ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ? Titov trg
Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 22-111, lok. 62 — Tisk in klišeji CP »Go-reniski tisk«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
LETU vm. — sinvim/v a.
Kranj, 30. april 1968
Poročilo o nezgodah je obravnaval DS podjetja
Povprečno v Savi manj
nesreč kot v Sloveniji
Lani sta bili pri nas 102 poškodbi zaradi nezgod pri delu in 9 poškodb zaradi nezgod na poti v službo ali iz službe, ki jih tudi prištevamo k A poškodbam. Zaradi prvih so poškodovani bolo-vali 1582 koledarskih dni, oziroma 1356 delovnih dni. Zaradi poškodb na poti v službo smo izgubili 217
delovnih dni in 252 koledarskih dni.
V poročilu, ki ga je obravnaval delavski svet podjetja, je bila podana tudi primerjava števila poškodb v SAVI im v SRS.
Povprečje poškodb na 100 zaposlenih v Sloveniji od 1957. leta do 1966. leta je 10,08, lani pa se je v Sloveniji na 100 zaposlenih ponesrečilo 9,84 delavcev. V SAVI že nekaj let trdno stojimo na številki 6, to pomeni 6 poškodb na leto na 100 zaposlenih. Tudi primerjava izpadlih delovnih dni na poškodbo je bila lani pri nas v primerjavi s stanjem v Sloveniji ugodnejša, saj je odpadlo na poškodbo povprečno 15,5, v Sloveniji pa 16,66 koledarskih dni Pa si oglejmo stanje poškodb v številkah.
Primerjava s povprečjem v SRS za obdobje od 1957 do 1966	Nezgod pri delu	Izpadlih dni	Izpadlih dni na nezgodo	Nezgod na 100 zapoe.
	51,487	843,350	16,36	10,08
Primerjava s				
stanjem v letu 1966 za SRS	46,496	774,963	16,66	9,84
Analize kažejo, da so pred poškodbami najbolj ogrožene roke, in sicer od 102 primerov nezgod jih je bilo kar 69 na rokah. 26 poškodb je bilo na prstih desne roke, 23 na prstih leve roke, 9 na roki do zapestja in 11 od zapestja uo rame. Na drugem mestu so
noge (22 od 102), 7 primerov poškodb je bilo na telesu in 4 primeri na glavi Nadaljnje analize kažejo še nekaj zanimivih podatkov, n. pr. vire in vzroke poškodb, starostno strukturo poškodovancev itd. Spodaj navajamo številčni prikaz ugotovitev:
POŠKODOVANIH	ZAPOSLENIH
STAROST	rt S S	žensk	skupaj	S?	moških	žensk	skupaj	S?
do 18 let	6	2	8	7,8	95	. 49	144	7,1
19—30 let	55	6	61	60	547	290	837	41,2
31-40 let	26	3	29	28,2	437	213	650	32
41—55 let	2	1	3	3	210	149	359	17,5
nad 55 let	1	—	1	40	40	8	48	2,2
SKUPAJ	90	12	102	100	1329	709	2038	100
Podatek, da se poškoduje največ delavcev, ki so stari od 19 do 30 let, izstopa. Vendar pa moramo vedeti, da je takih pri nas zaposlenih 'kar 41,3%, od 102 poškodb pa se je poškodovalo 60 % delavcev te starosti. Kaže torej, da so delavci v starosti od 19 do 30 let najbolj izpostavljeni poškodbam. Vzroke za to morda lahko iščemo dudi v večji produktivnosti, mor-
da v manjši zbranosti pri delu zaradi neustaljenega življenja, nekaj vzrokov je gotovo tudi v mladostni objestnosti itn.
Uvodoma je omenjeno, da je bilo lani tudi 9 poškodb zaradi nezgod na poti na delo oziroma z dela. Od teh je bilo poškodovanih 8 moških in 1 ženska. Poškodovali so se:
Število
nezgod
— mod peš hojo	3
— pri vožnji s kolesom	1
— piri vožnji z motorjem	2
—	pri vožnji z avtobusom —	f izični obračun na	2
poti iz službe	1
SKUPAJ	9
Primerjava rezultatov s	pretiš-
njimi leti nam kaže, da	se ste-
vilo poškodb pri delu	veča
približno s številom zaposlenih. Število nezgod na poti na delo in	
z dela pa celo upada.	
