PoStntna plačana / cntnvln' Leto IX, št, 252 Ljubliana, pet »k 26. oktobra 1920 Iltane mesečno Uin —, MOMtTO Dun ver— neob Oglasi po tarihi. Uredništvo i Liubljana, K.nai lova ulica štrv. 5/L Tcicton št. «07« in aKo^, ponoči tudi 41. 2034. ■•kopiti se «• vračaj«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Dfit Uprav«!«***: fc. 54. — Telefon »U »ojfe. itMraUI oMaltk: Uubltana, 10** ubca tt 4. - Telefon &L «40« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta KaAn pri paMiiea cek. zavoda: Uab« o-vsem jasno vsakemu preventivnemu zano-ru. Čeprav ni bilo nobenega dvoma o protizakonitem postopanju oblasti, ki so za novinarja Devčiča odredile preiskovalni zapor, se je vendar z velikim zanimanjem pričakoval sklep sodišča, ki je principiie'n 'sra značaja, ker je bil to v Zaerebu prvi poskus, da se kršijo jasne določbe zakona. Zagreb. 25. oktobra, r. Kakor smo poročali, je bil odgovorni urednik «Narotrawe poškodbe ter mu je zlomilo tudi več reber Pripeljali so ga v sarajevsko državno bolnico. Akcija za Dr a vosi avno cerkev na Sušaku Sušak, 25 okt č. Na Sušaku živi okoli 160 pravoslavnih, ki so odvisni od reške ceikvene občine. Dne l novembra h.vjo imeli zborovanje, na katerem nameriva'0 izvoliti odbor ki ima izdelati načrt zs o no vanje pravoslavne cerkvene občne n-i Sušaku. povsem neodvisne od reške Ibenfm nameravajo začeti akcijo za zgradbo pravoslavne cerkve na Sušaku. Milijardno posojilo monopolske uprave? Po vesteh iz vladnih krogov so bila pogajanja z vžiga-ličnim trustom sinoči ugodno zaključena. - Podrobnosti posojila niso znane Beograd., 25. okt. p. Nocoj se je iz vladnih krogov razširila vest, da je vladi uspe= Ig najeti posojilo v znesku 1 milijarde 200 milijonov dinarjev. Gre za posojilo m0110= polne uprave, za katerega so se že več me* secev vršila pogajanja s švedsko*ameriškim vžigaličnim trustom. Po vesteh, ki jih no* coj ni bil< mogoče kon frotir-*i. je ta trust priprav.jen dovoliti upravi državnih mono polov posojilo pod pogojem, da naša drža» va zastavi monopol na vžigalice. Posojilo se glasi baje na 30 let. obrestna mera pa je določena na 6 5 odst Posojila pa ne bo ob držala mrmopol-ka uprava, marveč bo izro= čeno ministrstvu financ, bo pa služilo ka» kor se zatrjuje, pred vsem za obratni ka= pital posameznih podjetij uprave državnh monopolov. V vladnih krogih zatrjujejo da so pogajanja že zaključena in da bo pogod= ba podpisana še nocoj ter da jo bo jutri potrdil finančni mkrster. V političnih krogih je izzvala vest o za= ključku tega posojila vsestranske komen* tarie Predvsem kritizirajo dejstvo, da na* iema monopolna uprava brez odobrenja Narodne skupščine tako ogromni posojila. Splošno pa prevladuje prepričanje, da to posojilo sploh ni namenjeno monopolni upravi, iarveč da gre za posojilo vladi, ker je znano*, da so izčrpani vsi proračun« ski krediti, tako da postaja finančna stiska od dne do dne večja. Vrh tega je vlads, zanašajoč se na londonsko posojilo, priče« la z raznimi invetticijskiml deli, za katera nima kritja. Ker je morala te investicije potem, ko je londonsko posojilo propadlo, kriti iz rednih državnih dohodkov, grozi sedaj ifnančna katastrofa. V tei stiski se je finan.ni minister postavil na stalšče. da so denarna sredstva, ki jih je uprava mo= nopolov porabila za investicije iz rednih dogodkov prav z-a prav posojilo države upravi monopolov. Zato je pritisnil na upravo monopolov, da mu vrne te zneske, ki so tekom let dosegli ogromno vsoto I in pol milijarde dinarjev. Tako je bila uprava monopolov prisiljena iskati poso= jila v inozemstvu ter je končno pristala na posojilo švedskega vžigalčnega trusta, ki je sicer na videz zelo ugodna, ki pa je gotovo v zvezi z usodnimi konsecijami. ki jih bo d bil švedski vžigalični trust glede produkcije in prodaje vžigalic v naši drs žavL Priprave za reparacijsko konferenco Vršila se bo najbrž v Pragi. Poljska in reparacije Pariz. 25 oktobra s Kakor poroča »T e m p s«. 00 po razgovorih glede sestave odbora strokovnjakov za končnove-Ijavno ureditev reparacijskega vprašanja ta odbor sestavljen \u aferi vse dotlej, dokler ne reši te zadeve svet. Poljsko in Gdanskom Gdansk. 25. oktobra (be.) Parlament je ratificiral pogodbo s Poljsko, na podlagi katere se ifvaiaijo poljske trgov'Tiske odredbe Konservativni krogi so ratifikacijo silno napadali, če? da se ie s tem opsstrla suverenost gdanske države Lord Balfour obolel London, 25. oktobra s. Lord Balfour je obolel v grlu. Vendar (pa se njegovo zdravstveno stanje izbo!jšuije. Zdravniki so mu nasveitovaH mir. raciiskih vprašanjih sporočila v Pariz, da predstavlja po njenem mišljenju zasedba Porenja garancijo za izpolnitev vseh določb versailleske mirovne pogodbe. Francija mora uveljaviti poljske zahteve glede obvezne iziave za varnost Poljske kot pogoj za predčasno izpraznitev Porenja. Beriin. 25. oktobra (be.) Danes je razpravljal generalni agent za reparacije Parker Gilbert s finančnim ministrom in drugimi vladnimi člani. Velika tramvajska nesreča na Dunaju Diinajj. 25. oktobra, g. Danes sta se v okrajih Josefstadtu in Margareten dogodili dve tramvajski nesreči. V enem in drugem okraju sta trčila skupaj dva vagona. Ranjenih je bilo 23 oseb, med njimi tudi prometni policist. Nesreči sta se dogodili najbrže zaradi tega, ker sta odpovedali zavori. Protižidovkse demonstracije Budimpešta, 25 oktobra g. Prosvetni minister je odredil vsem budinipeštanskim dijaškim domovom, naj skrbijo zato, da se dijaki, ki stanujejo v teh domovih in čijih starša niso v Budimpešti, ne bodo udeleževali pocestnih demonstracij. Obenem se je obrnili na budimpeštanske starše, naj prepovedo svojim sinovom udeležbo na demonstracijah. Dr. Sttesemann okreval Berlin, 25. oktobra s. Zunanji minister dir. Sfcresemamn .ie toliko okreval, da je kot predsednik nemške ljudske stranke sklical za 2. november predsedstvo stranke. Svoje posle kot zunanji minister bo najbrže prevzel 5. novembra. Približno ob istem času se bo vrnil v Berlin državni tajnik Schub&rt. Belgija priznala albansko kraljevino Beograd, 25. oktobra p Albanski dopisni urad javlja, da je belgijska vlada priznala albansko kiraljevino. Grško-turški incident Atene, 25 oktobra (be.) Vlada je protestirala iproti obstreljevanju grških ribičev s strani turških obrežnih ladij Neki grški ribič je bi! ustreljen im več težko ranjenih. Važna trgovinska pogodba med Razorožitev — nemogoča stvar Pariz, 25. okitcfora s. Predsednik zunanjega odbora senata Hubert je izjavil, da je popolna razorožitev, kater jo zahtevajo idealisti, nemogoča stvar ter bi pc menila naij večjo nevarnost za manjšine. Pogreb žrtev gradbene katastrofe v Vincennesu Pariz, 25. oktobra s. Danes se je vršil v navzočnost zastopnikov oblasti pogreb 19 žrtev gradibene katastrofe v Vincennesu. Ker so komunisti pripravljali demonstracije, je policija zaprla ceste. Pri izhodih s podzemskih železnic je bilo aretiranih 1300 oseb. Ustavljen komunistični dnevnik v Hamburgu Hamburg, 25. oktobra (be.) Senat je ustavil komunistični dnevnik, ker je poziva! v zvezi s stavko I a die delniških delavcev, ki se bliža kritični točki, na oborožen upor. Poraženi mehiški uporniki Menico City, 25. oktobra (be ) Uporniki so napad® mesto Autland v državi Jalisco Po krvavem štirinajsturnem boju je vojaštvo upornike premagalo. Uporniki so pustili na bojišču 20 mrtvih in mnogo ranjenih. Zvezne čete so imele tsi mrtve in dvanajst ranjenih. 6. Ogibajte se bolezni las in vp»ratv ljajte mesto shampoona izključno >Ganima< milo za pranje las! Kako je treba preurediti državo Janimive izjave posl. dr. Žerjava dopisniku »Novosti" —ž Ljubljana. 25. oktobra. Dopisniku zagrebških « No vos ti »je podal narodni poslanec dr. Gregor Žerjav intervju, v katerem se je dotaknil razprav na zadnji seji poslanskega kluba KDK v Zagrebu, z'asti pa tudi najaktualnejšega vprašanja, revizije ustave. Na vprašanje, koliko je resnice na časopisnih vesteh, da bo KDK naslovila na kralja posebno adreso. je dr. Žerjav odgovoril : «Na seji poslanskega kluba KDK v Zagrebu ni bilo niti predloga niti razprave o kaki adresi ali apelu na Nj. Vel. kralja. Mislim, da bi bil tak apel depia-siran in bi se mogel vrhu tega napačno tolmačiti. Vidite, v Sisku ni nihče rekel, da KDK ne bi želela inicijative krone. Ce pa bi mi sklenili apel na krono, bi se zopet našli ljudje, ki bi rekli: E, pa to je pritisk! Zato mislim, da je za nas najbolje, da ne stavimo več nikakih zahtev. To velja tudi za razpust sedanje Narodne skupščine. Vsakdo ve, da mi tja ne moremo več nazaj. Zato razpust Narodne skupščine ni nikak pogoj, marveč znači odstraniti s proge oviro, ki onemogoča promet. Če bi bila julija meseca sestavljena nevtralna vlada, bi imeli danes lahko že novo skupščino. Toda bolj se je verjelo onim, ki se bole svobodnih volitev. Od zgoraj je de!a'o vse v korist ekstremnih elementov. Sedaj pa oni, ki so na vladi in ki imajo v rokah oblast, zopet pravijo: pustite nas še do spomladi, potem bo bolje Izvrstni proroki! Vsak dan po 20. juniju je menda bolje in do spom'adi bo nastala prekrasna atmosfera najugodneje gospodarske prilike! Če se ljudem, ki so in-te^esirani na tem. da ostane sedanje stanje, veruje vse, nam oa ničesar, kaj hočemo potem drugega kakor da se še bolj umaknemo in se zanašamo samo v svojo lastno moč.» Toda predstavniki četvorne koalicije so vendar izjavili g. Milošu Savčiču. da tudi oni žele sporazum? «To govore vsi že od leta 1924.,» je odgovoril dr. Žerjav. «Reči: ,hočem sporazum', ne pomeni ničesar več kakor če se reče: Dober dan! Da, še več: reči, da se hoče decentralizacijo, široke samouprave, v sedanjem času ni nič drugega kakor cenena fraza. To je tisti tako zvani sporazum iz leta 1924. in 1925. Danes je potrebno mnogo več!» Kaj mi lahko poveste po zadnji seji poslanskega kluba KDK? •»Zadovoljni smo z notranjim razvojem v KDK. Začeli smo se zelo lepo razgovarjati o naših načelnih naziranjih glede državne ureditve. Mislim, da ne izda/m nobene tajnosti, če povem, da se želi konkretizirati načela naše znane deklaracije od 1. avgusta t. 1. Kar smo 1. avgusta v Zagrebu podpisali, četudi se je nekaterim zdelo preširoko, je bil velik korak. Upoštevajoč, da se je zlasti SDS doslej predbacivalo doktrinar-stvo v politiki, mislim, da je treba podčrtati, da naših skupnih pogledov na revizijo ustave ne želimo konkretizirati s stailišča doktrine. S tem ie v zvezi mišljenje, da ni potrebna ureditev države v vseh njenih delih po enem modelu, marveč da obstoja možnost da se državna moč organizira za razne dele države različno po stvarnem delokrogu in teritorialnem obsegu, če to zahtevajo praktične potrebe In narod sam. Več o tem zaenkrat ne morem povedati.« Končno je dr. žerjav potrdil kot pravilno, da se bo SDS v skupni fronti borila do kraja. «Ali želimo, da se borimo na temelču v vseh podrobnostih izenačenega naziranja.» Ustavitev dela v Hrastniku in Zagorju Vagonov je še vedno oremalo. — Omejitev dela v rudnikih TPD za nedoločen čas Trbovlje, 25. oktobra. Zadnje dni je nastopilo zopet hudo pomanjkanja odprtih vagonov in je zopet nastal velik zastoj v nakladanju premoga. Trboveljska premogokopna družba danes ni dobila niti polovice za nakladanje potrebnih vagonov. Ker ni niti najmanjših izgledov, da bi premogovniki dobili ju- tri zadostno število vagonov, se bo, kakor doznava vaš dopisnik, jutri ponovno ustavilo obratovanje v Hrastniku in Zagorju. Obnovitev obratovanja je povsem odvisna od tega. koliko vagonov bodo premogovniki dobili pri-hadnje dni. Gospodarska pogajanja s češkoslovaško Snlošni del trgovinske pogodbe izgotovljen. — Carinsko-tarifni del ne pride z mrtve točke. — Pogajanja za konzularno pogodbo Praga, 25 oktobra h. Dosedanja pogajanja med jugoslovensko in češkoslovaško trgovinsko delegacijo so toliko napredovala, da je splošni del pogodbe izgotovljen in da ga bosta delegaciji jutri aH pojutrišnjem končnoveljavno redigirali. Nato se bodo takoj pričele razprave o obeh nadaljnjih delih pogodbe, in sicer o carinsko-tarifnom delu ter o veterinarski konvenciji. O kakem prekinjenju pogajanj ne more bitj govora. Ves ootreben materijal za nadaljnje razprave o gornjih dveh točkah je natančno pripravljen Izgledi, da bodo pogajanja glede carinsko-tarifnega dela v, »Ofenziva proti cerkvi" Kadar se klerikalcem slabo godi, prično običajno udarjati na verski boben Ker proti KDK ne morejo ničesar ukreniti in se med ljudstvom pojavlja vedno večji odpor proti SLS zaradi njenega sodelovanja s srbiian-skim hegemonizmom, je pričel »Domoljub« sedaj brenkati po katoliških framasonskih strunah,, da bi ohranil svoje ovce v zaže-ljtnem razpoloženju. Tako piše v svoji zadnji številki: »Hrvatski radičevski časopisi so začeli strupen boj proti škofom in duhovnikom. Ves boj gre za tem, da bi se hrvatsko ljudstvo docela odtrgalo od katoliške cerkve ter se podvrglo framasonski komandi, ki se v zadnjem času pri radičevcih in pribičsvi-čevcih vedno očitneje pojavlja. Hrvat, svo-bcdomiselci se dobro zavedajo, da imajo najnevarnejšega nasprotnika v svojem brezverskem delovanju vprav katoliško Cerkev. Zato z vso silo udarjajo vanjo. Zlasti lih boli ker se hrvatski škofje pri svoji konferenci, ki so jo Imeli v zadnjem času v Zagrebu, niso hoteli postaviti v njihovo framasonsko službo in v službo njihove obupne politike. Mi ugotavljamo to zato, ker se pri nas v Sloveniji vprav radičevci in žerjavovci de-lajo tako pobožne, kadar jim to kaže. Nji. hovo vodstvo, ki je sedaj v Zagrebu in ki Ima edino in popolno komando tudi v Sloveniji, jih same najbolj očito na laž postavlja. Po vsem tem moramo ponovno naglaša ti: Dober katoličan ne more biti niti žer-javovec, niti radlčevec, ker baš v zadnjem času zlasti na Hrvatskem najhuje napadajo Cerkev ter ljudstvo naravnost poživljajo naj ne hodi k službi božii « Iz navedenega je zopet enkrat iasno raz vidno, da istovetijo klerikalci svojo stranki s katoliško cerkvijo. Vse to jim seveda ne bo mnogo pomagalo, ker je znano tudi po Sloveniji, da se v Beogradu družiio s fra-mazoni in celo z nekrlstjani Ali bo njihova politika v korist katoliški cerkvi je drugo vprašanje, ki bo postalo aktualno zlasti tedaj. ko jih bodo v Beogradu postavili na hladno. kratkem končana z uspehom, so minimalni ker obstojajo izredne zapreke, ki Jih ne morejo odstraniti delegacije, ker so političnega značaja 'n ki ogražajo pogajanja Pač pa bo. tudi če ne "bo dosežen sporazum glede carinsko-tarifnega dela. vendarle dana možnost, da se splošni del pogodbe kot zakon ratificira ter uveljavi. Istočasno se pogaja v Pragi še druga Jugoslovenska delegacija in sicer glede konzularne pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogajanja vodita za Jugoslavijo prašk. poslanik Branko Lazarevič in dr. Svetislav Predič. Župan prestolnega mesta Današnja »Politika« poroča, da je beograjski župan dr Kumanudi včeraj zopet obiska) posl. Lune Jovan^viča v zaporu in ostal z aretirancem, ki je, kakor znano, obtožen sokrivde pri umoru dne 20 junija X Narodni skupščini, delj časa v »prijateljskem razgovoru«. Dr. Kumanudi je očividno pozabil, kaj je nje&ova dolžnost kot župan prestolnega mesta. Vsej naši javnosti so znane besede, ki jih je izrekel obtoženi Lune Jova-novič po zločinu, ki ga je izvršil Puniša Račič Ta poslanec je že pred 20. junijem opetovano pretil pok Stjepanu Radiču, da bo z njim obračunal in da ga bo ta obračun stal glavo. Sedaj se s takim človekom druži župan prestolnega mesta in sankciijonira s tem sedanje splošne razpoloženje v Beogradu, ki vidi v zločinu od 20. junija obrambo Srbstva ter herojsko dejanje, ki za-služj le občudovanje. Taista -»Politika« poroča tudi to, da se je taisti dr Kumanudi pri tej priliki sestal na hodniku beograjskega zapora (Glavnjače) s samim morilcem Punišo Račičem, ki se je ravno sprehajal Dr. Kumanudi je pristopil k Račiču. mu »segel v roke in ostal z ni i m v kratkem razgovoru«. Župan prestolnega mesta . . . Poostreno iztirjevanje davkov tudi v Srbiji Beograd, 25. okt. p. Zemljoradniški poslanci prejemajo številene pritožbe svojih pristašev iz Srbije, v katerih se pritožujejo, da so davčne oblasti poostrile izterjevanje davkov ter posegle tudi po ekseku-tivnem izterjevanju Na več krajih se le pripetilo da so davčne oblasti oobrale Ho dem naslednje štorže koruze (To proti če-T;ueate. Hmeljski trg Žatec, 25. oktobra h. Po deželi živahni nakupi pri neizpremenieniih cenah 1750 do 2000 Kč za 50 kg. v Žaitcu manjši nakupa po 1S00 do 205C Kč za 50 kg. aii Kraji in ljudje Proslava desetletnice našega osvobojenja Nacijonalna in kulturna društva v Ljubljani bodo jutri proslavila 10 letnico narodnega osvobojenja z manifestacijo pred Kazino in na Taboru. Iz Šiške izpred Narodne čitalnice odkorakajo ma-nifestanti na čelu z godbo železničar-skega društva «Sloge» po Gosposvet-ski Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici pred Kazino. Istočasno koraka druga po-vorka z godbo Sokolskega društva Tabor po Vidovdanski. Komenskega. Res-Ijevi in Sv. Petra cesti, Wolfovi ulici pred Kazino, kjer se strnejo s prvo po-vorko. Točno ob 20. uri se bo vršil nato zbor pred Kazino. Odtod odkorakajo manife-stanti po Vegovi ulici. Emonski cesti, Cojzov graben. St. Jakobski most, Stari trg, pred mestni magistrat, kjer pozdravi manifestante zastopnik mestne občine. Nato krene povorka skozi Stritarjevo ulico, Marijin trg. po Št. Peter-ski in Vidovdanski cesti na Tabor, kjer se vrši ob 21. uri slavnostna manifestacija v Sokolskem domu. Zveza ku'turnih društev prosi in poziva vse meščanstvo, članstvo vseh narodnih in kulturnih društev. da se te proslave polnoštevilno udeleži. Slovo odlične vzgojiteljice Maribor. 