glasilo SOOlALlSTlCNe ZVBZe DBLOVNCGA LJUDSTVA PTUJ, 2. aprila 1970 LETO XXIII., š|l. 13 CENA 0,60 DIN Sprejet proračun občine Slovenska Bistrica Na petkovi seji skupščine občine Slovenska Bistrica, ki je bila mimogrede povedano, ena najkrajših do sedaj, so odborniki brez kakršnih ko- li spreminjevalnih predlogov glasovali za predloženi pred- log proračuna. Poleg tega so odborniki poslušali poročilo sveta za družbeni plan in finance, najbolj burno pa je bilo raz- pravljanje o sprejetju odlo- ka o dopolnitvi odloka za vodenje registra plemenske živine in o plačevanju od- škodnine za oplojevanje ple- menic. V letu 1967 je bila odobre- na odškodnina za osemenje- vanje 44 dinarjev. V tem ča- su se je zvišala cena semena od 5,28 na 6,25 dinarjev. Pre- vozni stroški so se prav tako povečali, kakor tudi stroški za najemnine osemenjeval- nic, stroški obratne režije, stroški popisa-evidenca pav- šalne skočnine in osebni do- hodek veterinarja. Iz pred- ložene kalkulacije je razvid- no, da znašajo stroški za eno osemenitev pri 3200 pleme- nicah na območju bistriške občine 46 dinarjev. Vsak re- jec pa je pri tem upravičen do brezplačnega pregleda svoje plemenice na brejost. Brezplačno pa je tudi zdrav- ljenje plodnostnih motenj. Odborniki so se odločili in glasovali za višino letne od- škodnine, ki bo odslej 46 di- narjev. Odborniki pa so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi nove krajevne skupnosti v Zg. Ložnici. Na zboru volivcev v Zg. Ložnici lani, so volivci sprejeli sklep, da ustanovijo samostojno krajevno skup- nost za naselja Zg. Ložnica, Gladomec in Korplje. Raz- pravljali so tudi o možnosti priključitve k tej krajevni skupnosti še naselij Vrhole in Kostanjevec. Tudi v teh krajih so lansko leto sklicali zbore volivcev, občani pa so izrazili željo, da ostanejo še naprej pod krajevno skup- nostjo Slovenska Bistrica. Krajevna konferenca SZDL Zg. Bistrica je febru- arja razpravljala o sklepih zbora volivcev in predlaga- la skupščini občine, da usta- novi novo krajevno skupnost s sedežem v Zg. Ložnici. Na osnovi predlaganega so odborniki sprejeli sklep o ustanovitvi že omenjene kra- jevne skupnosti. -D Spet zvišanje cen Mariborska tovarna mes- nih izdelkov, ki ima svojo prodajalno na Slovenskem trgu v Ptuju, je pretekli te- — za praznike — zvi- šala cene »samo« prekajene- JTiu mesu za 6 N din pri kilo- gramu. Menda so to poviša- nje »prenesli« oni z višjimi prejemki, k sreči da ostalim »Perutnina« ni zvišala cen tej vrsti izdelkov. Goveje l^eso je povsod po 18 N din še baje tega ne bo, tolažijo Potrošnike. Potrošnik VREME do nedelje, 12. aprila 1970. Mlaj bo 6. aprila ob 5.09. NAPOVED: Vreme se bo otoplilo in poslabšalo. Padavine je pričakovati ob koncu tedna in še verjetno v torek prihod- {^jega tedna. Za tem se 00 vreme ponovno ohla- dilo in izboljšalo. Toplo in suho vreme bo na- stopilo 12. aprila. Alojz Cestnik 11. april krajevni praznik Sredli§'€a ob Dravi Središče praznuje Središče ob Dravi z okoliškimi kraji bo tudi letos 11. aprila proslavilo svoj krajevni praznik — šestnajsti po vrsti. Praznik bo kot vsako leto doslej — v znamenju delovnih zmag, napredka in novih delovnih načrtov lju- di, ki živijo na tem območju, predvsem pa bo posvečen spominu žrtvam za svobodo, ki so se 11. aprila 1942. leta v mariborskih zaporih zgrudile zadete od krogel faši- stičnega nasilja, kot tudi v spomin vsem, ki so v tej vojni prej ali pozneje položili na žrtvenik domovine svoja življenja. Na predvečer praznika bo kot uvod v krajevni praznik v Središču svečana akademi- ja, na dan praznika, 11. apri- la, pa bo ob 9. uri pri spo- meniku padlih komemorativ- na svečanost združena s po- delitvijo pionirskega prapo- ra, ki ga bo pionirskemu odredu osnovne šole Središče za uspešno sodelovanje šol- ske mladine pri vseh akci- jah, proslavah in drugih sve- čanostih — poklonila kra- jevna organizacija SZDL Središče. Okrog pol desete ure se bo začel v Središču velik med- občinski orientacijski patrol- ni pohod ZRVS, ki se ga bo- do udeležili rezervni oficir- ji iz šestih občin: Cakovec, Koprivnica, Varaždin, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož. Iz vsake občine bo tekmova- lo 8 članov. Vsi tekmovalci bodo oblečeni v vojaške uni- forme. Iniciator tega tekmo- vanja je občinski odbor ZRVS Ormož, ki ga vodi Ed- vard Pajek, direktor delav- ske univerze. Ob pol desetih dopoldne bo v središki kino dvorani svečana seja s slavnostnim govorom. V šoli bo odprta razstava i slušateljev šole za mlade, ki jo je obiskovalo 40 fantov in de- klet. Dekleta bodo na raz- stavi prikazale svoje kuli- narične sposobnosti, fantje pa prav tako nekatere svoje iz- delke. V Središču bo torej tudi letos svečano. Predsednik KO SZDL Središče Edvard Pajek, nam je v predpraz- ničnem pogovoru povedal, da so imeli pri vseh doseda- njih praznovanjih srečo tu- di z vremenom. Želijo si, da jih vreme tudi letos ne bi razočaralo. Ce se povrnemo nazaj na lanskoletni krajevni praznik Središča, (na prejšnjih pro- slavah nisem bil) lahko še enkrat ponovimo, da so se Središčani zares dobro odre- zali tako s kvalitetnim pro- gramom, ki je bil raznolik in pester, kot seveda tudi z »o- kroglim« delom praznika, ki tudi letos ne bo manjkal. Lanskoletni praznik je bil e- notna manifestacija dela vseh organizacij in društev, ki delujejo na območju tega kraja in prepričani smo lah- ko. da bo tako tudi letos. Torej v soboto 11. aprila las viden je v središču! J. S. TE DNI DOMA IN PO SVETU TITOV GOVOR V torek je predss^inik Ju- goslavije Josip Broz Tito spregovoril na skupni seji zbora narodov in družbeno- političnega zbora zvezne skupščine. V govoru je po- dal poročilo o nedavnem o- bisku v prijateljskih državah Afrike, spregovoril pa je tu- di o nekaterih pomembnih političnih dogodkih v svetu. HUD POTRES V TURCIJI Turško mesto Gediz je pri- zadel katastrofalen potres. Doslej so ugotovili, da je terjal 637 smrtnih žrtev, pri- čakujejo pa, da se bo to šte- vilo še povečalo. V pičlih ne- kaj urah se je zvrstilo kar 150 potresnih sunkov, od ka- terih je imel največjo ru- šilno moč prvi. Menijo, da je smrt pod ruševinami na- šlo okoli 2000 prebivalcev. Po potresu je v mestu iz- bruhnil še ogenj, obstaja pa velika nevarnost epidemije, ker je pitna voda okužena. PRIPRAVE NA KONFERENCO NEUVRŠČENIH Doslej se je za konferenco neuvrščenih, ki bo v tanza- nijskem glavnem mestu Dar- es Saalamu, prijavilo že 42 držav, pet pa jih je povabi- lo odklonilo. Pripravljalni sestanek za konferenco bo od 13. do 17. aprila, pričaku- jejo pa, da se ga bodo udele- žili zunanji ministri držav udeleženk. NEREDI V KAMBODŽI Potem, ko je v Kambodži prišlo do državnega udara je kazalo, da je položaj do- kaj umirjen. Vendar ni vse tako kot bi želeli voditelji novega režima. V mnogih kamboških mestih je prišlo do demonstracij, ki jih po- skuša nova vlada zatreti z vojsko. Doslej je bilo v de- monstracijah ubitih že okoli trideset ljudi. Medtem ko v Kambodži vlada nered, bo odstavljeni princ Sihanuk v Pekingu po- skušal sestaviti vlado. Ob- javil je tudi razglas, da bo- do vse diplomatske ali kon- zularne misije v tujini nosile ime veleposlaništvo kralje- vine Kambodže pod pokro- viteljstvom enotne nacional- ne fronte Kambodže. TEPAVAC V INDIJI Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepa- vac je iz Indonezije odpoto- val v Indijo, kjer se je se- stal z indijskim zunanjim ministrom Dinešem Singom. Spregovorila sta o odnosih med Jugoslavijo in Indijo, posebno pozornost pa sta po- svetila politiki neuvrščanja. Bila sta tudi mnenja, da bi bilo potrebno sklicati konfe- renco neuvrščenih še pred jubilejnim zasedanjem OZN. INTEGRACIJA PREHRANE IN EMONE Člani delovnega kolektiva agrokombinata Emona v Ljubljani so pred dnevi na referendumu glasovali za priključitev k eni največjih jugoslovanskih trgovskih or- ganizacij — ljubljanski Pre- hrani. Za pripojitev je gla- sovalo 1589 članov kolektiva, proti pa jih je bilo 2.36. Združeni kolektiv bo dosegel še letos dve milijardi dinar- jev dohodka. Morda bo ome- njena združitev tudi vzor nekaterim delovnim organi- zacijam na našem področju, ki doslej za združevanje ni- so pokazale kdo ve kako ve- likega zanimanja. PREKINITEV DELA IN POŽAR V LUKI KOPER V luki Koper je v petek prišlo do prekinitve dela. V tem času je v pristanišču ča- kalo na raztovarjanje 12 la- dij, vendar delavci niso ho- teli na delo. Direktor luke Koper je hotel podati ostav- ko, vendar je delavski svet ni sprejel. Do prekinitve je prišlo, ko so razpravljali o cenikih za dela v skladiščih in pristanišču. Okoli 200 de- lavcev se je napotilo proti tovarni Tomos, kjer so jih tamkajšnji delavci prepriča- li, da naj ne vdirajo v njiho- vo tovarno. V nedeljo pa je v luki iz- bruhnil požar, ki je po oce- nah povzročil okoli 25 mili- jonov škode. Požar je nastal v skladišču 13. kjer je bilo 3200 različnega