Poleg poročila o poškodbah v lanskem letu je bil delavski svet	
tudi seznanjen s številom	nezgod
v prvih treh mesecih letošnjega	
leta. Podatke primerjamo :	s števi-
lom nezgod v prvih treh mesecih	
lanskega leta:	
VIR NEZGODE:	Število nezgod
delovni stroji dvigala, žerjavi, transpor-	36
ter ji prometna sredstva na mo-	4
torni pogon in ročna ročno orodje (tudi meha-	6
nizirano)	25
kamen, zemlja, opeka itd.	8
železo	5
neobdelan lesi	1
snovi in materiali v tekočem stanju	10
delovne poti	5
delovna mesta v višini	1
električne naprave	1
SKUPAJ	102
	
VZROKI POŠKODB	Število nezgod
stroji in naprave s ‘hibami motnje v normalnem teh-	5
nološkem procesu ročno im. mehanizirano	3
orodje s hibami	2
mokra tla nepravilno urejeni delovni	1
pogoji pomanjkanje ustreznih	1
poklicnih izkušenj	2
psihične lastnosti in pomanjklj ivosti	2
utrujenost zaradi predolgega delovnega .časa delavec ni vedel za	19
nevarnost	1
naglica pri delu	2
nedisciplina	2
neugotovljeni vzroki	1 1
	9 44
SKUPAJ 102
Torej samo 18 poškodb od skupno 102 se je pripetilo zaradi tehničnih vzrokov, vse ostale poškodbe pa so se pripetile zaradi drugih — osebnih in organizacijskih vzrokov, katerih pa nismo podrobno raziskovali.
Naslednji pregled je starostna struktura poškodovancev. Iz te je razvidno:
Število poškodb 1968	1967
49
41
8
30
28
2
(nadaljevanje na 2. str.)
^-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-F-K-K-k-K-K-K-k-K-K-k-k-K-K-K-k-k-k-K-K-K-K-k-k-
*
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
*
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
★
★
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
Vsem članom naše delovne skupnosti, vsem poslovnim sodelavcem in vsem bralcem našega glasila čestitamo k delavskemu prazniku 1. maju!
Vsem želimo prijetno praznovanje
Delavski svet podjetja] je razpravljal o učnih uspehih učencev PGŠ
Na 15. seji je delavski svet podjetja med drugim obravnaval tudi poročilo o delu komisije poklicne gumarske šole. Ker že dalj časa ni bilo v našem .glasilu ničesar o tem napisanega, povzemamo poročilo skoraj v celoti.
Delavski svet je poročilo potrdil, prav tako pa tudi predloge komisije.
Komisija se je v obdobju od februarja 1966 do marca 1968 sestala 12-krat in obravnavala vsa vprašanja vzgojno izobraževalnega dela. Poleg tekočih problemov — sprejema učencev, nagrad ipd., je komisija še posebej in ohsež-
neje obravnavala naslednja vprašanja:
—	učni uspeh po vsakem konferenčnem obdobju,
—	delo učencev pri praktičnem pouku,
—	pravilnik šole,
—	dopolnilno izvenšolsko delo,
—	pravilnik šole,
—	finančni načrt,
—	realizacija delovnega načrta za vsako šolsko leto,
—	pismene vloge staršev in učencev.
Uvodoma podajamo pregled učnega uspeha za šolsko L 1966-67 in prvo polletje 1967-68.
Učni uspeh 1966/67
I. polletje	II. polletje
.. —£ Razred	l| m p	štev. g % ^		ni izdel. i S		Sred. ocena	izdel. 1	žč		ni izdel. i SŽ	S?		Sred. ocena
i.	29	15	57,73	14	48,27	2,89	16	57,14	12	42,86	2,85
II. a	16	8	50,00	8	50,00	2,60	10	62,50	6	37,50	2,75
II. b	15	11	73,33	4	26,26	2,77	10	66,67	5	33,33	2,90
Skupaj 60		34	56,67	26	43,33	2,75	36	61,02	23	38,98	2,83
Učni uspeh 1967/68
I. pollet je
TJ			izdelalo	ni	izdelalo	
U	s; S	>		▻		■g |
ti	<n 'a		S?	1	S°	S g Cfl 0
I.	26	15	57,70	n	42,30	2,71
II.	23	11	47,82	12	52,18	2,56
SKUPAJ	49	26	52,76	23	47,24	2,63
Učni uspeh v šoli ni povsem zadovoljiv. Opaža se, da ta iz leta v leto precej niha, čeprav so kriteriji ocenjevanja ustaljeni, vendar strogi. O samem uspehu se je razpravljalo z učenci, na konferencah, s starši in na komisiji, vendar pravega razloga ni mogoče ugotoviti. Med učenci smo napravili malo anketo in tako skušali dobiti osnovne vzroke. Odgovori učencev so sledili takole:
—	premalo interesa do šole,
—	premalo se učimo,
—	preveč smo leni,
—	nimamo perspektive v razvoju itd.
Učiteljski zbor pa hkrati ugotavlja, da je vzrok slabemu uspehu tudi to, da je vsakemu učencu zagotovljeno delovno mesto po končani šoli in da se pri razporejanju učencev na delovna mesita premalo upošteva prizadevanje učenca v šoli, to je učni uspeh.