25. oktobra Ravnateljica Antonija Štupca je izponi-la 35. službeno leto S tem je sicer rečeno, da ie upokojena do uradnih formalnostih, upokojiti se pa osebe tako odličnih sposobnost in tako velike ljubezni za šoio in narod sploh ne dajo. Ona zapušča svoj poklic sicer kot osivela žena, vendar telesno in duševno krepka, da b; io zavidal marsikdo Kot osemnajstletno dtkle ie nastopila službo učiteljice pri Sv. Marku niže Ptuja, delovala ie pozneje na šoli v Kr-čev.ini, od prevrata do upokojitve pa ie bila ravnateljica II. dekliške meščanske šole v Mariboru. Slovenska javnost je ne pozna samo po njenem vzornem n vseskozi požrtvovalnem delu v šoli. Pozna io tudi oo narodnem, izobraževalnem in karitativnem de-ju. Ce naglašamo prav posebej njeno narodno delo. se gotovo spominjamo časov, ko je stala ravnateljica Šiupca pod avstrijskim, slovenskemu učiteljstvu odločno sovražn m režimom krepko m lunaško v prvih vrstah narodnih borcev. Saj so ii celo obljubljali odlična mesta, če izpreme-ni Štupco v Stupzo. Ona pa je ostala Štupca. skromna slovenska učiteljica na takrat utrakvistični šoli v Krčevini. Kdo šteje neštevilne narodne prired tve. ki jih je vodila aH vsaj podpirala? Dasi odločno konservativna, ni vprašala, kdo in zakaj Delala .ie, če ie le uvidela korist, ki bi jo iz dela mogla črpati narod in mladina. V Mariboru pač menda ni slovenskega ali karitativnega društva, kjer bi je ne bi'li ali ie še ne šteli med najbolj delavne in ugledne odbornike. Njena široka naobraz-ba, globoko in uspešno vsestransko delo. ljubezniv in odličen nastop so ii odpirali pot do najodličnejših osebnosti in ji zagotavljali uspehe tam. kjer bi se drugi borili za nje zaman. Ko stopa danes kot osivela žena po ulicah našega Mar bora. stopa lhko brezpogojno s polno zavestjo, da šteje med tiste, ki so res prispevali visok davek k osamosvojitvi naroda, in da io oa »jen narod tudi res Iijubi in spoštuje. Slovo od mladine in njene šole ji ie bilo bridko. Poslovila se je od nje v imenu šole učiteljica tovarišica. poslovile so se v ganljivih nagovorih od nje tudi učenke. Par ljubkih pesmic so ji zapele v slovo, njej, ki tako ljubi lepo pesem, zlasti če za-doni iz otroških grl. Pa so glasovi sicer tako sigurni, zastajali. Mladina je ob tej izgubi bridko zaplakala. Nobeno oko n ostalo suho. Kako tudi ne? Zavod izgublja vzorno vod.teljico in učiteljico, izgublja mater in najboljšo tovarišlco. Jedva se je mogla zahvaliti in pozdraviti še enkrat svok) ljubljeno družino. Ga. ravnateljica ostavlja sJcer delo v šoli, a ne zapušča dela za mladino in narod izven šole. Želimo ii še mnogo, mnogo krepkih in zdravih let! Manifestacijski zbor KDK v Celju v nedeljo, dne 28. oktobra ob pol treh popoldne v veliki dvorani Celjskega doma. Govorita predsednika KDK dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičevič Pnidiite manifestirat za močno državo enakopravnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro io čisto upravo, odstranitev korupcije in policijskega režima ter za svobodne volitve! Živela Kmečko-demokratska koalicija! Iz krogov finančne kontrole (Dopis.) Zima je pred durmi. Organi finančne kontrole so po večini b.ez potrebne obleke, dasi bi se temu lahko odpomoglo, ker leži denar v ta namen naložen v podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Interesantno ie. kako se upravlja s tem denarjem. Stalnim organom se izplačuje pavšal za obleko v gotovini na roke. če so let količkaj preskrbljeni z obleko, dočim morajo nestalni organi in oni, kj nimajo obleke, čakati, da se zanje obleka izgotovi. Ker nj še nabavljeno blago za te obleke in se tudi še ne ve. kdo i h bo delal, si lahko vsak sam predstavlja kdaj bodo organi prišli do teh oblek. Res bistroumno gospodarstvo, ki je vredno svojih gospodarjev! Nestalni organi so morali po novem pravilniku o oskrbovanju organov finančne kontrole z obleko itd., predložiti potrdila dobi o situ ranih oseb. katere jamčijo, da bodo povrnile državi eventualno škodo, ki bi jo utrpela, ako bi organ državno ob'e-ko na kakršenkoli način zapravil ln vendar se sedaj dela taka razlika med stalnimi in nestalnimi organi Zakai?! Zima tare vsakogar enako, nai si-bo stalen alr nestalen! Naj omenimo še žalostno okolnost, da oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, ki je veljal do sedaj za najtoč-nejšega v pogledu poslovanja vobče. nima ali moči ali pa volje, da bi to neznosno stanje ublažil vsai tam, kjer se to da. ne da bi za to prestopil meje kompetence. Koiiko je n. pr. organov, ki bi lahko dobili pavšal za obleko na roke in se oblekli, ker so stvarno že zdavnat postali stalni, a se jim v formalnem pogledu povzročajo težkoče ker se jim ne vročijo de- XXXG X Danes! X 3XXX! Triumf navdušenja. Film neprekosljivega čara. Svečana premijera edinstvenega, bajnolepega 3XXX Danes! X X 3£ X X Ul X X X po vsem svetu z največjimi triumfi predvajanega velefilma lepote, kneževskega sijaja in bleska, mladostnega čara in globoke prisrčne ljubavi dveh lepih čistih src STARI HEIOELBERG Najnovejše in najboljše filmsko doio znamenitega režiserja ERNST LUBITSCHA V glavnih vlogah bonsko lepi. nepozabni ljubavni par RAMON NOVARRO (slavni Ben-Hur) in dražestna NORMA SCHAERER Film, ki ostane nepozaben v spominu slehernega glPdalca. Film ob katerem se smejate s solzam v očeh in ki »ane naitrSp sn-e. X X X lil X x x Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Naročite takoj vstopnice za predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. XXX* Elitni kino Matica 3XXX<== X XXX kreti o stalnosti, kar spada v kompetenco oblastnega inšpektorata. Ali je treba, da morajo organi, ki so izpolnili vse pogoje za stalno namestitev, čakati mesece in mesece na odnosni dekret in to le zaradi brezbrižnosti, ker se ne more najti časa za izvršitev ocene teb siromakov? Upamo, da te vrstice ne bodo naletele pri merodajnih činiteljih na gluha ušesa im pričakujemo v bodoče od njih več razumevanja za potrebe podrejencev. fk. Za asanacijo vasi Poročali smo kratko o načrtu za asanacijo vasi širom Jugoslavije. Načrt je seveda delo neumornega dr. Andrije Stam-Parja, v inozemstvu imenovanega »Napoleona higijene«, strokovnjaka, ki ga v poslovanju sedanje vlade menda še edinega odl.kuje vzorna energija in sposobnost. Načrt naredbe ima sedem čienov. ki določajo: Pri Državni hipotekami banki se osnuje fond za asanacijo vasi. Upravljalo ga bo ministrstvo za narodno zdravje. Iz tega fonda se bodo dajala brezplačna posojila oblastim in občinam za vse potrebe pri asaniranju naš h vasi. Posojila se bodo vračala najkasneje v 10 letin. Dajala se bodo v iznosu do 75 % proračuna za iz-vedlbo posameznih asanaciijskih del. Vsoto bo določil minister za narodno zdravje na osnovi poročila pristojnega Higijenskega zavoda Fond se bo ustvarjal na ta način, da bo v vsakoletni proračun mnistrstva za narodno zdravje vstavljenih 5 milijonov dinarjev, dokler fond ne bo narastel na 100 milijonov. Pod asanaciio vasi se pojmuje: zgraditev javnih vodovodov, cistern vodnjakov, kanalizacij, gnojišč, stranišč, ljudskih kopališč, higijenčnih kmečkih hiš ln vsa druga dela za prospeh higijene v naših vaseh. Seveda od lepega načrta do njegovega uresničenja ie prj nas dolga not. čeravno je v razgovoru z beograjskimi novinarji rnnister za narodno zdravje delal, da ie ta stvar nad ,rse nujna Higije-nske in zdravstvene razmere v naši državi «o marsikod obupne. Das: pa se bodo vsa dela izvrševala v državni režiji in napoveduje minister celo potrebo kulirka. ie treba naredbo smatrati samo za dober zadetek. ki bo uspešen samo tedaj ako se fond še znatno bolj poveča, kakor ie predviden Mimsfer sicer naoovfdu e. da se bo v ta namen porabil tudi dober del onih 100 rrrliionov k; so bili odobrenj za pomoč prizadetim po suši. Petino tega kredita odpade na ministrstvo za narodno zdravje, ki bo denar porabilo za asanac jo. predvsem za ureditev cistern in vodnjakov. A vse to ie še rtrn^o p emalo. V ostalem pa Jamči za izvedbo tega načrta samo ime dr. Štamparja, ki bi ustvarja! še mnogo več. če bi se njemu poveriali mil-jnni. ki se sicer trosijo za mnoge nepotrebnosti. Kako je duhovnik ukradel meniha Aleksandrovo na Krku, 23. oktobra Zagrebška afera s ponarejanjem dolarskih čekov je kajpak tudi hrvatskim klerikalcem, kolikor jih je, popolnoma zmešala glave. Ko je neki zagrebški dnevnik prinesel veliko fotografijo glavnega krivca, bivšega patra in orlovskega organizatorja Frana Markoviča, jo je neki tukajšnji trgovec izrezal. Seveda kar z vsem opisom njegovega življenja in delovanja. Na list je nato prilepil »propisni« kolek za 20 par. dal vse skupaj v okv r in obesi! na vrata svoje trgovine. Radovedneži so drli skupaj in komedija je kmalu dobila svoj zanimivi začetek. Nekemu tukajšnjemu duhovniku nikakor ni šlo v glavo, da se drznejo »brezverci« že javno razobešati sliko grešnega patra. Hodil je ta duhovnik gori in doli pred trgovino, kakor mačka okrog vrele kaše. Čakal je ugodne prilike, da bo sam in da ga ne bo nihče videl — tudi ne njegov angel varuh In prilika se ie kmalu našla. Opoldne, ko utihne vrvenje po aleksan-drovskih ulicah, stooi naš duhovnik k vratom trgovine, »amputira« patra in odbeži z njim proti domu. Ni hotel s siiko pod pazduho dirjati skozi glavne ulice, zato je patra položil na bližnjo njivo, nakar se je ja-drno podal domov. Toda njegova opreznost le nI bila popolna. Ko je opravljal svoje dobro delo, ga ni videlo samo oko božje, marveč tud; oko neke devojke. In komedija se ie nadaljevala. Na vrata prečastitega gospoda ie kmalu potrkal varuh postave. Zadrega je bila silna. Po kratkem parlamentiranju pa je bil vendarle dosežen kompromis. Pristal je duhovnik na to. da bo sam šel po amiputiranea in ga lastnoročno p.ibil nazaj na vrata trgovine. Kmalu je o tem govorilo staro in mlado. Povsod si čul take in druge opazke: »Ste Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Ljubljanska drama. Začetek ob 8. zvečer. Petek, 26.: Zaprto. Sobota. 27.: . A. Nedelja. 28 ob 3. popoldne: cMadame But-terflv». Izven Narodno gledališče v Mariboru Začetek ob 8. zvečer. Petek. 26.: Zaprto. Sobota, 27.: cRobert in Marijana:*. B. Premijera. Nedelja, 28. ob 3. pop.: et videli na pariški glavni tržnici. Na čem vobče baz:ra Obtožba? Na preteklosti, na nezadostnih dokumentih, na čitijenicah, ki nikakor ne zadostujejo, da bj predstavile absolutno gotovost. Kaj nai mislimo o važnosti ki jo je preiskava posvetila prou:avan;iu blata im listja na čevljih? Na centralni tržnici je mmogo ostankov praproti, blata in listja, kakršno je v boulonjskem gaju. Strašno Je. da more kakršnokoli človeško življenje, sojeno od drugih ljudi, biti odvisno od ugibanj. Nepojmljivo je. kako je brez nepob tnih materijalnih diokairov mogoče izreči smrtno obsodbo. To je treba preprečiti! — Ženske! Z°htev3'mo revizijo procesa ene najnesrečn-Mših naših sester, na naj bo tudi kriva Zahtevamo reviz!jo zakona! Zahtevamo ukinitev smrtne kazini, ki je barbarska, ki budi najprimitivneiše instinkte in ki še ni preprečila nobenega zločina in tudi ne daje zadoščenja. Zadoščenje se daje samo v življenju. Je tud brez koristi, ker ne more obuditi mrtve žrtve in daje obi'te!ji tako žalostno satisfakcijo. da jo morajo odkleniti vse ženske, vse matere. Ženske, v imenu človečanskega zakona, ki mu predvsem služimo, zahtevamo ukinjenie smrtne kazni v Franciji in v vseh državah. Bolethno človeštvo se ne da ozdraviti s smrtnimi kaznimi. Samo obramba življenja, radikalna in absolutna, ne pa ubijanje niti individualno niti po zakonu niti kolektivno v vojni, bo dosegia spoštovanje življenja. Matere, hčerke, soproge, sestre, vse, ki živite, zahtevaite življenje za vse one, ki živijo! Na koncu poziva dr. Strickerjeva čitate-lj;ce, da podpišejo njen apel. m že v istem listu podpira puziv enako ugledna pariška novinarka in feministka ga. rawny Claro-va, ki opisuje obup Pepce Kureševe v jet-nišnici. Navaja, da bo Pepčin zagovornik dr. Canet storil vse za revlz:!jo procesa. Ako se zgodi, — izvaja ga. darova — da odkrijejo drugega krivca. bodo pristaši smrtne kazni utrpeli izgubo. Toda nasprotniki smrtne kazni bodo s tem dobili močno podporo v borbi za prav eno stvar. 1. »Gamma« je najpopolnejše sredstvo za rast las. Kakšen bo konec sveta? (II. poučno filmsko predavanje ZKD o temi V carstvu vesotjstva.) Vsakdo izmed nas si je prav gotovo že zastavil vprašanje glede konca naše zemlje. Učenjaki vseh časov so razpravljali o tem ter postavili najrazličnejše domneve. Dve hipotezi sta danes najverjetnejši in najbolj razširjeni v krogih učenjakov-ast.ro-nomov. Obe imenovani hipotezi bo nazorno predočeval nad vse zanimiv ;in velepo-učen film, ki ga bo predvajala ZKD jutri in v nedeljo cb priliki filmskega predavanja »V carstvu vesoliistva«. Film je impozamtno delo kulturnega oddelka svetovno zmane produkcije Ufa v Berlinu, sad troletnega truda velikega štaba risarjev, fotografov umetnikov. Bil je izdelan pod strokovnjaškim nadzorstvom najuglednejših nemških astronomov. Je senzacija, ki bo zanimala vso našo publiko. Film bo nudil kratek, toaa zelo lahko utnljiv vpogled v naš planetni sistem, potovali bomo z enega planeta na drugega, videl; grafično predstavljeno rtjih gibanje, njih velikost v razmerju do zemlje, skratka. dobili bomo prav lep temeljni pojm itz ene najtežj h ved — astronomije. Filmske slike bo pojasnjevalo strokovno predavanje g. prof. Dolžana, na kar publiko še prav posebno opozarjamo. Predstave bodo jutri ob 14.30 in v nedeljo ob 11. dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice. Domače vesti * Izprememba v državni službi. Okrajni glavar Dominik Dereani je iz Maribora premeščen k okrajnemu glavarstvu v Konjicah. Dosedanji pogodbeni uradnik inž. Aleksander Kulakov je imenovan za defi-nitivnega uradnika pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije. Sodnf sluga pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah Franc Kranjc je trajno upokojen. * Diplomske Izpite je s prav dobrini uspehom položil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze tajnik poštne direkcije g. Tilen Epich. Čestitamo! * Nov direktor Hrvatskega narodnega muzeja. Dr. Marijan Salopek, redni profesor filozofske fakultete v Zagrebu, je imenovan za direktorja Hrvatskega narodnega muzeja v Zagrebu. * Zakonski načrt o avtorskem pravu. Ministrstvo prosvete je predložilo vladi zakonski načrt o avtorskem pravu. Na poslednji seji so ministri podpisali ta načrt, ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: trgovski potnik Lenščak v Ljubljani, učiteljica Teodora Kandler v Litiji, knjigovodja Ivan Nabergoj v Ljubljani, poštna nameščenka Marija Perič v Ljubljani, nad-strojnik Oton Farnik v Ljubljani, pekovski pomočnik Kari Sommer v Laškem in mehanik Jurij Banaj v Medvodah. * Profesorjem. Profesorsko društvo \ Novem mestu prosi gg. tovariše, ki se bodo udeležili občnega zbora dne 3. novembra in ki reflektfrajo na kosilo in prenočišče, da to pravočasno sporoče. * Sprememba naredbe o odpiranju in zapiranju obratov. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdelal osnutek nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti, s katero se bo izmenjala naredba, ki se je uveljavila 8. julija t. I. Osnutek nove naredbe določa v denarnih zavodih, grafičnih, pekovskih in nekaterih drugih obratih Surno delo, v špecerijskih, kolonijalnih. delikatesnih in trgovinah z mešanim blagom ter biivnicah lOumo delo in v vseh ostalih trgovinskih, obrtnih in pisarniških obratih 9urno delo. Določila o nedeljskem počitku v pekarnah in v trgovinskih obratih na deželi se bodo tudi spremenila. Osnutek naredbe }e predložen Delavski zbornici za Slovenijo na mišljenje ter bo naredba po tej izvršeni formalnosti podpisana in uveljavljena. * Kongres Jugoslovenskega šumarskega udruženja, ki bi se imel vršiti 28. t. m, in naslednje dni, le ponovno odgoden. * Nov odvetnik. Kakor razglaša Odvetniška zbornica, je dr. Franc Brandstetter vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. * Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo. Zasebeni zdravn. v Metliki dr. Ivan Pavešič je bil izbrisan iz imenika Zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je odpotoval v inozemstvo. * Dobra ideja za pospeševanje turizma. Naše zveze za pospeševanje turizma na Jadranu razpravljajo o načrtu, da na lastne troške zgrade na naši rivijeri radio-postaie za davanje, preko katere bi dnevno razpošiljala poročila o vremenu in o vseh drugih prilikah, ki so važne za turizem na našem Jadranu. Naiboli ugodno nudj Jesenska ln zimska oblačila J. Maček specijalna konfekclla za gospode ln deco ALEKSANDROVA CFSTA 12. * Higijenski zavod v Ljubljani je izdal izpod peresa šefa dr. Iva Pirca knjigo »Čitanka o higijeni«. Delo obsega 296 strani v velikosti 23 X 16 in je opremljena s 236 slikami. Dobi se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. * Iz »Uradnega lista«. »Uradn! list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 100. številki pravila o opravljanju državnih strokovnih izpitov za asistente na univerzah in na visokih šolah z veljavo univerz za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino; nadalje pravilnik o nagradah članom komisij za izpite šoferjev ter naredbo velikega župana ljubljanske oblasti, po kateri se s 1. novembrom 1928. glavna odgonska postaja Gorenji Logatec ukine in ustanovi glavna odgonska postaja Dolenji Logatec. * Četrto porotno zasedanje v leiu 1928. Za četrto porotno zasedanje v letu 1938. so imenovani pri deželnem sodišču v Ljubljani: za predsednika Fran Rekar, za nJega namestnika pa podpredsednik Peter Keršič, višji deželnosodni svetniki Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser !I-e>sH>)>v«di boieinl raste j« s dohodom klic potom ustm« dupline. Zato deco čuvaj« na-le&lijirviih boile®ni vrata oikws.il« Pozivamo članstvo vseh narodnih in kulturnih društev Ljubljane in okolice, da se t soboto 27. t. m. pobcštevilno udeleži sprevoda ter manifestacije pred Kazino in na Taboru v svrho proslave 10-letnice našega osvobojenja! Zveza kulturnih društev. b IJ*>b!5ane u— Štetje posetnikov grobov. Kakor je lanskega leta, izvede tudi letos d-::5tvo »Skrb za mladino« na dan Vs-2h »venikov štetje posetnikov grobov za r.bj jubljanski pokopališči in za pokopališče iu Viču m v štepanji vasi. Kak namen ima društvo s tem štetjem, je naši javnosti /nana. Gre za to, da društvo, ki ima v svojih načrtih zgradbo mladinskega doma na 'adranski obali za ubožno, zapuščeno, bolno mladino, /bere za to zgradbo potrebna deiiariia sredstva. Zbirka pa se vrši tako, da vsak posetnik grobov pokloni društvu po en:> novčanico katerekoli vrednosti — čim večia je, tem bolj je dobro došla — a skupno število tako v človekoljubne društvene namene podarjenih novčanic izkazuje štivilo vseh tistih, ki s svojim posetom It't počasti;! spomin svojih dragih pokojnikov. IJspeh lanskega štetja Je bil naravnost presenetljiv in tak bo, upamo, tudi letos. u— Pisarna »Krajevnega Šolskega odbora ljubljanskega« je nastanjena v uradnih pro3li>rih prosvetnega oddelka pri iues'nera magistratu v Gradišču §t. 2 v pritličju (prejšnji prostori okrožnega urada za zavarovanje delavcev), kamor je odslej naslov:ti vse dopise- u— Železniškim upokojencem v Ljubljani. Vsi železniški upokojenci in uj»kojen-ke, ki imajo rdeče legitimacije, se obveščajo, da morajo iste predložiti v podaljSanje najkasneje do 3. novembra 12. ure z zadnjim odrezkom nakazila pokojnine. Legitimae.ije je oddati v Ljubljani v računski pisarni na glavnem kolodvoru. Po&neje predložen« legitimacije pri tem terminu ne bodo prišle v poštev. LJUBLJANČANI \ V soboto ob 21. uri vsi na Tabor k proslavi 10-letnice osvobojenja! cijskemu nadzorniku g. Podredberšku v Ljubljani. u— Male tatvine. Trgovec Ivan Bahovec na Starem trgu je prijavil, da mu Je nekdo ukradel iz nezaklenjenega skladišča 25 Din vredno žarnico. Neznani tat je žarnico pozneje prodajal v Rožni ulici. — Užitkar Janez Žitnik na Ižanski cesti 45 je imel nekaj časa v svoji hiši delavca Ivana Lužarja iz Dobrega polja. Lužar jo je te dni neznano kam pobrisal, ko je prej ukradel Žitnika nekaj obleke ter ga po vrhu še osiepan! za 130 Din. — V Knafljevi ulici je trii predvčerajšnjem okraden stavbinski delavec Janez Hočevar iz Štepanje vasi. Neznani tat mu je ukradel iz žepa suknjiča listnico s 50 Din. Hlapec Ivan Omejc, uslužbe.i pri posestniku Šušteršiču v Zgornji šiSki, ;e prijavil, da mu je ukradel neki njsgov b{\?! tovariš, uslužben pri isteni goip >dariu, za 300 Din razne obleke, nato pa neznano kam izginil. Zobozdravnik DR. LEVEČ ANTON, ordinira od 29 okt. dalje vsako predpoldne v hotelu »Triglav«. u— Zopet vlom v barako. Vlomi v razne delavske barake, ki so navadno tekom dne zapuščene ter zaklenjene, so vedno pogostejši. Včeraj je prijavil tak vlom delavec Beco Cenanovič, ki je imel spravljeno svojo obleko v neki baraki na Aljaževi cesti poleg Burnikove hiše. Vrnivši se pred-sinočnjim domov, je zapazil, da je bilo tekom dne v barako vlomljeno ter ukradenih par njegovih novih čevljev ter nekaj drugih malenkosti. Vlom je Cenanovič sicer takoj prijavil, kar pa, seveda, ni zaleglo, ker ie storilec s plenom ze neznanokje. u— Okraden starček. 751etni mestni ubožec Josip Cvetrežnik, stanujoč v mestni ubožnici v Japljevi ulici, se je zadrževal v sredo dopoldne na Sv. Petra nasipu pred Kaplanovo gostilno, kjer se je razgovarjal 7. nekimi prodajalci krompirja. Cvetrežnik je medtem položil svojo rjavo listnico z 200 Din gotovine na neke razne vreče, a je priliko takoj opazil neznan tat. ki se je polastil reveževega denarja. Cvetrežneik jc tatvino sicer kmalu opazil, toda je manj-kala za tatom vsaka sled. u— Izvldnlčki odred s*reljačke družine. V soboto 27. t. m. ob U. uri strogo obvezi! sestanek za vse čine H -ib »-sakem vremenu v vojašnici vojvode Mišica. Vpisovanje novih članov - izvirkov istotam. — Zdravo! —* Vodja odreda. u— Portugalko, novo, prvovrstno, toči K. Brezovšek. _ 2056 5. Pri vsaki bolezni las pomaga »Gam-ma« zanesljivo. Iz Maribora W— Napredno društvo za dvorski okraj naznanja svojim članom, da zopet pričenja z rednimi predavanji. Prvo filmsko predu-vanje se bo vršilo v petek 2(i. m, cb 20. v Kazini, II. nadstropje. Krasne slike iz najvažnejših krajev Sredaj? Evrope Vstop prost. K obilno udeležbi vabi člane in prijatelje društva od:>pr. u— Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo v Ljubljani bo Imelo svoj redni občni zbor 5, novembra t. 1. ob 20. v salonu pri Mraku, Rimska cesta. — Odbor. u— Obiskovalcem dramskega tečaja ZKD. Ker je v torek 30. t. m. g. prof. Šest zadržan, se preloži prihodnja vaja na ponedeljek 29. t m. — Zveza kult. društev. KINO IDEAL Samo Se danes veliki film razkošla In tajinstve nostj Indije (Vestalka Gangesa) Najboljši igralci. Krasna vsebina. Predstave ob 4., ^8. Ia 9. ANACOTPAS mm. i A fi^feS^ £oTSSZ I rnet ■»V«™ saj i, meni nepozabnemu večeru, na j prisrčne jšo že znana P"kazen na sodišču ter na po|L zahvalo. ciji, pa lastnika magneta ni hotel izdati, Ljubljana, 22. oktobra 1928. | marveč trdi, da je magnet kupil od ne AVGUSTA DANILOVA.znanca. Lastnik naj javi svoj naslov poli- a— Proslava lOletnice češkoslovaške republike. Proslava 10-letnice obstoja češkoslovaške republike bo 27. t. m. Proslave se. bodo udeležili tudi delegati posameznih lig iž Ljubljane, Zagreba in Maribora. Slav-nost bo otvorila vojaška godba s češkoslovaško državno h:mno in uverturo Smetanove »Libuše«. Nato bosta govorila narodni poslanec dr. Pivko in predsednik češkega kluba Franjo Bureš. Na dnevnem redu bo-do še pevske točke Glasbene Matice in govori odličnih gostov. Vstopnice bodo dobili članj lige s pismenimi vabili. Ostali prijatelji češkoslovaškega naroda pa jih lahko dvignejo pri g Franiu Burešu v Petrin jski ulici. a— Trgovski gremij za in*rib<>n?ko okolico objavlja naiaovejSi odlok veiikdga iu-pana glede spremembe o odplran.u In zapiranju trgovinskih in obrtnih obrniov.ilnjc Izven mesta Maribora, ki odreja: 1.) Obratovalni čas traja ^b delavnikih cd I. do i2. in od 14, do 19. ure, ob nedeljah pa: a) v krajih, kjer ni službe božje, od pni S. do poj 10. ure; b) v krajih z et'0 sv. maSa dve uri po isti; c) v krajih, kjer je več meš, določa obratovalni čas župan. 2.) V občinah: Krčevina, Lajtersperg in Kamnica morajo biti trgovine ob nedeljah ves dan zaprte. 3.) V občinah: Kamnica. Krčevina, Lajtersperg, Pobrežje, Radvanje. Studenci in Tezno smejo biti vse trgovine ob sobotah tudi v opoldanskem odmoru odprte. a— Ureditev vojaškega pokopališča. Organizacija vojnih invalidov bo tudi letos uredila in okrasila vojaške grobove na mastnem pokopališču. Do Vseh svetih bodo okrašeni grobovi vseh žrtev svetovne vojne brez razlike narodnosti. a— Nezgode pri delu. Pri nekem lesnem podjetju se je ponesrečil 34-letni strojni delavec Ivan Brglen. Stroj mu je odtrgal desno nogo. — Nesreča se je pripetila tudi na Ruški cesti 28-letnemu delavcu Franu Cnkliču, ki g» ie stroj težje poškodoval. — V Sp. Poljska vi pa se je ponesrečil pri prevažanju poljskh pridelkov Ivan Ludvik. Splašlli so se mu namreč konji ln ko je skočil z voza, si je zlomil desno nogo. a— Nevarno U nagle vožnje. Mestno ob-lastvo je izdalo stroge odredbe proti prenagli vožnji na krajih, kjer se zbira prebivalstvo. Mnogo nesreč povzročajo zlasti kolesarji in motoclklfsti, ki prenaglo vozijo mimo šo! in drugih javnih zbirališč. Tako je včeraj neki kolesar povozil dve učenki prvega razreda osnovne šole. a— Razburljiv poskušen ubeg. V sredo se je pred mariborskim okrožnim sodiščem vr.*ila razprava zoper 251etnega Vincenca Kokota, znanega postopača in večkra« 7 ? s-^r?? č— Na zadnji plenarni seji občinskega zastopa je župan ^. Lončar poročal med drugim tudi o pTavdi proti občinskemu od* borniku g. Majeršiču. Pri debati o župano* vem poročilu se je oglasil samo g. župnik. Mestni svet je soglasno sklenil, da se i,o* viša posojilo za popravo vodovoda od 250.000 na 450.000 Din in da se dela takoj razpišejo. V Zdravstvenem demu se bo po« leg deškega zavetišča nahajala tudi porod« nišnica. V primeru velikih epidemij bodo Zdravstveni dom lahko spremenili v za* silno bolnico. V to svrho je prispevala tvrdka Glanzmann in Gassner 100.000 Din. Proti podražitvi cene za električni tok ni moglo županstvo ničesar ukreniti, ker je gozdarski urad mnenja, da je cene ugoto« vila in priznala anketa, ki jo je sklicalo podjetje po posredovanju okrajnega gla« varja iz Kranja. Pri volitvah v Mestni po* sredovalni urad so bili izvoljeni gg.: Franc Globočnik, Albin Lajovic in Henrik Snoj. V Preski se je zopet oddalo troje stavbišč. V tajni seji so bile rešene številne prošnje za mesečne redne in izredne podpore ter prošnje na podelitev domovinstva. č— Upravna slepota. V «(Jutru» z dne 16. t. m. je bil pod tem naslovom priobčen dopis iz Tržiča, da je tukajšnja pošta do» bila dTva po železnici od poštne direkcije iz Ljubljane. To pa ne odgovarja dejstvu. Drva so se nabavila tukaj dne 17. t. m. K spremembi nafav« seveda prav nič ni pri« pomogeJ svoječasni dopis. — Upravnik. č— Proslava. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos mladina meščanske šole proslavo obletnice osamosvojitve naših krajev izpod tujega jarma. Ker je letos desetletnica znamenitega dogodka, zato bo pro-slava toliko slavnejša. V nedeljo popoldne ob treh bo v šolski telovadnici velika slavnostna akademija, pri kateri nastopijo učenci s pevskimi, telovadnimi in recitacijskiml točkami o naših zaslužnih možeh in vzorih. Slavnostni govor bo imel ravnatelj meščanske šole. Vzporedno z akademijo bodo v slavnostnih dneh pobirali učenci prostovoljne prispevke za knjige in hrano revnim učencem, kakor vsako leto od prevrata sem. Prireditelji proslave vljudno vabijo zavedno občinstvo, da se blagovoli udeležiti tako slavnostne akademije, kakor tudi da darujejo učencem po svojih najboljših močeh. S tem, da darujemo za izobrazbo našega naraščaja, tudi najbolje proslavimo desetletneico onih velikih dni. katerih pomena se še danes zadosti ne zavedamo. K obilni udeležbi in darovanju vabi ravnateljstvo. č— tcKajn*. V nedeljo se je vršila v So« kolskem domu otvoritvena predstava dra« me «Kajn». K otvoritvi je imel učitelj brat Janko Stefe lep govor, ki je objasnil igro in naslikal bedo naših zasužnjenih bratov. Igrano je bilo dobro in so p 'eg priljub* Ijenih starih igralcev nastopile tudi po« vsem nove moči, ki so se prav dobro ob* nesle. Režiral je brat Engelsberger Pavel. Med odmori nas je zabaval tamburaški or« kester pod vodstvom vnetega brata Ladka ZifcJarja. Dvorana je bila srednje zasede* na, čemer je bila najbrže vzrok ploha, ki se je vlila baš ob sedmih. Pripominjamo pa, da bi morali imeti naši naprednjaki mak? manj strahu pred vremenom in bi »aradi tega ravno taiio lahko posetili pred« stave, ker izgovor zaradi slabe ceste sedaj, ko imamo lep hodnik, ne velja več! lz Celja e— Prihod poslancev KDK. Z zagrebškim brzovlakom se bosta pripeljala v nedeljo ob 13. uri v Celje voditelja KDK Svetozar Pribičevič in dr. Vladimir Maček. Vsi somišljeniki se poživljajo, da se sprejema •cbeh voditeljev ter drugih gostov gotovo udeleže. e— Rediteljem za nedeljsko zborovanje. Reditelji za nedeljsko zhorovanie bodo dobili v mali dvorani Celjskega doma ob 13. znake in podrobna navodila. e— 1903—1928. Leta 1903. se je vršil v Celju velik protestni shod proti nasiljem tedanjega avstrijskega režima. Zborovalci so tedaj ostro protestirali proti nasiljem skupno s svojimi brati iz Hrvatske. Po 25 letih prireja KDK protestni shod proti zatiranju s strani bratov. Kakor v Sisku, tako mora tudi celjski shod biti glasna manifestacija proti nasilju. e— Kmetijska nadaljevalna šola. Redni pouk na tej šole se bo pričel 6. novembra, vpis pa bo 4. novembra na deški osnovni šoli. Iz Kostanjevice o— Smrt starega meščana. V nedeljo, 21. t, m. je v starosti 86 let umrl upokoje« ni davkar g. Karel Zaje. Kot aktiven urad* nik kakor tudi upokojenec je vsekdar po* kazal svoje narodno mišljenje, v odločil« nih trenutkih pa tudi posvedočil svoje na* predno prepričanje. Pred 20 leti je bil član občinskega odbora v eri naprednih župa« nov Globočnika in Bučarja. Njima je po« magal ustanoviti Občinsko hranilnico, ki se je iz skromnih razmer razvila v odli« čen zavod. Kot prvi hranilnični blagajnik je bil nad vse vesten in marljiv sotrudnik in je delal več let v cbčo korist. Bodi naj« starejšemu meščanu in zastopniku stare grčave generacije žemljica lahka in ohra« njsn topel so'min! Preostalim izrekamo odkrito sožalje. o— Gradbo ceste od Kostanjevice do Oštrca je izdražila tvrdka «SIograd-» iz Ljubljane. Ko oride potrditev gradbenega ministrstva, se bo začelo z delom. Upamo, da se bomo spomladi že vozili po novi cesti. S? Trh m LJUBLJANČANI! n 0 u ■ 0 ■ 0 ■ o V soboto ob 20. uri vsi q pred Kazino ■ k proslavi £ 10-letnice osvobojenja! -0 DiOlCDiOlOtOlCDiOlOlO Šport Prva seja JNS V torek se je vršila prva seja novoizvo« ljenega odbora JNSa. Najprej so se vršile volitve v kazenski in poslovni odbor. V po« slovni odbor so bili izvoljeni Nemec, Polo« ški, Miinarič, Zunič in Fritz in Krčelič kot predsednik, v kazenski odbor pa dr. čaoič, Vidatič, Ferek, Dembič in dr, Pajnič kot predsednik. Mesto saveznega kapetana je zopet zavzel dr. Miško Pandakovič. Nato se je razpravljalo o sestavi naie reprezentance, ki bo nastopila v Pragi ob priliki slovanskih iger, Savezni kapetan je orisal težkoče, ki jih je imel pri