in njegove soproge Marije Antoinette, ki sta padla pod giljotino na morišču francoske revolucije. Gilliard dvomi, da bi bil dobil jeka-terinburški sovjet neposredno iz Moskve povelje, naj na ta način uredi carsko vprašanje. Francoski profesor meni; da se je jekaterin-burškemu komisarju Jurovskemu samo zdelo, da sovjetska vlada ne bo protestirala, če da umoriti carsko rodbino. Gilliard je trdno prepričan, da bi sovjetska vlada pod nobenim pogojem ne umorila carja v Moskvi, ker je bil takrat še zelo popularen. Sovjeti so pa dosegli z umorom carske rodbine ravno nasprotno, kar so hoteli. Zadnji ruski car med ljudstvom ni bil |>osebno priljubljen, toda po njegovi smrti je postal naenkrat deležen mučeniške slave. Gilliard je bil še v Rusiji, ko se je pojavil samozvanec, ki se je izdajal za prestolnaslednika in trdil, da zase. de ruski prestol. Ta novi Lažidi-mitrij bi bil kmalu zaslovel med |ljudstvom in dosegel svoj cilj. da ga ni razkrinkal Gilliard. I Gilliardova knjiga je tudi važen dokument za presojo vpliva, ki ga je imela carica na usodo rmike države. Ko je izbruhnila tako zvana februarska revolucija, je zavezniški tisk skoraj brez izjeme pisal, da je to odpor ruskega naroda proti ve-leizdaji, ki jo je zakrivil car s tem, da je hotel sklepati separatni mir. Trdilo se je, da je ostala carica, hčerka hessenskega nadvojvode, zvesta nemškemu narodu in da je silila slabotnega carja skleniti Nemčijo.Separatni mir1, fffillard to trditev odločno zavrača. Po njego-mnenju je bil vsega kriv- earičin strah, kajti carica se je bala za pte. stolonaslednfkovo in carjevo življenje, ki je viselo na nitki. Zato je imel tako velik vpliv na njo Rasputin, kajti eariea je videla v tem razuzdanem starcu božjega poslanca, ki jo lahko obvaruje vsake katastrofe. r Carja opnaje rt ill i« rd kfjt» vzornega očeta in plemenitega človeka, ki se je pa'instinktivno bal vladarskih funkcij. Var je dvomil o svojih sposobnostih in bil je prepričan, da niina srfcče. OfRidrd'- žanika. da bi carica med vojno simpatizirala z j Nemci. Iz 6iHiardov*>-lcnjige je razvidno. da je bil car v izgnanstvu mnogo večji junak,-nego v času svoje neomejene moči. Lahko bi bil pobegnil iz Rusije, toda nikoli se ni potrudil, da bi ga zvesti prijatelji rešili. Ko so skušali Nemci med mirovnimi pogajanji v BrestJJtovsku izposlovati od sovJHov, da bi smela carska rodbina odpotovati iz Rur sije. je car baje izjavil: "Če ni to navaden manever, s katerim me hočejo diskreditirati, je parodločno krivica, ki mi jo delajo." Iz. Vipavske doline. k Strašna je vročina, ki ogroža tudi že glavni pridelek vinpavakega kmeta, vinsko trto. .V višjih legali se že vidijo orumeneli vinogradi. listje odpada. Grozdje se ne debeli, tako je, kot je bilo prvi teden ipo cvetju. Le v 'nižjih močnejših legah se še drži trtq aH tudi tu ni pravega razvoja. Ako ne bo v par dneh dežja, preti vinski trti katastrofa z vsemi hudimi posle -' dicami. Pozor, rojaki! Is naalovrn na Usta, katerega prejemata, ja rasridino, kdaj vam j« naročnina poila. na čakajte torij, da ta vaa opominja, tomvei obnovita naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledefifli naiib zastopnikov: CAIJFORNIA fantana, a. hocbevsf. , ~ ban frandsea, jacob lanaln. , colorado -iv- denver, 3. schotte. pnebto, peter calls, »aha gem. fr. janeah, a. safttč. sallda, loots coatello. walaenborc. M. JT. Bajrvl indiana Iiiilimpilli louie baalcb illinoi* anrarn, j. vermcb cuenca: joaepb fril** 1. bercm. ura. f. lanricb. f cleera. j. fabiaa. de pna, andrew bpular mlet, a. anzelc, mary barabic h ! zaletel, john kren, joaepb hrovet la salte, j. speucb. maacantak, frank aegnatln north cbleaga, anton kobe' : bprlnsfield. matija barborleh banantt, j. horvatb. wankegaa, frank PetlvfW . kansas olrat«, acaee motal* ^ ban— city, frank zeta* plttabarg, joba bejwrl maryland i stejer, j. gerna. kltanlller, fr. vodoclvee. michigan calaeaet, m. p. robe. detratt, j. barleb. art. lueriel MINNESOTA cum. frank oonfla. a. paalae frank poeelj. By, joa. j. peabel, fr. lafcnle rvdetk, loola gonia gilbert. loola veaael hibmnf, john pevse. ylrgtarfa, frank hrrattah missouri 8t leni*, Ju ivebranf* montana klein, john k. Mam. wa*n. l cbeapa. NEBRASKA Oeaaha, p. BroOerleft. NEW TORB o i nan in. kari bterntala. Little Pane. frank mame. ohio rarhertan, john balaat, Joe hrl c! »iliai, anton bob^, (sarin karttacer. lonla rndnaa, antaa bte-deb. math. stepntk. raibi, f. bajt. om, anton nacode. laraie, lode balaat la j. kadi nbea. prank koeoreak. wnrran, mm p. raehar. yaanytawn. anton Kikelj. ^ ORBOON " ' V4 Pozor olaldjL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in Rte z njih postrežbo zadovoljni, da oglaša jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. ttpmva^GUs Naro3a. ■H 4'Z. :v0 IC-3 Krstami« partiikov .. Shipping News 7. avgusta: . Pres. Wilson, Trat a. avgusta: B«rentaria. Cherbourg. Pres. HardlDf, Cb«rbour(. Branwa tl.'tvfuMa: Paris, Havra (1 A. 11.) Olympic. Chfrtmurg Ptnnland, Cherbourf, Ant» »rptn. N>w ork, Cherbourg, Hamburg. Republic. Chfrbourf, Bremen. Columbus. Cherbourg. X>ull I o, Nmpoli. tifnoTt 13. avgusta: Colombo, almero. N s poll. Oenora 1*. avgusta: Mauritania, Cherbourg. Westphalia. Hamburg Muencben. Cherbourg. V in IZ JUGOSLAVIJE PRCKO HAMaUROA a nailml xnanim! parnikt; wwtoM, uinriuux, umlotkjtktunoi0' curium, nuinuiu, Tatrnweu Nsna^kriljtva postrežba In ku-hinja v vseh raaredih. $198,— I* NEW YORKA do ' LJUBLJANE In NAZAJ v modernem 3. rsxredu. cVojni davek posebej.) HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in dru-ge informacije se obrnite na lokalnega agenta ail na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York PENNSYLVANIA Ambrtdge, Frank JaUe. B*mtnti, Louis Hribar. Bmd*H*. J. A. Germ Bfoaghtao. Anton Iparee. Claridge, Fr. luabgr. A. Jtrlna. Cananiangh, J. Breaorec. J. Pik«, T.. Soranflak. Crnflan, Fr. llacbtk. Ezpart. O. Prert«, Loala BnpanQi. A »kern PartelL Jerry Okorr Fareat City. Math. Kamla. Imperial, Tal. Peternwl. Oreenabnrg. Frank Norak. ffoaaer City la ahallea, Frank Fa renchack. Irwin. Bike Pansbek. Jafanatavrn, John Polanc. llartln Ko roabeta. Emyn. Ant. Taniel) Laaarae, Anton Oaolnlk. Manar, Fr. Demahar. Meadaw Land a, J. Koprivi«! Midway, John Žtiat Mean Bon, Fr. PodmlUek Piltabnrch. Z. Jaknbe, I*. Maglttar Vine. Arh In U. Jakoblcb, J. Oem