Komisija prav tako ugotavlja podobne vzroke, vendar je prepričana, da je bila temu veliko kriva tudi kadrovska politika, ker se je v preteklosti zaposlilo tudi take učence, ki šole niso dokončali. Da se to ne bi ponavljalo, je komisija sprejela predloge:
(nadaljevanje na 2. str.)
Povprečno v Savi manj nesreč kot v Sloveniji
(Nadaljevanje s 1. str.)
Zakaj je število v letošnjem letu tako naraslo, ni znano. Oe pogledamo samo število poškodb na poti na delo, vidimo, da se je v prvih treh mesecih pripetila samo ena poškodba manj kot lani celo leto.
S tem je bil delavski svet seznanjen zato, ker se bojimo, da bo število poškodb v naslednjih mesecih še poraslo.
Delavski svet je bil tudi; seznanjen, s kakšnimi težavami se pri prijavljanju poškodb — srečuje oddelek za varstvo pri delu. V internem pravilniku za varstvo pri delu je v 37. členu določeno, da mora vodja delovne enote prijaviti vsako poškodbo HTV oddelku, in sicer v najkrajšem času. Poškodbo je treba prijaviti zato, da se takoj razišče vzrok poškodbe in se tudi odstrani, če je le-ta tehnične narave, ter da se po-
škodba evidentira in prijava pošlje socialnemu zavarovanju. Poškodovanec ima le v tem primeru pravico do 100 % nadomestila osebnega dohodka. Piri nas pa se zelo pogosto dogaja, da se v oddelku za varstvo pri delu poškodba prijavlja šele po nekaj dneh ali pa potem, ko poškodovanec začne tožiti, da je dobil 80 % nadomestilo osebnega dohodka. Včasih se to dogaja po enem, dveh ali še več mesecih. Menimo, da v takih primerih ni mogoče poškodbe oziroma vzroke točno raziskati, niti preprečiti, oe je le-ta tehnične narave.
Slednje ugotovitve so dovolj zgovorne, zato menimo, da bi bilo prav, da vodje vse poškodbe takoj prijavijo oddelku za varstvo pri delu. Le-ta mora prijavo oddati obratni ambulanti v 24 urah in le v tem primeru bo meč ugotoviti pravi vzrok nesreče pri delu.
DS podjetja je razpravljal o učnih uspehih —
(Nadaljevanje s 1. str.)
1.	da se učencev, ki imajo pri zaključnem izpitu popravne izpite (odklonjeni za 3 mesece) ne zaposli, dokler ne opravijo vseh obveznosti v šoli;
2.	da se učence, ki so pri zaključnem izpitu odklonjeni za dobo enega leta (2 nezadostni oceni), zaposli pogojno in z obvezo, da bodo v tem roku opravili šolske obveznosti (zaposlitev za določen čas).
Komisija je pregledala, dopolnila in sprejela pravilniki šote in ga predložila delavskemu svetu podjetja v dokončni sprejem.
Program dela šole je bil sprejet. Realizacijo programa zasledujemo, dokončno pa bo pregledan ob koncu šolskega leta, ker so nekatere naloge dolgotrajnejše.
Stalni učiteljski kader je skrbel za izpopolnjevanj^ svojega znanja tako, da je sodeloval na raznih predavanjih — seminarjih. En
Učenci Poklicne šole pri teoretičnem pouku
Med šolanjem je precej selekcije, saj so samo v zadnjem polletju sporazumno s starši izstopili 3 učenci prvega letnika. Komisija je mnenja, da bi selekcija morala biti še večja.
Zaradi samega uspeha vodstvo šole že dalj časa razmišlja, da bi obliko pouka spremenili, ker sedanje niso pokazale zaželenega uspeha. Komisija 'bo o tem razpravljala in pregledala možnosti večje sinhronizacije teoretičnega in praktičnega pouka.
Pouk poteka po programu. Pri teoretičnem pouku ni večjih težav, razen rednega sodelovanja strokovnih predavateljev (službena potovanja, praksa ipd.), to ni mogoče trditi za praktični pouk. Pri praktičnem ,pouku so največje težave zaradi tega, ker so stalno zasedeni stroji, kar onemogoča sistematično programsko izobraževanje učencev na delovnih mestih. Prav tako število poklicev, ki so sedaj preveč razdrobljeni, ne omogoča uspešnega poučevanja, ker je obremenitev inštruktorjev iz leta v leto različna. — Vsem je jasno, da specializacija lahko nastopi šele po širšem temeljnem strokovnem in splošnem znanju. Komisija je to problematiko že obravnavala in zadolžila vodstvo šole, da pripravi potrebne spremembe, ki bodo zadovoljevale potrebam podjetja. Veliko materiala je že zbranega in obdelanega, tako, da bo do novega šolskega leta vprašanje poklicev verjetno rešeno.
inštruktor je končal tehniško gumarsko šolo, eden je bil na seminarju, dva pa na HTV seminarju. Za vse inštruktorje je bil pripravljen še posebni tečaj o metodah praktičnega poučevanja. Po tečaju so opravljali tudi praktični nastop.