blaga. Do- mnevajo, da je do njega pri- šlo zaradi samovžiga bomba- ža. Pri gašenju .so sodelovali tudi poklicni gasilci iz Trsta in Ljubljane, za lokalizira- nje pa so potrebovali polnih 18. ur. str al « 2 tednik — četrtek, 2. aprila 1970 KaiširsteM socialno varstvene službe Zaradi obsežne problema- tike, ki spremlja gospodar- ski in družbeni razvoj, je ve- dno večja zahteva po razši- ritvi in reorganizaciji soci- alno varstvene službe v slo- venskobistriški občini. Ta za- hteva je bila nakazana že v perspektivnem planu in je bila delno tudi realizirana do leta 1968. V lanskem letu je bila predvidena revizija prejem- nikov vseh oblik družbene pomoči vključno s pregledom stanja rejniške službe. Ker pa ni bilo dovolj denarnih sredstev, te akcije ni bilo mogoče izvesti v celoti. V družbenem planu je bilo predvideno, da ob potrebno za izboljšanje kvalitete dela na področju varstva razvoj- no motenih otrok in mlado- letnikov, izvesti obširnejšo kategorizacijo. V ta namen je svet za zdravstvo in so- cialno varstvo imenoval po- sebno komisijo, ki je izvedla obširno kategorizacijo vseh otrok, ki so jih šole pravo- časno prijavile. Letos bi bilo mogoče izve- sti reorganizacijo socialne službe pri občini tako, da bi bil referat za rejništvo lo- čen od ostalih referatov. V programu temeljne izobra- ževalne skupnosti je pred- videna zaposlitev treh soci- alnih delavcev. Delovna me- sta za te delavce predvide- vajo v matičnih šolah v Slo- venski Bistrici, Sp. Polskavi in Oplotnici. S tem bi bila realizirana zahteva o reorga- nizaciji socialne službe na šolah, ki je bila nakazana v perspektivnem planu. Novi socialni delavci bodo v svoj delokrog vključili tudi po- družniške šole. Socialni de- lavec na osnovni šoli v Slo- venski Bistrici bo odgovarjal M socialno delo na šolah v Crešnjevcu in na Tinju. So- cialni delavec v Sp. Polskavi pa bi vključil tudi šolo na Smartnem. Vedno bolj je tudi poudar- jena zahteva, da je potrebno izvesti revizijo za vse oblike socialnega varstva. Predvi- devajo, da bodo to lahko o- pravili letos. Organi uprave bodo organizirali skupinsko delo tako, da bo vsaka sku- pina skrbela za določeno po- dročje socialnega dela. Rezultat obširne kategori- zacije, ki je bila izvedena la- ni, narekuje hitro ukrepanje. Zato bo potrebno rešiti posa- mezne primere v skladu s predlogi komisije, ki je ka- tegorizacijo izvedla. Uspehi so bili doseženi v skupinskem delu organov uprave, vzgojiteljev in star- šev, kažejo pa, da je potreb- no to obliko sodelovanja v bodoče še poglabljati in še bolj pritegniti stai-še priza- detih otrok. Pregled podatkov o po- prečni višini družbene de- narne pomoči za posamezne- ga koristnika je pokazal, da so ti zneski absolutno pre- nizki. Ker lahko pričakuje- mo še nadaljnje naraščanje življenjskih stroškov, bo po- trebno zagotoviti višja sred- stva za razne oblike denarne pomoči. Povišanje cen oskrb- nega dne lahko pričakujemo tudi v socialnih zavodih, več denarja pa bo potrebno kljub temu, da bo ostalo število varovancev, za katere plaču- je občina vzdrževalnino, pri- bližno enako. -d V GORiŠNiCI: O SAMOPRISPEVKU Na zadnji seji krajevne skupnosti Gorišnica, ki je bi- la pred nedavnim, so se od- ločili, da se bodo s prebival- ci pogovorili o uvedbi kra- jevnega samoprispevka. Zanj bi se odločili na referendu- mu 26. aprila letos. Predla- gali so že volilne komisije za vsako vas. Krajevni samoprispevek bi porabili za ureditev šolske- ga poslopja, za komunalne potrebe in za pokopališče. Dve leti bi namenili 50 odst. sredstev krajevnega samo- prispevka za šolo, 50 odst. pa za vsako vas, tri leta pa 30 odst. za skupne potrebe in 70 odst. za vsako vas. Krajevna skupnost pj.. laga za kmetovalce sprnoj spevek v višini 2 odst. , katastrskega dohodka, uslužbence 0,5 odst. od n sečnega osebnega doho^ za upokojence, ki prejeruj nad 500 din pokojnine odst., za obrtnike 2 odst., prebivalce, ki delajo v ir zemstvu pa 80 dinarjev i( no. Glede na to, da so sait prispevek sprejeli že v ve ni krajevnih skupnosti pti ske občine, kjer se že kail jo uspehi skupnega dela | prizadevanja, je realno pi] čakovati, da se bodo zanj d ločili tudi v Gorišnici. t S samoprispevkom smo med drugim asfaltirali že več r ših prašnih in jamastih ce st j Občinska konferenca SZDL Ormož Podeiili bodo priznanja OF Izvršni odbor občinske konference SZDL Ormož je na svoji zadnji seji razprav- ljal o podelitvi priznanj OF, ki jih bo letos in v prihodnje podeljevala občinska konfe- renca SZDL Ormož. Izvolili so komisijo za po- delitev priznanj v nasled- njem sestavu: Vlado Ožbolt, Franc Novak, Alojz Nardin, Štefka Petek in Mirko Žni- darič. Omenjena komisija bo na osnovi predlogov, ki jih bo- do poslale krajevne organi- zacije SZDL, sestavila do- končne predloge komu bodo podeljena priznanja. Krajevne organizacije SZDL bodo predlagale obča- ne za priznanje OF po na- slednjih kriterijih. 1. Letos ne bi nagrajevali za zasluge v času NOV, am- pak bi nagradili le tiste ob- čane, ki so se v zadnjih 25 letih še posebej izkazali v družbenopolitičnem življe- nju. 2. Priznanje lahko prejme posameznik ali organizacija za delo in uspehe na raznih področjih javnega delova- nja (npr. v politično aktivi- stičnem delu, za socialno hu- manitarno dejavnost, za po- sebne kulturno prosvetne uspehe, za uspehe v razvoju družbenega samoupravljanja itd.). 3. Priznanje OF lahko do- bi občan občine Ormož, če izpolnjuje naslednje zahteve: a) da je nad 20 let aktiv- no deloval v našem družbe- nopolitičnem življenju, b) da doslej §e ni prejel nobenega drugega priznanja ali nagrade, c) pri predlogih je treba upoštevati osebno prizadev- nost ter moralno in družbe- no neoporečnost. Nagrade OF bodo podelje- ne na proslavi 25-letnice osvoboditve, ki bo 9. maja 1970. J. S. Skromni gasilci Na minuli seji občinske kon- ference SZDL Ormož smo sli- šali več pozdravnih nagovorov, v katerih so govorniki obračali vodo tudi na »svoj mlin«. Med pozdravnimi besedami so bile izražene nezavidljive finančne težave posameznih organizacij in društev. Kot predstavnik ob- činske gasilske zveze Ormož je pozdravil konferenco tudi Franc PUČKO. ki je med drugim de- jal: »Želja naše organizacije Je, da bi bilo naše sodelovanje tudi v bodoče tako plodno, kot je bilo do sedaj. Težave, ki tare- jo vse organizacije, t. j. problem sredstev, tudi nam niso tuje. Vendar pa sta dobra volja in zavest, ki ju prepleta zvrhana mera idealizma, prav tako veli- ko jamstvo, da bo delo gasilcev na območju občine Ormož uspešno tudi v bodoče .. Gasilci so, kot velikokrat prej, tudi tokrat pokazali svojo skromnost, ki jo v mnogih dru- gih društvih in organizacijah večkrat težko najdemo! J. S. Šahovski turnir v Slov. Bistrici Pred nedavnim je bil v Slovenski Bistrici končan društveni šahovski turnir IV. kategornikov. Tekmovalo je 15 šahistov. Najuspešnejši so bili: Emil Fratnik, 10. točk; 2. Štefan Fras, 9 točk; 3. Si- mon Ivankovič; 4. Anton Janše itd ... S to uvrstitvijo so se navedeni šahisti uvrsti- li v skupino tretjekategorni- kov. V. H. Ceste, ceste... Tisk, radio in televizija so zadnje čase na dnevnem redu polni kritike o nevzdržnem sta- nju na naših cestah. V Tedniku, ki je izšel 5. marca letos, sem zasledil kritičen zapis o cesti Tomaž—Ptuj, ki je zares v ne- mogočem stanju. Da je cesta takšna, kot je, lahko iščemo vzroke predvsem v gostosti pro- meta, vremenskih neprillkah, slabem materialu, s katerim kr- pamo luknje, v premalem šte- vilu cestarjev, vsemu temu pa je seveda krona — pomanjka- nje finančnih sredstev. Če pogledamo nekaj let na- zaj, vidimo, da je bila gostota prometa nekajkrat manjša od sedanje. Pred nekaj leti je bilo na odseku ceste Ptuj—Savci kar šest cestarjev, danes pa samo trije. Takrat je dobil cestar do 100 kubičnih metrov gramoza na en kilometer cestišča, danes pa dobi le 30 do 40 kubičnih metrov gramoza. Če vse to do- bro premislimo in preračuna- mo, ni treba, da smo preveč pa- metni, pridemo kaj hitro ' odgovora, zakaj so naše ces v takem stanju in da vsega ni krivi cestarji. Pisec v sestavku navaja: »K pi gramoza so, kje so pa cesti ji?« Cestar prav gotovo ne m re biti vsak dan na istem i* stu oziroma kilometru, ker i( za vzdrževanje ceste odreje^ 6 do 7 kilometrov, poleg te( pa mora opravljati še zims|[ službo ali pa delati v gram"' niči. Pisec nadalje navaja, | cesta štiri dni ni bila spluže"^ To je laž. Ni pa cestarjeva da, če v zimskih mesecih "J kateri avtobusi vozijo, drugi P ne. Opozarjam pisca sestavka i podpisom »prizadeti potnik'] da se v bodoče o dejanskem nju bolj točno prepriča. , Franc Kožar, ccsti^ »Rad bi, da si izbereš ene- ga izmed obeh prstanov, Lo- la.« »Oh, tako krasna sta oba, da se ne morem odločiti! Veš kaj? Oba bom obdržala!« □ »Dragi gospod,« pravi bo- doča tašča, »povejte, ali ima- te radi otroke?« »Oh, nad vse,« radostno Vzklikne bodoči zet. »No, to se bo krasno izšlo, moja Erna ima namreč že dva.