sestavi reprezentance. Poleg Luburiča in Cindriča je odpovedal tudi Giller, ki je pri vojakih. Vendar upa, da bosta vendarle mogla po« tovati Cindrič in Giller. V tem primeru bo naša reprezentanca nastopila v naslednji postavi: $ifliš?Ivkovič, Be]eslin»Arsenijevič, Premrl, Gjorgjevič«Marjanovič, Jovanovič, Perška, Cindrič, Giher. Rezerve: Babič L, Babič II, Mihelčič in Petrovič ter Korn« feld, ako Cindrič ne bi mogel potovati. Od strani saveza potujejo v Prago dr. Riboli, Dubravčič in savezni kapetan dr. Panda« kovič. _ Službene objave LNP. (Iz seje upr. odbora dne 19. X. 1928.) Na znanje se vza« me demisija člana upr. odbora g. Bajec Franja. — Z ozirom na dopis JNSa od 10. t. m. se obveščajo klubi LNPa, da mora« jo za sklepanje tekem z madžarskimi klu« bi zaprositi potom LNPa za posebno do« voljenje JNSa, in to najmanj 8 dni pred tekmo. — Odobrita se prijateljski tekmi SK Svoboda ; Athletik SK in SK Svoboda rez. : SK Elan dne 21. t. m. v Celju odn. v Novem mestu, -r- SK Panonija, SK Reka, SK Krakovo, SK Natakar, SK Disk, SD Rapid, SK Ptuj in SK Celje se kaznujejo po § 52 kaz. pravilnika z globo 50 Din, ker doslej niso vposlali statističnih seznamov verificiranih nogometaševdijakgv. Nave« denim klubom se določi za predložitev se« znama odn. v negativnem primeru za pred« ložitev poročila nov rok do 31 t, m. Klub, ki se do tega dne ne bo odzval, zapade kazni po § 53 kaz. pravilnika (globa Din 500 — 2000), — Načelno se sklene, da mo* rajo klubi plačati vsako izrečeno globo od« slej v roku 14 dni od dneva objave ozir. pravomočnosti, sicer avtomatično nastopi suspenz. — Tajnik I. Nadaljevanje prvenstvenega tekmovas nja. Za nedeljo 28. t. m. je podsavez dolo« čil samo eno prvenstveno tekmo ter se v tem kolu srečata Primorje in Jadran. Go« tovo je, da nam ta tekma ne bo prinesla nikakih presenečenj in odkritij, ker ima Primorje v tem srečanju dve točki gotovo v žepu. Upoštevajoč pa, da se je Jadran od pretekle spomladanske sezone dvignil, kar je dokazal v kvalifikacijski tekmi z Reko ter v tekmi s Hermesom, smo pre« pričani, da nam bo ta tekma kljub veliki razliki v moči obeh moštev, nudila lep užfc tek, V -rredtekmi se srečata rezervni mo« štvi Primorja in Jadrana ter je tudi tu Pri« morje favorit. Predtekma prične ob 13.45, glavna tekma pa ob 15.30. Tekmi se vršita na igrišču Primorja na Dunajski cesti. Zaključek srednješolskega lahkoailets skega prvenstva Sfovenije. V sredo se je vršila zadnja točka programa za srednje« šolsko prvenstvo Slovenije skok ob palici, v kateri je nastopilo 7 tekmovalcev. Zrna« gal je Jug Franc (trg. akademija) z rezul« tatom 2.60 m, pred Valetom (II. državna realna gimnazija), ki je preskočil višino 2.50 m in Kuharjem (srednja tshn. šola), ki je dosegel višino 2.40. Zmagalo je mo« štvo učiteljišča z 20 točkami pred II. drž. realno gimnazijo, ki je doseglo 17 točk in realko s 16 točkami S tem si je priborilo za dobo enega leta prehodno darilo Šport« ne zveze, srebrn pokal. Ker so dosedanji zmagovalci v tem tekmovanju bili I. drž. gimnazija, realka, srednja tehnična šola in letos učiteljišče, ki so vsi dosegli enkratno zmago, obeta to tekmovanje v naslednjih letih še najlepšo konkurenco, kajti po raz« Eisu postane stalni lastnik prehodnega po« ala oni zavod, ki doseže dvakratno zapo« redno zmago aH trikratno v presledkih. Concordija : Ilirija. JHS je razveljavil hazensko tekmo zadnje nedelja Concordija : Ilirija, ki je končala z zmago Concordije 8 : 7 ter določil, da se ta tekma v nedeljo 23. t. m. ponovi. Za sodnika je določen g. Nikolič, namestnik g, Baltesar- SK Jadran. Danes v petek obvezen se« stanek za vsa moštva ob 20. uri v Narodni kavarni. — Načelnik. SK Slavija. Danes ob 19.30 seja poslov« aega odbora pri Podobniku. — Tajnik II. TKP Atena (hazena odsek). Jutri po« poldne ob lepem vremenu trening pa igri« šču. Pričetek ob 3, uri. Navzočnost za vse igralke obvezna. Istotam se sprejemajo no» ve članice. SK Svoboda. Danes v petek ob 19.30 članski sestanek L in IL garniture v Gradi« šču. Prosim polnoštevilno in točno. Plesne matineje SK nirija. SK Ilirija priredi ob nedeljah popoldne plesne vaje v obliki matinej, počenši z nedeljo, 28. t. m. Vaje se bodo vršile vsako nedeljo od 15. do 19. ure v areni Nai. doma. Reklamacije vabil pri blagajni kav. Evropa. ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 15. obvezen trening za vse igralce. —■ Načelnik. Hazena sekcija SK Ilirija. Danes, v pe* tek trening za vse hazenašice in sicer: prva družina ob 12.30, vse ostale ob 16.30. Igral« ke, ki imajo doma še kak del klubove opre* me (rezorvna družina!) naj isto oddajo te* kom današnjega dneva oskrbniku na igri* šču. ASK Primorje. Sklicujem sestanek de* legatov hazenske, nogometne, lahkoatletske tn plavalne sekcije v svrho ureditve ples* nih vaj. Vsaka sekcija naj se udeleSi se* »tanka po dveh delegatih, ki naj bi bila po možnosti oni, ki bodo tvorili novi plesni odbor. — Tajnik. uiuiu«f*«nnwK 2. V lastnem interesu napravite poskus z »Gamma« sredstvom za lase! anm m toonouonreeoncmn«»■ < ■u»wnwrm»rw<,«i »anro Gospodarstvo Reorganizacija finančne uprave O najglavnejših določbah uredbe o reorganizaciji finančne uprave, ki je bila 'e cini objavljena v c Službenih novinah>, smo že pred par dnevi obširneje poročali. Ta uredba je zlasti važna glede kompetenc finančnih oblastnih direkcij, katerih bo v vsej državi 14, meri njimi v Ljubljani za ljubljansko in mariborsko oblast, izvzemši sreza Cakovec. Finančnim oblastnim direkcijam bodo podreene: davčne uprave, za davčno taksno in blagajniško računsko službo; carinarnice in carinski oddelki za carinsko službo; katastarske uprave za katastrsko službo; sreske uprave finančne kon. trole in oddelki finančne kontrole za služ-bo finančne kontrole. Sedež in teritorijal-no področje teh najnižjih finančnih upravnih oblastev, ki so podrejena finančnim direkcijam, bo naknadno odredil finančni mi' nister. Posamezni oddelki direkcije bodo imeli naslednji delokrog: 1. Oddelek za državno računovodstvo bo vršil računsko blagajniško službo za vse državne ustanove na svojem področju, opravljal bo kontrolo nad računsko blagajniško službo pri dsvSnih upravah in carinarnicah. pripravljal bo materpal za državni preračun, izvrševal ta proračun za *vo-ie področje in sploh vršil vse v računsko in blagajniško stroko spadajoče posle. 2. Oddelek za neposredne davke bo od» merjal družbeni davek (posebno pridobni-no), pregledoval in ode br a val odmero vseh vrst neposrednih davkov in davka na poslovni promet, dovoljeval bo odpise zastarelih in neiztirliivih davkov in povračilo predplačil do 500 Din. reševal bo t dru.«ti instanci vse pritožbe, ki se nanašata na odmero davka, kolikor niso zato pristojni re-klairaciiski odbori, nadzoroval bo poslovanje davčnih uprav, odločal o prošnjah za začasno davčno prostost novih hiš, reševal bo pritožbe proti eksekuoijskemu postopanju za iztirjanje državnih daiafev ter končno odločal o prošnjah za odlok plačila neposrednih davkov v največ 5000 Din. 3. Oddelek za trošarino, takse in finančno kontrolo bo reševal prošnje za povračilo neutemeljeno plačanih taks in trošarin in za odpis zastaranih in neiztirljivih taks in trošarin do 500 Tlin; vršil bo taksno revizijo državnih oWnsW in uradov samoupravnih edinic in privatnih pod ptij; " reševal bo r II. in*tan. pritožbe proti odlokom in razsodbam davčnih uprav ▼ taksnih zadevah; izdajal bo pravice za točenje pijač ter odmerjal točilne takse; dovoljeval fco trošarine prosto nabave trošarinskih predmetov za industrijske, obrtne, kmetijske in znanstvene namene v okviru veljavnih zakonov; odločal bo o ustavljanju preiskav, razen onih, ki zadevajo prfistppke po členih 42, 44 in 45 zakona o državni trošarini in tihotapske prestopke, rko prikrajšana trošarina ne presega 300 Din: končno bo še nadzoroval poslovanje finančne kontrole. 4. Oddelek za carine bo med drugim kontroliral poslovanie in dokumente podrejenih carinarnic in odločal v I. inst. o naslednjih zadevah: da se uvozno in izvozno carin?-nje selitev izvrši na stanovanju; kdaj naj se pri sporu meri blago pri sprejemu v carinska skladišča; o pravilnosti dokumentov, ki se z deklaracijo vred prelože, ako jih carinarnica odkloni kot nezadostne; o povračilu pomotoma zaračunanih dajatev preko 5000 Din iz tekočega pioračunskega leta; o povračilu previsoko plačanih davščin zaradi uporabe napačne tarifne postavke iz pretekle proračunske dobe ne glede na svoto; o povračilu za poštne pakete, ki se vračajo v inozemstvo za vsote preko 10,000 Din iz tekoče proračunske dobe in ne gkde na višino vsote iz pretekle proračunske dobe; o umestnosti pripomb, stavljenih pri reviziji carinskih dokumentov; o povratku blaga preko druge carinarnice nego preko one, ki je naznačena v deklaraciji; o podaljšanju roka, v katerem se pogojno uvoženo blago mora vrniti v inozemstvo in o podaljšanju roka, v katerem se prevozno blago mora izročiti izhodni carinarnici; o pošiljanju blaga drugi carinarnici na carinjenje; o povračilu carine na izvozno blago, ako se iztovori pri drueri carinarnici nego pri oni, pri kateri je bilo opravljeno izvozno carinjenje; o kontroli porabe blaga, ki ie bilo proti kontroli porabe oproščeno plačila vseh ali nekaterih dajatev, za reševanje važnih zadev in vprašanj, ki spadajo v delokrog oddelka za carine, se postavijo posabni kolegiji. 5. V delokrog oddelka za kataster bodo spadale administrativne in tehnične zadeve zemljiškega katastra (kontrola tehničnega in davčnega vodenja katastra, odobravanje del civilnih inženjerjev in geomeitrov glede detlitve zemljišč, parcelacij, komasacij in drugih agrarnih operacij, zbiranjle statističnih podatkov, tehnične in davone narave, o katasirskem donosu, kulturah in veličini parcel itd.). V prvi instanci bodo v bodoče poslovale davfine uprave v davčnih, taksnih in carinskih zadevah. Te dAvčne uprave bodo nadomestile pedauja davčna okrajna obla tva (v Ljubljani davčno administracijo) in davčne urade. Davčne uprave bodo poleg cd-mernih poslov vršile tudi blagajniško službo. Carinarnice, katastrske uprave in sreske finančne kontrole bodo poslovale v okvirju sedanjega delokroga. Z novo uredbo se ukinejo v Sloveniji poleg finančne prokura-ture v Ljubljani finančna okrajna ravnatelj, stva v Ljubljani in v Mariboru, v&a okrajna davčna oblastva in vsi davčni uradi. Njihov delokrog preide deloma na finančno direkcijo, deloma pa na davčne uprave. Finančne" prokurature se v sedanji obliki ukinejo ter bo v njihov delokrog spadajoče zadeve opravljal poseben odsek direkcije, ki se ustanovi za področje ene ali več direkcij. Prizivna komisija za dohodnino in deželna pridobninska komisija v Liubljani ostaneta v funkciji, dokler ne bo pričel j>o* slovatj reklamaciji odbor po novem davčnem zakonu, Ageude davka na poslovni promet, ki jih je doslej vršila finančna de- legacija kot druga instanca, prevzame aova finančna direkcija, dokler ne prične poslovati omenjeni reklamaciji odbor. Reforma finančne uprave, ki jo je izdelal na podlagi svoječasnega načrta pokojnega dr. Šavnika državni podtajnik Dušan Letica, pomeni vsekakor korak naprej v decentralizaciji finančne uprave. Težko napako pa ima ta uredba v tem, da odkazuje odmero posebne pridobnine v delokrog finančne direkcije, pritožbe proti tem odmeram pa v delokrog generalne direkcije davkov. Želeti bi tudi bilo, da bi se delokrog finančnih direkcij razširil v taksnih, trošarinskih in carinskih zadevah n da bi se fcompetenca glfde odpisov zastarelih davkov in povračila preplaČil znatno povečala. Za davkoplačevalce pa je važna zlasti sprememba, da bo v bodoče o pritožbah proti davku na poslovni promet odločal reklama-c.ijski odbor, v katerem bodo zastopani tudi davkoplačevalci. = Možnost ponovnih trgovinskih podajanj z Avstrijo. V avstrijskih gospodarskih krogih se zatrjuje, da dodatni' dogovor k avstrijsko - jugoslovenski trgovinski pogodbi ne bo Se kmalu stopil v veljavo. Na eni strani ni pričakovati, da bi se v doglednem času izzvršila ratifikacija tega dogovora od strani Jugoslavije, na drugi strani pa se zavlačevanja uveljavljeiija tega dogovora pripisuje dejstvu, da imajo avstrijski industrijski krogi pomisleke glede pristanka Avstrije na povijanje nekaterih jugosloven^kih industrijskih carin. Računa se z možnostjo, da se bodo pred uveljavli|eni«m. odnjsno pred ratifikacijo dogovora vršila še ponovna pogajanja med avstrijsko in .ngosloveosko delegacijo. s= Dodatni dogovor k trgovinski pogodbi med Nemčijo in Jugoslavijo od 6. okt. 1927 je bil 23. t. m. objavljen v uradnem listu nemške republike ■rReichsanzeiger>. Po tem dogovoru se zniža neniska carina na koruzo za krmo. za produkcijo alkohola in setev na 2.50 mark na 100 kg, dočim ta nižia carinsko tarifna postavka doslei ni veljala za koruzo, ki se rabi v industrijske svrhe in za setev in je bila koruza zn take svrhe podvržena carini od 5 mark. Ta olajšava za izvoz koruze v Nem?i|o letos žal še ue bo mogla pospešiti naš izvoz koruze, ker je Mina tako slabo izoadla. da bo komaj zadostovala za domačo potreb«. Glede jugoslovenske carinske tarife vsebuje dodatni dogovor nekatere olajšave pri carinjenju bar-žuna. pliša in podobnih tkanin. zz Ustanovitev Faveza tekstilne industrije. Kakor poročajo iz Beograda, je trgovinski minister odobril pravila Saveza tekstilne industrije SHS. Savez bo pristopil k Centrali industrijskih korporacij ter bo na prihodnji seji razpravljal o trgovinskih pogajanjih s Češkoslovaško. = češka Union banka previame Češko bančno družbo. Te dni so bila končana pogajanja glede fuzi;e med Češko Union banko in Splošno Češko bančno družbo. Po doseženem sporazumu bo Češka Union banka s 1. januarjem prevzela vse aktive in pa-sive Češke bančne družbe, ki je, kakor znano, po vojinj nastala iz omrežja podružnic dunajskega Bankvereina. Češka Union banka bo s to fuzijo stopila po obsegu svojih poslov med vsemi češkoslovaškimi bankami na drugo mesto, t. j. za Živnostensko banko. = Nabavka oakotiroih lokomotiv na reparacije ii Madžarske. Iz Beograda poročajo, da so v principu končana pogajanja med generalno direkcijo državnih železnic in predstavniki madžarskih tvornic za dobavo 44 ozkotirnih lokomotiv, ki bedo naroc?ne na račun reparacij in dobavljene v januarju prih. leta. — V trgovinski register so se vpisale ra-siednje tvrdke: Ivan Srebotnjak. trgovina.z lesom v Št. Petru v Savinjski dolini; B. Ka-donič, trgovina z vinom in žganjem na debelo v Ribnici na Dolenjskem; Ana Korošec, gostilna v Policah pri Gornji Radgoni; Makso Kovač, trg. z moko, deželnimi pridelki in kolonijalnira blagem na debelo In trgovinska agentura v Ljubljani; Leo Pavlin, parna žasa in lesna trgovina v Go-renjti Straži pri Novem mestu. zz Ustanovitev medrarodne organizacije imetnikov ruskih predvojnih obligacij. Londonski politični in finančni krogi pripisujejo veliko važnost ustanovitvi mednarodnega odbora, ki bo pod predsedstvom lord Revelstoka zastopal koristi imetnikov predvojnih ruskih vrednostnih papirjev. V tem odboru so zastopane organizacije obligaci-jonarjev glavnih evropskih dežel. Odbor se bo bavil izključno z zadolžnicami ruske vlade in ruskih občin. Udruženja, zastopana v tem odboru, se morajo obvezati, da ne bodo zaključevala z ru?ko vlado posebnih dogovorov in da bodo uspeha te akcije deležne vse države v enaki meri. Odbor nima političnih ciljev, niti ne goji sovražnih namenov proti ruski državi, ampak hoče varovati edino interese imetnikov predvojnih ruskih vrednostnih papirjiev. Odboru pripadajo v zastopstvu Anglije RotscMld in lord Reveletoke: Francijo zastopajo Societe generale Čredit Lyonnais in Comptoir na-tional d'Escompte de Pariš. Nizozemska zastopnika sta predsednik in podpredsednik nizozemske efektne borze, Nemčijo pa zastopajo Mendelssobn. Bleichroder in Discon-to Gesellschaft. Listi povdarjajo, da je odbor dovolj močan, da zastopa interese imetnikov vrednostnih papirjev napram vsaki ruski vladi. | — Tudi Avstrija bo povišala železniške tarife. Komercijalizlrane avstrijske železnice so za lani izkazale ricer majhen obratni prebitek, vendar pa bodo mor3le v kratkem povišati tarife ker ta prebitek ne zadostuj® za kritje obresti in amortizacije velikih investicijskih posojil in za potrebne odpise. Blagovne tarife se bodo povišale povprečno za 10 do 12 odstotkov, ker ni predvideno linearno povišanje. — »Svea«. družba za gospodarski raivej Albanije v Rimu. je izlala poročilo za leto 1927., iz katerega je razvidno, da je t,n družba lani izvedla predvsem tehnično in administrativno orgnizacijo za obstoieči investicijski program. Po tem programu bi investi-cije znašale 50 milijonov zlat. frankov; od • te vsote bi odpadlo na ceste 143, na mostove 11.27, na ureditev luk 8.S, na poslopja 6.7 in na melijoracije 5 milijonov frankov. Omenjenih 50 milijonov frankov so kakor znano dale na razpolago italijanske banke pod garancijo Italijanske države, ki si je od Albanije saiiguraia pravico, da v primeru plačila-neimežnosti prename vso albansko finančne npravo. Glede plačila obresti rd-no6no anuitet je albanska vlada dobila lani popolen moratorij za dobo od 1. 