Pri sprejemu novih inštruktorjev je komisija postavila osnovne kriterije za izbor kandidatov. V ta namen je bil razpis ponovljen in izvršen z vsemi preizkusi znanja. Sprejete inštruktorje bomo uvedli v delo z rednimi tedenskimi posveti, kjer obravnavamo teoretična in praktična vprašanja.
Komisija je tudi obravnavala delo organizacij v šoli in ugotovila, da je njihovo delo zavodovlji-vo, najboljše pa je delo šolske skupnosti,, to je samoupravnega organa, učencev.
Za letošnje šolsko leto je finančni načrt potrjen in bo komisija odobrena sredstva razporejala in trošila v okviru plana.
Komisija je mnenja, da je vsako zanemarjanje izobraževanja mladih delavcev, prav tako tudi že zapoislanih delavcev lahko škodljivo, za delovni kolektiv pa nevarno, ker ne bo mogel osvojiti že znane moderne tehnologije. — Komisija meni, da za sistematično izobraževanje članov delovnega kolektiva ne sme nikoli primanjkovati sredstev, ker se bodo ta večkrat vračala.
Mineralne snovi: Poleg beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob potrebuje maše telo še neke druge snovi, ki jih imenujemo mineralne snovi. Njih količina v hrani je zelo majhna. Za primer bi navedel, da ostane pri upepelitvi 70 kg težkega človeka le 3 do 3,5 kg pepela. Največji del odpade (2,5 kg) na okostje, ostalo pa je iz drugih organov. Od minerali),- ki so za organizem najbolj pomembne, bi omenil:
Kalcij je potreben za tvorbo kosti in zob. Zato je zlasti važno, da ga ima dovolj na razpolago dojenček, ki. raste, in nosečnica, ki ga oddaja razvijajočemu se plodu. Posledice pomanjkanja kalcija v zgodnji otroški dobi so vsem znane: rahitis ali angleška bolezen. Največ kalcija najdemo v: mleku, siru, ribah; zelenjava in voda pa ga imata le manjše količine.
Železo je potrebno organizmu za pravilno tvorjenje krvi,. Oe železa v hrani primanjkuje, ali če so 'potrebe po njem (nosečnost, dojenje, krvavitve) prevelike, se pojavi slabokrvnost. Taki. ljudje so bledi, leni, venomer se jim spi. Zlasti je to pogosten pojav pri mladih dekletih, starih okrog 18—20 let. Tak deklič je foiedo-zelen v obraz, siten, da ga je težko prenašati in se hitro utrudi. Temu je vzrok pomanjkanje železa in s tem v zvezi, nastala slabokrvnost. Železa pa primanjkuje organizmu zato, ker dekle z vsakomesečnim perilom izgublja precej krvi. Po zdravljenju z zdravili, ki vsebujejo železo, se tako stanje največkrat kaj hitro odpravi. Včasih se zgodi, da zboli za slabokrvnostjo nekdo, ki uživa v zadostnih količinah železo. Kaj je temu vzrok? Vzrok tej slabokrvnosti je pa pomanjkanje HC1 v želodcu, kajti železo iz hrane se lahko resorbira le v .prisotnosti HOl. V hrani najdemo največ železa v: teletini, slanini, ribah, kruhu, špinači in grahu.
Jod je snov, ki jo uporablja naš organizem v zelo zelo majhnih količinah. Ce primanjkuje joda v hrani, se pojavi golšavost. Ker je v morju dosti joda in se ljudje tam hranijo z ribami, tam ni gol-šavosti. Cim bolj, v hribe gremo, tem pogosteje bomo srečali ljudi z golšo. Vsi poznamo Tirolce z njihovimi, včasih kot vreča velikimi golšami. Da pa ima golša kakšno zvezo z jodlanjem, pa ne drži. Tirolci jodlajo pač zato, ker je to tam navada. Veliko golšavo-sti je tudi v Himalaji in drugod, a ljudje tam ne jodlajo. Z uradnim predpisom je sedaj kuhinjski soli dodana odgovarjajoča količina joda. In res, statistično je dokazano, da je število golšavih upadlo. Tam, kjer pa dodajanje jodove soli kuhinjski soli še ni obvezno, lahko uporabljamo jodovo raztopino. Ker pa je to precej nevarno, naj se to nikoli ne dela brez nadzorstva zdravnika.