« ^'ednik — četrtek, 2. aprila 1970 stran 3 jieroklub Ptuj potrebna je sodobnejša bprema šport, ki ima velik poinen tudi za narodno obrambo v soboto popoldne je bila v dvorani Narodnega doma v |»tuju XII. letna skupščina Aerokluba Ptuj, ki so se je po- leg številnih ljubiteljev zračnih višav iz ptujske občine ude- ležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in ^ot gosti predstavniki aeroklubov Maribor, Murska Sobota, }ovo mesto. Ptujčanom so čestitali za dosežene uspehe in udi v bodoče zaželeli uspešno delo. Pozdravni telegram je loslala tudi letalska zveza Jugoslavije. Anton Žagar, predsednik l^erokluba Ptuj, ki ima mi- mogrede povedano v zadnjih ktih velike zasluge za vzdrž- ho materialno stanje kluba, je v svojem poročilu na- Dizal uspehe ptujskih motor- jih pilotov, jadralcev, padal- cev in modelarjev ter pri iem poudaril, da so bila vsa sredstva smotrno vložena. Pogumni fantje, med kate- fjn^i je tudi precej starejših ljubiteljev tega športa, — so dosegli zavidljive uspehe, ki niso v ponos samo njim, temveč naši občini, kot ce- loti. Za nadaljnji razvoj klu- ba bo treba poiskati vse da- ne možnosti, predvsem sred- stva, ki so potrebna za na- kup sodobnejših motornih in jadralnih letal... Matevž Cestnik, sekretar kluba je podal obširno poro- čilo o delu posameznih sek- cij ter med drugim poudaril včasih nerazumljiv odnos letalske zveze Jugoslavije do problemov s katerimi se u- bada njihov klub. Dejal je, da v aero športu ni vpraša- nje kvalitete in vrhunskih dosežkov, da pa je mnogo- krat pereče vprašanje mače- hovskega odnora do tega športa predv ;em v zvez- športa — predvsem v zvez- »Izšolali smo večje število danes že izkušenih motornih pilotov, jadralcev, padalcev in modelarjev, vendar pa o- pažamo, da imamo za to šo- lanje premalo učiteljev. Na- ša naloga je, da povečamo število članov posameznih sekcij ter ob povečanem članstvu skrbimo tudi za večjo kvaliteto« — je v svoji plodni razpravi dejal Matevž Cestnik. Po blagajniškem poročilu, podal ga je Anton Purg, je bila na dnevnem redu raz- prava. Res je bilo tako, kot je dejal Simon Pešec, pred- sednik delovnega predsed- stva, da je bilo v poročilih povedano skoraj vse in je v začetku kazalo, da razprave sploh ne bo. »Črni oblak molka«, je kot prvi, ki se je prijavil k raz- pravi uspešno »prebil« Alojz Ganza, ki je predvsem pou- daril potrebo po moderniza- ciji sredstev s katerimi raz- polaga njihov klub. Jože Butolin, učitelj ja- dralnega letenja in vodja ja- dralne sekcije je podčrtal za- misel, da lesena jadralna le- tala ne ustrezajo sedanjim tekmovalnim pogojem in je zato tudi večja možnost ne- sreč. Stanko Vrbančič, ki si je v zadnjih letih pridobil slo- ves, kot eden izmed najbolj- ših motornih pilotov, se je za- vzemal za nakup letala, s katerim bi bilo možno izva- jati tudi zračne akrobacije, in za nakup letala za poslov- ne polete. M. Mašanovič, veteran in mentor mladih modelarjev je spregovoril o prizadevnosti mladih modelarjev, ki so do- segli pri svojem delu prese- netljive uspehe. Sobotna skupščina Aero- kluba Ptuj je pokazala, da imajo Ptujčani v vrstah lju- biteljev zračnih višav zelo veliko mladine, ki se vzgaja- jo in učijo pod vodstvom »starejših orlov«. Ob koncu so izvolili nov u- pravni odbor kluba ter po- delili najuspešnejšim tekmo- valcem značke in diplome. Na d.l žabnem večeru, ki je bil po uradnem delu skup- ščine v Narodnem domu, so motorni piloti, jadralci, pa- dalci in modelarji ter seveda tudi gosti dokazali, da niso uspešni samo v zračnih vi- šavah. ampak tudi na par- ketu in v veseli družbi. J. S. Delovno predsedstvo v sesta vu — Karel Korpar, Simon ?ešec in M. Mašanovič. Za govorniškim odrom — Tone wgar, predsednik Aerokluba Ptuj. Cestnik: »Poleg mno- '•^losti moramo skrbeti tudi kvaliteto ...« Pismo bralcev: Kje je novinar? v prejšnjem tednu smo dobili od bralca našega lista iz ormoške občine naslednji dopis: Že več let sem naročen na vaš list in priznati moram, da sem predvsem zadnje čase vsak četrtek težko pri- čakoval pismonoša. Morda imam preveč »lokalistične« težnje, vendar sera pač, kot občan ormoške občine najra- je prebral novice iz domačega kraja. Zadnjih nekaj številk opažam, da je teh novic iz naše občine vedno manj. Za- nima me, kje je vaš dopisnik Slodnjak, saj opažam, da so v listu njegovi sestavki iz ormoške občine mnogo bolj poredki, kot so bili nekaj te- dnov oziroma mesecev na- ■r-^i'* v o-Tv^o-^n osvečen enemu izmed najpomemb- nejših zdravstvenih proble- mov, to je rakavim obole- njem, ki so v statistiki med vzroki smrti na drugem me- stu; za boleznimi srca in oži- lja. Namen letošnjega sve- tovnega dneva zdravja je, poučiti ljudi predvsem o tem, kaj je rak v resnici, ter o možnostih in sredstvih, ki so nam v boju proti njemu na razpolago, tako glede zgod- njega odkrivanja, kakor tudi zdravljenja in preprečevanja. Da bi dosegli ta namen je treba seznaniti družbene službe, organizacije in izo- braževalne ustanove z vsebi- no letošnjega svetovnega dneva zdravja ter jih priteg- niti k čim tesnejšemu sodelo- vanju pri samih pripravah in pozneje pri izvajanju te po- membne zdravstveno vzgoj- ne akcije, ki pa ni vezana sa- mo na dan proslave, temveč pomeni načrtno in trajno zdravstveno vzgojno delo. Zavod SRS za zdravstveno varstvo je tudi letos dal po- budo in organizacijske na- potke. Med drugim pravi, da so pripravljalni odbori naj- uspešnejša oblika za progra- miranje in izvedbo krajevnih akcij Pobudo za organizacijo ustreznih akcijskih odborov naj dajo sveti za zdravstvo pri skupščinah posameznih občin. Zdravstveni dom.ovi in drugi zdravstveni zavodi naj v svojih delovnih skupnostih organizirajo strokovne se- stanke, na katerih naj sezna- nijo zdravstvene delavce z vsemi vprašanji, s pojavi in gibanjem rakavih obolenj v svetu in pri nas. Zdravstveni delavci naj pripravijo pre- davanje v izobraževalnem programu zavoda samega. O- biščejo naj predavanja, ki jih bodo organizirale druge u- stanove in organizacije. Zdravstvena služba naj po- sveti posebno pozornost ko- lektivom prosvetnih delavcev iz posameznih šol, da jih pri pravijo in motivirajo za iz- vedbo akcije med šolsko mladino. Za šole je temati- ka sveto\Tiega dneva zdrav- ja še posebej zanimiva, saj po statističnih podatkih tudi šolsko mladino ogrožajo tu- morji. Predvsem pa je treba pri šolarjih preprečevati ka- jenje, tako rekoč edinega preprečevalnega ukrepa v boju prot" pljučnemu raku. Učenci, učitelji in starši mo- rajo imeti jasno predstavo o vzrokih in gibanju ter po- menu zgodnjega odkrivanja kakor tudi preprečevanja ra- kavih obolenj. Tudi delavske univerze naj glede na to dopolnijo svoje zdravstveno izobraževalne programe. Priporočajo predvsem raz- na informativna predavanja za široko javnost, posvete, konference strokovnih zdru- ženj, množičnih organizacij itd. Za dcbrg voljo Lucija je ležala ob mer ju in dremala. Nenadoma skoči in začne vpiti; »Kaj si dovoljujete! Vi ste me poljubovali!« »Oh, oprostite mil Toda ko sem vas videl tako mirno spati, sem vam pač hotel ukrasti poljub.« »Kakšen poljub! Natanko sem štela! Sest jih je bilo, preden sem se prebudila!« Pariški literati so obiskali slavno pisateljico Colette. Razvila se je vneta debata. Med drugim so obsojali ne- galantnost sodobnih mož. Te- daj je rekla hišna gospodinja s prizanesljivim smehljajem: »Ne vem, kaj hoče le! Saj je vendar še mnogo kavalirjev. Moj mož mi na primer ve- dno odpre vrata, če moram nesti vedro s smetmi na dvo- rišče!« Sestonek »pod vrhom« Vsak dan beremo v časni- kih o najrazličnejših sestan- kih: razširjenih, za okroglo mizo, na vrhu, na najvišji ravni... Sestanek, o katerem bo stekla beseda v tem se- stavku ni na vrhu, niti za o- kroglo mizo temveč je sesta- nek pod vrhom z opeko po- krite kmečke domačije, ki bi ga lahko imenovali tudi se- stanek na strehi. Srečali so se trije kmečki golobi, ki so »spregovorili« o svojih problemih, najbrž o miru na kmečkem dvorišču. Ne smemo pozabiti, da je go- lob simbol miru, ki ga z oljč- no vejico v kljunu uporab- ljamo kot prispodobo sožit- ja in prijateljstva med na- rodi. Kot kaže posnetek, ki sem ga napravil minulo nedeljo v Slovenskih goricah, naši trije »diskutanti« v razpravi niso zavzeli enotnega družin- skega stališča. Oče in mati, ki ju vidite na desni strani posnetka nekako nezauplji- vo gledata na svojega mladi- ča (na levi strani), ki je ko- maj priletel iz gnezda in že hoče živeti sv-oje življenje. Morda se mu zdi življenje na kmečki domačiji nezani- mivo, morda je slišal pripo- vedovati o življenju mestnih golobov, ki letajo po visokih strehah ... ? Belopernata za- konca ga najbrž prepričujeta, da bo imel tudi na kmečkem dvorišču dovolj hrane, da bo lahko leta!" po bližnjih poljih, da bo lahko živel lepo živ- ljenje ... Ali ni v tej sodobni basni preresnična prispodoba živ- ljenja kmečkih