1929. in delen moratorij za dobo od 1. 1929. do 1. 1932. Ker je dosedanji predsednik družbe prevzel mesto italijanskega poslanika v Tokijlu, bo italijanska vlada določila novega predsednika. Družba je seveda pod vplivom italijanske vlade ~ Dobave, Dir. drž. žel. v Mariboru sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 100 komadov senčnikov in 200 komadov plju-valuikov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. novembra pri ministrstvu za vej sko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave l motornega čolia. (Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani na ogled.) 26. L m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 100.000 kg sena; 29. t. m. pa glede dobave 430.0&0 kg ovsa. Pogodi so na vpogled pri omenjeni komandi. — Prodaje. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 7. novembra ponudbe glede prodaje bukovega lesa. Dne 8. novembra se bo vršila pri direkciji šum Križevačke irnov ne opčtne v Bjelovaru cfertnlua licitanja glede prodaje hrastovih stebel. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani.) Borze 25. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večje je bilo povpraševanje le v devizah na Dunaj, Prago in Curih. Malenkostno potrebo v devizah na Trst, Pariz^ in Newvork je krila privatna ponudba. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespre-menjeoi. Na za* ?rebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabem prometu trgovala po včerajšnjih tečajih. Promptna je notirala 432 — 433, trgovala pa se je za december po 442 — 440.5 in za februar po 449. Investicijsko je bilo zaključeno po 85.5. Med bančnimi vrednotami je bilo le nokaj običajnih zaključkov. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki samo v Slavoniji po 5.50 in v Dubrovački po 480 — 390. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.83, Berlin 13.555-13.585 (13.57), Bruselj 0--7.914, Budimpešta 0—9.9286, Curih 1094.1—1097^-1 (1095.6), Dunaj 7.9904—8.0204 (8.0034), London 275.83—276.68 (2?6.23), Newyork 56.S5 do 57.05 (56.95), Pariz 221.25—223.25 (222.25), Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297.1 Zagreb. Dunaj 7.9984 _ 8.0204, Berlin 13.555 _ 13.585, Milan 297.23—299.23, London 275.83 — 276.63, Newyork 56.827 do 57.027, Pariz 221.41 — 223.41, Praga 168.37 do 16917, Curih 1094.1 _ 10971. Curih. Zagreb 9.1285, Pari 20.295, London 25.2075, Newyork 519.675, Milan 27.217, Praga 15.3975, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.595, Berlin 123.22, Bruselj 72.25, Amsterdam 208.35, Varšava v 58.20, Bukarešta 3-]47 Sofija 3.75. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljublj. kreditna 128—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevvče 110—0, Ruše 260—280. Kranjska industrijska 285—0, Stavbna 56 -0. Beograd. Vojna škoda 430 — 431, investicijsko 85 — 85.5, agrarne 55 — 5(J. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 432 __ 433, kasa 432 — 433, za december 440.5 — 442, za februar 449 — 449.5, investicijsko 85,25 — 86, agrarne 55.375—55 875; bančne vrednote: Poljo stara emisi>a 17 flo 18, Poljo nova emisija 0 — 17, Kreditna 85 — 0. Hipo 57.5 — 0, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 127 — 0. Narodna 7000 do 7100, Praštediona 920—925, Srpska 151 do 152; industrijske vrednote: Gulmann 200 do 205. Slavelis 100 — 105, Slavonija 6—7, Drava 535 — 555, Sečerana 480 — 490, Vagon 0 — 80, Union 300 — 0, Vevče 110 do 113, Isis 20 — 26, Dubrovačka 480 — 490, Trbovlje 480 _ 490. Blagovna tržišča Na niirnberškem hmeljskem trgu je tendenca tudi v tekočem tednu dalje mirna pri tlačenih cenah. Tranzitnega blaga je bilo prodano le nekaj majhnih partij po 90—125 mark za 50 kg (24.40—33.90 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza. (25. t. nt.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih frizov. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni*: baška, 80 kg po 302 5 do 305. za november uzančno blago po 307.5 do 310. za december po 312.5—315 in za januar po 3l5—320; turščica: baška, slovenska poeta ja, navadna tarifa po 305.5 do 370, ameriška , prompln-t, zacarinjena, fco Ljubi :a-na po 315.5»—320; ječmen: baški. 70/71 kg, zdrav, rešetan fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315.5—317; rž: baši«, 73/74, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 — 29750; moka: «0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430— 435; oves: ba«ki f>li slav., zdrav rešetan, navadna tarifa po 295.5—300, Novosadska blagovna borza (25. L ni.) Promet: 20 vagonov pšenice, 17 vag. turšči-ce,^ 5 vagonov moke in 2 vagona otrobov.. Pšenica: baška, baška potijska in sr?m-slca^ 250 — 252.5; banaška 245 — 247 5. Ječmen: baški, sremski in banaški, 03 kg 255 — 260; baški, pomladni, 68/69 kg 285 — 290. Oves: baški in slavonski 250 do 252.5. Turščica: baška, za december-januar 260 _ 265; za marc - april 287.5 do 292.5; za april - maj 292.5 — 295. Moka: baška «0» in >Ogg^ 357.5 — 367-5; «2» H37.5 do 347.5; «5» 317.5 — 327-5; «6» 270 — 280; «7» 250 — 260; «8> 205 — 215- Otrobi: baški v jutastih vrečah 182.5—187.5; banaški 180 — 185. Dunajska bona sa kmetijske proirvode (24. t. m.) prijaznejša poročila iz prekomor-skih in kontinentalnih borz niso mogla vplivati na tendenco dunajske borze. Promet v pšenici in rži se je razvijal zelo okorno, kar je pripisati slabim kuočijskim razmeram v trgovini z moko. Glede turSčice je tendenca na inozem. borzah zadnje dni cvrstejša. Argentinska turščica se je trgovala za oktober po 182 sh 6 d cif Tret. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 36.57 do 37.50, madžarska potijska 40-5 — 41.5, jugoslovenska 38.5 _ 39: rž: marchfeldskn 37 do 37.25, madžarska 35.75 — 36: t u r š č i. ca: 35.5 — 86; oves: domači 38.5 — 34, madžarski 85 — 35.5. Moka «0?» v trgovini na debelo: domaea 60.5 — 62.5, madžarska 60 — 61, jugoslovenska 58 — 60. f- f Obleka iz aluminija Aluminij se čedalje bolj uveljavlja kot ena najuporabnejših kovin v vseh panogah industrije. V zadnjem času je celo uspelo izdelovati aluminijaste niti, iz katerih se napravljajo zelo trpežne tkanine. Če pojde tako naprej, botno v nekoliko letih prišli do tega, da bomo nosili aluminijaste obleke, pa še obutev povrhu. Stene po stanovanjih se že sedaj v čedalje večji meri tapecirajo z aluminijem, kar ni samo jako trpežno, marveč so aluminijaste tapete tudi za oko zelo prijetne in baje celo lepše od svilenih. Za tapeciranje se uporablja alumijeva pena, to je v silno tanke plasti zvaljan aluminij, ki je skoro prosojen. Debelina aluminijeve pene, ki se v take namene uporablja, ie navadno ena tisočinka milimetra in je kvadratni meter stane približno dinar in pol. Aluminijevo peno, ki naj služi za tapetno blago, prevlečejo na eni strani s posebne vrste lepilom, ki aluminija ne načne, na drugi strani pa s plastjo celuloida. Tako predelano peno nalepijo na papir in blago je gotovo. Aluminij je pod prevlekama tako dobro zavarovan pred zrakom, da trajno ohrani svoi blesk, ki mu celuloidna plast doda Se neki posebno prijeten, svilenim tkaninam lasten sijaj. Izdelava je preprosta in ni draga. S tem aluminijastim blagom se da prevleči tudi les, posebno furnir, kavčuk in usnje. Sedaj že izdelujejo čevlje, torbice in razno galanterijsko robo iz tega nenavadnega blaga, ki se je nad vse pričakovanje dobro obneslo in ki po barvnih efektih prekaša gotovo vse druge. Z nadaljnjim požlahtnjenjem se dado i z aluminijaste pene izdelovati tudi najfinejše tkanine za ženske obleke. Kljub temu. da so te tkanine silno lahke, so vendar močne in se ne mečkajo. Najnovejše pa so gotovo filmi iz aluminija. kar je velikanski napredek, če upoštevamo, da se da pri njih debelina filmskega traku zmanjšati na tisočinko običajnih trakov, ki so iz celuloida. JS tem se film poceni, a mimo tega je še bolj odporen, se ne trga in propušča svetlobo v ostrejših mejah nego stari filmi. Preden pa je bi! takšen filmski trak sploh mogoč, je bilo treba aluminijevo neno napraviti svetločutno. kar ni veljalo malo truda, a je nazadnje vendar le brezhibno uspelo. Sto let šteje, pa še pleše V Barzyju pri francoskem mestu Laonu živi vdova Leveaujeva, ki bo obhajala v nedeljo svojo stoletnico. Ta d:in misli vesela vdova prirediti veliko slavje, na katero je povabila veliko število sorodnikov in znancev. Višek vsega bo piesna zabava, ki se Je meni udeležiti lastnonožno. Double suknje in double blaga najceneje pri DRAGO SCHVV^B, UoPcB? Vila gladbeškega rektorja Viljema Daubeja, pred katero so našli v marcu t. I. na kraju, ki je označen s križem, na grozen način razmesarjeno truplo njegovega sina Helmuta Daubeja. Umora obtoženi dijak Karel Hussmann bo po vsej priliki oproščen radi pomanjkanja dokazov. Zdi se, da bodo morilca dokazali v osebi gladbeškega mesarskega pomočnika Ostendorfa, ki so ga videli v usodni noči laziti za Daubejem in Hussmannom, ko sta se vračala domov. Ostendorf je bil znan homoseksualec in je imel dosti intimnega opravka z nekimi zavedenimi študenti gladbeške gimnazije. Kratko pred procesom proti Hussmannu je izvršil samomor. Sodišče še ni prepričano, da je bil Ostendorf morilec, a bo uvedlo preiskavo tudi v to smer. O stavbni katastrofi v Vincennesu pri Parizu ki je zahtevala 16 mrtvih in 3 ranjence, smo že poročali. Slika nam kaže reševalna dela na ruševinah ponoči. Milijo narjeva hči ie umorila svoja otroka Pred nekoliko dnevi so poročali iz Ncvvvorku o tragičnem primeru obih malih nečakov znanega milijonarja Guggenheima ki sta padla ob navzoč= nosti svoje matere, miliionarieve hčer* ke, iz 13. nadstropja nekega nebotič« nika in obležala raztreščena na kame= nitem tlaku. Vse je obžalovalo nesr-č= no mater, ki se je po nesrt .i omsve-stila. Sedaj pa poročajo, da je vsn za= deva dobila nepričakovan obrat. Policija je mater zaslišala in ta je dajala tako zmedene in ftasprotuioče si od; govore, da so io osumili zločina. Pre: iskovalni sodnik ie baje izjavil, da nič ne dvomi, da je mati sama zagnala svoja otroka v globino Motiv za to grozno dejanje ni pojasnjen. Razum« ijivo, da je ves ameriški tisk pograbil novo senzacijo in da jo razpreda na dolgo in široko. Društvo narodov objavlja po vojni podatke o svetovnem prebivalstvu. OJ 1. 1923 do lani je naraslo od na 19.32 milijonov, t. j za 7%. Kmalu bo torej štel človeški rod dve milijardi duš Azija šteje 1026, Evropa 514 Amerika 232, Afrika 146 in Avstralija z Oceanijo vred 9 mil ljudi. Azija kaže največji napredek: 43 mil. Ki raj sam s 450 mil. prebivalcev zaostaja le za 64 mil. v primeru s celokupno t Evropo! Vojna oz. nazadovanje porodov sta omejila prirastek prebivalstva v Evropi tekom teh let samo na 3% ... Po vojni je dobil svet nove »brezdomovinske narode«: ruske, armenske in nemške begunce, ki nikjer niso doma. Njih število znaša več milijonov, nimajo pravice potovati po svetu in so sploh brez zaščite v pravnem oziru. Društvo narodov ne ve, ka ko naj uredi njih premoženjske, rod bmsk op ravne, dedne in druge razmere. _ Oranže bodo letos poceni To zimo, pravijo, bodo prodaiali oranže zelo poceni To pa radi tega. ker se je vnel hud konkurenčni ho> med kalifornijskimi in južnoafriškimi pridelovalci oranž. Po vojni se je naselilo mnogo angleških bojevnikov, med njimi mnogo oficirjev, v Južni Afriki, kjer so se vrgli na kultiviranje oranž. V ta namen so poklicali nekoliko strokovnjakov iz Kalifornie. ki stoji danes v tem oziru na prvem mestu. Ti strokovnjaki so jih poučni ziasti v tem. kukn je treba pride ovati žlahten sad in kako ga je treba obvarovati pred škodljivci Vsadili so 5 mHronov oranževcev. ki bodo letos obrodili v polni meri Da ni pa to nevarno konkurenco ubili, so se odločili kalifornijski producenti, da bodo vrgli svoj pridelek po smešno nizkih cenah na trg. Predvsem hočejo doseči, da bi Afričani ne osvojili evropskih trgov. Ce bomo letos dobili torej res cenene oranže, bo to samo radi tega, ker upajo Američani, da bodo uničili afriško konkurenco in diktirali v bodočnosti takšne cene, kakršne bi bile njim prav „Rija z briljanti" Policiji v Lipskem se je posrečilo zgrabiti nevarno zločinko. To je 28= letna bivša natakarica Olga Partenfel« derjeva. ki je stanovala neprijavljena pri nekem gostilničarskem paru. ki mu je lagala, da deluje kot kasirka. V res« niči pa je delovala okoli tistih bla« gajn, h katerim je ni nihče klical. Med lipskim zločinskim svetom je bila zna« na pod imenom «Rija z briljanti« in je bila v svoji temni stroki tako izvežba« na. da je posekala v tem pogledu vse moške tovariše. Uživala je med njimi takšen respekt, da so se brezpogojno pokorjli vsaki njeni odredbi. S kopico pajdašev je križarila v posebnem sta« novanjskem avtomobilu po južni Nem« čiji in vlamljala v vse draguljarske tr« govine in denarne zavode, ki so vzbu« dili njeno pozornost. Ko so preiskali nje lipsko stanovanje, so našli v njem cele kupe draguljev, dragocenih doz, prstanov, kravatnih igel, denarja itd. Vse to si je bila nagrabila na svojih poteh. Njena družba je bila opremlje« na vedno z najboljšim in najnovejšim vlomilskim orodjem. Rija. oziroma Olga je imela ljubčka, ki mu ni bilo treba nič delati, ker ga je sama zala« gala z vsem dobrim Končno so jo pri« ieli, ko se je vračala z nekega vlomil« skega podjetja. V zaporu je poskusila najprvo z gladovno stavko, potem se jc pa vdala in priznala vse grehe. Blaznik in tat - darevit pisatelj Pred nedavnim časom so poročali italijanski listi o pisatelju Riccardu Testa, k.' je s svojimi soneti zbujal splošno pozornost in se jc začela jav« nost zaradi tega močno zanim-ti za osebo pisatelja. Pri tem so prišle na dan zelo čudne stvari iz življenja tega darovitega pesnika. Riccardo Testa je danes star komaj trideset let, ima pa za seboj burno življenje kokainu vda« nega vlomilca in tatu. Testa je izvršil šolo za brzojavne uradnike, pa mu poštna služba ni bila všeč in je raje vstopil v uredništvo «Avantija». Kma« lu pa je zapal v družbo pokvarjencev, ki so ga naučili uživati kokain, da se je tej strasti vdal popolnoma. Ko ni imel sredstev za kokain, je kratkomalo okradel dva uredniška tovariša in je bil zato kaznovan z zaporom. Prišedši iz ječe je znova kradel, obenem pa v svetlih trenutkih pisal pesmi in novele, ki jih je objavljal pod psevdonimom «Tristo Curdace». Po neki kraji je iz« ginil iz Turina in se pojavil v Aosti. kjer je okradel cerkev in prišel zopet v ječo. Tu je spesnil celo vrsto izvrst« nih s netov. Nato je nekaj časa živel rednj, toda kmalu je zopet podlegel stari strasti, kokainu in tatvini. Zdaj že ni več razločeval resnice od na« mišljenih stvari, toda prav v tej čudni dobi je njegov talent dosegel višek. Prenočeval je po kanalih in pesniko« val dalje. Spisal je celo izvrstno raz« pravo o štedljivosti, za kar mu ie ne« ka hranilnica dal? nagrado 500 lir. Svojim prijateljem, ki so se trudili spraviti genijalnega mladeniča na pra« vo pot, je odkrito izjavljal, da nima smisla za nič drugega kakor za tatvino >n pesnikovanje. Naposled mu je ko« kain popolnoma pokvaril živce in zna. šel se je v blaznici. Tu je spisal zopet celo vrsto odličnih del, dram, pesmi in novel ustvaril pa je tudi komedijo «Couchiglia», ki je pri natečaju dobi* la prvo nagrado in priznanje. V blazs niči je bil do septembra meseca, zdaj pa je zopet prost. Prijatelji, ki pazijo nanj, se boje nove recidive. iz katere se Testa ne bo več povrnil med ljudi. KIJU t Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Klub velikih mož V Londonu so ustanovili ik klub, toda ne gre za duševno veličino, mar« več za telesno visokost. K Six«Foot k!u« bu, kakor se imenuje to najnovei 3 nenadenje, lahko pristopi amo < ni, ki ima vsaj 6 angleških čevljev, t. j. oko« ii 190 cm v višino. «Dolgini» so na prvei o bčnem zboru izvolili za pr d* sednika najdaljšega članr. k. meri ?19 centimetrov. Namen čudne bratovščin j je izposlovati v hotel:h nabavo daljših post j in v gledališčih širših rar a« kov med vrstami sedežev. nredsedmk Zi rac'i edanjih kratkih postelj s^Ioh ne more prenočevati nik j i., r *udi v kino in gledališče ne r ore zar. svoje dolgosti. Posebno pa se bo Jol« ginska bratovščina bojevala proii az« toči industriji molih avtov. Akt pro« dre t- V se ne bo mogel nihče izmed njih več voziti v avtu, ko še sedaj gre kor - za silo. Hude skrbi imajo « liki možie^. (C JčfSj • f5 43 i&rS »Mali, pojdi od slona proč!