Kuhinjska sol (NaCl) — Gotovo ste kaj čemerno razpotegnili lice, ko ste namesto žličke sladkorja zajeli žličko kuhinjske soli. Toda
kuhinjska sol je za človekov organizem pomembna. Vem, da ni gospodinjstva, kjer ne bi uporabljali soli. Sol dobiva organizem
Saj dobro vemo, da moramo solato soliti, drugače ima »prazen okus«. Neki angleški učenjak je zračunal, koliko zelenjave M moral pojesti, da bi dobil dovolj soli. Zaužiti bi moral toliko krompirja, kolikor znaša dvakratna telesna teža. Kaj: neprijetna stvari Kmetovalci dobro vedo, da se krave raje pasejo, če jim potresemo sol po travniku. Velik del zaužite soli se zopet izloči, in to v urinu in znoju. To, da se sol izloča z znojem, je potrebno vedeti. Zlasti poleti na polju, ko se zelo potimo, lahko izgubimo na ta način veliko soli, kar ima lahko hude posledice. Podobno se godi rudarjem globoko pod zemljo ali delavcem pri plavžih. To izgubljeno sod morajo nadomestitL Ce izgubi človek preveč soli, lahko debi napad krčev (krč rudarjev). Napredne tovarne in rudniki so zato uvedli razdeljevanje tablet s soljo, ki naj jih delavci pijejo z vodo. Kmetovalcem pa se priporoča uživanje slanine in suhega mesa v letnem času. Kot vidite, je tudi sol zelo pomembna. V naših krajih jo radi podcenjujemo. V toplih krajih je pa sol to, kar pri nas denar. V nekaterih pokrajinah Afrike otroci ližejo sol, kot naši otroci bombone in sladkor. Paziti pa moramo, da ne gremo pri tem v drugo skrajnost
največ iz mesa, jajc, medtem ko in ne pretiravamo z uživanjem, je škoraj ne najdemo v rastlinah, soli.
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Tudi name je prišla vrsta, da se za leto in pol poslovim od znancev in sodelavcev ter da oblečem vojaško suknjo. Kadrovski rok služim v Zagrebu. V kasarni sta poleg mene še dva Savčana, tako da imam tudi tukaj staro družbo iz tovarne.
Na uredništvo Save se obračam z željo, da mi začenjate pošiljati vaše glasilo Sava, da bom videl s kakšnimi problemi se ukvarjate in kakšne uspehe dosegate v tovarni.
Pozdravljam delovni kolektiv Sava in vam želim mnogo delovnih uspehov, posebno pa pozdravljam sodelavce iz ce varne!
Ivan Lapajne, v. p. 6148/4 VE-12, Zagreb
SPOŠTOVANI!
Vsem sodelavcem pošiljam iskrene pozdrave ter jim želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, hkrati pa vas prav lepo prosim, da mi na navedeni naslov redno pošiljate tovarniško glasilo Sava.
Lep pozdrav
Jernej Zupan, Leskovac, v. p. 7046-23, Srbija
SPOŠTOVANI UREDNIK!
Oglašam se ti od vojakov in te najlepše pozdravljam. Kot bivši in najbrž tudi bodoči član vašega kolektiva me zanima, kaj je novega, oziroma, kaj se dogaja v kolektivu. Zato bi želel, da mi pošiljate vaš časopis. Za uslugo že vnaprej hvala!
Kot vojak nimam kaj pisati. Zdaj ravno preživljam tisto krizo, ko najbolj občutiš, da nisi v civilu, zato mi vsak stik s civiistvom mnogo pomeni.
Na koncu vas in cel kolektiv najlepše pozdravljam in vam želim mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Obenem čestitam vsem članom kolektiva za praznik dela — 1. maj.
Štefan Zrinski, v. p. 8164/30-2-VE 3, Maribor
DRAG/ VOJAKI!
Upam, da boste prvomajsko številko glasila v redu dobili in da boste v njej našli kaj takega, kar vas bo zanimalo. Tudi v bodoče boste naše glasilo redno prejemali.
Obenem vas pozivam da se mi pogosteje javljate in mi vi, ki ste se mi že oglasili in tisti ki se še niso nikoli oglasili, opišete, kako preživljate prosti čas, kako se počutite itd.
Upam, da bomo kmalu dobili odziv.
Želim vam vesele prvomajske praznike in čimprejšnjo vrnitev v civilno življenje.
UREDNIK
Naši delavci jedo topli obrok
O rekonstrukciji naše tovarne
Kje smo začeli, kaj smo in kakšni so naši načrti
Piše: Inž. Bruno Skumavc
Naš dolg do kolektiva je velikanski: doslej skoraj ničesar nismo pisali o našem razvoju, rekonstrukciji in modernizaciji. Ne bi imelo smisla ugotavljati, kdo je temu kriv. Dejstva ostanejo. Toda na »obeh straneh« se zavedamo, da bomo tudi z dobro obveščenostjo kolektiva dosegli in izpolnili vse naloge obnavljanja naših proizvodnih zmogljivosti.
Z današnjo številko začenjamo. Začenjamo namreč tam, ko smo se »rodili«, nadaljevali bomo s tem, kaj smo in končali z našimi načrti.