J. FogaCar. Preala, J. Demahar, Reading, J. Peadlra, iMUaa. A Hren. CnKy 8U to afcatka, J. nUtll Ft. SchlfreT. Weft Newton, Joeepb J or ail. Wlllack. J. Paternal.. UTAH ' Helper, Fr. Kreba WISCONSIN MHwankee, Joaeph Tratnik Is Joa Koren.' < Batlae la akaliea, Frank Jelene Bhefceygan, John Zormaa. Waal A Ilia. Frank Skok. WfOSONO Eeeft SpHnga, ixrala Tanchaa, ptnaaendrllla. A. Z. Arko. Vaak anatopnfk Ma potrdilo aa aro t«, katero Ja prejel, r^atopnlka roja kom toplo priporočamo Naročnina aa "Glaa Nirodr-Ba eno leto «6.00; aa pol leta «3.00, aa Mrl aaaaoa «2.00 ; na «atrt lata «1AA. NaroCnlna aa Erropa J» aa a» = = = iUiluM Pratik in koledarjev imamo ie nekaj t galogi. Pratik a «Uii0 25 eentor. Koledar pa SO eentor. Koledar ima letos izredno ganimiro raebino: razprare, po* ▼eati, slike, iala, ganlmrrosti itd. Blagnikora Pratika je haiim rojakom jako priljubljena, de t starem krajo so je bili vajeni in je tndi tukaj ne morejo pogreiati NaroČite takoj. • < Bwttb FsbUdiiaf Company, 1a avguste: lis de France. Havrs (1 A. V . Vulcania, Trst Prvlf, iict parnih. Homeric. Cherboura. Lapland. Clierhfar®. Antererpen. Oeutuchiand. Ch»rt>ourf. Hatahur®. Volendam, Boul'^gns sur M«r, Rot* tertfaa. S3, avgusta: Aquitania, Cherbourg. • Geo. Washlnston. Cherbourg. Bra-men. a5. avgusta: France. Havre <1 A. M > Majestic, Cherbourg. Arabic. Cherbourg. Antwerpen Cleveland. Hamburg Leviathan. Cherbourg. Berlin. Cheri»ourg Veendam. Bculofn« sur Mer. Rotterdam. Conte Ttiancamano. N'apoll. oenova M. avguets: Reliance. Cherbourg. Hamburg, ta. avgusta: Berengaria. Cherbourg. America. Cherbour«. Bremen. 30. avgusta: Oreeden. Cherbourg 31. avgusta: Olympic, herbourg 6 DNI PREKO OCEANA nsjkrsjls in nsjbolj ugodna pa* aa potovsnjs ns egremnlh oarnlklbl Pari« — 10. augusta; 31. aug. lie de Prance 17. avg.; 7. sept. France — 24. avg. _ 14. sept. (Ob polnoči.) kajkrajaa pot i»o £elesntrl. vsakdo Je v posebni kabini a rsemt modernimi udobnosti. — pijača in alama francoska kuhinja. izredno nizka cene. VpraJaJts kateregakoli ' pooblaaeenea a agenta afl FRENCH LINE 19 State Mreei, -Hew York, H. Y. HOLLANQ t JftMERICflUNEW POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulegne-eur.Mer, -_FRANCIJA Znižanje voinja v III. r*zredu:J Od New Yorka do LJubljaneCI QQ in nazaj: » I till j _In vojni davek. Potovanje a parnlkl Holland-America Line pomenja udobnost, domače ra>-poloienje. n^prekosLiivo- kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LiNE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. kdor je namenjeir potovati v stari kraj. j« potrebno, da je poučen o potnih listih. prtljagi in drugih stvareh. vsled nase dolgoletne izkušnje vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brioparnike. tudi nedržavljani zamorejo pote. -vati v btarl kraj. toda preskrbeti a| moralo dovoljenje all permit te washingtona. bodisi ra eno legali 6 inesecev id.ne -mora1 delati prošnjo tffus en piesec pred odpotoranjem in to ha ravnost v washington. d. cv, ti a generalnega, naselnlškega k«m|- otasom ofiredbe, ki je atopila t veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne posije perm it po pošti, ampak pa mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dotii v new torka pred odpotovanjem. kakor kdo r prošnji zaprosi. kdor potuje ven bre* dovoljenja, potuje na arojo . lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA od prvega jallja je t:ve!