očetov in mater, ki imajo podobne te- žave s svojimi otroci? Tudi ti si želijo v mesto in v tu- jino, čeprav so polja dovolj široka in plodna, prepotreb- na pridnih delovnih rok, ki bi v teh pomladnih dneh za- se j ale v sveže zorano zemljo drobno seme, ki bi v jeseni obi-odilo sicer preslabo pla- čane a vendar — domače sa- dove. J. Slodnjak Družinsko zasedanje na kmečki strehi Pubcrtetnik se mora spo- prijemati z navzkrižji na raz- nih področjih, prav posebno hudi pa so njegovi notranji boji v zvezi s spolnostjo. Spolno poželenje se pojavi nenadoma z vso svojo silo in je — zlasti pri fantih — moč- nejše kot kdajkoli pozneje v življenju. Ko mlad človek že malo dozori, ima mnogo bolj- ši občutek za to, s kakšnim človekom nasprotnega spola bi se zares razumel. Takrat začne vplivati na njegov spol- ni nagon še drugi vidiki raz- merja med moškim in žen- sko, kot so: iskreno tovari- štvo in medsebojno spoštova- nje, skupna zanimanja in skupni ideali, načrti za pri- hodnost. Drugače je to ob na- stopu pubertete. Takrat se pojavi spolni nagon povsem nepričakovano, čisto nič še ni povezan z drugmii zani- manji, prav prijetno opozar- ja nase in premetava neizku- šene fante in dekleta sem ter tja. Prijeten je in vabljiv, o- benem pa lahko prinese s se- boj plahost, izgubo samoza- vesti, strah in občutek kriv- de. Prav je, da takoj v začetku pojasnim razliko med spol- nim nagonom pri ženski in moškem. V viktorijanski dobi je na splošno prevladovalo prepričanje, da imajo moški vse spolne instinkte, spodob- ne ženske pa nobenega. Po- tem je nastopila reakcija na ta dvojna merila in nekateri ljudje so začeli trdili, da ima- jo ženske natančno iste na- gone in potrebe kot moški. Danes pametni ljudje spet poudarjajo, da med moškim in žensko so razlike. Na splošno je telesno pože- lenje po nasprotnem spolu pri fantih in možeh znatno močnejše kot pri dekletih in ženskah, obenem pa tudi manj prefinjeno. Prav hitro ga vzbudi dekle, ki je prikup- no, prijetno in ki fanta ob- čuduje. Fantovo spolno zani- manje lahko vzbudi že sama lepa ženska postava (zlasti, če je zapeljivo oblečena), ali ljubek obraz, tudi če dekleto- va osebnost fanta posebej ne privlačuje. Fanta lahko vzne- mirijo že same slike, zgodbe o ženskah in misli nanje. To ne pomeni, da fant ni zmožen tudi drugih strani ljubezni, a koliko je tega zmožen, to je v veliki meri odvisno od tega, iz kakšne družine je. Ce njegov oče ne kaže do materi samo teles- nega poželenja, ampak je z njo tudi nežen, jo ščiti in ob- čuduje. tedaj s tem močno vpliva na odlikovanje sino- vih predstav o tem, kaj bo dejal dekletom, ko bo zra- stel. Vemo tudi, da se razvi- ja fantova zmožnost za du- hovno ljubezen že v rani o- troški dobi kot posledica vda- nosti skrbni materi, ki je zanj takrat najčudovitejša in naj- pomembnejša oseba na sve- tu. Ravno to vdanost materi ga tedaj precej let kasneje — v puberteti, nagne k temu, se zaljubi v dekle, za kai se mu zdi, da ima prave Ij nosli. Izraz »se zaljubi« pom, da postane fant nasproti klici nežen in viteški, da| občuduje, obenem pa si je| li tudi telesno. PripravIjeJ je idealizirati, ji pripisoJ čudovite lastnosti. Njea največja želja je, da bi ji gajal v vsakem pogledu, bi imel uspeh v šoli ali vi Ijenju njej na ljubo, da It ščitil in dajal darila. Ko J dozori, hoče celo s svojim lesnim poželenjem po i predvsem to, da bi ji čisto gajal, zato najbolj uživa krat, ko se mu ona odi Ampak če dekle dovoli, napredujejo intimnosti hit je kot pa resnična ljube potem postanejo intimn prav kmalu glavna priv: nost njunega razmerja, pa no za fanta. To pa ju on da ne moreta drug drug še bolj vzljubiti in še ' spoštovati. Fantje in dekl ki so odgovorni ljudje, to tijo, in zato poskušajo dati svoje poželenje. Po vadi se to dekletom bolj sreči kot fantom. Pred -1 Koristni nasveti . Barvni madeži se odpra jo z mešanico iz 4 delov 3 rita, 3 delov salmijaka ij delov terpentina. Vsak madež s tem nai žimo, čez kakih deset mij zdrgnemo in speremo. Ba ne madeže na poliraneml hištvu pa zmehčamo s I pentinom, zbrišemo in zž dimo. To velja tudi za stet x x Ce hočemo na primer 'n skanega blaga odstraniti preturo, ga nikar ne kuh mo. Bolje je, če blago r. pej za nekaj ur namočimo nato operemo v vodi, ki s ji dodali sladni ekstrakt(č na žlička na liter vode). Sla ni ekstrakt povzroči vret ki razkroji škrob, iz kate ga je apretura napravljen x x Staro gobo za umival uporabimo lahko še za ščenje preprog. Namočirnc v salmiakovo vodo, dol ožmemo in drgnemo po P' progi. Celo pasje dlake, jih s krtačo težko odstra mo, stara goba pobere. x x Pletene mize ali stoH po navadi najprej pokva' pri nogah. Z ličjem iste ve jih lahko spet popravi' ^'ednik — četrtek, 2. aprila 1970 stran 7 Obisk pri ,Diogenu' lani poleti mi je pogled avtomobila obstal na tr- na Zg. Polskavi. Pozor- -ost je vzbudil nenavadno ,eiik sod, ki je urejen kot liekakšna vrtna uta. Potem gin se še velikokrat peljal jiimo, vedno znova pa sem j dejal, da si bom vso stvar lares moral ogledati. Nekaj nesecev je minilo, potem pa ne je pot resnično zanesla la Polskavo in ne bi si od- )ustil, če ne bi obiskal to •edko zanimivost. Nekaj de- et metrov od glavne ceste, » kateri se vsako turistično ;ezono popelje na tisoče go- iov, je gostišče, ki nosi ime itarega grškega filozofa Dio- gena. I Ob obisku sem spregovo- U z gospodinjo, ki je bila (Itaj hitro pripravljena na po- |govor. Slavica Heber in njen nož Bertl sta odprla gosti- jce »Diogen« lani julija. Se- l^a je bilo moje prvo vpra- ^je namenjeno imenu, do- bj nenavadnemu, in vendar toivlačnemu. Takole je bilo. i vso stvarjo. ^ Z možem sta se odločila, pa bosta odprla gostilno. Vse Ha naredila kot je potrebno, Staknilo pa se je pri dovo- ^ju. Potem se je pričela 'sa ta zgodba. Toliko papir- a sta morala popisati in še ^ poti opraviti, preden sta ^ hišo lahko obesila napis [ostilna. Iskala sta pravico n tudi ime je s tem poveza- lo. Diogen je ob belem dne- nj s svetilko v roki iskal pravico, tako nekako pa sta !e počutila Slavica in BertL Potem mi je prijazna last- Eiica Slavica povedala, kako je prišlo do tega, da so pred fostilno postavili pravi ve- lik sod, ki sprejme tudi do ivajset gostov. Vsakdo je fnan zaradi kakšne zanimi- ''osti. Z njenim bratom sta tomišljala kako bi naredi- li nekaj povsem novega, ne- takega, kar bi goste sa- ^to pripeljalo do njih. In prišla sta na zamisel, da bi t^ lopo postavila sod, vanj ps seveda mize in stole. ►Osnovno sredstvo« so kupi- P..Pn Slovenija vinu, teme- ■Jito so ga predelali, danes pa zanj ve že veliko gostov, ^adi se vračajo, velikokrat ia o tej zanimivosti sprego- f^^rijo tudi znancem in pri- jateljem. Veliko se jih ustav- na Zg. Polskavi, pa tudi °oniačini so se navadili, če- pav nekateri, prav malo jih ® bilo, vendar dovolj, da so ^vzročili probleme, v za- ^'ku z novo gostilno sredi niso bili nič kaj navdu- Danes k Sla^^-i in L^rtlu radi prihajajo in b^da so kar malce ponosni, ^ se njihova vas ponaša z ^nimivestjo, ki ji ni enake ^'ec naokrog. »Diogenu« pa vam ne postregli samo z jeda- Vj pijačo, tudi prenočišče ^ bodo ponudili. Uredili ^^no štiriposteljno sobo in ® dvoposteljni. S turistič- ne plati dovolj zanimivo, da se bodo domači in tuji turi- sti zadrževali na Polskavi nekaj ur več. Kar nekam dobre volje sem odšel s Polskave, pa ne zaradi preobilice maliganov, enostavno zato, ker sem bil zadovoljen, da so ljudje iz- najdljivi, da jim je nekaj do tega, da bcxio o imenu nji- hovega kraja govorili daleč naokoli ter da se bodo tisti, ki so jih obiskali enkrat, še velikokrat radi vrnili. Po- trebno je le malo dobre vo- lje, iznajdljivosti, potrpež- ljivosti, včasih tudi boj s »pravico« in za »pravico«, ob koncu pa je le vse v redu. Bodite prepričani, da vas bo- do v »Diogenu« razveselili in da se boste še vrnili. D. Utenkar posebej razveselili. Pred prehodi za pešce ne bo več potrebno indijansko opreza- nje na vse strani, kdaj bo končno presledek med vozi- li v koloni tako velik, da bo- mo lahko stekli čez cesto. Predvsem starejšim ne bo treba več preizkušati, če jim je ostalo še kaj atletskih sposobnosti. Naše šolarje bo- mo lažjega srca odslovili v šolo. Glede na urejen pro- met je večja verjetnost, da se bodo vrnili iz šole zdravi in čili in da nas ne bo pre- senetil telefonski ali drug poziv iz bolnišnice ali dru- god. Začudili so nas tudi ure- jeno parkirani avtomobili na vseh parkiriščih v mestu. Bele črte so naredile red in lep izgled parkirišč in me- sta. ZR Gostišče v velikem sodu Za prvi april: Usmilili so se pešcev Kljub temu, da je vest ta- ko alarmantna in bi jo mo- rali priobčiti že včeraj, vam jo sporočamo z enodnevno zam.udo. Ptujčani in okoličani smo ob vstopu na ulice našega mesta, ki se prebuja iz zim- skega spanja, presenečeni obstali ob svetlikajočih se belih črtah na ulicah, cestah in parkirnih prostorih. Da ne bi o\'irali prometa, so čez noč in rano zjutraj pobelili vse prehode za pešce v me- stu in predmestju. Svetlika- joče se »cebre« pravočasno opozarjajo voznike avtomo- bilov in drugih vozil, da se približujejo prehodu za peš- ce, kjer bo treba ustavili in dati prednost otrokom, ki morajo prečkati cestišče na poti v šolo, delavcem, ki hi- tijo na delo, gospodinjam, ki gredo po opravkih in v trgo- vine, penzionistom, ki neko- liko pozneje prikukajo na dan, željni po sprehodu in pogledu na življenje okoli njih in mnogim drugim. Ti- stih, ki se peš podajo na pot v hitro razvijajočem se pro- metu in naraščanju števila motornih vozil ne vidimo več, ali ne mislimo dovolj na nji- hovo varnost na cestišču. Najbolj natančno še registri- ramo pešce v seznamih o prometnih nesrečah, v stolp- cih E>od naslovi: mrtvi, težko poškodovani, lažje poškodo- vani, ponesrečeni otroci... V Ptuju, kjer imamo več smrtno nevarnih prehodov za pešce, smo se belih črt še Bele črte na Ptujskih ulicah in cestah so redek pojav. Navadno blestijo le nekaj dni na leto. MAMA JE SAMA POMILA POSODO Tisti večer pred osmim mar- cem mi je moj oče tiho dejal: »Janez, ti si že velik, veš, jutri bova skupaj poskrbela, da bo naša mama veselo praznovala.