« "»Saj mu nočem nič storiti!« Vsakdanja stavbna nesreča V Dječinu na Češkem se je pripe* tila nova stavbna nesreča. Na novi zgradbi češko«evangelske cerkve se je zruši! zio in potegnil za sabo štiri de« lavce. Eden je bil smrtnonevarno ra« njen, ostali pa lažje. Pasja zmaga Vse mednarodne plavalne zmagovalce je posekal te dni policijski pes Lux v Ameriki. Preplaval je 230 km od Albanyja do Kolumbije tekom 44 ur 49 minut z neznatnimi odmori. L!oyd George govori . . . Tristan Bernard: Kapitan V kavami so ga zvali »kapitan«. Bil je star kakšnih šestdeset let in je nosil rjave brke. Ni bil kapitan za šalo. Udeležil se je v tej ali oni službi več vojn. Kaj često je zrl smrti v obraz. Povedali so mi tudi, da so ga v vojaški službi zvali »kapitan Androklo«. Bil je sin nekega Angleža in neke Grkinje, ali narobe: sin neke Angležinje in nekega Grka. On sam je nerad govoril o tem in če je, se je izražal zelo neodločno Pod očetovim vodstvom — oče mu je bil poveljnik najete vojske — se je boril v Italiji na avstrijski strani. — In za časa francosko-pruske vojne? — sem ga vprašal. — Takrat sem potratil celo leto, — je odgovoril kapitan. — Padel sem s konja in si zlomil roko. Udeležil pa sem se rusko-turške vojne. — Ali ste služili Turkom? — Kaj pa da. Nu, naj vam povem, kako je bilo. Zbral sem četo, ki je štela 220 mož. Na začetku vojne so mi izplačali 320.000 frankov in sicer 220.000 za vojake in 100.000 za me. Seveda sem ukrenil, da je bil denar naložen v Londonu. S svojimi-vojaki sem sklenil po- godbo, da bo dobil vsak po končani vojni 1000 frankov, aii pa jih prejme po j njegovi smrti oseba, ki jo določi v opo- i roki. Fantje, ki niso imeli rodbine ali pa so bih z njo sprti, so lahko zapustili denar prijateljem ali prijateljicam. Poznam neko dekle v Parizu, ki ie stanovalo v hiši, kjer biva še dandanes — po 22 letih: dobila je kar 3000 frankov. Poznala je tri moje vojake, ki so padli na bojišču. — Ali so vas Turki preskrbeli z orožjem, obleko in hrano? — Seveda so nas preskrbeli! Samo obutev smo si morali nabavljati sami. Rad sem videl, če so se vojaki preskrb-Ijaii z obuvalom tako kot jaz. Imam zanesljivo sredstvo.. Sicer pa: razen denarja smo imeli še priložnostni zaslužek — plenili smo, kjer se je dalo. V pogodbi nam niso zasigurali te pravice, a trpeli so jo molče. Z vojsko sem vzel na pot tudj trojico delavcev za imbalažo in strokovnjaka, ki se je spoznal v bižuterijo in porcelan. Zavili so sila skrbno in spretno vse, kar je kazalo prepeljati na Dunaj: ondi sem imel trgovce, s katerimi sem se bil že prej lepo domenil. — Ali je bila vojna težka? — Zelo težka. Izgubil sem menda 100 mož. In da nisem pred Trnovim pri- šel ob roko gre hvala sarno temu, da se mi preklicano trdno drži ramena. — V Trnovem? — Da, to je kaj slab spomin. Ta trdnjava .ie bila nad dolino Tja so me poslali s četo. General Dolgorubov pa ni hote1, da bi moji fantje poginili tja ven dan. Vedel je, da lahko vzdržim vaj štiri dni. ker sem b'l na glasu kot človek, ki se ne umakne zlahka Generalu pa je takrat sila prijala misel, da bi takoj osvojil trdnjavo in zasedel vso dolino, spojivši se z vojsko Kratajeva. Tako mi je torej poslal takoj prvo jutro sla. ki me je vprašal, ali bi bil hotel kapitulirat' za ceno 50.000 rubljev. Denarja mi ni takoj naštel Sploh je nekam nedoločeno govoril o nagradi Pustil sem ga, da govori dalje in naposled se je vsofa zaokrožila v sto tisoč. pa dve sto ti oč rubljev. Govoril sem mu, da me ne pozna dovolj dobro kot vojaka. On je odvrnil, da sem storil napako, ko sem se vdinjal Turkom, saj sem lahko vedel, da bodo voiro izgubili; znano mu je tudi. da sem v marsičem nezadovoljen z njim«. Z druge strani pa naj vem, da sem lahko na varnem. Bil sem sam z dve sto možmi proti šestim ruskim polkom. Če bi se hertel predati, bi mi z orožjem izkazali čast. Čast, denar, tobak — tega bi dobil na pretek, kako da ne?! Odgovoril sem, da je vse to mogoče, vendar pa me pogodba veže s Turki. »In če sklenem s kom pogodbo« — sem dejal — »je ne prelomim.« Mislim ctlo. da sem rekel slu tako-le: »Povejte svojemu generalu, da ne zapustim onega, s katerim sem sklenil pogodbo.« V takih primerih se zmerom rabijo en-fatične oblike razgovora Vzdržali smo tri dni in tri noči. Izgubil sem petdeset vojakov in malo ne tudi svojo roko. Četrtega dne sem se predal. Storil sem to. ko so mi ginevale zadnje sile; nisem zahteval nobenih ča^ti Mora! sem to storiti, ker nisem imel sredstev za kaj drugega. Če smo najeti vojaki, nimamo pravice, zahtevati še denarno odškodnino, kadar se predamo Obrt je treba spoštovati Drugače bi utegnili izgubiti ceno ne da bi mogli nadaljevati obrti. Vrhu tega moraš biti in ostati mož beseda Če kedai prelomiš besedo. kdo nai tj še veriame? Vi veste, da so se pred kakimi petnajstimi leti zopot spopadli Rusi in Turki. Spomnil sem se generala Dolgoru-bova in mu ponudil svoje usluge. Bil sem takrat na vse strani prost. To pot me je bolj mikalo v Rusijo, ker sem sodii, da je silnejša. Pri naši obrti je vedno bolje, če se držiš močnejšega. Ne gre za sam denar, saj smo tako v naprej plačani. Sigurno je le, da z močnejšimi manj tvegaš in manj delaš. Dolgorubov mi je odgovoril ljubeznivo in laskavo. Čaj te. pokažem vam nieeovo pismo. Kapitan je zopet postal nervozen; stresel je glavo in odpel suknjo Iz stare listnice ie bil potegnil šop starega, zmečkanega papirja Iskal je pismo ruskega generala, a ga ni našel... Pokazal mi je druge spomine; neko orume-nelo pismo, ki ga ie približal nosu. kjer so se poznale brazgotine, potem neko novejše Pismo, ki mu ga ie bila poslala »krasna deklica«. — In vi, kapitan se venomer vojskujete? —Zdaj ne več tako Res je, koloni-jalnih vojn je še vedno dovolj Ene sem se bil udeležil. A zamorski kralji so div-jj in slabo plačujejo... Zdaj sem rad, če se včasi malo ustalim Bavim se mimogrede z majhnimi publicističnimi spisi. 6. Ogibajte se bolezni las in vporab-Ijajte mesto shampoona izključno »Gamma< milo za pranje las! Sokol Sestanek slovenskih sokolsklh žup, ki se vrši redno dvakrat na leto. se ie to pot vršil v Zilini, kjer so župni odposlanci med drugim obravnavali zelo važno vprašanje, zakaj se Sokolstvo na Slovaškem dosedaj še ni razširilo v zadostni meri tudi med preprostim narodom. Pri tem se je moralo ugotoviti, da delaio v tej smeri velike težkoče baš cerkvene oblasti, bilo katoliške, bilo evangeliške. V veliki meri oa ie tudi kriva državna administracija v njeni okornosti (kakor pri nas), ki ovira delovanje društev h. popolnoma birokratičnih vidikov. — V teku desetih let. odkar se je pričelo z sokolskim delom na Slovaškem, se je število sokolskih pripadnikov dvignilo na 23.000 in predstavlja Sokolstvo danes najmočnejšo organizacijo na Slovaškem. — Zastopniki so med drugim sklenili, da prirede v februarju 1929. slavnostno seio v Zilini v spomin desetletnice Sokolstva na Slovaškem. Sokoli - smučarji v COS se že pripravljajo. Ni še dobro minulo poletje in nastopila ie jesen, že se je sestal smučarski odsek 0OŠ k prvem posvetovanju in je ukrenil v vseh ozirih vse potrebno, da se letos ta krasna panoga vzgoje še boli razširi med sokolstvom ČOS sama ie poskrbela za ceneno nabavo vseh smučarskih potrebščin v svoji nabavljalni in prodaialni ustanovi. Vkliub temu. da si športni kroži laste smu-čarstvo kot nekako športno stroko, lahko danes trdimo, da ie ravno med češkoslovaškim Sokolstvom število smučariev največje. mnogo večje, nego med športnimi krogi. Dooisi ŽABNICA PRI ŠKOFJI LOKI. Dramatični odsek Gasilnega društva v Žabnicj bo priredil v soboto, 27 t. m. ob 9. zvečer in v nedeljo ob 4. popoldne Remčevo igro »Zakleti grad«. Igra je zelo zanimava. Zato se vsi okoličani najvljudneje vabijo k obisku. PODČETRTEK. (Na naslov poštnega ravnateljstva.) Prebivalci krajev, ki ležijo ob poštni avtomobilni progi Mestin.ie-Sv. Peter pod Sv gorami, se obračamo tem potom na naslov s prošnjo, da vendar že enkrat upošteva naše prošnje, ki doslej vise niso še nič zalegle, — da nam čim prej pošlje za promet na tukajšnji progi malo boljši avtomobil, kakor sta sedanja dva, kj že skoraj dve leti obratujeta. Ravnateljstvo opozarjamo posebno na bližajočo zimo. Ljudje, ki se vozijo s temi avtomobili, prihajajo tudi od daleč na postajo (tako iz Buč in Koziega) veikrat mokri in premraženi ter so potem med vožnjo na teh avtomobilih, ki sta obadva odiprta, izpostavljeni še hujšemu mrazu in prehladu. Posebno streha manjšega avtomobila je zelo pomanjkljiva, ker kaplja ob deževnem vremenu od nje neka črna tekočina, s katero so si mnogi potniki pokvarili obleko, ne da bi za to prejeli kakršnokoli odškodnino. Splošno znano je, da na vseh drugih poštnih progah vozijo mnogo boljši avto-inob.li in da je najbolj zapostavljena ravno Sotelska dolina, ki pa glede prometa nikakor ni zadnja. Tudi izgovor na slabo cesto ne m are držati, ker druge proge šsUj-tako nimajo nič boljših, ponekod še ce:o slabše! Piosimo torej, da poštno ravnateljstvo naše prošnje im pritožbe končno vendar upošteva. — Prizadeti potniki. KAMNIK. V soboto in v nedeljo se Je igralo v »Čitalnici« v režiji prof. Šesta Motaarjevo bo-medijo »Vrai£«. Igralci so težko snov podali ®eik> dobro in storili vsekakor vse, kar je bilo v oijih moči. Res lepe scene je imel vrag, ki ga ie igrail g. Kos. Novi moči sta biti igralki vlog Jolante in Elze, obe dami sta se doto.ro odrezali. Miai prav prikupna. Janko itn Alfred sta svoje podala brezhibno. Moške vloge so bile na viška, damske so se jim zelo približevale. V nedeljo je bilo še bolje igrano, dtontinrrala je predvsem dvojica vrag - Jolamta. Janko najboljša v 1. de-jan-ju. Obisk je bili oba dneva povprečen. Nedeljskega slabega poseta je bilo krivo lepo vreme, ki ie iT vabilo marsikaterega v okolico. —e. TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. K poročilu o vlomil v trgovino ge. Okorno ve sporočamo dodatno, da vodii trgovino g. Franc Maluš. Gospa Okoraova je z vlomom zelo oškodovana, ker z-naša škoda okoli 80.000 Din. ŠMARTNO OB PAKI. Ker je letos praznik sv. Martina na nedeljo, se bo vršil novodovo-Ijemi živinski in kramar skd sejem v .ponedeljek, dne 12. novembra. — Županstvo. ŽEROVNICA. Za pogorelce v Gornjem Jezeru so darovali: Podbrežanii 1000 Din; g. Palovec, deotist v Ljubljani, 100 Din; g. Fani Stritar, Ljubljana, 100 Din; g. Ivan Krak ar, Ljubljana, 200 Din, uredništvo »Jutra« 570 Din; g. M. Ka-ba.j, Komenda, 20 Din; g. A. Kalodcira, Ljubljana, 10 Din; skupaij 2000 Din. Podpisana se v imenu pogorelcev naj topleje zahvaljujem vsem cenjenim darovalcem, kakor tudi uredništvu »Jutra«, kii ni le poskrbelo za zbirko, ampak je tudi iz svojega darovalo. — J. Re.mžgar, gostilničar im posestnik v Žerovnioi. SVIBNO PRI RADEČAH. Obveščamo javnost, da v našem kraju ne bo odkritja spomenika v vojni padlim vojakom, kakor je bilo nameravano, v nedeljo, dne 28. t. m., ampak se prireditev zaradi; nestanovitnega vremena preloži na prihodnjo porota d. LOGATEC. Po rešitvi notranjega ministrstva ee preselijo uradi sreskega poglavarja v Logatcu iz Gorenjega Logatca h. št. 1 v Dolenji Logatec h. št. 36. Preselitev uradov bo izvršena v soboto 27. t. m. ter se začne od tega dne poslovati v novih prostorih. VRANSKO. Zadruga oblačilnih strok je priredila 7-tedenski prikrojevalni tečag, ki se ga je udeležilo 30 krojače v in šivHj. Tečaj je vodil priikrojevalni učitelj g. A. Knafeij. V nedelijo, 14. t. m. je bil tečaj zaključen ter so bili izdelki razstavljeni v osnovni šoli. Razstavo Je po-setilo nad 300 ljudi. Izdelki pričajo o izredno lepem uspehu, ki ga j« dosege! g. Knafelj v razmeroma kratkem času ter o veliki strokovni pridobitvi udeležencev. Po slovesni zaključi vi tečaja so se udeleženci prisrčno poslovili od priljubljenega učitelja. Ob tej prilika se je vršilo tudi zborovanje obrtništva Vranskega okraja. Poročal je zadružni nadzornfk g. Ignac Založnik iz Maribora o obrtniških organizacijah. Sprejeta je bila resoJueija o ustanovitvi oblastne in dr-žavne zveze obrtnih zadrug Gosp. J. Volk iz Šoštanja pa je poročal o od cepljen o s ti zavarovanja ter obrtniških davščinah, zlasti o davku na poslovni promet. G. J. Viirjent, predsednik zadruge na Vranskem, je opo®oil na redno prijav Ije nje in odijavljenie pomožnih delavcev, da se izognemo globam. Zborovanje je pokazalo, da se obrtništvo Vranskega okraja zaveda potrebe organizacij ter borbe za dosego svojih pravic in da ima resno voljo, dvigniti ugled svojega stana. i ŠAH Šahovski turnir v Berlinu Pregled dosedanjih rund. V začetku tega meseca se le začel v Berlinu velik mednarodni šahovski turnir, ki se ga ode* lež-uje sedem šahovskih mojstrov, med njimi tudi biva svetovna šahovski prvak J. R. Capablanca. Do četrtega koila je sodelovali tudi dr. Tarrasch, bi pa je pozneje odstopil iz zdravstvenih razlogov. Ker so bili rezultati nekaterih kol objavljeni le v anem delu naše naklade, prinašamo v naslednjem kratek pregled vseh do zdaj odigranih desetih rund velikega turnirja, da si bodo lahko tudi oni naši čatateljd, ki do zdaj niso mogli slediti turnirju, ustvarili o njeni točno sliko. Žreb }e udeležence razdelil takole: 1. dr. Tartakover, 2. Rdtd, 3. dr. Tarrasch (ka ie kot smo že omenili pri 4. kolu odstopil), 4. Spielmann, 5. Niemcovič, 6. Capablanca, 7. Rubinstein, 8. Marsh a li. — V prvem ko lu je Tartakover zmagaj nad Marshaillom, Rdti nad Rubinsteinom, Spielmann in Niernoovič sta remizirala. Capablanca je zmagal nad Ta.rraschem, a ker je Tarrasch pozneje odstopil, so se vse njegove igre anulirale. — Stanje: Tartakover, Rčfii 1, Spielmann, Niemcovič H, Marshall, Rubinsteia 0. V drugem koilu je Capablanca remiziral s Spiel-rnannom, Tartakover z Retijem, Marshall je izgubil napram NiemcoviČu. Rubinstein je zmagal nad Tarraschem. — Stanje: Tartakover, Rčti, Niemcovič 1)4, Spielmann 1, Capablanca Vi, Marshall, Rubinstein 0. — Tretje kolo: Reti— Marshall in Niemcovič—Capablanca remis, Spielmann je zmagal nad Rubinsteinom, Tartakover nad Tarraschem. — Stanje: Rčti, Spielmann, Niemcovič 2, Tartakover 1Vi, Capablanca 1, Marshall SA, Rubinstein 0. — V četrtem kolu Je Marshall izgubil napram Capablanci, Tartakover je remtelral s Spielmannom, Rubinstein je porazili Niemcoviča. — Stanje: Spielmann 2)4, Tartakover, R6ti, Niemcovič, Capablanca 2, Rubinstein 1, Marshall Vt. — V petem kolu }e Capablanca zmagal nad Rubinsteinom, partiji Spielmann—R6ti in Niemcovič—Tartakover st« se končali remis. MarshaS je HI prost. — Stanje: Spielmann, Caipablanca 3, Tartakover, R6tii, Niamoovič 2)4, Rubinstein 1, Marshall X. — V šesti rundi je Tartakover renrizirad s Capa-btamoo, Rubinstein je v časovni zadregi Izgubil proti Marsballu, Niemcovič pa Je porasti Rdtija. Spielmann j« bil prost. — Stanje: Niemcovič, Capablanca 3)4, Spielmann, Tartakover 3, Ržtr 2)4, Marshall 1)4, Rubinstein 1. — V sedmem, t. j. poslednjem kolu prvega turnusa, je bSa najlepša partija zmaga Rufcrtnsteina nad Tarta-kovrom, Capablanca je dobil proti R6ti}a, ki Je it v otvoritvi izgubil kmeta brez ekvivalenta, Spielmann pa je remiziral napram Marshallu Niemcovič je bil prost. — Stanje ob koncu prvega turnusa: Capablanca 4)4, Spielmann, Niem-coviič 3)4, Tarta 3, Riti 2)4, Rubinstein, Mar-shaiH 2. V osmi rundi ali v prvi rundi drugega turnusa sta Marshall in Tartakover po štiriurnem boju remizirala, Rubšnste^ Je porazil R6ti'a, Niemcoviič pa ie izgubil proti Spielmannu. Capablanca le bil prost. — Stanje: Spielmann, Capablanca 4)4, Tarta, Niemcovič 3)4. Rubinstein 3, R6f., Marshall 2)4. — V devetem kolu, ki je bilo odigrano v nedeljo, sta Spielmann ln Capablanca remiairala že po 23 