}ati nora ameriška priseljeniška postava. glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti - svoje žena in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bi^e j>red 1. junijem leta poročene, izven kvote. jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. - do polovice te kvote ko upravičeni sta-risi' ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki se po 1. junija 1928. leta poročili ln poljedelci. oziroma ti. Kot da noče izgubiti nobenega tleli, jt« |H>klfknil na tla ter pritisnil svoji ustnici na rob silhuete. Bila je pre^e-neiVna in tudi nekoliko prestrašena ter čakala, dokler n i bil pri njenih nogah, pred no je imela dovolj (>ogum>i, da javori. Ko je dviprnil svojo jrlavo medtem, ko je še vedno klečal, je objela z obema rokama ter rekla: t — Kaj pa je g teboj danes zvečer! On ji je Odgovoril: — Kristijana, jaz te bom izgubil! Potisnila je >voje prste >kozi njegove igoste lase ter se sklonila nadenj. Potisnila j« nazaj njegovo čelo, da ga poljubi na oči. — Zakaj izgubiti me! — je rekla, smehljaje in zaupno. f — Kar se 'bova jutri ločila. — Ločila drug od drugega! Za tako kratek čas, dragi! — Človek nikdar ne ve. Nikdar več ne bova našla dni, katere gva preživela tukaj. — Imela bova druge, prav tako lepe in srečne. Dvignila ga je k sebi ter povlekla pod drevo, pod katerim jo je ČMkal. Moral je sesti poleg nje, nekoliko nižje, da je lahko gladUa njegove lase s svojimi prsti. (Jovorila je ž njim resno, kot ženska, ki je bila jjol-na misli, ža-r< «"a in odločna, ki je videla vse naprej, ki je vedela iz instinkta, kaj je treba storiti in ki je bila odločena za vse. — Poslušaj me dragec. jaz sem zelo prosta v Parizu. William se nikdar ne briga zame. Njegov bizties ga zadovoljuje. On pa je ponavljal, z glavo, sklonjeno navzdol med kolena in z roko krog njenega pasu : — Kristijana. Kristijana, jaz te bom izgubil! Čutim, da te bom izgubil! Ona je i»ostala nestrpna vspričo tega nesmislenga obžalovanja, tega otroške-ga obžalovanja v tem mogočnem telesu, dočim je bila ona, navidez tako drobčkana v primeri ž njim, tako polna zaupanja, tako prepričana, da ju ne more ločiti nobena stvar! On je zacepetal: — Če bi želela ti, bi pobegnila lahko proč skupaj. Šla bi daleč proč, v krasno deželo cveTk, kjer bi ljubila drug drugega. Povej mi, ali želiš, da greva še danes zvečer, ali želiš? Ona pa je skomignila z ramama, nekoliko nervozna, nekoliko razdražena, da je ni poslušal, kajti sedaj ni bilo nobenega časa več za sanje in za nežne slabosti. l'ra je prišla za oba. da pokažeta energijo in tudi prevdarnost. On se ni premaknil ter poljuboval njeno obleko, dočim je ona gladila njegov obraz s svojimi lahkimi in nežnimi prsti. Naenkrat pa je rekla: — Vrniti se morava ali pa bodo zapazili najino odsotnost. Ločila sta se z dogim objemom. Nato sta odšla nazaj, ona prva, leteča, da doseže hotel hitrejše, dočim jo je on opazoval, ko je izginila v