« Zmenila sva se, da bova mamo presenetila. Osmega marca sem se zgodaj prebudil. Tiho sem v kuhinji za- kuril ter pristavil posodo s ča- jem. Tudi oče je tiho vstal in kmalu je bil zajtrk pripravljen. Ko je mama prišla v kuhinjo, je že prijetno dišalo. Z očetom sva ji voščila za njen praznik in se je zadovoljno smehljala. Po zajtrku sem lepo pospravil z mi- ze in hotel pomiti posodo. Mama se je od srca smejala in nato sama pomila. Janez Vincek, Stojnci O SEKIRI Nekoč sva z očetom klestila veje. Oče je imel večjo sekiro, jaz pa manjšo. Pri sekanju mu je sekira postala topa. Rekel je, naj mu jaz dam mojo, ker je bilo le še par vej. Bila sem tr- masta in mu nisem hotela dati sekii-ice. Sama sem z vso silo za- mahnila proti veji. V tistem hipu mi je v oko priletela mušica in sekira se mi je zasekala v nogo. Z groznim krikom sem padla vznak. Oče, ki je pilil svojo se- kiro, je prestrašeno skočil po- konci in vrgel sekiro na tla. Ta je padla tako, da je rezilo šti-- lelo navzgor. Skočil je proti me- ni in stopil na ostrino. Hudo se je ranil in tekla mu je kri. Tega dogodka ne bom nikoli pozabila. Moja otroška trma je zakrivila dve nesreči. Moj oče ni zaslužil kaj takega. Slavica Bezjak, Zabovci SOVA Mračilo se je, ko smo se otroci lovili po dvorišču. Nekdo je na ves glas zakričal: »Sova! Sova!« Ustavili smo se in gledali za ve- liko ptico. Sedla je na staro jab- lano. Ker smo vpili, se je dvig- nila in odletela v skedenj. Kro- žila je pod stropom. Tokrat smo utihnili in jo opazovali. Imela je močan ukrivljen kljun kot kak nos in velike perutnice. Druge- ga nisem mogla videti, ker je bilo mračno. Naenkrat smo se otroci spet opogumili in jo znova napadli, tokrat s palicami. Tolkli smo po deblu in se drli na vse grlo. Ne- dolžna žival se je zbegano dvig- nila in zamahnila s krili, potem pa je nismo več videli. Tega dogodka ne bom nikoli pozabila, zakaj takrat sem sto- rila krivico. Jožica Hanželič, 8. razred, Vel. Nedelja SKOBEC, KI NI PTICA Skupaj z očetom sva iz svinja- ka kidala gnoj. To je potrebno delo. Opazila sva nekaj živega, ki je urno steklo v luknjo. Ugo- tovila sva, da je bila podgana. Oče je šel v klet in prinesel čud- no železno reč, ki je poprej še nikoli nisem videl. To je bil skobec, kar sem pozneje izvedel. Oče ga je nekaj nategoval, nato pa dal v kot. »Ji že pokažem!« je rekel. Med delom sem pogledoval v kot in v glavi so mi krožile ra- dovedne misli. Po končanem de- lu je oče stopil na dvorišče. Jaz sem se približal skobcu, da bi ga bolj natančno pogledal. Z roko sem segel proti njemu in nisem se ga še prav dotaknil, ko me je že zgrabil, da se ga nisem mogel znebiti. Kri mi je pritekla po dlani in kapljala na tla. Na čelo so mi stopile potne kapljice in slabo mi je posta- jalo. Nazadnje je le prišel oče in s hudomušnim glasom dejal: »Kar si iskal, si dobil.« Ranjeno roko mi je rešil iz železnih krempljev in mama jo je skrbno obvezala. Znamenje mi je še ostalo in oče je rekel, da se mi bo to poznalo do smrti. Janko Horvat, Markove! SIROTA Zakaj živim? Mi kdo odgovori, zakaj si moram brisati oči? Iz dneva v dan oblivajo me solze, ker sama sem na svetu brez opore. Nimam, očeta in matere ne, zato žalosti se moje srce. Povsod, kjer sem jaz, kjer misli so moje, tam solza na licu polzi kakor olje. Nimam nikogar, na svetu sem sama, nikoli ne bo mi zacelila rana, rana razjeda moje srce, spremlja povsod me samo gorje. Verica Foštnarič, 8. razred, Leskovec pri Ptuju J.ANEZ! Tvoje poročilo res ne vzbuja nikakega dvoma, da ne bi bilo resnično. Veš. tako se kaj rado dogaja, čeprav na sam mamin praznik. Tvoja mam.a je bila pa le srečna zaradi vajine pozornosti in dobre volje. To pa je poglavitno. SLAVICA! Joj, dve nesreči na kupu! Takega dogodka nihče ne bi mogel pozabiti tja do konca dni. Prizadeto in slikovito si ga opisala. JOZICA! Tako smo vsi otroci, da ne moremo ničesar pustiti pri miru. Cim bolj se nas kdo boji, tem bolj hitimo za njim in ga preganjamo, čeprav nam ni niti ukrivljenega prsta pokazal. Resničen dogodek si neprisi- ljeno in zanimivo povedala. JANKO! Naslov tvojega spisa je prava uganka in kdo bi si mi- slil, kaj mu bo sledilo. Kar si iskal, to si našel. Ali moraš res prav povsod vtikati tvoj radovedni nos? Sedaj se smeješ. a takrat si požiral de- bele solze. Tvoj rahlo hudomušni spis je posrečen in kaže, da znaš pripo- vedovati. Janeza. Slavico, Jožico in Jan- ka prijazno pozdravljam, VERICA! Tudi tvoja druga pesmica je otožna, vendar lepa. Do- volj si pokazala, kako znaš pisati dobre pesmice, zato ne nehaj! Z njimi lepšaj otro- ški kotiček! str al « 8 tednik — četrtek, 2. aprila 1970 Biseroporočenca Marija in Janez Fajt iz Maj- slcega virha ■ I ' " I v soboto, 21. marca je bi- la na matičnem uradu v Vidmu zelo redka slovesnost. Biserno poroko sta proslavi- la Marija in Janez Fajt. Slavljenca sta prišla na ma- tični urad v spremstvu po- ročnih prič — Blaža Špraha in Jožefa Gabrovec. Biserno- poročni obred sta opravila Ignac Purg, matičar in od- bornik občinske skupščine Ptuj Avgust Purg, ki jima je po slavnostnem nagovoru iz- ročil bisernoporočno plaketo in v imenu OS Ptuj tudi na- kaznico za 50.000 starih din. Matičar jima je čestital v imenu krajevne skupnosti, jima izročil šopek rdečih na- geljčkov ter nazdravil s slad- kim aperitivom. Biserna nevesta Marija se je rodila 4. maja 1884 v Gra- dišču, mož Janez pa 16. sep- tembra 1886 v Gruškovcu. Poročila sta se 31. januarja 1910 v Cirkulanah. Vse do o- svoboditve sta bila viničarja. Trdo delo jima je dajalo skromen zaslužek. Po osvo- boditvi sta se vključila v ta- kratno vinogradniško zadru- go v Dravinjskem vrhu kjer sta delala do upokojitve. Se- daj živita sama v podstrešni sobici v Majskem vrhu. V zakonu se jima je rodilo šest otrok od katerih jima je e- den umrl, ostali pa živijo lo- čeno od njiju s svojimi dru- žinami. Ob vprašanju kdaj se ji- ma je v življenju najhuje go- dilo, sta odgovorila, da ta- krat, ko so bila sušna leta in sta morala včasih tudi cele noči nositi vodo za škroplje- nje v vinogradu. Včasih je bilo do vode tudi uro hoda in večkrat sta jo morala tu- di skoraj dobesedno vkrasti. Trenutno je njuna največ- ja želja, da bi imela svojo so- bico v pritličju, saj le s te- žavo hodita po stopnicah. Slovesnost je bila prehitro končana in slavljencema smo zaželeli, da bi se za 10 let zo- pet srečali na proslavi dia- mantne poroke. Avgust Purg Se Medno v Slovenski Bistrici je bila razširjena seja sekcije za zdravstvo in socialna vpra- šanja pri občinski konferen- ci SZDL. Udeležila sta se je tudi zvezni poslanec social- no zdravstvenega zbora Adi Šarman in Marta Šlibar, po- slanec republiškega socialno zdravstvenega zbora. Obravnavali so zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznem obsegu tega zavarovanja, poleg tega pa so precejšen del razprave posvetili tudi socialnemu varstvu. Fran j o Podkrižnik iz Slovenske Bistrice je v razpravi menil: »Zdi se mi, da z zakonom spet kasnimo. Moral bi biti že takrat, ko smo urejali zdravstveno mrežo. Spet se nam vsiljuje tisto, kar se nam je pred procesom integracije v zdrav- stvu. Ce ta zakon sprejmemo, potem bi morali urejevati tudi druge regije socialnega zavarovanja, ker je drugače nesmisel, saj v drugem členu govori, da bo zdravstvenemu varstvu zagotovljena meja pravice in dolžnosti in en člen, ki govori, da ima ob- čan prosto izbiro zdravstve- ne ustanove in zdravstvene- ga delavca. Vsi vemo, da se je zdrav- stvena služba po integraciji poslabšala. Ta problem pa ni samo v Slovenski Bistrici, temveč tudi v drugih obči- nah. Enkrat bi morali ločiti koliko sredstev naj gre za zdravstvo in koliko za upra- vno službo. Še danes ne ve- mo koliko dejansko plača socialno zavarovanje in ko- liko občine ter občan!.« V letošnjem letu namera- vajo ukiniti medobčinski zdravstveni center, na /?sto tega pa že pripravljajo skup- nost zdravstvenih zavodov, tako da bo v bistvu spreme-^ njen le naziv. Zakon o usta- novitvi skupnosti pravi, da jih bodo ustanavljali na ob- močju večjih občin. Ta za- kon tudi prinaša novost, da se morajo lekarne ustanoviti za območje zdravstvenih do- m.ov. Združitev bo zopet ne- enakopravna. Denar, ki ga bodo ustvarili, bo spet odte- kal v centre, kaže pa, da za- kona nihče ni temeljito pro- učil, saj do podobnih proble- mov ne bi prišlo, če bi se- stavljalci in predlagatelji za- kona prisluhnili razpravam po občinah, ki so vse prej kot ugodne. Na sestanku so se tudi do- govorili, da bo posebna ko- misija pripravila stališča, ta- ko da bodo poslanci zares lahko zastopali interese ob- čanov. Na sestanku so spre- govorili tudi o pismu, ki ga je zvezni poslanec Adi Sar- man poslal občinski konfe- renci SZDL, ki bi naj obrav- navala problem tistih, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Podobna pi- sma je poslanec poslal tudi drugim občinam, da bi tako dobil mnenja, ki prevladu- jejo. Udeleženci sestanka so menil, da je ta problem pre- cej pereč in da verjetno ni- so pristojni za reševanje. Zato so predlagali, da bi se sestali predstavniki ZB, SZDL. ZK in sindikata, ki bi lahko dali dokončno oceno. -d Vrtičkarji pričeli z delom Prav gotovo so zadnjih ne- kaj dni najbolj veseli vrtič- karji. Pomladansko sonce jih je zvabilo na njihove »far- me«, kjer si bodo sedaj da- jali opravila vse tja do po- zne jeseni. Ob novem nase- lju v Slovenski Bistrici smo ujeli prvega »znanilca« po- mladi, kaj kmalu pa se mu bodo pridružili tudi vsi osta- li. Prvo delo je najbolj »za- pleteno«. Potrebno je raz- trositi gnoj in priznati mo- rate, da je prava sreča, če tistega iz hlevov sploh lahko dobite. Še nekaj dni in ob naseljih se bo vil dim, ki bo naznanil, da je zadnji čas tudi za tiste, ki so doslej še malce polenuharili... Vrtičkarje je zvabilo prvo sonce Prometna varnost v ptujski občini Lani na cestah 20 mrtvih Med pomembnimi naloga- mi postaje milice Ptuj je u- rejanje in nadzorovanje cest- nega prometa v občini. V poročilu o delu postaje milice je rečeno, da promet na naših cestah hitro nara- šča. V minulem letu je bilo registrirano na novo 1665 motornih vozil (536 osebnih in 88 tovornih avtomobilov, 6 avtobusov, 33 traktorjev, 163 motornih koles in 839 mopedov). Vozniški izpit je opravilo 1123 voznikov mo- tornih vozil. Skozi Ptuj vodijo zelo pro- metne ceste, ki so obreme- njene posebno v sezoni, kose na njih pomikajo vozila tu- di v strnjenih kolonah. Kljub naraščanju prome- ta ugotavljamo, da se stanje naših cest ni izboljšalo, na- sprotno, ceste so iz dneva v dan slabše. Ponekod ugotav- ljamo, ali so še sposobne za promet. Na naših cestah raz- lično hitra vozila (avtomobi- li, kolesarji, vozovi...) ogro- žajo promet predvsem pri prehitevanju. Poleg tega u- gotavljajo še pogoste prime- re nediscipline in kršitve prometnih predpisov ... Kljub prizadevanju delav- cev postaje milice in ukre- pom zoper kršitelje promet- ne discipline, se je prometna varnost v preteklem letu znatno poslabšala. Povečalo se je število nesreč, večje so tudi posledice. Lani je bilo na območju ptujske občine 628 promet- nih nesreč (postaja milice Ptuj je obravnavala 557, po- staja milice Maribor pa 71 nesreč). Posledice prometnih ne- sreč so bile lani: 20 mrtvih (leto prej 9), hudo telesno po- škodovanih 91 (leto prej 59), lahko telesno poškodovanih 229 (leto prej 172). Material- na škoda pri prometnih ne- srečah je bila lani 1,122.426 (leto prej 948.182) din. Od skupnega števila mrtvih in poškodovanih je bilo več o- trok: poškodovanih 67, mrt vih 10, hudo telesno poško. dovanih 20, lažje telesno po. škodovanih 37. Največ prometnih nesrej je bilo v naseljenih krajih > 366, izven naselij pa 191. Največ nesreč je bilo ns cesti 1/3 Slovenja vas —Go. rišnica (182). Samo na odse. ku ceste Spuhlja — Bori j; hrvatska meja beležijo prometnih nesreč. Vzroki prometnih nesreča bili: neprimerna hitrost 12[ izsiljevanje prednosti 67, ne pravilno prehitevanje 65, vi njenost 62, nepravilna stra; vožnje 44, prekratka varnost na razdalja 26, vožnja bre vozniškega izpita — neizku šenost 18... Zaradi objektivnih vzro kov je bilo 90 prometnih ne sreč; zaradi slabega stanji cestišč jih je bilo 24 ... Lani je po nesreči pobeg nilo 29 voznikov. 24 so jii pozneje prijeli. Najpogosteje pobegnejo vozniki, ki zakri-' vi j o nesrečo ali pa vozijo poc vplivom alkohola. Vse pogo stejšim pobegom v Slovenij je vzrok tudi slaba kazno- valna politika. Še vedno so problematiča^ vozniki, ki vozijo pod vpli' vom alkohola in vozniki bre: vozniškega izpita. Zarad vožnje v vinjenem stanju j' bilo prijavljenih 156 vozni' kov, zaradi vožnje brez izp'' ta pa 460 kršiteljev. Delavci milice so opravil še druge ukrepe za varno?' prometa: odvzeli so 86 voz- niških dovoljenj, uporabili s' 219 alkotestov, 96 odvzemo^ krvi, odvzeli 42 registerskii' tablic, upravičeno so prepr^' čili 689 voženj, opozorili 5047 oseb, predvsem kolesar* jev, pešcev in drugih kršite"; Ijev, ki so storili lažje pf®' krške. ^ Za večjo prometno varnoS; v ptujski občini bodo mora'' poskrbeti predvsem voznil^ sami in drugi organi v obč'' ni. ZB Uslužbenci postaje milice Ptuj pri reševanju ene od šte ilnih prometnih nesreč. tednik — četrtek, 2. aprila 1970 stran 9 Obramb?ia vzgoja in civilna zaščita v bistrišici občini Obramba je naša Obrambna vzgoja in civil- na zaščita dobivata v zad- njem času vse večji pouda- rek. Po vseh občinah so se pričeli sistematično priprav- ljati za primer, če bi bila naša suverenost in neodvis- nost ogrožena. Ne dolgo tega sem se po- govarjal z referentom za ob- rambno vzgojo in civilno za- ščito v bistriški občini, Pe- trom Štefančičem in pripra- vil zapis, kaj so in kaj še nameravajo storiti za pri- pravljenost občanov. Pomemben delež bodo o- pravile krajevne skupnosti, kjer bodo pričele delovati e- note za socialno delo. Naloga teh bo, da bi pomagali ti- stim, ki se ne bi mogli vklju- čiti v aktiven odpor. Seveda gre predvsem za starejše ljudi in otroke, ki so v tre- nutkih nevarnosti najbolj nemočni. V teh skupinah bo- do delovali tisti, v katere imajo občani največ zaupa- nja. Opravili so tudi popis, ki vključuje okoli 10.000. Za vse te je potrebno pripraviti pre- davanja o vseljudski obram- bi in civilni zaščiti. Zajeli so vse tiste občane, ki niso raz- porejeni v kakšnih drugih formacijah. Bistvo vsega pa je: pri- pravljeni moramo biti na nepredvidene dogodke, saj danes ne moremo več biti zadovoljni z mislijo, da do Vojne ne more priti. Dogod- ki v svetu so pokazali res- nost položaja. Največ je od- visno od prvih trenutkov. Na- ljudje morajo biti priprav- ljeni, to pa bodo dosegli z najrazličnejšimi vajami in pripravami. V začetku jeseni bodo po vsej občini pričeli s Predavanji, končali pa jih bodo prihodnje leto aprila. Veliko je bilo storjenega "^a področju civilne zaščite. Y tovarni Impol so že konča- li s predavanji, drugod pa so tudi pokazali vso priprav- ljenost. Nasploh je značilno, da se delovni kolektivi in tu- di občani zavedajo resnosti nalog, ki jih bo zaradi tega mogoče reševati mnogo laž- je. Mnogi delovni kolektivi so za potrebe obrambne vzgoje in civilne zaščite že določili sredstva, del pa bo prispevala tudi skupščina ob- čine. Posebno pomembno je de- lo z mladimi. Na osnovnih šolah bodo verjetno že v no- vem šolskem letu pričeli z rednim poukom, pri katerem bodo učenci dobili vsaj os- novne pojme. Delo in financiranje so pla- nirali za dobo petih let, v tem času pa se bodo loteva- li tudi najrazličnejših akcij. Zelo pomembno je tudi so- delovanje z organizacijami, ki vključujejo veliko število članov, mislim predvsem na planince, tabornike, radioa- materje, člane RK, GD in AMD. Skupno delo in napori bo- do gotovo koristili vsem. Za- vedati se moramo, da je v težkih trenutkih potrebno de- lovati zbrano in hitro, ne do- voliti presenečenja in če bo- mo dosegli to, potem smo sto- rili že veliko. Braniti svoj življenjski prostor in našo skupnost je dolžnost, ko se bomo povsem zavedali tega, bomo lahko mirno zrli v pri- hodnost. -d V soboto občni zbor gasilsicega društva Ormož Člani gasilskega društva Ormož bodo imeli v soboto, 4. aprila v gasilskem domu v Ormožu redni letni občni zbor. Analizirali bodo dose- danje delo ter spregovorili o nadaljnjih načrtih. O zbo- ru bomo poročali prihodnjič. J. S. Mlade obrambne moči Ptujsica osebna icronil ner, Zg. Polskava 8 — Leo- na; Matilda Kos, Trnovska vas 32 — Danila; Marija Veršič, Sobetinci 28 — Kri- stino; Blaga Majcen, Do- bravska 5, Ormož — dekli- co; Ida Žnidarič, Sobetinci 33 — Heleno; Jelislava Cin- taver, Zg. Bistrica 128 — Ro- berta; Dragica Segula, Str- mec 16 — Vinka; Manj d Murko, Biš 28 — deklico, Marta Premužič, Na postalo 1 — Natalijo; Angela Pola- nec, Placar n. h. — Frančk'); Marta Bombek, Veličane 63 — Suzano; Ana Plajnšek, Kočice 7 — Stanislava; Ve- ra Pušnik, Dobrina 31 — Frančeka; Marjana Majhen, Podiebnik 28 — Roberta; Ana Bezjak, Draženci 64 — deč- ka, Erika Veselič, Hrastovec 41 — Lidijo; Aagela Perko Gerečja vas 20 — Roberta; Matejo Goričan, Pongerce i2 — deklico; Kristina Silak, Podvinci 64 — dečka; Jožefa Grahel, Koritno 5 — dečka; Ana Zobič, Lovrenc na Dr. polju 66 — Bojana; Marija Forbici, Kidričevo 52 — Go- razda; Matilda Bezjak, Pla- carovci 6 — Janeza; Leopol- dina Bedenik, Podlože 114 — Majdo; Julijana Vidovič, Sla- tina 60 — Ivana; Anica Sat- ler, Pobrežje 148 — Heleno; Pavla Babič, Pušenci 13 — Jasno; Antonija Fideršek, Podlehnik 60 — Branka; Ma- rija Kramberger, Krčevina 60 — deklico; P.