poteza>h, remis je ostala tudi partija Niemoovič—Marshall, Tartakover pa je izgubil proti Rdtiju. Rubinstein je bil prost. — Stanje: Spielmann, Capablanca 5, Niemcovič 4, Tarta, Rdti 3)4, Rubinstein. Marshall 3. — V desetem kolu sta Caipabianca in Niemcovič remizirala že po 16 potezah, takisto neodločena }e ostala partija MarshaiM—Reti, Rubinstein pa se je moral vdati Spielmannu. Tartakover je bi! prost. — Stanje: Spielmann 6, Capablanca 5'A. Niemcovič 4)4, Rčti 4. Tartakover, Marshall 3)4. Rubinstein 3. — Capablanca, Rubinstein in Tartakover so v tem turnusu že imeli prost dan. Capa igra v 11. kolu z Marshaillom, Spielmann s Tat to. Niemcovič z Rub-mteinom; R6ti je prost 3. »Gamma< milo za pranje las prekaša vse dosedanje sbampoone. Naši onstran granic p— V Gorici izpreminjajo priimke ta* kole: Badalič Badalini, Bayer Bajardi, Be« lingar Bllingheri, Baumgarten Alberini, Benčič Bencini, Bonnes Bonnesi, Branko« vič Braneolini, Brelih Brelli, Brumat Bru» matti, Cebokli Cebocli, Čargo Ciargo, Čo» pi Coppi, Klavčič Colautti, Kuštrin Custri« ni, Delineri Del Neri, Devetak Deveglia in Novelli, Doljak Dolianl in Doli i a, Do» minko Dominico, Droč Drossi, Fogar Fo* gari, Figelj Fellini in Fiorini, Goldberger Golberti, Gorjanc Galliani, C rjup Gorup« pi, Hart' Cartelli, Hervatin Ervini, Jakon« Čic Jaconi, Janeš Janieri, Jež Rizzo, Ipa= vec Pavio, Jug Ughi, Jurčič Giorgini, Jus retič Giorgi, Kastner Costa, Kavčič Stagno (kositer!), Konig Del Re, Kerševan Cher« sovani, Kircher Della Chiesa, Klinec Cli« nesi, Kočevar Cocevi, Kodeija Codeliia, Konavec Canali, Korenjak Gagliardo, Krei= ner Craineri, Kurschen Corsiei, Lozar Za» roli, Mayer Maggiore. p— Javna dela na Sežanščint. Občinski načelniki «prve kraške cone® so izvedeli v seji, ki jo je sklical Grazioli, da je do* ločeno s strani države in province za javna dela na Sežanščini 325.000 lir, ki se poraz* dele takole: na Sežano 50.000, Tomaj 25 tisoč, Divačo 35 tisoč, Lokev 16 tisoč, Zgo> nik 20 tisoč, Veliki Repen 12 tisoč, Štjak 10 tisoS, Dutovlje 25 tisoč, Senožeče 20 ti« soč, Vremski Britof 12 tisoč. Za športno igrišče v Sežani 100 000 Popraviti se imajo ceste, vodnjaki, napajališča, šolska poslopja, pokopališča itd. Vodovod bo izveden tako dobro, da bo prihodnje poletje vsa «pTva kraška cona« izbo-rno preskrbljena z vodo. V Sežani zbrani načelniki občin in politični tajniki so poslali v Rim bobnečo zahvalo za veliko skrb, ki jo goji fašizem do Krasa. p— Ali obstoji «drugorodni» problem? Orio Vergani pravi v «Corrieru della Se= ra», da obstoji drugorodni problem le še v prikritem delovanju kake tuje stranke, za« vrnjene po dobro čuvanih granicah «V veliki, delavni, zvesti večini ni o problemu nobene-1 odmeva Ne gre več za pridobi--tev slovenskega elementa ampak za nje--govo varstvo! Treba sicer globokega dela, ki bo trajalo morda še dolgo. Pa že se vi» dijo znaki bližnje italijanske bodočnosti v kraških conah Nove generacije bodo ita* lijanske in ne slovenske, v senci italijan« skih praporov v miru io v vojni, vesele svoje nove domovine in njene usodt, skup« ne vsemu italijanskemu ljudstvu.® Vergani navaja glede Sežanščine, da je bilo tam v petem letu fašizma poleg 800 vpisanih 826 balil, 731 malih Italijank, 155 avangvar« distov in 42 fašističnih učiteljev. V šestem letu je bilo balil že 1200, malih Italijank 1000. V postojnski coni je bilo v petem letu balil 190, naslednje leto pa 400. Lan* sko leto slovenske družine niso hotele po* slati svojih otrok v pomorske kolonije fa> šijev, letos je bila prava tekma za vpis otrok v morska kopališča. Postojnska ob= čina je zgradila na svoje stroške veliko športno igrišče in krasen dom za balile ima Postojna, ki je stal pol milijona Po* stojna dobi tudi še primerno šolo, da ne bodo hodili drugorodci v ljubljanske šole. Vergani meni, da je italijanizacija med Slo* venci na najboljšem pohodu. p— Šolski nadzorniki in didaktični rav= natelji Julijske Krajine so imeli v Trstu zborovanje. Predsedoval je šolski skrbnik Mondino. Imel je dolg govor Otroci ho* dijo redno v šolo. Kliče jih fašistični duh in jih drži z ljubeznijo v šoli. Pohvalil je učitelje, da vršijo dobro svojo težko na* logo. Nekaj pa jih je moral premestiti, ker je tudi par takih, ki pozdravljajo po rim* sko pa ne mislijo po rimsko. «Naša dolž« nost je sveta, ker zadeva nedotakljivost šole, kar pomeni nedotakljivost domovi« ne». Nekaj jih je, ki jih je treba vedno nadzirati 1 Verouk v šoli se je vršil doslej različno od starih provinc. Zadnje šolske ureditve ukinjajo vsako razliko. «Mi ima« mo globoko versko čustvo, pa ne moremo dopustiti, da bi pod plaščem vere drugi de« lali krivično in škodljivo politiko®! Šolo trba pofašistiti. Učitelji morajo t delovati pri institucijah, ki so po vladni odredbi in« tegralen del šole: balila, male Italijanke, avangvardisti, dopolavoro. Nadzornikom in ravnateljem je naloženo, da vprežejo vse učiteljstvo v fašistično delovanje vseh vrst, tako da bo imel učitelj več opravila zunaj šole kot pa v. šoli. p— Regnikoli v Gradežu. Kopališko pod« jetje je bilo v rokah občine. Sedaj pride v upravo regnikolske družbe pod predsed« stvom upravitelja Term v Salsomaggiore Olinto della Lucia. Breg se razširi in na« prave se modernizirajo Dobiček kopališča pojde v regnikolske žepe, domači Italijani bodo opravljali večinoma le težko delo za mal zaslužek. p— Goriška *balilska» organizacija: Ba* lil z obleko je 3415, brez 2973, skupno 6388. Avangvardistov z obleko 1050, brez 905, skupno 1955 Od 8343 organiziranih je italijanskih balil 2910, «cdrugorodnih» 3478, avangvardistov italijanskih 1523, »drugo* rodnih« 432 Razni deželni komiteji po italijanskih provincah so sprejeli pokrovi* teljstvo nad občinskimi komiteji med Slo* venci. Športnih igrišč je doslej 22, telovad« nih dvoran 30, pošolska zavetišča so 3, knjižnic je 13. Glede pokroviteljstva raz« lagajo fašisti Slovencem, kako je velika italijanska ljubezen do drugorodcev! V Beneventu mislijo na slovenske otroke pri Sv. Luciji, Brescia hoče čuvati slovensko deco v Bovcu, Firenze upirajo svoje oči na Vrtojbo, Forli gleda na Vipavo, Impe* ria skrbi za Trnovo, Livorno za Kobarid. Cremona za Miren, Novara za Črniče itd. p— te petkrat vred sodniki. V Gorici se ie vršila že peta razprava proti skupin mošk;h in deklet lz Ozeliana in Šempasa Obtoženi' so. da so 3. septembra 1927 pri neki prireditvi peli slovenske protidržavne pesmi. Obtožba sloni na ovadbi bivšega orožniškega vodje v Crničah Angela Maz-za Informacije mu Je dat domačin Marii :t Vovk Obsojeni so: Drašček Miha. Špaca-pa.n Venceslav in Remec Josip vsak na mesec dni zapora. Brankovič Miroslav iiz bempasa na 25 dni, Špacapan Pavla. Štefanija in Josipina so obsojene vsaka na mesec dni zapora pogojno Tribušon Pavla na 25 dni. tud; pogojno Obsojenci so podali priziv na najvišje sod.i«Če v Rimu. p— Poitalijančevanje priimkov v Trstu: Fischer Pescatori. Bobič Favetti. Čok Zoc* chi, Eržen Erzi, Hochkofler Caffieri, Ho* fer Corti, Honigman Melli, Klun Coloni, Križman Crociati, Lahajnar Lacchini, La« vrenčič Laurini, Mahorčič Macorsi, Mari* nac Marina. Smrekar Smeraldi, Okroglič RoIIi, Perčič Persini, Rebek Rebecchi, Voj« ska Foschi, 2elznik Ferrati, Znidaršič Sar* ton. p— Lesna industrija na Reki. Na slovesen način so inavgurirali te dni na Reki lesno tvornico v bližini bivše izseljeniške palače. Nettunske konvenciie daio življenja lesni industriji na Reki. ki to bo vodil Madžar baron Szunvog - Roth! V hotelu »Italia« ie bila pojedina, pri kateri ie imel Szunvog dolg govor z naglašaniem madžarskega prijateljstva, v katerem t'či pro-cvit Reke! Szunvog je češkoslovaški državljan. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zazvod v Linbliani 26. oktobra 1928. Višina baroniftta 308.8 tn. opazovanja Ljubi 'flBS vfnr'hor Zagreb Beograd . Skoplje . . Split . . . Sarajevo . Dubrovnik a. 7. -larom. 767 0 167 5 /67 3 766 7 7654 7651 lempei 13 0 120 110 130 80 17*0 ot (9 _ > V ce 95 95 75 90 73 ■>mei veu-in brzin« v metrih -nlrno SW 1 SWS 1 SES 2 turno NE 1 o s I oc 10 10 10 10 3 1 PaiiHvine del dež uim do I. urt 1 0 20 Solnce vzhaja ob 6.28, zahaja ob 17.0, luna vzhaja ob 15.50, zahaja ob 1.36. Niivfšia temperatura danes v Ljubljani 17.0 C, najnižja 12.0 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Milo, vlažno vreme bo trajalo dalje. Zjutraj megla, v nekaterih krajih tudi podnevi. Vsak daa »veže namočeno poJeoovko, kakor tudi različno drugo Špecerijsko ki koionijaJno blago po najnižji ceni nudi cenj. občfetttv« Rudolf Kovačid 245 Kongresni trg St 19 Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Rokovnači spisal Fr. Govekar III. izdaja. Broširana knjiga velja Din 20.-—. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani 234 Ocartnjenje vfteh uvoznih. Izvoznih in tranzitnih poftiljr oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarif HAJKO TI RK. rarin.ki posrednik. Ljublja na. Ma*aryk«v« centa 9 (nasproti carina t niče) Revizija pravilnega zaračunavanja ca rine po meni dpklariranega bl^gs tn vse In formacije brezplačno 18 Razne poškodbe Kot prva pomoč v vsaki hiši je potrebna Bar-tulideva »Ljekovita (zdravilna) mast«. Ce se opečeš, poškoduješ, opraskaš, nabodeš na kateri koli način, takoj se namaii i Bartuiovičevo »Ljekovito mastjo*. Z rajo izfečiS ki desinficiraS vsako vnetje in preprečiš večje zlo. Cena škat-Ijici samo 5 Din. Proizvaja in daje v promet stara, leta 1599 ustanovljena kapholska lekarn« sv. Marije, lekarna Vlatko Bartulld. Zagreb. Je-lačičev trg 20. Pravi proizvod nosi varstven: znak sv. Marije Pomočnice. Dobiva se v vsaki lekarni. RN 3479—23 2373 Om M» C. znamvanec, Perl - prejica, kvačkanec ter Maulinč v raznih barvah in najceneje kupite U pri tvrdki OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škofijo 15 Nj?. rfpheln' Vp|ii/!> ;-»loMMMIIIM>MHMHH*1»«»WM»» Pozor! Važno za rekrute-djake Otvoren vojaški informacijski bureau privatni, javni v vseh vojaških zadevah daje brezplačno vse vojaške informacije in dela po molbama in žalbama za skrajšanje roka, osloboditev od kadr. službe, odložitev službe v kadru itd. v Ljubljani, Dunajska 17/1. 12375a Prima suhe bosanske slive etirirane v zabojih po S kg . . . Din 43.— 10 kg . . . Din 81.— Suhe hruške in jabolka po zavoju 4 Din ceneje. — Franko poštnina ln ovojnima. — Pošilja po povzetju Eksport G. DRECHSLER, Tuzla, Bosna. i 3 5 L Miku* :iJ MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Teodor Kom, Ljubljana Poljanska sest« Itev. I Krovec, stavbni. galaaterHski to okrasu« klepar. Instalacije vodovoda* Naprava strelovodov kopališke ID klosetur naprave. Izdelovanje posod l> pločevine M firoei. barvo, tak lo med vsake velikosti, kakoi tudi posod (škatlle ea konzerve) ter Utografija 29 NAJELEGANTNEJSA NA J CENE I A >N NAJBOLJ ZA N M IVA SLOVENSKA KNJIGA JE ŽIVLJENJE IN SVET LKTNIK f!Bi Ta krasna knjiga, polna najrazličnejše zabavne in poljudno znanstvene vsebine, je kot izobraževalna knjiga potrebna vsak! slovenski hiši Je pa s svojo krasno originalno vezavo kras sprejemnice, salona in knjižnice. Po tej knjigi bo vedno z veseljem segel vsakdo, ki hoče spoznavati svet. nle?ra skrivnosti, napredek in lepo nrlnn vedo vanje. ŽIVLJENJE IN SVET se naroča pri upravi »JUTRA« v Ljubljani, Prešernova ulica It. 54. in stane vez. v barvotisku 1.. TT. in Tli. polletnik Din 130 vez. v zlatotisku f., II. jn III. polletnik Din 140 pottnlns Otn 14.— povtetf* Dla I*.— Onim, ki so zbirali letnlli In ea nameravajo dati sami vezati. nud'mo originalne platnice po sledečih cenah: v barvotisku.....Din 20.— v zlatotisku ..... Din 28,— poštnina Otn 4.— povttO« 01« 7.— Na razpolago so tud) kazala za I. polletje letnika 1928 po Din 1.— za (zvod proti pred* plačilu. Kdor 2el! hnetl originalno vezavo, na) nam vpošlje kompleten letnik aH pa I. polletje letnika 1928. Vrnili mo iih bomo vezane. Vezava stane posebej v barvotisku Din 40.— v zlatotisku Din 45.— poltalM Die I« po v tetlt DI« II— Naročajte torej to najlepšo In najkoristnejšo slovensko knjigo i i p01 ... -/.«.- -. clalr Otackt 34 Larryjeva vest, da je sJužančad odslovliena, je bila očividno ločna; vedoč, da sva sama, sva brez strahu preiskala ostalo podzemlje, Bilo je povsem zapuščeno. Pod stopnicami, ki so vodile v vrhnje nadstropje, sva nekaj minut prisluškovala. Toda razen rahlega prasketanja in neopredeljenih šumov, ki jih slišiš ponoči v vseh. starih hišah, ni bilo ničesar čuti. Plazila sva se dalje. Ena izmed stopnic je zaškripala pod nama, toda nikjer se ni nič ganilo; z neskončno opreznostjo sva krenila paprej ter dospela v vežo.kijebHa vsa obložena s preprogami. Že ko sva odhajala iz podzemna, ie bil Larry utrnil svojo žarnico. Toda v vežo je sevala svetloba,cestnih obločnic in nama nejasno kazala očrte predmetov, ki sem jih poznal že izza svojih prejšnjih posetov pri gospe Fawcetteovi čuden mi je bfl občutek, da stojim v temini noči kot nepovabljen Kost v prostoru, ka sem ga poznal dotlej samo polnega sijaja, smeha in razigranih glasov. Toda namen mojega nočnega poseta in skrb za Natalijo mi nista dala irrir.u; nestrpno sem potegnil Larryja za komolec. Obrnil se je k meni ter mi šepnil na uho; »Tu menda ni nikogar. A vendar bo dobro, da stoziva še naokoli, gospod. Zlo je imeti za hrbtom-sovražnika, ki vam lahko prestriže jimdk.« ■ Splazila sva se dalje In dospela p»o vrsti v sprejemnico, obednico, pušilni salon in knjižnico; vse so bile prazne. Toda vedela sva, da mora biti vzlic temu nekdo v hiši, saj sva s ceste videla razsvetljeno okno. Pod stopnicami v drugo nadstropje sva spet obstala tn prisluhnila. Polnoč je bila minila, ceste so se bile umirile, a vzlic globoki tišini ni segel do naju niti najmanjši šum ali glas. »Pojdiva, gospod,« je šepnil Larry in me potegnil s seboj. Po debelih preprogah, ki so pokrivale stopnice, sva prišla v drugo nadstropje. Tudi tu so bile sobe tihe in prazne. Vsa nestrpna sva se vzpela še više. In zdajci sva opazila pod nekimi vrati tenko progo svetlobe. »To je tista luč, ki sva jo preje videla,« je tiho rekel Larry. »Splaziva se k vratom in odpriva jih prav nenadoma. Ste li pripravljeni, gospod?« Namestu pritrdila sem ga stisnil na komolec; nato me je prešinila mdsel, da bi bilo boij razumno, če bi najprvo preiskala ostalo hišo, da se obvarujeva neprijetnih presenečenj. Toda spet se je izkazalo, da je bil Larry}ev nagon boljši od moje pameti Ko sva brez uspeha pregledala še podstrešje in za njim ostale prostore v tretjem nadstropju, sva dospela v sobo tik zraven one, ki je bila razsvetljena. Zaprta virata so spajala oba prostora. V tej sobi se je zgodila Larryju nesreča, da je zadel z nogo ob neki stol. Ropot, ki ga je s tem napravil, so morali v sesednji sobi vsekako slišati, če je bil kdo tam. Larry, ki se je komaj premagal, da ni po svoji navadi prav sočno zaklel je neutegoma skočil na noge in oba sva strahotna prisuhnila . Ničesar ni bilo slišati. A zdajci so vrata v sosednjo sobo odletela. Zagledala sva moža, ki je stal nekoliko prihuljen na pragu- obdan s svetlobo, ki je bila za njim . Bil je krepak in širokopleč dedec in kaj nevaren videti. Zamrmral je nekaj po italijansko in ostro pogledal v temo. Preden sva se utegnila ganiti, je spet izginil. Planil sem za njim v sosednjo sobo in Larry za menoj. Začul sem nekakšno brnenje, ki je bilo podobno signalu, ter videl možaka, da drži roko na nasprotni steni, kjer je morala biti nekakšna naprava. Obšlo me je, kakor da drži v roki samokres in meri name, a moja bojaželjnost je bila tako nestrpna, da se nisem zmenil za to. Vsekako ni utegnil sprožiti, zakaj moja pest ga je po bliskovo ^adela med oči. Ječe se je zgrudil na tla in samokres mu je pal iz roke. Larry je priskočil kakor maček ter spravil orožje v žep. Ko sem se ozrl po sobi, sem zagledal v kotu Natalijo. Njene oči so bile široke od strahu, njene roke zvezane na hrbtu. Vsa zbegana je zrla vame, a spoznala me ni. »Natalija!« sem zavpil »Natalija! Za Boga, kaj so vam storili?« Njene mile oči so zmedeno in prepadeno strmele vame; videti je bilo, da me polagoma spoznava. Nato je vzkliknila in se, čeprav je bila zvezana, opotekla proti meni ter mi pala v naročje. »Vedela sem, da pridete!« je zaklicala. »Vedela sem, da me boste rešili!« Nekaj trenutkov sem jo držal v naročju, nato sem se obrnil k Larryju, ki je bil zvezal onesveščenega Italijana z njegovo lastno ovratnico in mu je pravkar zatikal usta z njegovo neizrekljivo umazano žepno ruto. Bolest me je stisnila za grlo. »Larry,« sem kliknil s hripavim glasom, »brž mi dajte nož!« Larry je skočil pokoncu. Še trenutek in Natalijine roke so bile svobodne. Ovila mi jih je okoli vratu, pritisnila svoj ljubki obraz' na mojo ramo in tiho zaihtela: »Strašno — mi je bilo — ker — sem vas morala — tako dolgo — čakati!« Larry se je dotaknil mojega komolca. »Gledati moramo,- da izginemo. Lah je dal svojim pajdašem znamenje!« P,r;i teh njegovih besedah se je Natalija zdrznil, vzravnala se in se boječe odmaknila od mene. Prisluhnili smo. Slišali smo, kako se je neki avtomobil zdajci ustavil pred hišo ali vsaj v njeni neposredni bližini. Naročilo, m> dopis*. U&0&+-J* malih. ogtasau. »padalu ddik Ja Jutra, OgLun+od* Mali Pf%Jtnuw*+jf*L ŠL Zf