daljavi, — žalosten, kot da je vsa njegova sreča, vse njegovo tipanje izginilo ž njo. , » • DEUOI DEL. ' ' * T T - PRVO POGLAVJE. * Blagoslavljanje vrelca. Človek bi komaj zopet «sj>oznal vroče kopali v Envalu due 1. julija naslednjega leta. Na višku griča, med obema uhodoma v dolino, se je dvigalo po-slopje. zgrajeno v maroškem slogu, kil je nosilo na svojem pročelju z zlatimi črkami napis: — Kazino. Majhen, obrastel svet ob obronku proti Linagne, je bil izpreme-njen v majhen park, Terasa je ležala pred poslopjem ter obvladovala pogled na veliko ravnino Overgna. Nižje spodaj, med vinogradi, je kazalo ^fst vil, raztresenih sem-patam, svoja pročelja iz poliranega lesa. Velikansko belo poslopje na južnem obronku, je vzbujalo pozornost potnikov že od daleč, kajti vidno je bilo daleč, na desno stran Kioma. To je bil lirand Hotel Mont Oriola. Diretkno pod njim, ob vznožju griča je stalo kvadratno poslopje bolj priprostega stila,j a zelo prostorno, obdano od vrta, skozi katerega je tekel potok, ki je izviral iz gorske zaseke in ki je nudil invalidom čudovita zdravljenja, kot obljubljena v prospektih dr. Latona. Na eni strani je stal napis; "Termalne kopeli Mont Oriola". Na desnem krilu pa so bile zopet druge označbe. V>e je bilo belo, novo in blesteče. Delavci so bili še vedno zaposleni vsepovsod. Pleskarji, plumber ji in drugi so bili na delu, čeprav je bila naprava odprta že cel mesec. Dočim so bile kopeli zavržene že izza prvega julija, je bilo ofi-cijelno otvorjenje kopališča preložener do 1. julija, v upanju, da se privabi večjo množico ljudi. Slovesnost naj bi se pričela ob treh. Otvorjenja naj bi bila s cerimonijo blagoslovljenja vrelca. Nt večer raj bi se vršila velika zabava, vključno umetalni ogenj in ples. To na bi spravilo skupaj vse kopalce iz tega in sosednjih resort o v in vodilne meščane Clermont-Se rranda in Kioma. Kazina na vrhu griča je bila «krita v zastavah. Človek je videl le mase modrega, rdečega, belega in rmenega, kar je predstavljalo gost, vihrajoč oblak. M. Petrus Martel. ki je bil imenovan upraviteljem novega kazina. si je domi&ljal, da je postal pod tem oblakom zastav nepremagljiv poveljn k kake fantastične ladje ter dajal povelja natakarjem z belimi predpasniki s pretresljivim glasom, kot ga morajo rabiti admirali, ko dajejo povelja sredi grmenja topov. Njegove zvon-ke besede, neše-ne od vetra, j bilo slišati prav do vasi. Andermatt. že vas »pehan, se je pojavil na terasi. Petrus Martel je odhitel, da ga sprejme ter ga pozdravil z globokim ooklonom in veličastno gesto roke. — Ali je vse v Tedu! — je vprašal bankir. — Vae je v redu. gospod predsednik. -Če me kdo rabi, me je mogoče najti v uradu zdravniškega inšpektorja , Mj jmajnv ae*ta#ek tjrr^ dane« ^^t r«^ *- i ) • ' r iii " ■ —r v * *i Mrtvili * • Tragedija belega carja. leiit Qaapa a larja, igra t S. dejanjfe...... .H ▼ 3. dejanjih ............ Ji Papelnh, narodna pravljica, e. dejanj J| fcipnh. ko—fdlja v ft. deja- aaaeaaaaaaaaaaaaaaa a9i Frtinee, drama t g dejanjih .h releja, drama t S dejanjih M "GLAfl HABODA" 82 Cortlandt 81« Mtw.Tfrt^., -f X' • t, SAKSER STATE BANK JZ-Caritao« Stmt .„-. ... NEW YORK } , .: