PoSiarina plačancu Štev 31. V Mu^liaitf, y 93t@k dne 1. aviusts 1924. Posamezna Stev. Din 1«-> Let© VII. f 1 1 1 J Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15* celoletno Din 30-—. Sedaj so na m Na Slovenskem bosta tekla med in mleko Po dolgi in mučni borbi in spletkah so naši klerikalci končno splezali na mi« nistrske stolčke. Najprej so skušali raz* 'dvojiti nacijonalni blok, da bi v zvezi z radikalci dosegli vlado. Toda med radi« kalci jih je bila večina za Pašiča, ki ni maral iti s klerikalci v kombinacijo, ter proti Jovanoviču, ki je bil za sestavo vlade s klerikalci. Tako se klerikalcem ni posrečilo pridobiti si radikalce in jih ločiti od samostojnih demokratov. Ko torej Jovanovičev poskus za sestavo nove vlade ni uspel, je dobil mandat Da« vidovič, kateremu se je posrečili sesta« va iz srbijanskih demokratov, bosanskih muslimanov pod vodstvom dr. Spaha ter iz slovenskih klerikalcev. Te tri stranke nimajo večine v skupščini in je zato ob« stoj njihove vlade odvisen od srbijan« skih zemljoradnikov in hrvatskih radi« čevcev. Čudna je ta družba, ki je sedaj na vladi. Vse te stranke imajo med sabo v glavnem skupno le sovraštvo proti na« tijonalnemu bloku. Davidovičevi demo« krati so za enotnost države in naroda, dočim so klerikalci, spahovci ter njihovi podporniki sicer federalisti, odnosno avtonomisti, toda vsak na svoj poseben način. Zlasti radičevci so znani po svo« jih zmešanih federalističnih in republi« kanskih pojmih. Kako bo ta pisana družba, ki jo «Slo« venec» imenuje vlado reda in pravice, mogla pametno in koristno delovati v vladi, je veliko vprašanje. Ali so kleri« kalci zatajili avtonomijo? Ali so radi« čevci zapustili misel svoje zmešane čo« večanske republike in bodo podpirali novo vlado, ki bo pač morala biti mon« arhistična? Verjetno je in se bo tudi izkazalo, da so klerikalci zavrgli vse krilatice, s katerimi so ob lanskih volitvah slepili nevedno in naivno ljudstvo ter dobili ogromno večino v Sloveniji. Vidovdan« ska ustava, katero so ves čas psovali, bo sedaj prav dobra. Avtonomija ni sedaj, ko so klerikalci pri tako zaželje« nem krmilu, nič vredna. Sedaj imajo v rokah moč, s katero že nesramno grozijo ljudem, ki so na« sprotnega mišljenja in ki so odvisni od njih. V isti sapi «Slovenec» indirektno grozi s strahovlado in besediči o novi .vladi reda in pravice. Jasno je, da ysak berač svojo malho hvali, toda tako be« dasto se hvali malokdo, kakor se znajo povzdigovati klerikalci. Mi pravimo sa« mo: njihovo bodoče delovanje bo go« tovo pokazalo praznoto njihove samo« hvale. Mi prav resno dvomimo, da bodo držali red, pravico in poštenje naši kle« rikalci, v katerih časopisju čitamo že ne« kaj tednov naravnost strahotna pso« vanja, obrekovanja, laži in natolcevanja. Človek, ki psuje politične nasprotnike z judeži iškarijoti, nritepenci, nepridi« pravi, postopači in klativitezi, se pač ne more napihovati kot poštenjak. Takemu početju se pravi lopovstvo in tisti, ki lo« povstvo zagovarjajo ali stojijo za njim, še niso bili apostoli, učitelji morale, ozi« roma ljudje, katerim bi mogel poštenjak zaupati. Da danes nimajo v vladi večine Da vidovičevi demokrati, katerim pošte« nosti ni odrekati, bi Slovenija šele obču« tila klerikalno peto. Saj to peto že po« znamo izpred vojne in med njo. Ne* usmiljeno ga udari, kdor ji ne parira. Za nas je prava sreča, da se Davidovičevi demokrati, kakor čujemo, odločno upi* rajo strahovladi, ki bi jo radi uvedli kle« rikalci v Sloveniji. No, in če se končno Slovenija le izroči popolnoma klerikalni peti, bodo tudi tisti, ki danes kljub temu, da niso klerikalci, še cincajo mevžasto sem in tja, ko berejo «Slovenca», uvideli zopet določno, kaj je klerikalizem. V tem pogledu bi bilo to prav dober nauk tudi za one, ki v bedastem neutemelje* nem strahu za slovenstvo napol rijejo za klerikalci. Ko bi zavladali farovži, v katerih sede večinoma ljudje s plitko enostransko izobrazbo, posebno mlajši, ki so vzgojeni kot fanatični klerikalni agitatorji... Saj nam ni treba pripove* dovati in postavljati vzglede Tirolsko, Špansko itd. Kakšna bi bila potem slo* venska kultura, ki jo baš ti farovški go* spodje danes brez vsake podlage po* vzdigujejo v deveta nebesa? Mi v novo vlado, v kateri sede kleri* kalci, ne zaupamo prav nič in ničesar dobrega ne pričakujemo od nje. Politični pregled Politični dogodki so se zadnjih deset dni razvijali s čudovito brzino. Klerikalci, ki so hoteii na vsak način priti v vlado, so poskušali najprej doseči to v zvezi z radikalci. Zatajiii so avtonomijo in brez-j pogojno priznali vidovdansko ustavo, samo da bi prišli na ministrske stolčke. Toda radikalska večina jih je odklonila. Vendar so dosegli svoj cilj. Mandat za sestavo vlade je nenadoma prejel vodja dosedanjega opozicijskega bloka Davidovič in tako smo dobili minulo nedeljo istotako nenadoma novo vlado. kakršne še nikdar nismo imeli. Ta vlada je sestavljena iz Davidovičevih demokratov, iz bosanskih agov in begov pod vodstvom dr. Spaha in iz slovenskih klerikalcev. Ta družba je tako pisana in v svojih naziranjih tako različna, da ne more dolgo ostati skupaj. Poglejmo samo: Davidovičevi demokrati so za enotno državo in za vidovdansko ustavo, v verskem oziru kot vsi pravoslavni zelo svobodoumni, ne poznajo nikakega klerikalizma. Klerikalci so nedvomno še za avtonomijo, dasi jo sedaj zatajujejo, v verskem oziru pa so skrajno nestrpni; politično so klerikalci popolnoma in v vsakem oziru nezanesljivi in neod-kritosrčni, kar so baš zadnje dni zopet po- kazali, ko so iskali možnosti, da pridejo na vsak način v vlado. In bosanski age in begi? Ti so tudi verski, in sicer mohame-danski nestrpneži, ki sovražijo vse, kar nI mohamedansko, politično pa so ravno tako nezanesljivi in neodkriti kot klerikalci. V tej družbi drug drugemu ne zaupajo in kmalu si bodo v laseh. Spričo takih okol« nosti lahko z upravičenostjo trdimo, da so dnevi življenja nove vlade šteti. Zanimivo pač bo, kako se bodo obnašali naši klerikalci, katerih politika je še nedavno izpodv kopavala temelje države. Naša država se je začela že lepo ure-; je vati in napredovati v vsakem oziru, pa nam pride na krmilo vlada, sestavljena tako čudno, da ne more pomeniti nič dru« gega kot nazadovanje na vseh poljih, ne samo zato, ker so ministri tako razli&j nih nazorov, da se bodo v posameznih] vprašanjih težko sporazumeli, temveč tudi1 zato, ker so mnogi teh ministrov izrecno' nesposobni. Izjemo dela prav za pravj samo novi zunanji minister dr. Voja MaW rinkovič, ki bo svoje dolžnosti gotovo! dobro vršil, toda ne moremo si predstavi ljati klerikalnega profesorja za stare jezi« ke Sušnika kot prometnega gjipi^a, kjgg kalnega profesorja zgodovine Vcseniaka koi ministra agrarne reforme ter dr.Spaha kot finančnega ministra. Morda bo kdo vprašal: Kako jc to, da je mogla biti imenovala taka vlada? Odgovor ni težak: "V narodni skupščini sta dve skupini: koalicija radikafcev in samostojnih demokratov. Ta skupina je dobro videla, da današnja skupščina nc more delati in je zahtevala volitve kot edini izhod iz težkega političnega položaja. Klerikalci, Davidovi-čevi demokrati in bosanski begi in age pa se bojijo volitev kot hudič križa, ker dobro vedo, da bi pomenile volitve zanje slabo, in Zato so se ti na potilagi obljub podpiranja s strani radičevcev in srbskih zemljo-radnikov izjavili, da bi mogli sestaviti delovno vlado. Kralj rad vidi, da narodna skupščina dela, in zato jih je pustil na vlado. Ta družba pa bo kmalu pokazala, da pametno delati ne more, posebno ker bo odvisna od milosti radičevskih poslancev, ker brez njih nima v skupščini večine. Izkazalo se bo, da je imel nacijonalni blok (radikalci in samostojni demokrati) prav, ker ie zahteval, da so edini za državo in narod najugodnejši izhod iz tega kritičnega stanja nove volitve. Tudi pri naših sosedih ni notranjega miru, ker imajo istotako slabe vlade. Seveda pa so pri nas le politični boji, doeim jc na Bolgarskem in v Rinnunšji resiio notranje vrenje. Tam so ljudski upori na dnevnem redu in tudi politični umori niso nikaka redkost. To se dogaja tudi v Italiji, Albaniji in končno na Grškem, kjer so proglasili republiko, sedaj se pa politiki pobijajo med sabo, ker bi vsak hotel biti prvi. Iz tega se najbolj vidi, kako republika sama po sebi ne pomeni še nič dobrega. Še slabše je sedaj v grški republiki pod republikansko vlado, ko ni nikake javne varnosti in gospodarstvo gre v pogubo. Pri nas je vendar še vedno boljše, ker dokaj spoštovanja pred zakoni je in bo vedno pri nas. Kjer pa se zakoni spoštujejo, je tudi splošno življenje precej urejeno in dobro. Grafe v gobčki Povest iz prošlih časov. Spisal Soteščan. Amalija Kočnik, soproga okrajnega glavarja, se je vrnila z večernega spre« hoda. Čila vranca sta obstala pred njeno palačo; gospa se je dvignila ter je sto« pila z voza. Krasna in prikupljiva je bila njena zunanjost. Podobna je bila dvajsetletni mladenki, v resnici se je nahajala na meji svoje zadnje mladosti. Njeni pše> nični lasje, temne žive oči, sveži beli obraz in beli zobje niso bili umetnega izvora. In. vendar bi bila morala ta dekliška postava nositi vidne znake najhujšega trpljenja, da ji ni že deset let svetilo solnce sreče, ki je zabrisalo sledove pre« stanega gorja. Gospod Končnik, njen drugi zakon, sik mož, jo je osrečil v polnem pomenu besede. Kot zamorjeno cvetlico jo jc presadil iz trnja v svoj vrt, kjer se ji je — v miru in zadovoljstvu — ponovila mladost. Bridke spomine njene tužne pre? teklosti ji je gladila Ljudmila, hčerka Mednarodno se Evropo nikakor še ni pomirila, še vedno se razpravlja o posledicah vojne, ki je napravila škodo, katere še dolgo ne bo mogoče popraviti. Na dnevnem redu so še vedno Nemčija in njeni dolgovi, o čemer razpravlja sedaj londonska konferenca, na kateri so zastopane vse evropske države, ki so se udeležile svetovne vojne, tudi naša. Do končnega sporazuma nikakor noče priti, ker so koristi raznih držav različne. Posebno med Anglijo in Francijo se nesoglasja ne morejo izgladiti, četudi kažejo državniki ene in druge velesile dosti dobre volje za sporazum. Je vse zastonj, svetovna vojna je trajala predolgo in zapustila prehude posledice, napravila je preveliko škodo. Ni majhna reč: pet let samo uničevati in razbijati vse ono. kar se je skozi desetletja s težkim delom ustvarilo. Poglejmo samo Rusijo! Vse sile napenja, da bi prišla v one razmere, v katerih se je nahajala pred vojno, pa so razmere še vedno take, da tudi letos spričo slabe žetve žuga lakota v najrodovitnejši državi v Evropi. Suša je skoro popolnoma uničila letino v nekaterih deželah. Pred vojno je bilo lahko, ker se je pripeljalo žito iz drugih dežel4 kjer ni bilo suše, in vprašanje je bilo rešeno. Sedaj so pa v Rusiji tudi železnice še slabe, ker boljševiške množice so dejale pri revoluciji, da je najboljše, ako se vse razbije in potem novo dela! To se sedaj krvavo maščuje, dasi se železnice hitro popravljajo. Tudi naši komunisti mislijo tako in zato se je treba čuvati pred njimi, ki bi radi samo rušili, potem, ki nikjer ničesar ne bi bilo, bi pa zijali v prazen nič, lačni, nagi in brez strehe nad glavo. Na razpolago. Tujec: »Ali imate v vasi tudi gostilno?» Vaščan: 'Seveda! Najlepša hiša ob cesti..? Tujec: -Kaj vse pa se notri lahko dobi?;> Vasfan: -Gospoda župnika vedno, gospoda kaplana zelo pogosto, druge gospode pa le tedaj, ako jih kdo povabi.. .:> iz prvega zakona — živa slika svoje Iju> beče matere, kateri je bila vdana z vso otroško poslušnostjo in ljubeznijo. Kakor vila je tekala Ljudmila Vala« ron — imenovana po svojem umrlem očetu — po mehkih preprogah hodnikov in dvoran in glavar Kočnik, njen očim, jo je ljubil kot lastnega otroka. Srečna je bila Ljudmila v solnčni bli* žini svojih staršev, v izobilju in boga* stvu vsega, kar ji je poželelo srce. In vrhu etga je bila zaročena z mladenič čem, vrednim njene ljubezni in spošto* vanja. S smehom na ustnih je prihitela nasproti materi, vračajoči se z večer? nega sprehoda. «Mamica, kako iznenadenjeb jo je nagovorila. »Pravkar sem prejela obve* stilo: Milan ostane še nadalje pri polku v našem mestecu; njegova premestitev je preklicana. Še to leto bo najina po* roka.» «Bog daj srečo!» ji je častitala mati. «Vidiš, papaček je zastavil svojo vpliv* no besedo.» «Da, da, mamica, to vem. Papaček je bil nedavno tukaj,» ji je pripovedo* vala med potjo v palačo. «Osebno se jc hotel prepričati, če je miza y. tvoji sobi Dopisi STRAŽ1ŠČE. Naši naduti klerikalci so sik no ponosni na svojo »sijajno« zmago in ne vedo, kako bi prehvalili z lažmi in hinavstvom zapeljane volilce, ki so jim vse verjeli in volili z njimi. V svojem čednem «DomoUubu:>, jih imenujejo zavedne volilce. Zares lepa Gospa jo je začudeno Dogledala. Iz Italije ni pričakovala nikake&a pisma... In s koliko važnostjo ji je vratarioa po« dala to nepričakovano obvestilo. Srce se ji je skrčilo ob težki slutnji, toda na&Ib se je otresla trenutnega ne* kimavce, ki bodo kimali z «župančkom» vred j po Šarčevem taktu in zato nam je šlo. In če ižclite, bomo mi tudi še govorili. STRAŽIŠČE. Svoječasno smo poročali, da naš KŽupanček« Franc Bašar trosi posebno po Bitnju laži o Orjuni. Zadnji čas pa smo po zanesljivih pričah zvedeli, da ve ta vseveden možak povedati, da ima vsak Orjunaš mesečne plače 1800 K, brezplačen kroj in da bodo Orjunaši vse kmete pobili, zemljo si pa razdelili. Njegovi zapeljanci mu to seveda vneto verujejo. Svetujemo možaku, ki nima pojma o Orjuni in njenih vzvišenih ciljih, da preneha 5 temi lažmi. Sejete veter, želi boste vihar! JEŽICA. Pri nas bo 3. avgusta velik telovadni nastop Sokolskega okrožja Ljubljana I. Lepi sokolski izleti k podeželskim društvom so nepregledne važnosti za ves podeželski napredni živelj. Na Ježici je ta zbrau predvsem .v Sokolu, kajti naš kraj je po svoji starejši generaciji še močno starokopiten, le mlajše vrste sodelujejo v kulturnih iu telovadnih društvih. Izmed teh pripade po svoji delavnosti prvo mesto Sokolu, čeprav od prvega dne ves čas padajo nanj polena in preklje. Z delom smo zlomili še vsak odpor, po tej poti bomo šli tudi ,v bodoče. Vabimo vse prijatelje Sokolstva in napredne misli na okrožni zlet, na proslavo letošnjega sokolskega delal LUKOV1CA PRI DOMŽALAH. (Odprto pismo brdskega župljana.) Nastopni dopis je nastal, ker so ga rodile meni neprijetne okolnosti. Začeti moram čisto od kraja. Da se je tudi pri nas začelo politično sovraštvo kot povsod drugod, o tem vam, jbralci, sedaj prisiljen poročam. Kuhalnica, ki meša in razdražuje duhove v naši nekdaj tako prijazni fari, je znana farovška kuharica. Vse njeno sovraštvo pa je obrnjeno proti meni. [Vem. zaradi česa prihaja vse to. To mi je zaupal neki fant, ki je pri Orlih. Sovraštvo izvira iz tega, ker jaz nisem bil in ne bom nikdar hinavec ter klečeplazec in ker pišem v cDomovino«. Drugače mi je pa znano, da kuharica svojih prajateljev Orlov in prijateljic ne devlje nič pod drobnogled, čeprav imajo kake madeže na sebi. Vedite ve vse ženske, ki ste s kuharico v prijateljstvu in mene prav pošteno «o hirate*, "da bi lahko dosti o vas povedal, toda sem pokrival vse s plaščem krščanske ljubezni. Ako pa le ne bo miru, bom tudi jaz vzel drobnogled, skozi katerega sem že marsikaj videl. Dosti vrišča je napravila tudi zgodbica, ki sem jo minulo leto napisa!. Očita se mi namreč, da nisem resnice poročal o črnovrhovskem župniku, ki ga je oštir vozil domov, ker ni mogel iti vsled pre-obile pijače, in ki je takrat bil ob zlato uro. O zadevi sem se informiral in zvedel tole: Da je res zgubil isti župnik uro, to ve vsa fara. Le ostalo o kuharici Katerci se je meni premešalo toliko, da je bil to neki drugi župnik. Da boste vedeli, da ljubim resnico, zato sem vse to popravil. Storite tudi drugi tako, pa me nikar ne opravljajte tako podlo. Ako ne storite tega, vas bom jaz opozoril, kje začnite. Pomislite, ve v opravljanju organizirane ženske, kako trpko se je izrazil naš Odrešenik o opravljivcih in hinavcih, češ, da so pobeljeni grobovi. Zakaj ne delate in ne živite tako kot pravite v programu: Ljubitelji resnice? Pa je ravno narobe: Ljubitelji splet-karstva in hinavščine. Pri svojem bližnjem je vam pezdir v očeh zaračunan za greh. Hinavšč'ne, opravljanja, pa tudi zavijanja za greh ne štejete in sovraštvo sejete. Najbolj je pri nas osovražen Anton Stražar. RADOMLJE. Zadnji dopis «Domoljuba* vprašuje, kdo je spravil prejšnja dva župnika iz podružnice Radomlje. In sedaj mi vprašamo, kdo je spravil patra Henrika in kdo hoče spraviti današnjega g. župnika Koširja iz omenjene podružnice? Po mnenju ljudi nihče drug kakor častihlepni Škerjauec, ki je letal k županu, da ne sme plačevati g. župnika iz občinske blagajne, akoravno je bilo soglasno sprejeto pri občinski seji, da se mu plačuje mesečna plača iz občinske blagajne. Omenjeni g. Škerjauec je bil jako visok pred občinskimi volitvami; mislil je menda priti na prvo mesto liste SLS. A glej ga spaka, imel je smolo, vrgli so ga njegovi pristaši s kandidatske liste. Potem je na vse kriplje tlačil, da ne bi zvedela za to linpredua stranka, kajti to je zanj prevelika sramota. Mislil je, da si bo prilastil županski stolček. Nadalje prosimo dotičnega gospoda, ki je tako nesramno lagal v zadnji številki «Domoljuba», naj se še izjavi s svojim podpisom, da mu lahko stopimo na prste. Prosimo dotično osebo za eu sam stvaren dokaz, ki bo pričal, da sta br. Ciril Marinšek in Rudolf Jerman orjunaška pretepača. Mi pa hna-ino dosti dokazov glede vaših fantov iu ijlt tudi sami lahko vidite, ako nimate zaplankanih oči. Pometajte pred svojim pragom in ne sle-parite ljudi s svojim hinavskim laganjem. Oglejte si tudi rajši vaše nedolžne Marijine družbarice ne pa Orjuno. Drugič vam lahko malo razložimo še o novem društvu, ki se imenuje «Frakelferajn» in o članih tega društva. Ostanite rajši za pečjo! Zdravo! Zavedni delavci. RADOMLJE. Spomin mi hiti nekaj let nazaj v ono dobo, ko je bil ustanovljen Sokol v Radomlju. Z nastopom Sokola se jc utrdila napredna misel v centrumu, kamor zaliaja. ljudstvo iz najbolj črnih vasi Homca in Rov. Bilo je takrat: Po krasno uspeli telovadbi jc bila prosta zabava pri že pokojnem br. Jermanu. Slučaj, ali kako bi rekli (po klerikalno «prst božji*), je hotel, da je bil postavljen za' vinotoča v veliki Jermanovi kleti Možičev Janez. Vsa čast mu, sukal se je, da ga je bilo veselje gledati. In kako tudi nc, saj je bil za Radomlje ta dan praznik, ko je nastopil V našem lepem kraju brat Sokol in kateremu je stregel Janez z dobro Jermanovo kapljico. Vse se je radovalo in prepevalo. Pa pride ugleden gospod k našemu dobrotniku pred Jermanovo klet ter ga vpraša: &No ti, Janez, kdaj boš oblekel pa ti rdečo sokolsko srajco?* «Gospod, danes leto jo bom že imel,* je bil njegov odgovor. Pa minilo je eno leto, minili sta dve leti in tako naprej, a Janez ni izpolnil dane besede do danes. Pač pa se jc zaleskc-talo sedaj njegovo ime na klerikalni listi za občinske volitve. Tako je izpolnil Janez dano: besedo. Eden. STOPIČE PRI NOVEM MESTU. V nedeljo 3. avgusta imamo pri nas občinske volitv e. Naša občina je največja kmečka občina v Sloveniji in zato bomo imeli tudi kar pet skrinjic. mira. Spomnila se je glavarja, svojega I gledu na ovitek — spretno zaokrožene Soproga, v čigar zavetju je varna njena črke so sličile pisavi njenega umrlega bodočnost. »Izvršiti moram še neko važno opra* yilo,» je menila in se je z namišljenim ,vzrokom poslovila od Ljudmile, ki jc odskakljala po stopnicah v prvo nad* stropje, v igralno sobo, kjer je živahno udarila na klavir. Amalija je dospela na stopnice ter se ije ob gladkem držaju pomikala počasi navzgor. O, ko bi bila vedela, da ji po« fcasnost podaljša za nekaj trenutkov srečno in mirno življenje v prostorih palače, ki je bila do zdaj zaprta vplivu hudobnega sveta. Na hodniku so cvetele raznovrstne cvetlice, prijeten vonj je polnil dvorane, svit električnih žarnic je odseval v zrcalih ter v širokih okvirjih umetnih podob, razobešenih po gladkih stenah. In vendar jo je med tem razkošjem vodila pot Ido prepada, kamor jo porivata sovra* štvo in zavist. Boječe je pritisnila na kljuko ter je stopila v svojo sobo. Na pisalni mizi je ležalo pismo, poslano iz Italije. «Moj Bog — ta pisava! Vstajajo li mrtvi iz grobov?* je obledela ob po so moža. Roka ji je omahovala pod težo pis> ma, ki ga je čutila kot svinčeno utež. Komaj je mogla odpreti ovitek ter pres gledati vsebino pisma — pisala ga je brezdvomno druga roka kot naslov. Oko ji je obstalo na podpisu pod zadnjo vrstico. «Julijan.» Razločno je bilo zapisano — to ime je nosil njen pokojni mož. «Naslov in podpis sta njegova.« Z rokama si je pokrila obraz. Nato je za» klenila sobo — skriti naj ostanejo znaki bridkosti, ki jih bo vsebina tega pisma risala na njenem licu. «Ljuba Amalija!» je brala počasi in razločno. «Nastopnc vrstice narekujem prijatelju, le podpis in naslov na ovitku je pisala moja roka v potrdilo vsega, kar ti poročam. Amalija — jaz nisem mrtev, jaz živim... Nahajam se v obupnem položaju huda bolezen, ki me je vrgla na bolniško postelj, me je posušila ter izčrpala moje premoženje. Toda usoda ni hotela smrti; že se mi boljša zdravje in upam, da bom skoro mogel nastopiti pot v domovino, Vem, da si mi postala nezvesta; od* ložila si moje ime, ki si ga zamenjala z imenitnim naslovom bogatega Kočnika, mogočnega okrajnega glavarja. Žal ml ie, da te moram motiti v tvoji sreči, kajti rada ali nerada — sprejeti me boš morala ter deliti z menoj premoženje. Vidiš, Amalija, nisem padel predi desetimi leti v gostilni pod nožem mo* rilca, moje truplo še ne počiva v grobi niči na Prelezju. Ivan, moj polbrat in tvoj sovražnik je bil takrat zaklan v pre^ tepu—in mene se je lotila želja po tujini. Poslužil sem se ugodne prilike — podoben umorjenemu bratu sem z njegovim potnim listom odpotoval v Italijo — in ti si navidezno postala mlada vdova. Tujina me je osvobodila zakonskega jarma; hodil sem po veselicah in zaba« vah, dokler me ni zalotila bolezen. In zdaj sem začutil hrepenenje po tebi in hčerki Ljudmili, četudi sta me pozabili: Opozarjam te, da je dvomoštvo pre* povedano po božjih in državnih posta« vah — tudi imenitni glavarjevi soprogi< kateri je sicer dovoljeno mnogo izjem; Pripravljen sem se pogajati — radi tvo< je časti, zavoljo tvojega dobrega imena. Pošlji mi pemudoma jleset ti§o£jir jjg Prva skrinjica je naša demokratska. Klerikalci so se sicer mnogo trudili, da bi bila njihova prva, a smo jih prehiteli. Imeli so smolo. Upamo, da bodo imeli ravno tako smolo tudi pri izidu volitev. Na vsak način pa hočejo nas Podgurce speljati na led, čeprav vlada velika vročina. Da bi volilce bolj potegnili za nos, 90 postavili za nosilca liste dosedanjega župana, ki je sicer vnet njihov pristaš, samo preveč svojeglavno misli — in zato se ga hočejo po volitvah iznebiti. Postavili pa so na tihem Brulca za županskega kandidata. Ta pa ta, kaj! Brulc pa župan šmihel-stopiške občine! Ali nas nimajo ti gospodje za norce? Seveda kimati bo pa znal prav dobro. Ampak, možje! Nekaj drugega žuli te gospode! V Šmihelu bi radi postavili orlovski dom na občinske stroške. Ker so pa možje v šmihelski fari bolj samozavestni in nočejo biti preveč pod komando kaplanoma in župniku, so se pa spravili na nas Podgurce, ker mislijo: Podgurc je zabit Ta bo šel z nami čez drn in strn. Na eni strani nam torej obljubljajo, seveda na tihem, župana, na drugi strani pa hočejo imeti v šmi-helu orlovski dom na občinske stroške. Pod-gnrei, spametujte se! Vrzite kroglico v prvo ali četrto skrinjico! Če napravite to, bo nam še županoval dosedanji župan in Šmihelci ne bodo še imeli občinskega orlovskega doma! — Pameten Podgurc. ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Volilci, ali sedaj še premišljate, kam boste spustili kroglico pri občinskih volitvah? Se vam še niso odprle oči? Ne vidite, kaj počenja z vami fa-rovška klika! Moža poštenjaka, kot je dosedanji naš župan, ta gospoda ne mara. Dali so ga na listi na prvo mesto samo zato, ker so se bali, da bi g. Vovk med pristaši SLS ne ustanovil svoje stranke in bi oficijelna SLS v šmiliel-stopiški občini šla v franže. Ljudstvo brez razlike političnega prepričanja spoštuje dosedanjega župana in ima zaupanje vanj. Zato njega na prvo mesto! Ta bo vlekel! Kajne, gospoda, da je tako! Ko pa bodo volitve končane, mu daste brco, pa si izberete pod-gursko «mevžo», ki si bo štel v velikansko srečo, če bo smel občevati in sedeti med črno gospodo. Hlače, kolikor jih ima še na sebi, mu boste slekli in ga oblekli v kikljo, ker s jaz ostanem v tujini, kjer me nihče ne pozna. Ako pa ne izpolniš pogoja, tedaj bo pospešil vrnitev v domovino tvoj po* zabljeni — Julijan.» Gospa Amalija je z bolestnim kri« kom padla v omedlevico, ki ji je vsaj trenutno olajšala gorje. Kmalu pa se je ' zavedla ter se je spustila v naslonjač. «Kaj se je zgodilo?« Na mizi so dehtele cvetlice, izbral [jih ji je njen ljubeči soprog. Njen soprog? Ne, ne! Glavar Kočnik ni več njen mož in ona ni več njegova žena! Brez« pravna ljubimka je — grešna ženska — četudi se ne zaveda nikake krivde iz svoje nesrečne preteklosti. Vnovič se je začela tresti po vsem telesu. Iz igralne sobe je med glasovi klavirja zvenela srebrna pesem njene • oboževane edinke, Ljudmila I Strašen udarec žuga temu nežnemu bitju; ako se vrne on, ki ga nosi v me« 'glenem spominu, tedaj bo uničena njena Zlata bodočnost. Stotnik Milan ni bogvekaj premožen jg bi se ne hotel zvezati z dekletpm brea kikljami se laže gospodari. Pomislite, Smihel-čani! Če bo kdo rabil živinski potni list ali kaj drugega na občini, hajdi v Stopiče ali pa mogoče v kako drugo podgursko vas. To vse spletkarijo naši klerikalci in so zraven še tako drzni, da še agitirajo za svoje spletkarije in budalosti. Če hočete imeti župana poštenjaka, župana čistih rok in odločnega nastopa, vrzite kroglico v prvo, demokratsko, ali pa v četrto skrinjico. Sveta dolžnost vsakega zavednega naprednega volilca je, da gre na volišče in voli eno izmed naprednih strank. Naprcdnjak. ŠMIHEL-STOPIČE. branite g. župana Vovka, ki ga mi nismo nikdar napadali, kajti mi spoštujemo vsakega poštenjaka, četudi je v vaših vrstah. Toda ta hinavska hvala in slava g. Vovku nas vseeno ne bo prevarala, ker predobro vemo, da je vaš županski kandidat g. Brulc s Hrušiee. ne pa g. Vovk. To je dovolj odkrito povedal g. kaplan iz Stopič, zato ne imenujte po, nemarnem poštenega imena g. Vovka. Rečemo vam: vaš g. Brulc postane lahko mežnar v Podgradu, ne bo pa naš župan, kakor tudi ne boste prestavili občinske pisarno v Stopiče, da bi s tem kaznovali napred- imetja. In zdaj še to usodno pismo! Mi« lan bi ne mogel omadeževati svojega imena z nevesto, čije mati je prelomila zakonsko zvestobo. Vstala je. Dvignili so jo njeni lastni očitki, njena razburjenost. Skrbno je shranila nesrečno pismo, da ga prikrije hčeri in soprogu, ki ne smeta vedeti nje* gove vsebine. Sklenila se je potajiti ter ostati mirna. Odklenila je vrata ter je pritisnila na zvonec. Prihitela je hišna, kateri je na« ročila, da naj ji pripravi postelj, ker se ne počuti povsem dobro ter hoče pre« spati trenutno slabost. Prepovedala ji je, da ne sme pustiti nikogar v njeno sobo. * «Čimbolj premišljujem, tem manj razumem,« je vratarica Pavla modrovala v družbi postarnega možica, sedečega v njeni sobi pri kavi ter velikem kosu po« gače. «Zakaj vendar gospa Amalija svo« jega prvega zakona nikdar ne omeni? Gospod Vrček, vi ste poznali pokojnega Julijana; dolgo ste služili v gradu, kjer ste imeli tudi nekaj veljave. Ali je bil Valaron res tako hudoben?* njake šmihelske in vavtoške fare. Kake črne naklepe kujete za bodočnost naše občine, ste pokazali odkrito s svojo listo, kjer ste popolnoma prezrli šmihelsko in vavtoško faro in postavili na sigurna mesta le ljudi iz Podgorja, ki se razumejo na občinsko gospodarstvo kot zajec na boben ter ne znajo drugega kakor pohlevno kimati farovžu. Takim ljudem pa pravite vi sami, da so koštruni. Koštrunov v občinskem odboru pa ne rabimo, zato bomo volili v nedeljo le može, ki znajo misliti s svojo glavo in za katere smo prepričani, da bodo pošteno gospodarili z občinskim imetjem v korist nas vseh. Klerikalcem, ki so nas /.e tolikokrat nesramno osleparili, ne moremo več zaupati, zato bomo volili v nedeljo le one skrinjice, katere nam bodo dale za občinski odbor može — poštene gospodarje, ne pa farovške podrepnike ali pa klerikalne komuniste «LažiIjub» pravi, da so na naši listi preklicali nekateri svoj podpis. Odkrito povemo, da je bil to le eden, ki se pa tega že kesa. Pač pa je glavarstvo moralo črtati na komunistični listi, ki je pa prav za prav tudi klerikalna, devetnajst poštenjakov, ker so bili preveč v žlahti z raznimi paragrafi in 9odnijo. Gospodje klerikalci, tudi v politiki obvelja le poštenost; hinavščina in zahrbtnost se prej ali slej kruto kaznujeta, zlasti pa še obljube, ki se izpolniti ne dajo. Kdor je mož v naši občini, ta bo vrgel kroglico le v prvo, tretjo ali četrto skrinjico, ker bo s tem pripomogel, da bo klerikalnega sleparstva v naši občini konec enkrat za vselej. — Demokrat. BIRČNA VAS. Tudi mi hočemo v nedeljo 3. avgusta pokazati, da znamo sami misliti. Zato pa bomo tudi sami po svojem preudarku volili. Povemo pa lahko že sedaj, da bomo vrgli kroglice v prvo skrinjico. Kdor bo tu pozabil spustiti, bo vrgel pa v četrto; drugo pa bomo pustili pri miru, ker ta je farovška. Farovška stranka pa, kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, hoče imeti župana — Podi gurca. Do tja pa še pravega pota nimamo. Kako bomo pa šli tja! Do sedaj smo lahko opravili v občinski pisarni ob vsaki priliki. Če je imel eden ali drugi opravka v mestu, je lahko stopil tudi v občinsko pisarno. Po novem bi pa bilo treba vsako stvar iskati tam v Podgur- Starec, čigar nos je izdajal, da poleg kave čisla še neko drugo pijačo, jc mok če odmajal z glavo. Vedel je, da mii Pavla le takrat postreže, kadar priča* kuje, da bo od njega kaj izvedela. Zato je govoril počasi in v daljših presledkih, da bo tako del j časa trajala njena iz« jemna dobrotljivost. Tisti večer je bila Pavla izredno do> bre volje. Izvohala je, da je gospa ne> nadoma obolela, kar je pripisovala pis* mu, ki ga je prejela tisto popoldne. Iska« Ia je vzrokov v n jeni preteklosti in zatd je povabila Vrčka, svojega znanca; nje« mu so bile znane nekdanje razmere Prelezju in le on ji more povedati kaj gotovega iz njenega življenja. Vrček ji na vprašanje še vedno ni odgovoril. Seveda, pri kruhu in kavi s( človeku zamašijo usta, toda na svetu je še neka druga pijača, ki namaže grid ter razveže jezik. Pavla se je zasukala pred zidno oma* rico, zadišalo je po žganju, ki mu ga je nalila v kozarec. «To je pijača! Iskri se kot zlato in teče kot olje! Ppkusite, gospod Vrček!« ju. Pristaše SLS prosimo, da nam najprej na-1 pravijo pot do Stopič, potem naj šele mislijo na to, da prestavijo občinsko pisarno. Zelo smo radovedni, l;aj se je neki zameril sedanji župan tem . Ako bi nas pustil v miru, bi ga tudi mi, in bi §e mu ne bilo treba sedaj tako jeziti. G. župniku svetujemo, da naj ne zlorablja prižnice, ako hoče, da bomo še nadalje puščali našo deco v cerkev. Sicer smo pa g. župniku še hvaležni za to reklamo. Marsikateri ne bi vedel za ta dva dopisa v cDomovini>, a tako je Šla ta številka <;Domovine» kar iz rok v roke. Gospod župnik, povemo Vam tudi mi, da hočemo biti jeklo in ne steklo, kakor ste poudarjali raz prižnice. ŠMARTNO PRI LITIJI. V sredo je udarila strela v skedenj, hlev in kaščo pod eno streho posestnika Joža Božiča, podoma če Martinška, iz Lupinec pri Veliki Kostrelnici. Poslopje je bilo naenkrat v ognju in je bila vsa vas v veliki nevarnosti. Imenovani je oškodovan za okrog stotisoč kron. Požar je lokalizirala požarna bramba iz Šmartna pri Litiji, ki je s pomočjo domačinov obvarovala vas pred grozečo nevarnostjo. ŠMARTNO PRI LITIJI. Pred nedavnim časom je eden tukajšnjih dušnih pastirjev grmel s prižnice proti alkoholu in alkoholikom. Proti temu bi ne imeli ničesar, ker alkohol je res rak-rana našega naroda, le čudno se nam zdi, da ravno isti gromovnik ne za-brani žganja v klerikalni zadrugi, kjer baje ponujajo klerikalno vodko še ceneje kakor drugje. Baje trdijo sami, da «žegnan šnops» ne škoduje. Da jim pa vseeno udari v možgane, nam izpovedo njihovi javni nastopi. V ponedeljek zvečer, ko so zvedeli naši klerikalci, da so se njihovi bratci pririnili na ministrske stolčke, so kar obnoreli ln kazali svoje manire na cesti. «Auf biks!» — «Zdaj bo šla Orjuna!» — «Korošec zmaguje!» itd. Tako so vpili po vseh cestah in oblajali vsakega na-prednomislečega človeka. Dragi klerikalci, vedite, da bo vaše veselje kratko. Zato ne uganjajte prismodarij po cestah in pustite ljudi v miru, če ne, vam bomo vrnili tako, da vam bo za dalje časa sapo zaprlo. Sveta vojska, kje si? G.Kalan bi imel med našimi klerikalci dovolj posla, da bi uredil njhovc zmešane glave. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Zadnji čas je začel dvigati glavo tukajšnji klerikalni krojač Karel Cepuš, ki rad udriha proti naprednjakom. Bomo videli, ali smo mi odvisni od njega ali obratno. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Bivši občinski odbor je sklenil, da se iz-posluje sejmišče v Šmarjeti, za katero je privolil prostor posestnik Dernovšek, in da se postavi nova tehtnica pred gostilno g. Puš-nika. Kakor pa so se zaleteli naši možaki v zanemarjene občinske ces e in v gradbo mosta v Šmarjeti, z istim uspehom bodo končali, kakor je podoba, s sejmiščem v Šmarjeti. Danes smo prepričani, da je bilo vse to agitacijsko sredstvo za občinske volitve. — Napredni Šmarjetčani imamo malo upanja, dokler bodo gospodarili taki ljudje, vendar nas veseli, da smo dosegli šest odbornikov, na katere se lahko zanesemo, da nas bodo o vsem informirali in da bodo preprečevali samovoljno delovanje klerikalnih odbornikov. «Na zdravje, dušica!« se je obliznil ter je izpraznil kozarec. — «No, kako ste že rekli...? Da je bil Valaron? Ne, ne, tako hudoben ravno ni bil, ampak lahkomiselnosti je bil podvržen — Bog mu odpusti! — Čemu bi prikrival nje» gove napake.» , «Pa ga je marala?» je Pavla naguban* cila čelo. «Amalija je bila vendar iz bolj* še rodovine — seveda, ljubezen je gluha in slepa, drugače bi ne bilo prišlo tako 'daleč...» «Denarja ni imela,» je razlagal Vrček. (Julijan pa je bil graščak in razen tega še zal mladenič. Meniš, da je ni mogel dobiti s tisočaki, z milijoni? Toda nje* mu je bila Amalija vse na svetu. — Ne> kaj časa sta sicer dobro izhajala; mlada gospa se je že veselila moževe spreobr« nitve, a njeno veselje je trajalo le malo časa. Človeške razvade so pač podobne boleznim, ki se potuhnejo, pozneje pa hipoma udarijo na dan ...» Ni se upala treniti z očesom, tako jo je zanimalo pripovedovanje zgovornega moža. Zopet mu je nalila kupico, katero je Vrček v dušku izpraznil. «Gospod Julijan je bil namreč vdan pijači in je tudi igral,» si je z dlanjo obrisal ustni. «Tisočaki so izginjali in dolgovi so rastli — k sreči je po ženitni pogodbi pripadalo Amaliji in njeni hčer« ki polovico 4metja. Tega se Valaron ni mogel dotakniti kakor tudi ne bogate dediščine, ki jo je gospe zapustila imo» vita sorodnica. -■- Največ razdora pa je v gradu povzročil Ivan, graščakov pri« jatelj — človek, čigar srce je bilo polno hudobije in zvijače.» «Takooo!» je zategnila Pavla začu« deno. «Ali ni bil ta Ivan Julijanov pol« brat? Saj mu je bil tudi podoben.» «Kakor kozarec kozarcu,» ji je pri« trdil šaljivo. «Toda, če je bil njegov pol« brat? ... Kdo ve ... Pravili so, da je imel graščak, Julijanov oče, nezakon« skega sina, kar pa se javno ni smelo go« voriti. Pa naj bo že odkoder hoče, ta Ivan; resnica je, da je bil zelo prebrisan, zvit in — hudoben...» «Ali ni bil tudi gledališki igralec?« mu je Pavla segla v besedo. «Oh, kaj že on ni vse bil! V meščan« sko šolo je hodil, za agenta je služil, v LAŠKO PRI CELJU. Neradi iznašamo v javnost pritožbe nad slabim postopanjem z delavstvom od strani nadrejenih oseb. Žal, da osebni opomini največkrat ne zaležejo in navadno moraš slišati na tako pritožbo od svojega predpostavljenega: «Če ti ni všeč, pa pojdi«. Danes smo v kulturni in demokratični državi, katere zakoni jamčijo varnost vsakemu poštenemu delavcu. Pa tudi brez tega bi pričakovali od svojih delodajalcev, ki jim dajemo svoje življenje in zdravje v službo, da bi z nami postopali, kakor se spodobi človeku. Ne bomo za danes navajali imen dotičnih, ki so zakrivili nad nami že marsikatero pregreho, ampak beležimo le nekaj primerov, ki zaslužijo vso grajo in obsojanje. Ako se bodo taki in podobni primeri ponavljali, pa iznese-ino v javnost tudi imena tistih, da jih bodo vsi spoznali, kdo so. Razume se, da ne bo ostalo samo pri tem, ampak si bomo znali poiskati tudi zadoščenje na pristojnem mestu. Tako se dogaja pri nas, da se zahteva čiščenje kotlov že drugi da«, ko je pogašen ogenj, dasi se mora naravnost z nečloveško muko prenašati vročina, ki žari iz kotla, v katerem je gorelo dneve in tedne. Posledica je bila, da je naš tovariš K. obolel; isto bi se dogodilo tudi drugim, da se niso uprli. Oboleli tovariš se zdravi sedaj v celjski bolnici. Še manj oprostljivo pa je, da pretepajo nekateri celo starejše delavce, ki so pustili že dobršen del svojega življenja podjetju v korist. Kaj more ubogi obnemogli tovariš za to, če nima več tiste moči, kakor jo je imel pri 20 letih! Neodpustno je tudi, da se daje delavstvu najslabša kvaliteta živil v naturalijah, češ, za delavca je vse dobro. Šteje se to celo kot nekaka milost, češ, če s tem nisi zadovoljen, pa pusti, saj imaš itak svojo plačo. Še več takih in podobnih primerov bi lahko navedli, pa naj za danes zadostuje. Kakor rečeno, se drugič ne bomo več zadovoljili s tem in bomo podvzeli vse korake, da se takemu početju naredi konec in da se tisti, ki ne marajo vpoštevati človekoljubnih in demokratičnih načel, tudi pošteno kaznujejo in odpravijo s svojih mest, kamor gotovo po takih kvalifikacijah ne spadajo. Eden za vse. LAŠKO. Ko so laški klerikalci zvedeli, da je zasedla SLS vlado, so se zbrali na trgu, gledališčih je igral. Začel je že še kaj, za« čel, ampak dovršil ni ničesar. — Toda dušica — voz se ustavlja ter kriči po mazilu.» Pavla je razumela njegovo željo. Hi* tro mu je natočila žganja, obenem mu je tudi napolnila skodelico z močno črno kavo. Za nobeno ceno ga ne sme upija* niti, da ne bo počenjal neumnosti, ki bi jo lahko spravile v neprijeten položaj. * «Tako, tako!» je zamašila načeto steklenico ter jo je spravila v omaro. «Toraj eden je zapravljal in drugi mu je pomagal. Zares, lepa ptiča!» «Oba sta molzla isto kravo,» je segel po skodelici, «zapravljala sta eno in isto imetje. Ivan je delal dolgove na bratov: račun. Znal je ponarediti njegovo pisavo in posnemati njegov glas; včasih je pa tudi Julijan nastopil z bratovo krinko — pripovedujejo se skoro neverjetne stvari, ki sta jih skupaj doprinašala.» «In Amalija vsega tega ni mogla pre* prečiti? Zakaj ni zahtevala ločitve?« je poizvedovala Pavla. J?alje_enhodnjjčl postavili sc na glavo in napravili lepo piramido. Vsa trška mladcž pa se je spravila v zvonik in terjančila na železne zvonove. Shu-denšck pripoveduje, da bosta duhovnika Korošec in Kulovec vzela v sredo med sebe mohamedana dr. Spaha, katerega glavo bi di-čil pisan turban. Živela turškcr-klerikalna zveza! REČICA PRI LAŠKEM. Kakor običajno prirejamo tudi pri nas kmetje, ko požanjemo žito, svoje domače veselke (likofe). — Dne 22. julija je priredil tako zabavo moj bližnji sosed in povabil vse tiste, ki so pomagali pri žetvi. Povabil je med drugimi tudi po njegovem mnenju najbrihtneišega daleč na okrog A. Brečka iz Rečiške doline, ki kandidira na drugem mestu SLS liste in kateremu so pred nekaj dnevi finančni organi zaplenili brez dovoljenja v vrtu se nahajajoči tobak. Ta brihten možak, bodoči odbornik, si je izmislil, ko je že bil omamljen od alkohola, da mora biti tudi nekaj politike vmes, ako-ravno kot analfabet ne razločuje črke «a» od črke «ž». S prvimi besedami je napadel v družbi se nahajajočega naprednjaka Reber-šaka, češ, da je njegov nasprotnik, ker drži z vlado. Reberšak ga mirno opozori, da ne spada politika v to družbo, nakar je v družbi se nahajajoči že znani hujskač in pretepač J. Pražen, rudar v Hudi jami, zgrabil na mizi se nahajajočo steklenico in jo vrgel proti Reberšaku. Steklenica ni zadela Reberšaka, pač pa njegovo hčerko, katero je tako težko ranil v glavo, da so jo morali odpeljati v bolnico. Radovedni smo, kdaj se bo Trboveljska družba znebila teh hujskačev in pre-tepačev. Vsem zagrizenim klerikalcem z župnikom na čelu pa čestitamo, da so si izbrali iž svoje sredine večinoma take odbornike, kot je zgoraj omenjeni povzročitelj prepira, ki se je zaključil s pretepom. TRF.MARJE PRI LAŠKEM. Ker >So klerikalci doznali, da so se začeli demokrati brigati za postajališče v Tremarju, so nastopili nekateri klerikalni hujskači s protiagita-cijo, da se ne rabi postajališče. Kaj pravite k temu Tremarčani? Ali vidite hinavsko klerikalno zavist. To je isto, kakor so poskusili že glede dostavljanja poštnih pošiljk k Sveti lederti. Tremarčani, zavedajte se! ŠMARJE PRI JELŠAH. Da bi sc rekurz ugodno rešil, Je poslal g. G. svojega agilnega tekača brez popotnice na božjo pot na Tinsko. Pot je precej težavna. Do smrti zmučcn sc je podal v naročje sv. Ane. Zelo se ji je smilil ubogi revček in solze so se ji prikazale. Prepričan, da je svetnica uslišala milo prošnjo, se je podal v gostilno g. Strcnkelna, kjer si jc na zdravje sv. Ane in vseh šmarskih pilpoga-Čarjcv privoščil najboljšega. Kakor jc sploh navada veselih ljudi, je tudi ta malo preveč pogledal v kozarec. Ko se je vračal lnulo ginjen proti domu, je padel in si nalomil rebra na levi strani. Ubogi mož pač premišljuje v postelji svoje grehe, žena mu pa pere z milom «Zlatorog» grehe z njegove duše. G. Johanček bo gotovo posredoval, da bo ubogi tekač dobival invalidnino, vsaj 10 par mesečno, kar si je kot tekač in tajnik šmarskih pilpogačic gotovo zaslužil in kar mu iz vsega srca privošči tudi Bonifacij. ŠMARJE PRI JELŠAH. Dne 13. julija jc bila tudi pri nas birma. To so imeli neki naš veljak skrbi, da so se čim dostojnejše vedli in z vso pobožnostjo prisostvovali vsem molitvam. Nad tem gospodom bi mi zmolili nastopno molitev: Pridi, sveti Duh, razsvetli jim um, da ne bodo tako «dunu>. Želeti bi bilo, da tudi prečastiti g. škof reducira svoje ovči- ce, kajti veliko jih jc med njimi garjevih in tudi nekaj kozlov. Bonifacij. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Tukajšnji nad-učitelj je čuden človek. Enkrat celo z Nemci simpatizira, včasih je samostojne?, potem zopet klerikalec in tako dalje. Tak človek še v hribe ne spada, ker so tam danes že bolj zavedni kmetje. Bivšega učitelja je vedno tožaril pri šolskih oblastih, to pa menda zato, ker je bil demokrat. Zapomni naj si le, da se posojilo vračila veseli. Človek, ki nima niti za svojo deco pravega očetovskega srca, naj bi imel dobro voljo in prijateljstvo za druge. Kar je le v zvezi z demokracijo, to njemu smrdi. Sploh pa nima nobena stranka, tudi klerikalna ne, v njega pravega zaupanja. Pa stari časi minejo in z novim časom upamo, da se bo tudi v naši šoli nekaj predrugačilo. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. V nedeljo dne 20. julija smo pokopali 421etno gospo Uršulo Žaberl, ženo Mihaela Zaberla, posestnika in trgovca z živino v Brezju pri Sv. Štefanu. Zapušča moža in šest nepreskrbljenih otrok. Da je bila dobra duša in skrbna mati svojim otrokom ter dobra in prijazua soseda, dobrotnica revežem, je pokazal pogreb, kakršnih je bilo doslej malo pri Sv. Štefanu. Dobremu možu in pridnim otrokom naše sožalje, mamici pa blag spomin! ZIBIKA. Dne 15. julija smo imeli birmo tudi v naši fari. Ves teden so se vršile priprave za sprejem našega nadpastirja, lavantinskega škofa dr. Andreja Karlina. Naš župnik Jelšnik je imel prvi sprejemni govor, ki ga pa je govoril s tako tresočimi besedami, da se je bilo bati kaj hujšega. Sram nas je bilo vse farane, da imamo takega bojazljivega župnika. Prvo nedeljo po birmi se je pa že zopet ojunačil, pred Zibčani seveda, se hudhoval raz prižnice in župane vseh treh občin grajal, da ni nihče imel poguma, nagovoriti škofa pri sprejemu. SIcer pa tak govor, kakor ga je imel župnik, itak ni kaka posebna imenitnost. Podoba je, da tudi novi župani ne bodo hoteli tako plesati, kakor bo župnik godtl. — Stara napredna korenina. CERŠAK. Mi imamo župana Jožefa Rei-terja, ki pač misli povsod le nase. Dasi je pasji zapor že davno potekel, kakor se jc izrazil tudi g. živinozdravnik, vendar župan šc ni dal odstraniti zapornih tablic. Zato so naši psi še v verigah in nagobčnikih, a njegovi so že prosti. Tako bodo začeli še psi sovražiti našega župana, ker jim nc da svobode. Pa tudi drugače žc dolgo časa nismo zadovoljni z našim županom. Zato 10. avgusta kroglice v gospodarsko-delavsko skrinjico, to je v drugo. Proč s starim županom!. SV. MARTIN PRI VURBERKU. V zadnjem dopisu o naši prireditvi 20. julija je nastal pomotoma nepravilen izraz, da sta se pevski društvi «Jadran» in «Zar-ja» odrekli vsaki podpori — biti bi moralo vsaki nagradi. Čisti dobiček prireditve v korist tukajšnjim ubogim šolarjem je znašal 250 Din. SV. MARTIN PRI VURBERKU. V zadnji številki «Slovenskcga gospodarja* se neki dopisun zaganja kakor strahopeten psiček iz zaplotja v tamošnjega delovnega trgovca in narodnjaka Kostaiijška in njegove somišljenike; naziva ga oberorjunaša, policajdemo-krata, pritepenca. Ko- sem na žegnanje obiskal ta lepi kraj, smo se pri čitanju tega dopisa enkrat pošteno smejali in dejali: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.* Kot napred-njak in prijatelj Kostanjškov sem hvaležen za pozornost s strani dopisnika v ^Slovenskem gospodarju?. Sedaj šele ljudstvo razmišljuje o vsestransko koribtnem delovanju tamošnjega ^pritepenca* Kostanjška, katerega imajo vsi radi, razen njegovega stanovskega tovariša in nekaterih klerikalnih ovčic. Prepričal sem se, da ljudstvo uvideva, da je cpritepenec: v gospodarskem oziru faranom mnogo koristil in mu bo ljudstvo tudi hvaležno, če se bo izkazal tako delovnega tudi na narodnokultur-nem polju. Kar se pa tiče priprav za občinske volitve, sem doznal, da je ljudstvo vobče zadovoljno z drugo kandidatno listo, ker se zaveda, da bo občini v korist in ponos, če pridejo v odbor tudi možje druge kandidatne liste. Če Klanfarjevim fantom in županovi mamici ni po volji, je to njihova za&ebua stvar, s katero se tokrat ne bom pečal. Mogoče po drugem obisku več, če bo treba. — Izletnik. VIČANSKI VRH PRI VELIKI NEDELJI. Že dolgo beremo z veseljem in ponosom našo «Domovino :. Navzlic temu niste, gospod urednik, do sedaj šc ničesar priobčili iz našega kraja. Zato prosim sedaj za priobčenje nekaj tukajšnjih novic. Pred nekaj dnevi je umrl tu viničar Franc Irgolič. Delal in mučil se je dolgo vrsto let za znanega bogatina klerikalca iz Sodinec. Ta veljak je reveža rabil za vsako najhujše delo, katero mu jc plačal le z borno skorjico kruha. Ko jc revež prišel na smrtno posteljo, sc ni brigal zanj in ko je umrl v ormoški bolnici, ga ni človeka, da bi plačal za teh par dni oskrbo za njega. Neki drugi viničar je služil svojemu gospodarju celih 27 let, delal mu kakor suženj skoro zastonj ter. postal v njegovi službi invalid brez prstov na roki. Sedaj, ko je gospodar klerikalec, ki jc tudi cerkveni ključar, videl, da tega reveža ne more več tako rabiti in izmozgavati, jc izročil vinograd svojemu zetu, ki je istotako hud klerikalec. Stopili so skupaj cerkveni ključar, njegov zet in mejaš, ki niti svoji materi nc pripusti krave, ki jo ima izgovorjeno za užitek, pa so sklenili: «Veš kaj, zaj ga le vun zc-ženi, se si ti zaj novi virt, kaj ti gdo more, če ga nečeš več meti; delati itak nemre, samo s kuče z njim.s In na ta sklep je moral ubogi invalid takoj iz koče. Bil bi brez strehe, da sc ga ni usmilila dobra žena iz Kliučarovcev* ki mu je prepustila svojo hišo v tem vrhu. Eden teh treh klerikalnih mogočnikov vtika svoj nos povsod, kjer ga ni treba. Posebno; hujska pri nekem posestniku, da bi oče nc dal posestva sinu, ki je navdušen demokrat. Svet temu in vsem klerikalcem: Brigaj se najprej za svoje domače, potem šele za druge razmere ! Vam, viničarji in vsi mali posestniki, pa kličemo: Volite pri prihodnjih volitvah vsi kakor en mož klerikalce, da vam bodo za par let izmozgali zadnjo kapljico krvi iz vaših že itak izmozganih teles. Kateri viničar ali delavec hoče biti še dalje suženj klerikaiizma, naj Ie voli svojo pogubo, to so klerikalci. Nasprotno, kdor hoče sebi in svojim otrokom dobro, naj vrže kroglico ne samo pri občinskih, ampak vselej pri vsakih volitvah v napredno skrinjico. Trikratni «Zdravo!» vam klieeta — hI v a muzikaša, dobra pajdaša• MALA NEDELJA. Pri slavnostni otvoritvi doma Narodnokulturnega društva v nedeljo 20. julija smo meli čast, pozdraviti razen urno-gobrojnega domačega občinstva tudi cenjene goste iz Prlekije. Slavnost je kar najlepše uspela. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu, posebno še kuroicij gospe Kupljenovi, za velikodušni dar tisoč dinarjev. Prosimo, da nas cenjeno občinstvo še nadalje podpre v našem delovanju na prosvetnem polju. Naš cilj je gospodarski in kulturni napredek Male Nedelje. — Odbor. Miloš Roš: O početku hrastniške industrije (Konec.) II. , Sedaj pa k zgodovinskim podatkom nekaj statistike. Predvsem bi bilo morda zanimivo imeti vsaj približno sliko o stanju delavstva nekdaj in sedaj ter o produkciji premoga. Leta 1857. n. pr. je produciral hrastniški rudnik s 170 uslužbenci 335.000 centov premoga, leto pozneje s 400 delavci pol milijona centov, 1.1882. so pa izkopali delavci že 674.930 centov dragocenega Črnega kamena. Do leta 1921. se je pomnožilo število rudniških uslužbencev (vštevši tiradništvo) na 925, in tega leta se je olajšala notranjost Hrastnika za 1,230.200 q premoga. Da bi nesli tega leta izkopani premog v koših, bi bilo potrebnih 1,230.200 ljudi, katerih vsakemu bi naložili na pleča cel cent in to nove, ne stare mere. Ker pa toliko ne štejemo danes vsi Slovenci v državi, vštevši naše žene in otroke, vidimo ogromnost podjetja in tudi pridnost delavstva. Rudnik Ojstro je štel 1921. ,leta 330 uslužbencev, 1.1922. 340. V prvem teh let je produciral 68.710 q, v drugem 77.420 q. Nezgode v rudnikih niso kaj redkega, in tudi hrastniški delavci niso bili teh obvarovani. Neštetokrat se je pripetilo, da je padel ta ali oni v jašek ali kaj podobnega, večje katastrofe, kakor so jih doživeli mnogi drugi rudniki, pa vendarle ni bilo in, upajmo, da je tudi ne bo, saj danes je že dokaj varnostnih naprav glede dušljivih in vnetljivih plinov: ventilacija rovov, varnostne svetiljke itd., Česar vsega pred leti ni bilo. Plini so eksplodirali v nekem hrast-niškem rovu 1.1893., a je k sreči bila le ena sama žrtev, vrl možak Krištofič. 17 let pozneje je enaka nezgoda uničila življenje dveh rudarjev, Kokalja in Petriča. Umevno je, da vlada v velikih podjetjih. kakor je Trboveljska premogokopna družba, Ie redkokdaj vsestranska zadovolj-nost. Ce bi bil zadovoljen delavec, bi godrnjali delničarji, češ, dividenda je pre-mala; nasprotno pa je težko zadovoljen delavec, kadar si mane roke akcijonar. No, in ker si je mel roke le ta, je prišlo do mnogih stavk, med katerimi so bile najpomembnejše v letih 1889., 1892., 1903., 1920., i921.. 1922. in 1923. Ojstrani so štrajkali že 1.1883., a 1.1834. celo dvakrat. Iz štraj-ka v 1.1889. bo šc vsem starejšim Hrastni-čanom živo v spominu pretresujoča slika, ko so tirali v zapore vrste delavcev, vklenjenih v verige, za njimi pa so ihtele njihove žene in otročiči. Uspeha je pa imel ta štrajk med vsemi največ, kajti takrat so dosegli delavci osernurni delavnik, 100 % za akordno delo in 40 % v tako imenovani gosposki dnini. Najdaljša stavka je bila ona v preteklem letu. Z rudnikom smo prav za prav končali; ker sta pa ž njim v isti dolini se nahajajoča tovarna kemičnih izdelkov in steklarna v jako tesni zvezi, omenjam kratko tudi po^ četek teh dveh danes jako velikih podjetij. Pri rudniku je zaostajalo že v Luznar-jevi dobi na kupe drobnih premogovnih odpadkov, s katerimi niso znali ne kod ne kam. Treba je bilo misliti na lokalno industrijo, ki bi ta drobiž nele odstranila, am-i pak ga tudi kolikor toliko, dobro plačala. V taki misli jc kupil hrastniški rudnik Peklarjevo posestvo; od tega je prodal vsa Peklarjeva poslopja z bližnjo okolico inže« nirju Heiderju, Peklarjevo «Spašnico» pa vitezu Oosslethu. Heider je predelal staro Peklarjevo hišo v lično vilo ter postavil v bližini ste-' "Priloga „Domovine" št. 31. Ljubljana, 1. avgusta 1924, Tri redkosti žiucilskega sueta V početku našega stoletja je vzbudilo veliko senzacijo odkritje okapija, nekoliko ži-rafi podobne živali, ki prebiva plašna in samotarska v divjih pragozdih severnovzhod-nega dela afriške države Kongo. Okapi je velik kakor konj in nekako združuje v sebi lastnosti in posebnosti žirafe, antilope ter cebre. Pritlikavi narodi v Kongu so to žival Idobro poznali, jo lovili ter si med drugim iz njene kože rezali pasove. Baš po teh pasovih, ki so vzbujali pozornost, je prišlo do odkritja te do takrat kulturnim narodom neznane živali. Zanimiva zver je tudi gorska gorila z dolgo cunjasto dlako. Ako opazujemo ta ogromni nestvor, postane razutnljivejše, zakaj smatrajo nekateri učenjaki gorile gvinej-skega obrežja v Afriki za ona bilja, ki nastopajo v pravljicah starih narodov kot velikani ali gozdni možje ali kaj sličnega. Nekatere teh gorskih goril dosežejo višino 2 m 30 cm. j In sedaj si predstavljajmo, da sreča5 v gozdu I nenadoma tak stvor, ici ie za pol metra višji od največjega znanega človeka, ali ni mož- Gorska gorila. nost dana, da ga smatraš za divjega moža, povodnega moža ali podobno pravljično bitje. Pri starih narodih, ki so bili polni | vražjeverja, je bil tak vtis prav možen. Še manj znan nego omenjeni prvi dve živali je Evropejcem bambusov medved, ki Bambusov medved. živi v tibetanskem visokem gorovju. Le redki so Evropejci, ki so ga že videli živega. Predor poč reko Največje mesto Zedinjenih držav New Vork hitro raste in njegovo prebivalstvo se množi s tako brzino kot v nobenem drugem mestu na svetu. Da se ustreže vedno naraščajočemu prometu, potrebuje mesto novih potov in prometnih zvez. Zato se gradi sedaj predor, ki bo vezal New York z New Jerse-yem pod reko Hudson. Tunel se koplje od obeh strani ter bo dokončan leta 1926.; stal bo okoli 40 milijonov dolarjev, to je blizu 3 in pol milijarde dinarjev, kar je več nego polovica vsega v Jugoslaviji v obtoku se na- • hajajočega papirnatega denarja. S tem si more čitatelj predstavljati, kako velikanske stroške zahtevajo umetne prometne zveze, cla se i godi potrebam velikih mest. & Predor bo dvojen, imel bo dve luknji, in sicer eno za promet proti zapadu, drugo pa za promet proti vzhodu. Dolgost luknje bo znašala preko 2500 metrov. Ko bo predor izgotovljen, se bo moglo skozi njega prepeljati na leto najmanj 15 milijonov vozil, ali 40.000 na dan. Ker bodo ta vozila večinoma avtomobili, katerih motorji proizvajajo strupene pline, ki so človeškemu življenju nevarni, zato bo imel predor mnogo ventilatorjev, iako da bo zrak v predoru popolnoma izmenjan 40krat na uro s svežim zrakom. Vrhu tega bodo na vsakem koncu vedno straže; ako bi iz kateregakoli vzroka morali avtomobili stati dalje časa v predoru, bodo te straže avtomobiliste posvarile takoj, da zapro svoje motorje. Kako nevarni so plini iz avtomobilov, je pokazala nesreča v Pittsburgu, kjer je obstal promet v predoru le za kratek čas ter so potem morali mnogo cseb prepeljati v bolnico. Gradnja takšnega predora zahteva velikanske priprave in natančne načrte, katere so izdelali najboljši inženjerji. Inženjerji zalrju-jejo, da ni delo pri gradnji predora prav nič nevarnejše kot kje drugje na prostem. Delavci delajo v posebnih zaprtih oddelkih, v katerih se nfihaja stisnjen zrak, ter so poučeni, kako jim je ravnati, preden pridejo v navaden zrak. Do sedaj še ni izgubil življenja niti en delavec, ki dela v predoru. Res je bilo nekaj mož ubitih, toda ti so izgubili življenje pri pričetnih delih na peščenem obrežju, v predoru pa se uporabljajo vsa moderna in možna sredstva, da se preprečijo nezgode. Zadnje tedne so imeli Newyorčani dvakrat priliko videti, kako se je iz reke Hudson dvignil velikanski curek vode visoko v zrak. tam, kjer se gradi novi predor. Inženerji so pojasnili ta dogodek takole: stisnjeni zrak v predoru je prodrl skozi zemljo in blato nad predorom ter dvignil vodo v zrak. 2e 24 ur prej je pričela zemlja lesti v predor ter so bili delavci na ta dogodek vedno pripravljeni; zato so se podali na varna mesta in ni bilo nikakih žrtev. Če bo ostalo ves čas take ogromne gradnje brez žrtve, bo to gotovo velik dogodek. klarno, Gossleth je pa pričel staviti više zgoraj ob potoku 1.1859. veliko tovarno za kemične proizvode, ki je bila dogotovljena leta 1861. Do 1.1866. je ostala tovarna last graditelja, takrat jo je prodal c. kr. priv. Avstro-orientski banki v Trstu. Od 1.1878. je tovarna akcijska družba, ki je imela svoj sedež v Trstu, odkoder izvira tudi stavitelj tovarne Franc vitez Gossleth, Ritter von iVVerkstStten. Tudi daljši okolici Hrastnika sta še v dobrem spominu sinova tega moža Franc in Jurij, vsemogočna Nemca, brez katerih privoljenja ni smel v dolini v gotovi dobi Slovenec niti kihniti. Pozneje sta se ta dva gospoda zamerila - vsaj za nekaj časa - ne vem iz kakega vzroka, tudi «zgoraj». Šlo je za to, da bi postajalTEdi v Hrastniku brzo-vlak. Vsa vnema Gosslethov ni zalegla in zadeve se je zavzel takratni deželni poslanec Roš, ki je šel v ta namen k ministru. Ta je poslanca zvesto poslušal, a ko je končal, je rekel: «Pošiljajo vas gospodje Gosslethi, kajno? Želji ni mogoče ustreči, ker...» «Ne, ekscelenca,» ga je prekinil poslanec, «pošiljajo me tisoči volilcev, ki zahtevajo, da §e njihovi prošnji ugodi.« Hmeriška plesalka na želvi Naša slika predsavlja ameriško plesalko Grady, ki pleše na 3001etni želvi v Newyorku. Panama je bila u čaunih časih morje Republika Panama je majhna država Srednje Amerike s prebivalstvom španjolske narodnosti in je znana zlasti po svojem morskem kanalu, izkopanem na najožjem delu te državice. Ta kanal veže Veliko morje s Ka-ribiškim. O tej državici, ki je na obeh straneh obdana od morja, trde nekateri raziskovalci, da je bila svoječasno morje, in sicer se največ peča s proučavanjem tega ozemlja new-yorški zemljeslovec Sheridan. Sheridan ima v svojem stanovanju v Newyorku celo zbirko okamenelih kosti morskih živali, ki jih je našel visoko v panamskem gorovju, zaradi česar baš sklepa, da je moralo biti v davnih časih vse to ozemlje pod vodo. Drugače si. ni mogoče razlagati, kako so prišle morske živali na vrhove gora. Največ teh okamenelih kosti izvira od kitov. Ves drug je postal minister na te besede, in uspeh je bil ta, da smo dobili namesto brzovlaka, katerega ni dovolil pod nikakim pogojem ne v Hrastniku in ne drugje, nov popoldanski osebni Vlak, ki je krajevnim razmeram tudi zadoščal. Resnici na ljubo je treba pripoznati, da je bil zlasti Franc Gossleth jako dobrega srca in je zlasti revežem delil obile dobrote; radi tega naj mu bodo odpuščeni vsi drugi nepolitični in politični grehi, med zadnjimi tudi ti, da je bil sokriv ponemče-vanju, ki ga je širila po hrastniški dolini v prvi vrsti baš tovarna kemičnih izdelkov. Da je porabila tovarna znatno množino premogovih odpadkov in tudi premoga ter da se rudniško vodstvo v svojih računih ni motilo, je razvidno iz množine produktov, ki jih je tovarna razpošiljala po Avstriji, v Nemčijo, Švico, na Angleško in drugam. Tako imam na razpolago podatke o množini izdelanih kemikalij v letu 1880.(Številke značijo metrske stote.) Tedaj je tovarna odposlala: žveplenokislega kalija 2587, rafiniranega natrijevega solitra 54, žveple-ne kisline 9311, Glauberjeve soli 802, kro-movega kalija 3023, kristalizirane sode 1162, kuhinjske soli 531, solne kisline 2435, Te kosti je našel Sheridan, ko je iskal zlato na svojem zemljišču v južnem delu Paname. Pred več leti, ko so kopali panamski prekop, so pri Kulebri odkopali kitove kosti in so bili že tedaj mnenja, da je bil ta del zemlje nekdaj dno morja. Sheridan pa je našel kosti mnogo dalje proti jugu ter prišel do zaključka, da je bil ves južni del Paname nekdaj pod morjem. Sklepa se iz raznih znakov, da je bilo to gorovje v pradavnih časih, ko je bilo pod morjem, kotišče kitov. Iz navad kitov pri kotenju je znano, da se v tem času nahajajo blizu obrežja z globokimi zalivi in zajedami. Toda te kosti niso edina priča, da je bila Panama pod vodo. Sheridan je našel tudi neko gobi podobno tvarino, ki je vsa obdana s školjkami. 2e v davnih časih se je pripovedovalo med domačimi Indijanci o morskem prehodu med obema Amerikama, Južno in Severno. Tudi Kolumb je na podlagi govoric Indijancev iskal ta prehod, a ga ni mogel najti, za kar mu je bilo pozneje v življenju vedno žaf. Najti ga pa seveda ni mogel, ker je velik preobrat v sredini zemlje dvignil iz morja zemljo, ki je zvezala oba dela Amerike po suhem. To se je moralo zgoditi le malo stoletij pred prihodom Krištofa Kolumba v Ame- ; riko, ker bi se sicer med Indijanci ne mogle ohraniti pripovedke o iem prehodu. Sodi se, da so Indijanci od roda do roda ohranili i spomin na to morsko ožino in v času, ko so Kolumbu pripovedovali o njej, še niso vedeli, da so silne naravne sile na onem mestu dvignile ozemlje, kaierega dobršen del se nahaja sedaj v oblasti republike Panama. Razlog očetovstva. Sodnik vpraša obtoženca: «Koliko imate otrok?» «Ne vem.» «Kako ne veste! Kaj zbijate šale! Kako ne bi oženjen človek vedel, koliko ima otrok.» «Hm, toda, gospod sodnik, morate uva-i ževati, da me cela štiri leta ni bilo doma.»: solitra 3964, soliterne kisline 244 in železnega rdečila 2532 q. Danes izdeluje tovarna velike množine umetnih gnojil, raznih barv, pralni prašek, milo, črnilo, kremo za čevlje in ne vem kaj še vse. Še kaj o steklarni? Ta se je razvila iz skoro bankerotne podrtije v veliko, bogato podjetje, katero more svoje delavstvo dobro plačevati, staviti eno stavbo za drugo, poleg tega pa deliti še lepe dividende. Obilo zaslužka dajo vsa ta podjetja našemu delavcu in našemu obrtniku, a največji dobiček ima pa le naš narodni nasprotnik, ki ga je uporabljal v veliki meri nam Slovcncem sovražne namene. Ali dela to skrivaj tudi danes, bomo Šele videli... Pomagaj si. Mirko prosi očeta, naj mu daruje dinar, da pojde v menažarijo gledat orjaško kačo. Oče: «Dragi Mirko, saj imaš povečevalna steklo. Postavi pod steklo črva in videl boš ,orjaško kačo'.» Podružnica. Orožnik: «Kaj, tudi tukaj že beračite? Do zdaj ste prosjačili le v sosednji občini.* Berač: sti gledalcev. Kdo bi zameril kmečkim ljudem, če si radi ogledajo «kunštne in lepe reči», kot sami pravijo. Saj imajo itak malokdaj priložnost, da bi kaj ta* kega videli. Pa Lovro se je tudi trudil na vso moč, da kaj lepega napravi, kar se mu je tudi posrečilo, kajti za slikar= stvo je bil on rojen in je bilo to njegovo največje veselje. Ko so torej ljudje vi« deli že prve njegove stvari izdelane, so kar strmeli in vsevprek govorili: «Ah, kako bo lepa naša cerkev! Tudi župnik je bil z njim zadovoljen, ko ga je opa* zoval večkrat pri delu in mu vsakikrat govoril: «Sedaj vidim, da imaš roko, le daj dobro napraviti, to bo zate najboljše spričevalo!« Ko sta bila nekoč s šaljivim zidarjem Šteficem sama pri delu v cerkvi in ravno jedla v zakristiji, začne možiček govo* riti: «Da, fant, imenitno nam boš olepšal Cerkev. Že prejšnji naš fajmošter bi nam sem in tja pri vseh narodih in so nenaravno | beli, ker manjka v njihovi koži barvna snov. Profesor Marsch je naziranja, da ti beli Indijanci niso mešanci belih in bakrenorjavih ljudi ter tudi niso albini, ker albini imajo poleg bele kože tudi bele lase, rdečkaste oči ter nimajo v koži prav nikakih temnejših mest. Ti beli Indijanci pa imajo pšenične lase, modrikaste oči ter pegasto kožo. Toda profesor Marsch še ni povedal, kako se to njegovo mišljenje ujema z dejstvom, da so ti trije beli Indijanci otroci čisto običajnih bakrenorjavkastih indijanskih staršev, ki se prav v ničemer ne razlikujejo od ostalih ameriških indijanskih plemen. Med onimi petimi normalnimi Indijanci, ki jih je profesor privedel z belci, se nahajata oče in mati belcev. Očeta imenujejo kratko Jim, ker njegovega indijanskega imena, ki šteje celih 28 črk, ne more nihče izgovoriti. Star je približno 40 let. Njegovi otroci belci štejejo 16, 14 in 10 let. Najs'arejši in najmlajši sta dečka, srednji pa deklica. Ko je parnik, s katerim so se pripeljali v Newyork, priplul k pomolu, je velika množica ljudi začudeno.ogledovala te stvore naravne igre. O kaui in pripravljanju kaue Zrnata kava je plod drevesa kavovca, katerega domovina je Abesinija in Sudan. Od tam se je razširil kavovec po vsem vročem ozemlju. Že v 16. stoletju so kuhali iz kavovčevih zrn v Arabiji pijačo, katero so nato spreieli Evropejci, za tem pa še drugi narodi. Arabski kavovec je 5 do 6 metrov visoko drevo z vitkim deblom in s tankimi vejami, ki so obrastle s podolgastimi zgoraj temno-zelenimi, spodaj belimfi listi. — Beii, dišeči cveti tega drevesa se razvijejo v jagode, spočetka zelenkaste, pozneje vijoličastordeče. Jagode se na solncu posuše in zrna izluščijo. Vsaka jagoda hrani dve kakor rog trdi, spredaj ploščnati, na hrbtu izbočeni kavni zrni. Glede redilnih snovi se kava prav za prav sploh ne more vzeti v poštev. Praženo kavno lahko to storil. Pa povem ti, ta je imel do žensk preveliko veselje. Ali se to spodobi za fajmoštra?» Lovro je možička začudeno pogledal in zmajal z glavo. «0, nič me nc glej in ne majaj z glas vo. Kar ti sedaj govorim, za to se lahko ,na zelen' pridušim, kar je pri meni naj» večja kletev. Samo nekaj naj ti še po= vem: ko je Ključarjev Gregee vozil temu fajmoštru iz Ljubljane sladkor, kavo, riž in drugo tako ropotijo, ki jo ima gospoda rada, je fajmošter ukazal vozniku, ko sta pripeljala mimo doma neke ženske, da sta se ustavila, in skoro polovico tega blaga je dal fajmošter tej babnici. Gregee je seveda vse to gledal kot ,bik nova vrata'. Pa fajmošter je rekel nato: ,Ta ženska je potrebna ka* kega priboljška, ker je reva.'» Lovru ta pripovest kar ni šla v glas vo. Končno reče Štefic: «Čakaj, fant, to boš zvedel še od dru=> gih ljudi v naši fari, pa še dosti več, kot sem ti jaz povedali® Tako so jima ure tekle, slikarju in zidarju. Lovro je postajal vedno bolj do> mač v fari. zrnce ima jako malo beljakovine, nekaj tolšče, malce olja, sladkorja in čreslove kisline ter kofein. Po kofeinu največ ima kava svoj poseben prijelen okus. Kofein je v večji količini jako škodljiv. Te snovi v kavi so vsled male množine tako brezpomembne, da bi telesu ne zadoščale, ako bi se dale tudi popolnoma izrabiti; v resnici pa še teh vseh ne prebavimo. Seveda se stvar izpremeni, če kavi primešamo mleka. Kavina redilnost se s tem znatno pomnoži, a zasluga gre mleku, ne kavi. Kava kot taka osveži duha, poživi ude, odganja spanec, vpliva blagodejno na srce in živčevje ter pospešuje prebavljanje, a to Ie v mali količini. Preobilno zaužita kava povzroča glavobol, neredno delovanje srca in želodca, nervoznest, omotico in druge take bolezni. Mladini ne dajajmo črne kave. Sirova kavna zrna so trda in imajo včasih neprijeten duh. Pred uporabo jih pražimo. Pri praženju se razvijajo lepo dišeče snovi, zrna se nekoliko zrahljajo. Pri praženju nastane nova snov, karamel, to je pra-žen sladkor. Od te snovi je odvisna kavna barva, ki nam kaže, kako dolgo smemo zrria pražiti. Ako zrna vlečejo na belo, je to znamenje, da se dišeče snovi še. niso razvile v zados!ni meri; ako so prečrna, so se izpre-menila v oglje. Ravno zadosti pražena in najboljša je kava takrat, če so zrna rjavkasto-rumene barve. Pri praženju moramo zrna neprenehoma mešati, da se žgo enakomerno. Praženo kavo hranimo v kositrnih posodah, ki se dobro zapirajo. Ker izgubi kava, četudi je zaprta, nekaj svojega duha, zato je dobro, da se praži sproti ali kvečjemu za nekaj dni. Varčnost in pazljivost sta tudi tukaj potrebni. Kavo meljemo ravno pred uporabo, da ne razgubi preveč svojega duha. Pri mletju bodimo, previdni; čim drobneje je zmleta, tem izdatnejša je, tem bolj se potem pri za-uživanju izkoristijo njene malenkostne redil-ne snovi. Kadar pripravljamo kavo, polijemo ponavadi zmleto kavo s kropom, pustimo tako nekoliko namakati in je nič ne kuhamo, ker; V vrhovski fari je bila tudi vdova Mihčevka, ki je imela kar tri hčere, zrele za možitev. Najmlajša je bila Lenčika, ki je bila tudi bolj «gosposka» in šivilja. Mihčevki kot njeni hčeri je ugajal mladi slikar Lovro. Premišljevali sta obedve, kako bi ga privabili v svojo hišo. Naposled pade materi rešilna mi« sel v glavo. Ko jc prišla vrsta nanjo, da je nesla Lovru jesti, mu je skuhala potvičenih štrukljev in napravila ocvrt* ja, da bi ga bila dva mlatiča sita. Preden je odšla Mihčevka domov, ga je še prosila: «Ko sem zdaj gledala,-kako slikaš, se mi zdi, da so svetniki kakor živi. Ali bi prišel zvečer k nam pogledat, da bi nam enkrat prenovil kip Matere božje.» Ženskam se je posrečilo, da so z zvi* jačo ujele še čisto neizkušenega Lovra. Mladenič še pač ni vedel: kar vrag ne zmore, ženska pripomore. Ko je torej Lovro prenavljal Marijin kip, je tudi Lenčika s sladkimi beseda« mi in prijaznimi pogledi osvajala Lov* rovo srce. Kdaj se je prav za prav Lovro ujel v Lenčkine zanjke, še sam ni vedel« pri vrenju izgubi kava preveč svoje moči. Če jo pa kuhaš, moraš paziti, da je ne kuhaš predolgo časa. Čim dalje časa jo po nepotrebnem kuhaš, tem slabša je. Pri nakupovanju kave je treba zelo paziti. Predvsem naj gospodinja ne kupuje zmlete kave. Dobe se trgovci, ki so tako brezvestni, da mešajo v kavo raznovrstne reči, ki so ne samo neokusne, temveč celo škodujejo zdravju. Zanimiuosti iz i/sega sueta. Ameriški vročinski valovi provzroča-jo, da se mnogi ljudje dolžijo, da so izvršil: zločine, ki jih v resnici niso zakrivili. Najstarejša hiša v Ameriki je v Gnil fordu v državi Connecticut; zgrajena je leta 1639. * V vsaki ostrigi se nahaja prav majhna količina bakra. * Golobi «goura» dosežejo velikost fo pa zaradi tega> ker SQ tesnejše bilke o „j ob času, ko nastopa žitna muha, že zelene in za delo ličinke bolj primerne in ugodne. Po teh ličinkah napadene bilke zas'anejo v rasti in so do zadnjega zelene. Klasje ostane pa gluho. Proti žitni muhi in njem škodi nimamo nobenega izdatnega sredstva. Izkušnje uče, da žitna muha raje napada pšenico-golico kakor pa osinko ali resico. Priporoča se, da žito nizko pri tleh požanjemo, da ne pride ličinka, ki rije po bilki nizdol, v zemljo in da se tam ne zabubi in na ta način ohrani. Priporoča se tudi bolj kesna setev ozimine in bolj zgodna setev jarega žita. Povsem izdatni pripomočki pa to niso. dražbenih pogojev Georgevitsu odpovedala lov in je temu okrajno glavarstvo ugodilo, je imela občina ponudnika do 25.000 K na leto. Deželna vlada pa je radi nekili formalnosti na priziv Georgevitsa odpoved razveljavila, tako da imajo še danes ormoški lov Georgevits, Masten in Kral za 2000 K ter je na ta način občina oškodovana letno za 23.000' K, kar znaša v petih letih 115.000 K. Zato pa ima čast Masten, da sme govoriti z Georgevitsem, ki menda misli, da se pri graščaku človek začne. Za listo, na kateri so taki ljudje na prvem mestu, kakor je Masten, ki hujska proti občinskim sklepom, za koje je sam glasoval, ker ni bilo pričakovanega zaslužka, kateri laže volilcem, da ne ve, kje je denar naložen, pa je bil sam preglednik računov ter pravilnost istih potrdil, kateri je bil za svoje obrekovanje in častikrajo prel par dnevi pri sodišču v Ormožu obsojen na globo po 2000 Din ter stroške dyeh odvetnikov, ne bi glasoval noben zagorski seljak. Za to listo ne more glasovati tudi noben Ormožan, kateremu sta dobrobit in napredek mesta na srcu. Ne more glasovati tudi noben zaveden Slovenec, naj pripada katerikoli stranki, ker je na prvem mestu liste stara nemškutarska družba. Šele kot zadnji in kot namestniki so naši ljudje. In to stranko sta krstila Rojs in Masten za Slovensko meščansko gospodarsko stranko. Kaj pravite k temu gospod Stammen? Mi pozivamo s tem vse ormoške volilce, katerim sta dobrobit ter dobro gospodarstvo mesta Ormož na srcu, vse narodnjake, katerim je na tem ležeče, da ostane slovenski značaj mesta Ormož nedotaknjen, ne dajte se zapeljati po krivih prerokih ter glasujte za listo, na kateri najdete na prvem mestu svoje stare narodne sobojevnike. Glasujte za Slovensko narodno listo ter vrzite kroglice v prvo skrinjico. — Ravno smo zvedeli, da je vstopil g. Hodžar iz Dobrove na listo naših nemškutarjev. Ker smo tega moža doslej poznali kot narodnjaka, so se morali naši nasprotniki poslužiti gotovo velike zvijače, da so ga premotili. G. Hodžar, mi Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene, ki jih je nedavno pričela umetno dvigati špekulacija, so zopel precej padle. Na novosadski blagovni borzi so bile 31. julija nastopne cene: pšenica 380 do 385 dinarjev, turščica 280 Din, moka «00» 600 do 610 Din, «0» 590 do 600 Din. Izven borze so cene nižje. ŽIVINA. Cene nekoliko čvrstejše. Na za-ebškem sejmu beležijo za kg žive teže: biki 14 do 15 Din, voli prvovrstni 15 Din 50 par do 16 Din, drugovrstni 11 Din 50 par do 15 Din, tretjevrsini 10 do 11 Din, teleta prvovrsbia 16 Din 50 par do 17 Din 50 par, drugovrstna 14 do 16 Din, svinje nepitane 20 Din 50 par do 22 Din 50 par. KRMA. Na mariborskem trgu se je dobilo seno po 40 do 50 Din, ržena slama po 32 Din in pšenična slama po 35 Din za 100 kg. V Zagrebu je stalo seno po 60 do 95 Din po kakovosti za 100 kg. — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 31. julija v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog ll3/i pare. 100 madžar- skih kron za 11 par, 100 italijanskih lir za 362 Din 30 par do 365 Din 30 par, 1 dolar za 83 Din 50 par do 84 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 247 Din 30 par do 250 Din 30 par, 100 švicarskih frankov za 1553 Din 75 par do 1563 Din 75 par. Razstava konj na Ljubljanskem vele-sejmu. Po soglasnem sklepu Kmetijskega odseka Ljubljanskega velesejma se priredi na dan 24. avgusta t. 1. samo razstava konj. — Razstava goveje živine se je morala na podlagi došlih prijav za letos iz raznih tehtnih vzrokov opusliti. Priglasila za razstavo konj ie sprejemajo še do 5. a v g u s t a t. 1. = Pred slabo vinsko trgatvijo v Sloveniji. Iz mariborske oblasti poročajo, da se zaradi neprestanega deževja peronospora strašno širi in uničuje sicer obilno obložene trte. Prizadete so zlasti Slovenske gorice, ljutomerški in haloški okraj. Slaba poročila o izgledih trgatve prihajajo tudi iz drugih delov Slovenije. -j- Proti «Domovini». Zadnji težki porazi, ki so jih doživeli klerikalci v mnogih občinah, ne dajo spati raznim političnim božjim služabnikom. Sedaj zopet grmijo proti «Domovini». No, naši ljudje se smejejo temu praznemu grmenju, ker dobro vedo, da preganjajo «Domovino» le iz zavisti. Naš list se namreč vedno bolj širi, ker ni hujskaški kakor tista škofova cunja, ki je pravi strup za ljudstvo. Kolikor bolj bo duhovščina uganjala politiko v cerkvi, toliko manj bo vernikov v njej, ker je bolj pametno sedeti v miru doma, kakor pa v božjem hramu poslušati posvetno politiziranje in verske zlorabe kakega zelenega rimsko-katoliškega politika. Papež je sicer izdal strog ukaz, da se politika v cerkvi ne sme uganjati in tudi po državnem zakonu je to prepovedano. Kot odgovor na to pa delajmo, da pride «Domo-vina» v vsako hišo. V farovže bomo pa malo posvetili in povedali, kaj se tam godi, da bodo gospodje potem vsaj vedeli, da se o farovških skrivnostih tudi precej ve. + Kako prezirajo klerikalci kmeta. Nobena druga stranka toliko ne govori o ljubezni do kmeta kakor SLS. Mi smo že neštetokrat imeli priliko pokazati, da je njena ljubezen do kmeta podobna ljubezni, ki jo ima uš do kožuha. Tudi sedanja politika dokazuje to. Štiri ministre ima SLS. v vladi, a noben kmet v tej stranki ni bil rojen za ministra. Pa bi še nič ne rekli, ako bi bili ti štirje gospodje strokovnjaki, učenjaki ali sploh nekaj posebnega, da bi lahko bili ministri. Tako pa vidimo, da je postal minister železnic profesor, ki je študiral le stare jezike, minister prosvete ni postal profesor nego duhovnik, zato pa je postal minister za kmetijstvo — vojni kurai dr. Kulovec in minister za agrarno reformo človek, o katerem je samo to znano, da ga rijegovi učenci popisujejo kot strašno slabega profesorja. Ker ni bil za to, za kar se je učil, pa ajdi za ministra. Pod nosom pa se je obrisal poslanec B rod ar, slavni predsednik Kmetske zveze, katerega je SLS. pred volitvami in tudi po volitvah vodila po vsej Sloveniji kakor medveda in ga kazala bogaboječemu ljudstvu kot glavno parlamentarno moč SLS. Sedaj so pa gospodje dejali: «Brodar naj gre gnoj kidat,» a vojni kurat Kulovec je «ta pravi» za kmetijskega ministra. Tudi delavec Costinčar ni to pot bil sposoben za ministra. Imeti bi moral cerkveni plašč ali pa vsaj cer-kovniškega, in dober bi bil za ministra, Poslanec Krem žar, ki se je toliko pehal za «krščansko» delavstvo in je nedvomno eden najbolj sposobnih klerikalnih poslancev, tudi ni mogel poslati minister, ker se ni znal dovolj krepko drenjati okoli korita. Sokolstvo POVRATEK SOKOLSK1H ZMAGOVALCEV. V četrtek 24. julija so se vrnili s pariške Olimpijade naši sokolski zamgovalci s svetovnim prvakom br. Štukljem v domovino. Že v Postojni so priredili Slovenci našim Sokolom prisrčen sprejem, katerega so se udeležili tudi Italijari. V Ljubljani je sprejela sokolsko telovadno vrsto godba, številno Sokolstvo, nacionalisti in ogromna množica ljudstva. Po pozdravnih govorih na kolodvoru je šla ogromna povorka po ljubljanskih ulicah, ki so se odele v zastave in zelenje. — Zvečer se je vršil v Zvezdi pozdravni večer, ki se je razvil v veličastno manifestacijo sokolske misli. SOKOLSKA SLOVESNOST V SODRAŽICI. Zlet ribniškega okrožja, razvitje prapora in 151etnica Sokola v Sodražici. Ribniška dolina, ki je dala našemu narodu že toliko prosvetnih delavcev od Trubarja, Levstika, Stritarja, Kreka, očeta Škrabca in Iv. Prijatelja in ki je znana daleč naokrog po nadarjenosti in šegavosti svojega prebivalstva in po tipičnih izdelkih svoje lončarske in lesne obrti, je slavila v nedeljo svoj veliki praznik v središču «siihe robe», v prijaznem trgu Sodražica. Ribniško okrožje župe Ljubljana I (društva Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Sodražica, Dolenja vas in Ložki potok) si je izbralo Sodražico za svoj letošnji zle., da se udeleži proslave 15-letnice društvenega obstoja in razvitja sckolskega praporja. Sokolsko društvo v Sodražici spada med najvest-nejša društva v župi, čeprav se mora boriti s stalnimi težkočami, ki jih povzročajo v prvi vrsti neprijetne politične razmere v Ribniški dolini in v sodraški občini sami. Društvo se je ustanovilo leta 1909. v razmahu, ki so ga povzročili septembrski dogodki v Ljubljani kot odpor proti avstrijsko-nemškeniu in klerikalnemu nasilstvu. Prvotno je sodraški Sokol bil odsek sokolskega društva v Ribnici, kmalu pa se je osamosvojil in se kot samostojno društvo vsestransko lepo razvil. Sokolski prapor, ki ga je razvilo društvo v nedeljo ob priliki svoje 151etnice, je domače delo, delo ljubezni do Sokolstva in naroda. V domače platno je vezena bogata narodna ornamentika. Načrt sta naredila brata Račič iz Adlešičev in Trošt iz Ribnice, izvedle pa so ga marljive roke domačih Sokolic pod vodstvom načelnice s. Ivančeve. Vzgled vzajemnosti in samostojnosti, ki ga priporočamo v posnemanje vsem sokolskim društvom. Sodražica, ki je bila okrašena z narodnimi zastavami in mlaji, je otvorila sokolski praznik že v soboto zvečer s podoknico, ki jo je priredil pevski odsek Sokola kumici s. Malki Fajdigovi. V nedeljo se je po deževnih dneh koncem tedna vnovič zasmejalo veselo solnce na radost in uteho požrtvovalnih sokolskih delavcev, na jezo in žalost red- kih sokolskih nasprotnikov. Sokolska društva so prišla deloma z vlakom, deloma z vozovi in peš. Po končanih skušnjah za popoldanski nastop je priredila ljubljanska vojaška godba promenadni koncert na trgu in žela ponovna številna priznanja občinstva. Popoldne je Sokolstvo v lepi povorki prikorakalo z župnim praporom na slavnostno okrašeni trg, kjer so bili zbrani na tribuni zastopniki sosednjih bratskih društev, župe in saveza. Starosta sodraškega Sokola br. J. Oberstar, ki vodi društvo že od njegovega početka, je pozdravil Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo, podal kratek pregled Sokola v Sodražici, se spomnil tekom let umrlih članov in se zahvalil vsem onim požrtvovalnim članom, ki so s svojo pomočjo omogočili obstoj in razvoj. Razložil je pomen sokolskega prapora in naprosil kumico, da ga razvije. Z besedami «Sokolstvu v ponos, domovini v korist!» je pripela kumica na novi prapor lep svileni trak in zabila žrebelj v njegov drog. Vrstili so se nato predstavniki drugih društev, ki so zabili tudi vsak po en spominski žrebelj. > Posebno dragocen dar je zlat žrebelj, ki ga je poklonilo društvu ribniško društvo, iz čigar okrilja je sodraški Sokol izšel. — Navdušeni nagovor br. drja. Schiffrerja, ki je govoril v imenu ribniškega Sokola, je vzbudil splošno pritrjevanje in navdušenje. Med burnimi vzkliki radosti in oduševljenja je nato nova sokolska zastava ponosno zaplapolala v rokah kuinice. Starosta jo je izročil praporščaku br. Ivancu, ki jo je sprejel s prisego, da jo bo varoval in branil do zadnjega diha. Po prisegi članstva, naraščaja in dece je pozdravil zastopnik saveza br. Marolt vse navzoče v imenu sa-veznega starešinstva in čestital domačemu društvu k 151etnici in razvitju prapora. V lepem govoru je razložil pomen sokolskega dela za državno in narodno edinstvo ter zlasti podrobnega dela med ljudstvom v smeri jugoslovanske orijentacije. Državna himna, ki jo je zaigrala vojaška godba, ie zaključila lepo slavje. Razvrstila se je nato zopet povorka, v kateri je korakalo nad 300 članov velike sokolske družine, in odšla med iskrenimi po zdravi prebivalstva na telovadišče, vzorno prirejeno na vrtu br. Fajdige, kjer jo je pričakovala ogromna množica občinstva. Točno ob 4. se je začela javna telovadba, pri kateri so nastopili vsi oddelki, skupno 250 oseb. Nepozaben bo ostal vsem gledalcem zlasti nastop dece, nastopilo je hkrati za tukajšnje razmere izredno veliko število 114 dečkov in deklic. Pa tudi vse ostale nastope je občinstvo spremljalo z velikim in hvaležnim priznanjem. Po telovadbi je čakalo vso moško in žensko deco veselo presenečenje, ko jo je priljubljeni nadučitelj Vrbič pogostil s strdjo in kruhom Hvaležni odsev nedolžnih otrok bo požrtvovalnemu prijatelju sokolske mladine najlepše plačilo. Na telovadišču in okrog njega pa se je razvila živahna, neprisiljena zabava, ki je potekla v najlepši harmoniji. Moralni