Upajmo, da ne bo zastojev.
Inž. Bruno Skumavc je kljub prezaposlenosti rade volje pristal, da bo za nekaj naslednjih številk pripravil informacije in komentar o naši rekonstrukciji in modernizaciji.
Informacije bodo pripravljene kolikor se da poljudno, kot pesem pa se seveda to ne da napisati.
Na zemljišču današnjega obrata I je bila svoj čas Sodarjeva pristava. Ta je bila preurejena v tiskarno, kasneje pa v tovarno čokoladnih bombonov in deserta. Leta 1920 so v teh prostorih trije kranjski podjetniki ustanovili podjetje »Vulkan«, prvo tvornico gumijevih izdelkov DZO v Kranju. Izdelovali so podpetnike, radirke in tesnilne plošče. Podjetje je zašlo v finančne težave in je bilo leta 1925 prodano tovarni »Sem-perit«. Novi lastniki so tovarno delno razširili in pričeli proizvajati še gumijaste valje in cevi, po letu 1930 pa plašče in zračnice za kolesa. Leta 1938 je prišla tovarna pod upravo firme Continental-
Hannover, ki je v letu 1939 pričela s poizkusno proizvodnjo avtomobilskih plaščev in zračnic. Vsa leta pred vojno so v tovarno montirali v glavnem tehnploško že zastarele stroje, ker je bila delovna sila pri nas razmeroma poceni.
Tovarna gumijevih izdelkov SAVA je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi. Nekaj opreme in orodja so Nemci odpeljali konec vojne, leta 1949 pa smo odstopili opremo za proizvodnjo cevi tovarni REKORD v Beogradu, tovarni VULKAN v Nišu pa opremo za izdelavo opank; v SAVI pa smo pričeli razvijati proizvodnjo avtomobilskih gum in tehničnih izdelkov. Zaradi ponesrečene lokacije obrata I nismo investirali v gradbene objekte, nadzidali smo le etažo v levem traktu. Delovni pogoji so bili zelo slabi, povečanje proizvodnje pa tudi nemogoče, zato smo leta 1952 pričeli adaptirati prostore bivše tekstilne tovarne TEKSTILINDUS in pričeli z novo proizvodnjo bandaž, transportnih trakov in avtomobilskih gum. S to novo lokacijo je bila dana možnost načrtnega reševanja bodoče ureditve tovarne, ker je glede na kranjske razmere lega razmeroma ugodna.
Prvo večjo konstrukcijo smo izvedli v letih 1958—1959, ko smo povečali proizvodnjo avtomobilskih gum, leta 1965 pa smo dogradili halo, v kateri smo začeli proizvajati tehnično blago.
Ker so proizvodni stroški v obratu I za sedanje razmere previsoki, smo v začetku leta 1967 prodali gradbene objekte in energetske naprave podjetju Komunalna skladišča Kranj pod pogojem, da prostore postopoma izpraznimo do konca leta 1970.
(Prihodnjič dalje)
POVPREČNI NETO OSEBNI DOHODEK JANUAR — MAREC 1968
osebni dohodek index
izplačani osebni dohodki 1967 izplačani osebni dohodki 1968 izplačani osebni dohodki izplačani osebni dohodki izplačani osebni dohodki
	951	100
I	1195	126
II	1077	113
III	1094	115
I—III	1122	118
Iz tabele lahko ugotovimo, da se je povprečni osebni dohodek v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi s povprečjem leta 1967 povečal za 18 °/o. Predvsem gre to povečanje na račun januarskih osebnih dohodkov, ko smo imeli plačanih 200 ur. Takrat so bili osebni dohodki za 26 % večji od povprečja v letu 1967, medtem ko so bili februarja in marca povprečni osebni dohodki v naši tovarni za 13 oziroma 15 % višji, kot je znašal povprečni izplačani osebni dohodek v letu 1967.
NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA
Za prvomajsko razvedrilo spet objavljamo skandinavsko križanko.
Za osnovo je vzeta panorama naše tovarne obrat II. Na fotografiji so številke od ena do deset. Številke pokrivajo nek del obrata — na vas pa je, da v križanko vnesete rešitev, ki pripada številki. Rešitev se lahko nanaša na delovno enoto, ime in priimek delavca.
Med pravilno rešene križanke bo žreb razdelil tele nagrade:
1.	60 N din
2.	50 N din
3.	40 N din
4.	in 5. po 30 in 20 N din.
Rešitve pošljite v uredništvo najkasneje do 15. maja.
RAZGOVORI SAVA —
STANDARD
Na zadnji seji je delavski svet podjetja imenoval šestčlansko strokovno komisijo, ki bo skupno s podobno komisijo podjetja Standard Kranj pregledala možnosti poslovnoAehničnega sodelovanja obeh podjetij.