socijaL o* ocunca* občuuiua* uroka, par.—Mof* nuznjIL vunk Di* Pristojbina, za* fifrvVU,j\ V J t, orurlajbifLm, jt upada* t*. ooa/uun. « tujroctltmu, o*r-4+oglasu prutbajo*. čikoviu. račun, pafin*. Lra, tuJsuc* (fuhifOiia.sL cUrp^ J)uu 5S, Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite teleL štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telel. štev. 3203. r.lKii Učenko za strojno pletenj« sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36028 Kroj. pomočnika dobro izvežbanega v me Ski konfekciji, za veliko delo sprejmem takoj. Prednost imajo mlaj&e modi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36016 Mizar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Jančar Albin, mizarstvo — Smlednik pri Medvodah. 86010 Pošteno dekle dobro kuharico, veščo nemščine. sprejme v Zagrebu obit.elj 3 oseb. Vešče vseh hišnih del, pranja in likanja, s dobrimi spričevali. Mesečna plača 500 Din. — Pismene ponudbe na naslov Baehrach. Zagreb, Kumiči-čeva 5/1 ali na Jul. Elbert, Kroj. pomočnike izurjene ta najfinejše veli. ka kot* (prejme Jelovšek, Ljutomer. 85918 Čevljar, pomočnika veščega ▼ izdelavi gojiarie sprejme Antoniš, Zagreb, Selška cesta 108, Trata 7. 27015 čevljar, pomočnika sprejme Slavko Pavliša, Gornji Prečac 18, Srvatsko 27014 Izurjeno pletiljo »prejme v stalno službo M. Babšak, Rožna delina H/13. 36047 Ljubljana, Gradišče st. 36027 Uradnico fpraktikantinjo), ki M vložila v aktivno, visoko rentabilno podjetje večji kapital proti celo dobremu obratovanju »prejmemo takoj. Eventualno hrana ia stanovanje v hiši. — Tudi sprejem kot družabnika mogoč. — Cenjene ponudbe • navedbo višine kapitala oa oglas-ni oddelek «Jutra* pod •Strojepiska*. ' Strojnika sa Diesel motor, prvovrstnega, sprejmem. Ponudbe pod cDiesel* na oglasni od. flelek «Jutra». 36031 Šiviljo za pletenine iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36030 Sod ar. pomočnika samostojnega delavca, ki bi opravljal trudi druge tovarniške posle, sprejme tovarnar kan di tov »Union* v Zagrebu. 27016 Izurjeno šiviljo za perilo šiva* in krpat sa_ takoj. Naslov v oglasnem oddelku - Dober zaslužek nudimo pridnim zastopnikom, ki obiskujejo privatne stranke na deželi, za predmet, ki se rabi v vsaki hiši. Zaslužek do 100 Din dnevno. Za vzorec 10 Din y znamkah priložiti.— Pismene ponudbe na naslov Rozman, Maribor — poštni prodal 2. 36009 Zastopnike (ce) v vsej kraljevini sprejme za prodajo državnih papirjev na odplačila, združenih ■ »avarovan jem, proti fiksni plaSI ia proviziji trgovsko podjetje «Feniks». Beograd, Hilendarska it 12/1 215 Zastopnike zanesljive in sposobne sprejmemo takoj proti fiksni plači in proviziji. Zumbu-lorič, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 36073 r<£ Metoda Berlitz Pouk francoščine, nemščl , angleščine, Italijanšč; as ttd po profesorjih dt> Učnih dežel. Vsak profe«o> poučuje edinole v svoji materinščini. Prijavo samo Kralja Petra trpi 8/1 Dipl. učiteljica poučuje klavir, nemščino in francoščino. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 86029 Za dame pouk ia Izvrševanje lastne garderobe. Vstop vedno mo-goS Vodni atelje H. Sare, palača Pokojninskega zavoda, Ptalakova ulica 15/m. 85680 Gospod išče gdč. ki ana dobro slovenski in n«MBki jezik, za konverza-cije, in sicer dnevno 2 uri. Navesti je honorar. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod «Slov. konver-zaoija*. 36041 Oženjen mlinar želi stalno službo v valjčnem ali kmetskem mlinu Vzame mlin tudi v najem. Bratuša, p. Aleža ob Dravi 36013 Maturantinja meščanske šole, s prav do. brim uspehom, hči uradni ške družine, pro°i za sprejem kot praktikantinja v pisarno, k fotografu ali ka.i sličnega. Cenjene ponuiibe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Veselje do dela* 35916 Prodajalka izučena na deželi, v trgo vini z mešanim biagum ter vajena tudi drugih del go *podinjstva, išče mesto. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Mlajša moč 10*. 3588? Pletilja dobro izurjena, išče delo na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 3G0:S« Služkinja pridna, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dpi«, išče službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastopim takoj*. 36057 Šivilja gre šivat na dom k boljšim rodbinam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 36049 Uradnik energičen in vesten, zmožen poleg vseh pisarniških del tudi manipulacije z železnico, carino in drž oblastmi, želi z januarjem prrmenit.i službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv-zaupen*. 36053 Prvovrstna šivilja se priporoča na dom po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3607G Abiturijentka drž. dvorazredne trg. šole, vešča komercijalnih predmetov. strojepisja in stenografije. išče primerno mesto. Službo lahko nastop? taJkoj ali s 1. novembrom, event. tudi preje. Ceniene ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra* pod »Marljiv««. 36069 Foto Dve novi, najfinejši kameri 6 Vi X 9 cm »Troppen-Aiioro» z dvojnim iztegom Zeisss-Tessar 1 : 4.5, »Uno-plast*, kvadrat s trojnim iztegora Tetraplast 1-4.5, zaradi nabave večjega formata naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35776 Kartonaža škatljt vseh vrst po naj nžjib oenah pri foto kom .■aaiji .Marhor, Grogurči >v8 ulie» 12 35581 Štedilnik še dobro ohranjen, poceni naprodaj v lekarni v Šiški. 10 vinskih sodov dobro ohranjenih, hrastovih, od 30—35 hI kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hrastovi sodi*. 36014 36043 Železne sode od avte olja, s pipami, enkrat rabljene, od 50, 100 in 150 kg prorla Ivan Lev, Zagreb. Nikoličeva uiica 9. 27013 Potne košare ročne, nizke in visoke, za potovanje, gostilniške stole in vrtne garniture ima vedno v zalogi Vladimir Senel, Zagreb, Bakačeva I. 2701S Zabojev in sodčkov več praznih naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 30061 Krizanfems gojene kot drevesca, za izložbe, verande in grobove naprodaj na Poljanski cesti 12. Prevzemajo se tudi naročila za pozneje. 3G0S6 Avto trisedežni »Pegeout*, dobro ohranjen, no primerni ceni prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Avto*. 36015 la bukova drva in krompir kupim v Viaki množini. — Ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete pod »Takojšnje plačilo* na ogl. oddelek »Jutra*. 35915 Bukova drva vsako množino ponudite z navedbo cene družbi »ni-rija*, Ljub'jana. Vilharjeva cesta (za gl. kolodvorom} 35893 Motorno kolo rabljeno, kupim. Mestni trg št. 3/II. 36044 Prav dobro kolo nanroila j za 900 Din v Gec-liičevi ulici l/I — mestna hiša. 36078 Pozor! Volno In bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog LJubljana. Stari trg it. 12 ln 2idovska ulic, 4 234 Perje kokošinje, purje, gosje, naravno in * strojem čiščeno dobavlja ▼ vsaki množini Vajda, Oakovec Medjt morje. Telefon 59, 8. 60 229 Puhasto perje razpošiljam po povietjn najmanj 5 kg po Din 38 kg - Izkoristite priliko doklei traja zaloga. L Brozovit Aagreb, llica 82, kemična čistilnica oerja 183 2 otroška vozička otroška posteljica, pletena zjbeljka in peči za žaganje ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36070 Pohištvo komplet, posteljo, omaro za obleko, 2 .-tola itd. ugodno proda J Sedlar, Linhartova ulica 4. 36023 Jedilnico mizo. 6 stolov. 2 kredenci z marmorjem in zrcalom ter divan vse zelo dobro ihranii-no prodam *a D>n 5500 Na-lnv v og!»-=r»*»r oddelek »Jutra*. 36025 "TU^trlrf Aritmetiko za 4. in 5. gimn. razred, dobro ohranjeno, kupim. — Ključavničarska ulica 4/1. 36058 Družabnika za začetek obrata, s kapitalom 1UO.OOO Din išče novi valjčni mlin. na najbolj prometni točki Slovenije. — Mesečni dobiček 10—16.000 Din. Prednost imajo strokovnjaki. Ponudbe "na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšen začetek*. 36032 Stalno službo v delavnici dobi gospod, ki posodi brezobrestno 5000 Din za razširjenje podjetja Ponudbe na oglas oddelek •-Jutra* pod »S 1. novembrom v Ljubljani*. 36077 Hišo s trgovino dobro vpeljano, z manufak-1 urnim, špecerijskim in galanterijskim blagom — pri farni cerkvi na Gorenjskem ugodno prodam za 200.000 Din. Pismene ponudbe na oglasni osidelbk »Jutra* pod šifro a100». 36075 Špecerij. trgovino z delikateso in vinotočem, na prometni točki v Mariboru takoj oddam. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Redka prilika*. 36003 Pripraven lokal za urarja, v bližini kolodvora, na zelo prometnem kraju oddam takoj v najem samskemu urarskemu mojstru. Opremljena soba je reflektantu tudi na razpolago. Glavni pogoj je, da izuči učenca, ki ima že 2V> leta učne dobe za seboj. Anton Jansekovič, klobučar, p. Prevalje. 36056 Dr. jur. išče s 1. novembrom snažno, opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, v bližini univerze. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Jurist* 36019 Več praznih sob lepih, s kuhinjo, v sredini mesta. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra*. 36021 Gostilno ali trgovino vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra i>od šifro »Kavcija 50.0totam se proda kompleten žagni obrat zvani križni jarmenik in bencin - motor Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 36055 Tvorniško poslopje in delavnico za vsako tovarno ali obrt, s stanovanjem oddam, event pristopim kot družabnik z večjim kapitalom. Poštni predal 185. 85902 /Umvtanja Stanovanje 2 sob in pritiklin, pritlično, oddam takoj stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36035 Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin išče boljša mirna stranka brez otrok — s 1. novembrom alj decembrom. Ponudbe na oglasni oddplek »Jutra* pod »Blizn centra*. 36004 Sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam Poizve se pri F. Iglič. Kolodvorska ulica štev. 28 36051 Stanovanje 2 sob. kuhinje in predsobe, v vili v Savljah oddam za 380 Din mesečno. Poizve se na Poljanski cesti št. 12. 36085 Srednješolca sprejmem v dobro oskrht v bližini realke Klavir Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84197 2 gospoda ali dijaka sprejmem v popolno oskrbo Hrana debra in obilna, soba z elektr. razsvetljavo, v sredini me«ta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36046 JdJ* Sobo s separjranim vhodom, v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36017 Sobo lepo in čisto oddam s 1. novembrom strugo solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36033 Sobo e popolnoma separiranim vhodom. 2 postelji, svetlo in snažno, iščem. Ponudbe pod »Soliden in dober plačnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 36038 Opremljeno sobo lepo, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36042 Opremljeno sobo v centru a'i v bližini išče boljši zakonski par brez otrok s 1. novemKrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »27. oktober*. 36005 Kostanj razpošiljam v vsaki količini. Izbrano blago. Interesenti zahtevajte cenik. M. Delač, Karlovac. 27012 Fižol za kuho nudi najceneje Sever & Komp.. Ljubljana. 35863 «Vendar» Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. 36045 Pč. Uspelo! . . . Sedaj samo še eno čakam . . . Mnogo — Vedno T. 36071 Gradec Presrečen pozdravljam najsrčnejše! Mogoče nedelja ob 6 prid kino M—. Čez kailiih 14 dni pogledam moj novi dom Obvestim pravočasno. Ali bo mogoče? — Udani nemirnež. 36072 Fotografični zavod Hugon Hit.šer Ljubljaji*, Sv P«t.ra cesta štev 25 priporoča 818 Kratek klavir črne barve, vinske sode in omaro za knjige proda Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 21. 36007 Klavirje piamne. harmonije, na naj. manjše ohrufc*- in na po?o-lo — svetovno najboljše Stemivav Hrdzel, Bflsen-iorfer. FOrster Stingl original ste dobite ie v veli. ki zalogi in izbiri strokov, njaka in bivšega učitelja Glasbene Matice — Alfonz Breznik. LjnMjana Mestni trg št. 3, poleg magistrata. 162 2 sobici v I. nadstr.. parketirani. z električno razsvetljavo oddam dvema solidnima gospodoma za tehniko Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35998 Prazno sobo s posebnim vhodom išče boljši gospod Ponudhe na naslov: Alojz Kos, Zagreb, Maksimireka 36. 35973 Sobo s separiranim vbodom išče boljša gospa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj*. 36062 Lepo sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez nje oddam zraven »Evrope* s 1. novembrom gospodu ali dami — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 3G059 Opremljeno sobo z 2 posteljama, elektriko in parket. v centru iščem za 8—10 dni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 36048 2 sobi opremljeni Za društveni lokal ali pisarno, v pritličju oddam na Poljanski ce=ti št. 12. 36087 Vrthrana Otroka-dojenčka prejmem na vso oskrbo Ja-slov v oglasnem oddelku Jutra*. 35927 Kostanj lepi Izbran, ledilm prodi, oo najnižji eem tvrdka Peter Setina Rarieče pr £idanen> mostu. 35169 Upanje Živeti brez Tebe ni življenje. Kdaj bom rešen? Poljube — Ljubček. 36C66 V oglasnem oddelka «Jutra» ie dv'gnite sledeča pisma: Bližina centra. Cista. Dom, Dobra bodočnost 35703, Dobro idoča. Delavnica, Do-hra eksistenca. Dobro ohranjena. Dobra stalna služba, Dom 35615, Dve sohi. Ekspozitura. Gospodična 27. Gostilna ali vinotoč. Harmonija 814. J. S. 222. In-'eligent. Kuharica November, Kores^ondent, Kolekcija ročna prtljaga. Klepar 35298. Lep dom 1"0. Li'iia-na, L°pa lega. Logar G., Mogoč« vendar. Majhna vila. Nemščina 978/1. Namizna jabolka. November. Nizka cena 34928 Nujno. 20. november 35164. Osmošolec, Ocean. Prodajalka. Po'ir, Podjeten. Pouk 978. Poštena 240 p. P. S.. Prvovrsten 35600. Pridna in marljiva, Poštfn in trezen. Poštena vajenka. Poštena in zanesljiva. Plahte, Pomoč 35425, Pola Mati. Posest 1928. Poštenih staršev. Stalno 64. Sku.pna harmonija 84984, Sava 11. Simpatičen gospod. Sirota. Staln.i služba 99. Sphing. Stalna dobra služba. Studentinia. Trgovina v Ljubljani, Udobno Ugodna nriložnost. Ugoden nakup. Upanje 13. Ugoden prevzem lokala. Ugodna pri-'ika 500. Uradnica. Vestna začetnica. Visoka provizija. Vrtnar 35617. Zimska oblega. 9°51. 10963. G000 m' 'etno. 33. 500/3. 357, 27. 46. 12200. Vsa steklarska dela izvršuje solidno in po zmernih cenah Franjo Zr-nec, steklar v Ljubljani. Naročila se sprejemajo začasno Pred škofijo štev 10 36039 Čevljarski stroj ploščnat in cilinderski. poceni proda Sidar, Maribor, Pobre^ka ce.-ta 9. 36008 Kroj. šrvalni stroj rabljen, vendar dobro ohranjen »Singer* kupi Pod-bevšek. Ljubljana Vli — Jernejeva 13. 35P48 Vodno turbino dobro ohranjeno, proda po polovlčnj ceni Ivan Pačnik, Mislinje. 35914 Neuničljiva ura ne obstoja, toda zanesljivo odporna pra'a Švicar.-k a žepna ura iz solidnega vira more -luž i ti vrste let brez popravila Take are za z-lo ugodno ceno z jamstvom dobite v ilustro-vanem katalogu stare -tro-kovne tvrdke Anton Kiff-mann Maribor št 36'b ki tra na zahtevo dobite brezplačno 231 Lro eum priznanih znamk tovarne D L W Bietighešm imam stalno v zalogi in izvršujem strokovno polaganie. I. Černe, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni in vzorci na razpolago 27708 Snežne čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki Jt. Črebar Sv. Petra cesta 6 lAt/iS Premogokop išče 1235 S 3 mlaiše z dovršeno rudarsko šolo; is otako starejšega piznika od 35 do 40 let kot jamskega manipulanta. Ponudbe ood šifro »Srečno 16" na oglasni cddelek Jutra Or>icyin€Mln c ^Ut/cbttncti^ofe/if^m Šner nijejeftirw ali je kpuh i pecivo iz njega nenadkriljivcr! «tatjriu Adali Ribnik**. Z« Narodno tiskamo d, d. fcc* tiefcaroarja fcaoc Jczcrtcfc. Z* del jeudeovoree Aiojnj Novafc. V® • LJubljani