^arija Tiirn- šek, Pobrežje 127 — Valeri- jo; Marija Perhač, Vintarov- ci 38 — deklico; Marija Fer- buc, Gibina 5 — deklico; Te- rezija Sagadin, Sestrže 26 — Matjaža; Smiljana Kovačoc, Juršinci, 8 — deklico, Mat-'!- da Praprotnik, Gorišnica 14 — dečka; Veronika Kraj">c. Levajnci 29 — dečka; Ma-U ja Zajdela, Gregorčičev dr. 7 — deklico. POROKE: Franc Matjašič, Selška sta n. h. in Ma^Jia Kovačec, Selška cesta n. h. l^MRLI SO; Franc Mahorii^. Drstelja 11, roj. 1925, umrl 24. 3. 1970; Jo- že Mari^iič, Mariborska ce- sta 4, roj 1882, umrl 23. 5. 1970; Angela Gašperšič, Ob Grajeni 2, roj. 1922, umrla 27. 3. 1970. Razpisna i(omlsi|a uprave skupščine občine Ptuj razpisuje prosta delovna mesta - referenta za premoženjslco pravne zadeve Pogoj: diplomirani pravnik in 5 let upravne ali sodne prakse - referenta za odmero prispevkov od obrti Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 5 let prakse v finančni stroki - referenta za odmero prometnega davka Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 5 let prakse v finančni stroki Pismene ponudbe, kolkovane z 1 din državne takse, z dokazili o zahtevani izobrazbi in dosedanjih služ- bovanjih, naj vložijo kandidati do 30. aprila 1970. Nastop službe po dogovoru. Odgovor TP Merkur na članek: »V Ptuju parkira vsak po svojecc Ugotavljamo, da je pisec članka opozoril na problem, ki se z vsakim dnem širi. Naše podjetje je bilo že večkrat opozorjeno s strani svojih potrošnikov, kakor tu- di tujcev, ki prebivajo v ho- telu, o tem, kako kazijo ti parkirni avtomobili pogled na lepo urejene izložbe pro- dajalne Jasmin. Potrošniki se pritožujejo tudi pri prodajal- cih. Zaradi tega smo urgirali pri Stanovanjskem podjetju ter postaji milice Ptuj. V kratkem pa nameravamo po- staviti opozorilne table, ki bodo opozarjale lastnike av- tomobilov na to, da je parki- ranje prepovedano. Predvsem pa apeliramo na vse Ptujčane, da ne parki- rajo na tem prostoru ter na ta način prispevamo k lepši ureditvi mesta. Saj je prav ta predel tujcem najbolj o- pazen. Zavedati se moramo, da bomo privabili goste med drugim tudi z estetsko ter u- rejeno podobo me.sta, kar pa si želi tudi večina Ptujčanov. Trgovsko podjetje »MERKUR« Ptuj Svarijo Moja mama kara me: — Cuj me, hčerka mila, kaj oblačiš venomer tista mini krila? Ti kolena in še več vedno kažeš rada, da ni mladih nič več sram, to mi ne dopada. Hčer sosedovo poglej! Ni po grešni modi: dolgih kril, zapetih bluz, v nizkih petah hodi! Resna je in moški svet je prav nič ne briga, ko po cesti gre, nikdar z boki ne pomiga. Moja mamr dan na dan mi s svarili streže; njen pouk pa, saj veste, prav nič ne zaleže. Jaz pa vem: narava ni punci dosti dala; spredaj nič in zadaj nič, kaj bi le kazala! Komisija za de'ovna ra-suierja pri .javodu za var<;t\'0 in delovno »ispo- sabljasije mladine dc, Mariii.ta Bor^^iujirja v RA/PfSUJE naslednja prosta delov.-»a mesta: 1. CISTILKO 2. GOvSrODARSKJ/JA DET AVCA Po5oj za sprejem: Za obe delovni ;':i!\sti lahko kandidirr\)0 ne- kvalificirani delavci. PoT.ulbe z dokumenti je p.'>sl«ti na upravo za- voda do 15. aprila 1970. str al « 10 tednik — četrtek, 2. aprila 1970 Smili se mi, ker ima družino Petru je pomodrel obraz. Spet ni znal. Kriči, da mu je vseeno. S kolenom buta v klop. Sošolec ga je preplaše- no pogledal in se odmaknil. On pa divja. Raztrgal je zve- zek. Kolne. Učiteljica zbega- no gleda vanj. Ko pridem od vojakov, vas bom ubil, ji reče s tako pre- pričljivim in umirjenim gla- som, da jo zazebe. Do konca ure leži nad razredom groz- ljiva tišina. Peter je skril glavo v dlani in ne pogleda nikogar. Peter je otrok brez doma. Mogoče je zato nekega dne prosil, če bi smel pripovedo- vati o sebi. Rad bi povedal svetu, kako je sam. V matičnem listu je zapi- sana žalostna zgodba. Ce bi jo poznali, bi se vam Peter zasmilil. Tako pa ... Stoji pred razredom in ne ve, kako bi začel. — Moja mati je bila, no, saj veste. Obmolkne. Začne znova. — Moja mati je bila, ki je vedno hodila okrog in ki... premolk ... — saj ra- zumete, kaj hočem reči. Jaz razumem, in vsi. kar nas je v razredu, razumemo. Peter čuti olajšanje. Beseda se mu nikjer več ne zatakne. Težko nam je, ker stoji pred nami tak ubog, še dojenček,, mati pa ga je bogvezakaj za- vrgla. — Sanjarila je o boljšem življenju in odšla, pripove- duje Peter, — mene pa so dobri ljudje vzeli in me hra- nili. Tudi pravega očeta ne poznar .. Živel sem mnogo let pri novi mami. Samo njo imam rad. Ona je stara in pravi, da sploh nimam očeta. Pa saj to je smešno. Vsi ve- ste, da imam tudi jaz očeta. Toda jaz ne maram ne ma- tere ne njega. Peter je begavček, to vemo vsi. Danes pa zatrjuj da ne bo nikamor več ušel. — Kam pa naj grem, po- vsod sem sam. Imel sem pri- jatelja Možina. On me je iskal po kozolcih in mi no- sil jesti. Petru se zatrese glas. — Zadnjič sem videl, da so po- drli kozolec, na katerem sem tolikokrat lačen zaspal. Po- stalo mi je težko, zgubil sem dom. Ko sem bil manjši, sem bil večja baraba. Lahko mi ver- jamete, da sem se vnesel. Malo me je tudi sram. Zve- del sem, da je zbolela učite- ljica, ki sem ji najbolj na- gajal. V bolnišnico sem jo šel obiskat. Jokala je, jaz pa sem bil srečen, ker mi je vse odpustila. Peter še vedno stoji pred razredom. V matičnem listu je natančno napisano njego- vo življenje. To je tisti Pe- ter, ki sem mu že nešteto- krat rekla: v šestem razre- du, pa pisati ne znaš. Pike na i, strešice... Besede si spet delil narobe. Kaj pa tale zmazek? Peter, Peter, kdaj bova prijatelja? Potem se Peter obrne k meni: — Povejte tov. učiteljici, da je ne bom ubil. Smili se mi, ker ima družino. Pred — r Priznanje bivšemu predsedniku Na razširjeni seji sekre- tariata občinske konference ZM v Slovenski Bistrici so pripravili skromno sloves- nost, na kateri so se bivše- mu predsedniku Pavlu Bla- žiču zahvalili za šestletno vodenje mladinske organiza- cije. Udeleženci sestanka so tu- di sklenili, da bodo število članov predsedstva povečali na devet, zaradi boljšega iz- vajanja programa. V januarju je občinska konferenca ZM pripravila razgovore mladih s pred- stavniki krajevnih družbe- nopolitičnih organizacij po vsej občini. Ugotavljali so, da je eden od največjih pro- blemov pomanjkanje pri- mernih prostorov za delo mladinske organizacije. V veliki meri se je pojavil tu- di problem zaposlovanja mladih, predvsem tistih s kmetij. Zaradi boljšega delovanja so sklenili, da bodo poživeli delo komisij, ki so v zad- njem času dokaj popustile. Posebno pozornost bodo po- svetili ideološko-političnemu izobraževanju, kadrovskim vprašanjem in klubskemu življenju mJadih. Končno |e prišla pomlad Zima, ki je bila letos zelo dolga, je povzročila, da je ob prvih spomladanskih dneh vse delo »na kupu«. Tako so nam povedali pre- bivalci predvsem deželskih vasi. V Slovenskih goricah in Halozah režejo v goricah, čistijo drevje, kopljejo, kmet- je v ravnicah pa že priprav- ljajo zemljo za spomladan- ske posevke. Zakotne doline in globeli, ki so bile do nedavnega še polne snega, so pobelili zvončki. Popki na drevju se že odpirajo. Se malo sonca in narava se bo odela s cvet- jem. ZR Tudi fanta iz Majšperka je prebudila pomlad. Ozira se proti potoku, ob katerem so spomladi sprehodi najlepši. Verjetno se ne bo sprehajal sam, saj je prišla pomlad. Pionirji so tekmovali v Slovenski Bistrici je bilo šahovsko prvenstvo osnov- nih šol bistriške občine. Na- stopilo je 150 pionirk in pio- nirjev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Med mlajši- mi pionirkami je osvojila pr\^o mesto osnovna šola Crešnjevec z 11,5 točke, dru- ga je bila Slovenska Bistri- ca, tretja pa Sp. Polskava. Pri mlajših pionirjih so bili prvi učenci iz Laporja, ki so dosegli 12 točk, druga je bila Sp. Polskava, tretja pa Slovenska Bistrica. Tudi pri starejših pionirkah so bile najboljše učenke iz La- porja z 12,5 točke, druga je bila osnovna šola iz Poljčan, tretja pa ekipa CreSnjevca. Med starejšimi pionirji so bili najboljši šolarji iz Slo- venske Bistrice, ki so dose- gli 16,5 točke, drugi so bili Poljčančani, tretji pa učen- ci iz Sp. Polskave. 18. aprila bo v Mariboru medobčinsko tekmovanje, sodelovale pa bodo dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Občina Slovenska Bistrica Kako dolgo še nerešena vpraša- ■ JL ^ nja ¥ športu? že vsa leta nazaj govorijo v bistriški občini o proble- mih športnega življenja. Kljub vsakoletnim novim smernicam in načrtovanju športnega življenja, še stva- ri še niso premaknile z mr- tve točke. Kje so glavni vzroki za takšen mačehovski odnos do te plemenite in po- trebne ljudske dejavnosti so ugotavljali že na mnogih se- jah, posvetovanjih in razgo- vorih. Kljub takšnemu, vse prej kot vzdržnemu stanju bistri- škega športa, uspešno tek- mujejo kar trije klubi (od- bojka, košarka in judo) v re- publiških ligah. Njihovo fi- nanciranje pa ne zahaja v večje probleme, saj dva klu- ba (judo in odbojka) finan- cira največje podjetje v bi- striški občini Impol. Tako je edina sekcija, ki deluje v okviru TVD Partizan, ko- šarkarska, ki pa se že vse-* skozi bori za minimalna sredstva. Njihova kvaliteta igranja kot tudi velika pri- zadevnost vsakega posame- znega člana ekipe, ne bi sme- li ostati neopaženi pri odgo- vornih forumih v občini. Na zadnji seji društva TVD Partizan Slov. Bistrica, ki so se je udeležili pred- stavniki raznih športnih sek- cij, so sprejeli nekatere pre- dloge, ki jih bo potrebno v najkrajšem času temeljito analizirati. Zal se je tudi to- krat niso udeležili predstav- niki skupščine občine,, ki bi morali dati odgovore na ne- katera pomembna vpraša- nja. Ce bomo hoteli v bistriški občini še govoriti o kvalitet- nem športu, bo nujno po- trebno storiti korenite spre- membe v dosedanji politiki financiranja te dejavnosti. S sredstvi naj bi v bodoče raz- polagali predvsem tisti, ki so neposredno vezani s špor- tom. S sedanjimi finančnimi sredstvi ne morejo vzdrže- vati niti enega kluba v slo- venski ligi, pojavlja pa se tudi problem vzdrževanja in obnavljanja športnih objek- tov, ki propadajo. Očitna primera takšnega stanja sta nogometna igrišča v Slov. Bistrici in Oplotnici. Več- krat bi se ob bolj smotrni organizaciji vlaganja sred- stev, tako v športu kot tudi v gospodarjenju z družbeno imovino, lahko veliko storilo. Tudi v športnih društvih bo potrebno sprejemati real- nejše zahteve o svojih fi- nančnih potrebah. Sredstva bo potrebno zagotoviti pred- vsem klubom, ki bodo spre- jemali skladnejše kriterije o svojem poslovanju in zago- tavljali sistematično športno dejavnost skozi vse leto. Pri tem pa ne smejo zanemarjati tudi razvoja množičnega športnega udejstvovanja. Pred nekaj meseci je ob- činska skupščina predala te- lovadnico TVD Partizan v upravljanje osnovni šoli Po- horskega odreda v Slov. Bi- strici, ki pa za športne želje občanov nima vedno prave- ga posluha. S takšno odloči- tvijo skupščine občine se športni delavci TVD Parti- zan nikakor ne morejo stri- njati. Zato si bodo prizade- vali za kar najugodnejšo re- šitev nastalega problema o koriščenju tega tako pomem- bnega objekta v Slovenski Bistrici. Da bi dokončno rešili pro- blem športne dejavnosti v bistriški občini, so sklenili sestaviti posebno peticijo, ki jo bodo predložili predsed- niku skupščine občine. Po- sebno pozornost bodo posve- tili tudi sodelovanju z občin- sko konferenco ZMS in TVD Partizan. Občinska zveza za telesno kulturo bo morala v najkrajšem času izdelati kratkoročni in dolgoročni program razvoja dejavnosti v občini, predvsem tekmo- valnega in rekreacijskega športa, ki dobiva vse več privržencev. Nujno bo po- trebno izvesti tudi inventa- rizacijo vseh športnih objek- tov ter oceniti njihovo vred- nost. Se v mesecu aprilu name- ravajo v bistriški občini skli- cati razširjeno konferenco, kjer bodo govorili o nadalj- njem programu razvoja športne dejavnosti na območ- ju bistriške občine. V. Horvat Za dobro voljo Mala Tinca je šla z očkom v živalski vrt. Pa se ustavita pri osličkih. Tinca je navdu- šena. »Očka, povej mi, ali se osli tudi ženijo?« »Samo osli!« očka zamiš- ljeno odgovori. □ Ogorčeno je prišla Meta k urar ju: »Vi, uničili ste mi uro. Se- daj sploh več ne gre!« »Kako, uničil?« vpije urar. »Niti dotaknil se je nisem.« ^'ednik — četrtek, 2. aprila 1970 stran 11 PričeManje v solzah »Neki starček ni hotel sle- diti ameriškemu vojaku, ki mu je grozil s puško. Vojak mu je zasadil bajonet v trebuh in nato večkrat ustrelil vanj. Po- tem sem videla, kako je tru- plo zbrcal k drugim mrtve- cem. Vaščanom, ki jih niso po- bili, so zvezali roke in jih na- gnali na tovornjake, ki so jih potem odpeljali v meni nezna- no smer.« Tako je pripovedovala 21- letna Pham Tki Lien (ena od preživelih prič ameriških po- kolov v Južnem Vietnamu) na veliki tiskovni konferenci v Stockholmu. Z njo je bila 12- letna Vo Thi Lien, ki je opi- sala svoje strašne spomine iz pokola v Song Myju. Obe de- kleti je spremljal angleški tol- mač, gospa La Thi Cao, ki je med drugim dejala mnogim zbra- nim švedskim in tujim novi- narjem: hUpam, da boste pi- sali o zločinih, ki jih ameriški vojaki delajo v naši deželi, ta- ko da bodo odšli domov in bodo naši ljudje lahko živeli v miru.« Mlajše dekle, z dvema kita- ma temnih las in žalostnimi očmi, je začelo. Vstala je in govorila glasno in razločno, ne da bi se ji tresel glas. Opi- sala je dogodke 16. marca 1968 v vasi My Lai, ko so Ameri- čani pobili osemnajst članov njene družine. »Živeli smo v vasi My Lai, delu Song Myja. Lepega dne se je na nebu prikazalo enajst vojaških helikopterjev. Dedek, babica in jaz smo takoj sko- čili v zaklonišče. Toda ko je babica šla čez nekaj časa na prosto, da bi pogledala, če so vojaki že odleteli, jo je za- dela krogla in padla je na me- stu mrtva. Njeno kri sem ime- la na svojem obrazu in po vsem telesu. Ko je bilo napa- da konec, sem videla množice mrtvih. Videla sem, kako je vojak z bajonetom zabodel ne- kega dečka.« Vo Thi Lien je našla tudi dije od svojih sester in njihove otroke zabodene. Videla je va- ščane, ki so jih vojaki poha- bili. Vsenaokrog so bile na zemlji krvave lise. Eden nje- nih malih bratrancev je padel pod rafali iz brzostrelke. Ko je V o Thi Lien prišla na- zaj v zaklonišče, je povedala, kaj je videla. Svojemu bratu, ki je hotel ven, je zakričala, naj ostane v zaklonišču, toda ni je poslušal. Američani so ubili tudi njega. Ko je to povedala, Vo Thi Lien ni več zdržala v svoji nenaravni neprizadetosti. Glas se ji je stresel; 12-letnemu de- kletu so se utrle solze. Novi- narji so bili očitno ganjeni. »Naposled so Američani pri- šli tudi v naše zaklonišče. U- strelili so mojega najmlajšega bratca. Nič nisem mogla stori- ti, da bi mu pomagala. Videla sem ga umreti.« Potem ni mogla več pripo- dovati. »Iz naše vasi nas je preživelo satno pet. Ko so Američani od- šli, sva dedek in jaz pokopa- la babico in druge. Prijazni ljudje v msi so mi potem po- magali, da sem prišla iz vasi, in tako sem sedaj tukaj.« Dekle se je sesedlo na stol. Trudno se je naslonilo na šved- sko dekle, ki je ves čas bilo sedelo ob njej in jo držalo za roke. Vo Thi Lien je zdrim- la vso pripoved — tokrat še. Pham Thi Lien je stara 21 let in torej že odrasla ženska. Zit>ela je v drugem okraju in pokol, ki ga je opisala, se je zgodil v vasi Binh Chau v po- krajini Ba Lang An dne 13. ja- nuarja 1969. Obe dekleti si ni- sta v sorodu, čeprav se obe pišeta Thi Lien. To je čisto na- ključje. Strica in očeta Pham Thi Lien so južnokorejski zavezni- ki Američanov ubili že janu- arja 1966. Pred napadom na njeno vas je bilo dekle v za- poru zaradi suma, da je sode- lovala s ENO (južnovietnam- ska osvobodilna fronta — op. ured.). Pri tem so jo tudi mu- čili in Pham Thie Lien je po- kazala sledi na svojih rokah. Ko so Američani napadli nje- no vas, je njena mati delela na riževem polju. Metalci og- nja v tankih so zažgali vrt o- l\oli njene hiše, katero so po- prej popolnoma uničile topov- ske granate. Vse naokrog so ležali mrtveci. »Po napadu smo vsi preživeli začeli iskati člane naših dru- žin. Ker doma nisem mogla najti svoje matere in treh se- ster, sem se napotila proti za- klonišču enega mojih stricev. V ruševinah sem našla roko, ki je pripadala eni mojih se- ster. To sem spoznala po tka- nini njenega rokava in po za- pestnici. Pozneje sem izvedela, da je vse ubila mina, ki je eksplodirala v zaklonišču. Ma- tere nisem mogla najti.« pham Thi Lien je govorila jedrnato in skoraj brez ob- čutkov. Vendar se je napo- sled tudi njej začel tresti glas, ko je začela pripovedovati o iskanju svoje družine. Američani so v njeni vasi pobili 300 ljudi. Pham Thi Li- en ne ve, če je njen brat še živ. »Upam samo, da se je rešil in da se bova nekega dne srečala.i 12 tednik — Četrtek, 2. aprila 1970 Držc!vrni urednik Jože Slodnjak, Danil« Utenkar in inž. Koman Za vec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.