Komisiji morata pripraviti točne analize stanja in program bodočega razvoja.
Z materialom, ki ga bosta pripravili obe komisiji, bodo člani kolektiva v celoti seznanjeni in nato bodo sprejeti ustrezni zaključki.
Komisijo iz našega podjetja sestavljajo Rudi Babnik, finančni direktor, Slavko Zalar, finančni svetovalec, Borut Šnuderl, vodja kadrovske službe, Bruno Skumavc, vodja službe investicije, Franci Balanč, namestnik vodje ekonomsko organizacijske službe in Filip Majcen, vodja službe za organizacijo proizvodnje.
O tem bomo v našem glasilu še pisali.
Požarnovarnostni
ukrepi
Pisali smo že o vrsti požarov v podjetjih Slovenije in Hrvatske lani in tudi že letos. Ogromne vsote denarja je uničil plamen, stroje, stavbe in opremo pa onesposobil. Marsikdaj bi to lahko preprečili. Marsikdaj bi s pravilnim ravnanjem, z upoštevanjem požarnovarnostnih predpisov obvarovali pred uničevanjem.
Pri nas doslej še nismo imeli večjih požarov. Prav gotovo tudi zato ne, ker preprečevanju velja posebna skrb. Pri tem vse priznanje organom upravljanja, strokovnim delavcem, posebno pa naši gasilski skupini in poklicnim gasilcem.
Skrb za preprečevanje požarov je naloga vseh v tovarni. Zato smo sc odločili, da v dveh, treh nadaljevanjih ponovno opozorimo na tiste drobne vsakdanje primere nepravilnosti, ki lahko povzroče veliko škodo.
Danes objavljamo trinajst vprašanj. Pozorno jih preberite, premislite in poglejte, kaj je pri nas, v najbližji okolici, narobe. Odpravite to in vsi vam bomo hvaležni.
1.	Ali redno odstranjujete odpadke in smeti iz enote?
2.	Ali imate pripravljene zaprte kovinske posode za odpadke, smeti in mastne krpe ter posode za kovinske opilke in kovinski prah?
3.	Ali te posode izpraznite vsak dan, ali po potrebi večkrat na dan?
4.	Ali so skladiščni prostori ločeni od drugih delov podjetja?
5.	Ali so ti iprostori lahko dostopni in pripravni za gasilsko akcijo?
6.	Ali redno častite prah in smeti iz omar, jaškov za dvigala, izpod delovnih miz, s tekočih trakov, izza kurilnih in ogrevalnih naprav, mrež in podobnih zakotij?
7.	Ali redno skrbite, da se niti v poslopju niti izven njega ne kopiči embalažni material (slama, papir, lesna volna, mastne krpe itd.)?
8.	Ali hranite obleko in delovne halje na posebnem mestu, daleč od vnetljivih snovi in ogrevalnih naprav?
9.	Ali so prehodi med posameznimi skladi blaga (gume) ustrezni in dovolj široki?
10.	Ali so zaloge vnetljivih tekočin, topil, barv, lakov in razredčil spravljene v posebnih, pred ognjem varnih prostorih, ki jih ne uporabljate v noben drug namen?
11.	Ali prenašate in prevažate vnetljive tekočine v varnih posodah in ne v odprtih ročkah, konservnih škatlah ali vedrih?
12.	Ali delate z vnetljivimi tekočinami samo v varni razdalji od peči, ogrevalnih naprav?
13.	Ali je na delovnih mestih, kjer hranite ali uporabljate vnetljive tekočine, ustrezno orodje, ki ne more povzročiti isker?
* MO * VI * CE *
PREDPIS O STAŽIRANJU IN NAGRAJEVANJU STAŽISTOV Delavski svet podjetja je na svoji 14. redni seji sprejel predpis o stažiranju. Poleg ostalih določil vsebuje ta predpis tudi način obračuna osebnih dohodkov. Stažisti bodo v času, ko bodo stažirali v proizvodnih delovnih enotah in v strokovnih službah, prejemali osebni dohodek tako kot določa 79. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V času stažiranja na delovnem mestu pa bo njihov osebni dohodek odvisen od analitske ocene delovnega mesta, zmanjšan za osebno oceno zaradi krajše prakse, kot je zahtevana na delovnem mestu; poleg tega pa so osebni dohodki stažista v času, ko stažira na delovnem mestu, znižani še za fiksnih 5 %.
LETOS BOMO LETOVALI TUDI NA RABU
Po dogovoru s turističnimi delavci iz Banjol na otoku Rabu in počitniško skupnostjo ALPE-ADRIA ter našim podjetjem bodo naši delavci letos lahko preživeli svoj dopust v tem znanem turističnem kraju.
REGRESIRANJE DOPUSTOV
Po sklepu delavskega sveta podjetja pripada regres za dopust v višini 300 ND vsem članom kolektiva, ki bodo 25. julija letos imeli najmanj 6-mesečni delovni staž v podjetju (da so bili v rednem delovnem razmerju). Nepreskrbljeni otroci dobijo 100 ND regresa.
Do regresa so upravičeni vsi člani kolektiva, ki izpolnjujejo pogoj o zaposlitvi, ne glede na to, kdaj in kje koristijo letni dopust, članom delovne skupnosti in njihovim nepreskrbljenim otrokom bo regres izplačan do 25. julija letos.
STROŠKI IZDAJANJA GLASILA SAVA V LETU 1967
Lani smo izdali 26 številk našega glasila s tremi prilogami.
— Stroški tiskanja in papir	48.904,32 ND
— Dostava na dom	2.379,20 ND
— Avtorski honorarji	5.507,36 ND
SKUPNI STROŠKI	56.790,88 ND
Podatke smo dobili v finančni službi, o njih pa je bil seznanjen uredniški odbor na 22. seji.
S 1. SEPTEMBROM NOV DELOVNI ČAS
NA OBČINSKI SKUPŠČINI KRANJ
Na skupščini občine Kranj so sprejeli odlok o uvedbi novega delovnega časa. Občinski organi bodo pričeli delati po novem delovnem času s 1. septembrom 1968.
Za mesec september so se odborniki odločili zato, ker so menili, da so poletni meseci manj primerni za uvedbo petdnevnega tedna. Poleg tega še ni rešen problem otroškega varstva v kranjski občini. Zato se odborniki niso strinjali, da se nov delovni čas uvede s 1. majem, čeprav tudi do 1. septembra problem otroškega varstva ne bo rešen.
»Sava je na Meh!« mi je prejšnji teden telefoniral neznanec in odložil slušalko. V tistem trenutku me je najprej prtiblilsmlo, 'kje imam znance oziroma znamke, ki bi, mi pomagali, za novo službo. Ugotovila sem, da možnosti so, čeprav bi bil zaslužek »-nekoliko« nižji kot v Savi.
Toda, 'kako to, Sava na tleh? Saj vendar berem, poslušam, predvsem pa dobro vidim, da rastemo v višino in lezemo v širino. Ob zaključku poslovnega leta 1967 smo imeli celo »nekaj mi-Ijončkov« čistega. »Kaj pa, če so nas okrog prinesli?« mi je vrtalo po glavi. »Saj veš, pred reelekcijo smo«! me je jedel črv dvoma. Pa tako svetle perspektive. Kot v deželi vzhajajočega sonca.
Ni mi dalo miru. Povprašala sem financarje, planerje, investitorje, proizvajalce, organizatorje, kako je s tem. Nihče ni ničesar vedel.
Končno pa mi je zidar povedal, da je na tleh tabla Sava na križišču Ljubljanske in Škofjeloške ceste.
Zdaj so jo že postavili.
Ko sem že pri naši ekspanziji (mislim, da to pomeni širjenje): v nekem razgovoru sem slišala, da bo Kranj ,postal predmestje Ljubljane. Ko gledam načrte širjenja naše tovarne, vidim, da se v šali izrečena misel uresničuje: zdaj smo že na Jeprd, Sledi Jama, oziroma Meja. Okrog leta 2000 bomo v Šentvidu (po mojih izračunih).
Temu primerno so se nekateri pri nas začeli pripravljati. Zadnjič mi je urednik povedal, da imajo v Gorenjskem tisku precej naročil za izdelavo vizitk za Savčane. Nekdo si še cele tovarne ni ogledal, pa je že naročil vizitke — seveda v angleščini (HOW DO YOU DO, MY FRIEN1D?), in to na račun tovarne. Zal, mu tega finančni niso odobrili. Zdaj razmišljam o temle: nekateri na nižjih delovnih mestih so si vizitke že omislili, nekateri vodilni pa jih nimajo. Mislim, da bi bilo imenitno, če bi jo imela tudi jaz, saj se srečujem s tujci, ki prihajajo k nam, pa tudi doma se me še niso zapomnili vsi. Imam tudi že osnutek: MICK GO-MYC, mr. gr. br.
Ce ima kdo mojih dragih bralcev boljši predlog, naj mi ga sporočil. Moji naslov veste.
Tu in tam mi že očitate, da se preveč ukvarjam z velikimi problemi, majhne pa izpuščam. Naj priznam, da sem se res spremenila: kdor se ukvarja z majhnimi rečmi, postane tudi sam majhen in se ,ga vse majhno tudi prime. Jaz pa tega ne bi rada. Neznansko si namreč želim zavzeti kako vodilno delovno mesto. To je sicer vse -teže, toda da se še. Upam, da me razumete in v celoti podpirate, da ostanem vaša zvesta
MICKA GUMICA
P. S. Vsem vam in vašim svojcem želim prijetno praznovanje 1. maja in veliko sončnih dnii!