in gmotni uspeh je bil popoln, točna izvršitev obsežnega sporeda slavnosti vsega priznanja vredna, oboje pa zopet jasen dokaz, kaj zmore disciplinirana sokolska volja. Vsa slavnost je potekla brez najmanjšega izgreda. Prireditve, zlasti javne telovadbe, se je udeležilo tudi lepo število prebivalstva iz tabora, ki ni naš. Pokazalo pa je, da ima v sebi pravo jtigoslovensko srce, ki še ni za- strupljeno po besnem hujskanju klerikalnega časopisja in onih redkih zaslepljencev med nami. Koliko lepše in prijetnejše bi bilo v naši divni domovini, ako bi bilo povsod tako. USPELA SOKOLSKA PRIREDITEV V SREDIŠČU. Sokolsko društvo v Središču ob Dravi je priredilo v^ nedeljo 13. julija nastop svojega članstva, združen z veliko ljudsko tombolo. Vse točke javnega nastopa so bile dobre; nastopilo je pod vodstvom podnačelnika brata Alojzija Horvata 20 članov z zagrebškimi prostimi vajami, potem 12 članic pod vodstvom sestre Anice Ivanušove istotako z zagrebškimi prostimi vajami. Člani in članice so želi za svoje lepo izvajane vežbe viharno priznanje. Zelo so ugajale proste vaje s sabljami in skupine obrtniškega naraščaja, ki ga je vodil brat Fric Panič; tudi pestra slika vaj z obroči, ki so jih izvajale gojenke, nam je zelo ugajala. Največ odobravanja pa je žela telovadba na orodju, posebno pa še vzorna vrsta; pokazala je, da ima središki Sokol telovadce, s katerimi se lahko postavlja. Vzorna vrsta, sestoječa iz bratov: Veselka, Bratuša, Kosija in Pintariča, ki jo je vodil br. Žerjav, pa naj bo mlajšim telovadcem za vzgled volje in energije. Razveseljivo število moške in ženske dece — skupaj 58 — nam priča, da razpolaga središki Sokol z močnim naraščajem in njihove vaje, uvežbane od br. Milana Megle, utrjajo upanje, da so naši naraščajniki na potil do pravih, resnih Sokolov. Tombola, ki se je vršila po telovadbi, je prinesla društvu 28.000 Din dobička; s tem pa je odplačan šele en del ogromnih stroškov zgradbe našega Sokolskega doma. Za tombolo je trajala veselica pozno v noč ob izbor-nem razpoloženju ljudstva. Zapel je zopet naš pevski zbor, v dvorani pa so svirali sokolski tamburaši pod vodstvom br. Andreja Marčeca, ki je skrbel, da so tudi plesa željni prišli na svoj račun. Na telovadišču pa je razveseljevala goste sokolska godba, ki jo vodi naš požrtvovalni br. Kocjan. Obisk te sokolske prireditve je bil prekrasen, vreme je pripomoglo svoje. Opazili smo tokrat, da so se udeležili prireditve tudi možje, ki so veljali za naše politične in sokolske nasprotnike — celo dva duhovna gospoda iz sosednje fare. Redka slika: duhovni gospodje v družbi Sokolov. Vsa čast takim duhovnikom, ki ne poznajo zagrizenosti. To najbolj dokazuje, kako prazna je klerikalna agitacija, da so Sokoli brezvcrci. Ljudstvo na ta način najlepše pričenja izpregledovati. In naši ljudje tudi že dobro razlikujejo ljuljko od pšenice. Prišel bo čas, ko bo slednji poštenjak, ki gleda s svojimi očmi in misli s svojimi možgani, zapustil vrsto onih, ki zlorabljajo vero in cerkev, sejejo razdor, prepir in sovraštvo, ter se pridružil onim, ki se zbirajo pod zastavo velike sokolske misli, po tisto zastavo, na kateri je z zlatimi črkami zapisano: v bratstvu, ljubezni in slogi — za narod in državo! Ni je sile, ki bi bila v stanu, da ustavi naš mogočni polet. Središkemu Sokolu pa kličemo: Na nadaljnjo, podvojeno delo za veliko sokolsko idejo. -S- POZOR! POZOR! V nedeljo 3. avgusta se vrši na Ježici «Pri ruskem carju» okrožni zlet članov in članic sokolskega okrožja Ljubljana I, združen z veliko naredilo veselico. Odhod Sokolstva In gostov z gedbo na čelu je ob 2. uri popoldne Izpred Mestnega doma v Ljubljani. Vožnja po železnici je polovična s saveznimi legitimacijami. Obiščite marljivega Sokola na Ježici! Okrožni zlet posavskega okrožja zagre-bačke župe pri Sv. Križu pri Kostanjevici je pred durmi. Ker niso še vsa društva vrnila prijavnih pol, jih tem potom ponovno prosimo, da to nemudoma store. Apeliramo pri tej priliki na cenjeno občinstvo kakor tudi na vsa sosednja kulturna drušlva, da nas polno-številno obiščejo. Od Sv. Križa ni še nihče odnesel slabih spominov, upamo, da jih tudi sedaj ne bo. Oddaljenešim gostom bomo preskrbeli cenen prevoz s kolodvora Videm-Krško ali Brežice. Javite takoj število udeležencev in čas prihoda. Zdravo! Telovadno društvo Sokol v Semiču priredi skupno z belokranjskimi bratskimi društvi dne 7. septembra veliko vrtno veselico, spojeno z javno telovadbo. Prosijo se vsa napredna društva, da omenjeni dan ne prirejajo večjih prireditev Dne 8. septembra na Mali Šmaren se priredi pešizlet skupno z ostalimi zletniki na. Smuk in Radoho, da si ogledajo tamošnjo tovarno itd. Torej 7. in 8. septembra vsi v Semič. Vožnja polovična. Zdravo! Delavski glasnik OBČNI ZBOR SSDU V LAŠKEM. V petek 25. julija se je vršil v gostilniških prostorih g. Kačiča v Laškem občni zbor SSDU ob veliki udeležbi novovstopivših članov. Zveza kulturnih društev je poslala iz Ljubljane delegata g. Kolarja, ki je referiral o socijalnem gibanju delavstva, o delavskih organizacijah, o državnem zakonu o zaščiti delavstva in o bolniškem zavarovanju. Navzoči so sledili predavanju z velikim zanimanjem. Nato je bil soglasno izvoljen nastopni novi odbor: Predsednik Cajhen Vladimir, podpredsednik Koritnik Ivan, tajnik Feruci Hubert, blagajnik Siljan Jože; odbornika: Novak Ivan in Lapornik Ivan; namestnika: Škabelj Ivan in Budja Franjo; za preglednika sta bila izvoljena Tratnik Jože in Dežan Jože. Po izčrpanem dnevnem redu je bil občni zbor zaključen. Naše napredno delavstvo vedno bolj uvi-deva potrebo po svoji lastni strokovni organizaciji, kjer naj se gospodarsko in kulturno izobražuje in jača svoje sile. Pred dvema mesecema je bila ustanovljena SSDU v Hudi jami, ki ob težkih prilikah, kakršne srečavajo vsako novo organizacijo, polagoma premaguje začetniške težkoče. Tovariš Wojtkow-skij, ki je tudi v Hudi jami oživil organizacijo, je krepko podpiral pripravljalni odbor v Laškem, da je tudi ta pričel končno z resnim in smotrenim organizacijskim delom med domačim delavstvom. Novi organizaciji želimo veliko uspeha in pozivljemo vse tovariše, ki niso organizirani, da se čimprej prijavijo pri svojih zastopnikih. Članarina je zelo majhna; mesečno znaša 4 Din, pristopnina za vpis v organizacijo pa 2 Din. Za to majhno članarino dobiva vsak član strokovni list «Domovino» brezplačno. Člani naj se obračajo v vseh zadevah na svoj odbor, ki bo v vseh važnejših zadevah obveščal centralo v Ljubljani in vedno kar najbolj skrbel, da podpira in doseže vse upravičene zahteve članstva. TRBOVELJSKIM RUDARJEM. 24. julija. Gospod urednik! Oprostiti mi morate, da Vas motim s tem dopisom. Nagnal me je k pisanju oglas, ki ga naslavljajo neki klero-komunisti na bedne moje rojake, trboveljske rudarje. Ne vem, če je še kje na svetu tak kraj in taki ljudje, da bi se dali tako naivno, begati in voditi od vsakojakih brezvestnih pritepencev. Od prevrata do danes so jim prizadejali razni Furlani, Koreni itd. tisočkrat več škode kot pa tako osovraženi kapital. Čital sem v Korenovem, po sili mi vrinjenem «Slovcnskem domu» pod «Aretacije v Trbovljah«, da so pri njegovi hišni preiskavi našli komunistično legitimacijo. To se mi nc zdi prav nič čudno, saj je naravno, da mora imeti za primer potrebe drugega potovanja v Moskvo neko legitimacijo. Čudno pa jc, da ta bivši «Dcutscher aus Gross-Pireschitz» žuga z neko maso, ki baje stoji za njim, rodoljubom in možem, katerih imena izgovarjati niso. vredna njegova usta. Torej tako daleč ste prišli, dragi mi rojaki rudarji, da vas izrablja tako politično-analfa-betska šahovska figura in vas pošilja v nesrečo ter bedo! Človek, ki napada in .grdi svoje dobrotnike in njihove potomce, ne more biti dosti vreden. Poznamo ga dobro, tisti revež, kateremu so nekdaj blagopokoini g. Kramer in drugi takrat v občini sodelujoči možje rešili obitelj gladu; prav tisti danes široko odpira svoja usta in grdi svoje dobrot-nke v listu, dostojnem njegove pisave, razuma in značaja. Pravi, da so mu uvodni članki v naprednih listih plitki; sigurno, ker ne razume drugih izrazov kot klofuta, driska itd. Žalostna nam majka, če bi prišel tak list, kot je «SIovenski dom», med svet, zgubili bi šc zad-' njo trohico ugleda. Gospod Miha, ali vas ni nič strah onih revežev, zaprtih danes v celjskih zaporih, ki so svoj čas nasedli vašemu lažnivemu blebetanju in obetanju komunističnega raja? Ali vas ne grize vest, ko vidite žene in otroke svojih žrtev, ki so znali do zadnjega braniti svoje politično prepričanje, medtem ko ste vi zbežali kot cigan s fronte in se ponudili za Judeževe groše pri nasprotni stranki? Dragi mi rojaki rudarji, pomislimo 20 do 30 let nazaj. Za vse, kar se ie dobrega storilo rudarstvu in delavstvu sploh, se imamo zahvaliti možem, ki so izšli iz naših vrst. Danes smo v političnem mišljenju zelo nccdini, toda ako vprašamo vsakega starejšega rudarja, bodisi te ali one današnje stranke, vsak vam bo potrdil, da je izposloval n. pr. en Čobal več za delavstvo kakor vsa klerokomunistična truma skupaj. Zakaj bi si tudi danes ne poiskali moža iz svojih vrst, ki bo znal zastopati naše težnje? Žalostnih izkušenj imamo več kot dovolj, kam nas dovedejo taki prilizuni in hinavci, ki se bogve odkod priklatijo žret naše žulje. Kaj se briga tak izrod, ako tipropasti nekaj tisoč nedolžnih delavcev, glavno mu je, da je on sit in da zadovolji svojim parasitskim željam. Dobro in povsem na mestu bi bilo, da bi vse taki kameleoni pošteno nažgali, kakor oni sami obetajo poštenim domačinom. Pomilovati je samo Jožeta, da se druži z iz-vržki človeške družbe, ker ga poznamo že dolgo let kot pošteno mislečega idealista in vemo, da je njegov beg iz naprednih vrst zakrivilo največ «to nesrečno srce». O, da še živi korenika Počivavšek, ne bi bilo ne Gvi-dona ne Jožeta najti med člani te sumljivo: pisane družbe! Pa srečno in nasvidenje! Vaš roiak v tuiuri — rudar, * Današnja številka «Domovine» je izšla en dan kesneje, ker v sredo popoldne tiskarna ni delala. * Kralj zopet na Bled«. V četrtek dopoldne je dospel Nj. Vel. kralj Aleksander zopet na Bled. * Dr. Josip Lavrenčič t. V Ljubljani je po kratki bolezni umrl odvetnik dr. Josip Lavren-čič, s ar šele 40 let. Pokojnik je bil odličen narodni delavec, naprednjak in demokrat. Bil je svak dr. Gregorja Žerjava. Blagemu, splošno ljubljenemu pokojniku bodi ohranjen prijazen spomin. Njegovim svojcem iskreno sožalje. * Jugoslovanski železničarji na Poljskem. Naši železničarji — 250 po številu — ki so priredili izlet na Poljsko, so bili prisrčno sprejeti v vseh mestih, kamor so prišli. * Spomrnska plošča za padle vojake. Kakor nedavno občina Selca nad Škofjo Loko tako bodo tudi Kroparji posavili spominsko ploščo svojim v svetovni vojni padlim rojakom. Lepa bakrena plošča s 25 imeni se bo odkrila v drugi polovici meseca avgusta. Plošča dobi marmornat okvir s strešico. * Žrtve denuncijaniov r.a svobodi. Prošli četrtek so bili iz zaporov celjskega okrožnega sodišča izpuščeni Orjunaši, 9 po številu, ki so bili zaradi brezvestnih klerikalnih in komunističnih denuncijacij osumljeni povzročitve izpadov dne 1. junija v Trbovljah. Sodna preiskava je bila zelo dolga in natančna ter je dognala, da so bili vsi osumljenci po krivem ovadeni in da se more poedinim očitati le to, da so nosih orožje brez orožnega lista. Radi vseh drugih vzrokov pa je bila preiskava ustavljena, ker se je dognalo, da za obtožbo ni povoda. * Nova izdaja poštnih znamk. V promet so prišle nastopne nove znamke, izdelane v Londonu: po 20 par v črni barvi, po 50 par v svetlorjavi barvi, po 1 Din v rdeči barvi, po 2 Din v zeleni barvi, po 3 Din v modri barvi, po 5 Din v temnobakreni barvi, po 10 Din v vijoličasti barvi, po 15 Din v svetlo-zeleni barvi, po 20 Din v pomarančasti barvi in po 30 Din v temnozeleni barvi. Znamke ameriške izdaje oslanejo v prometu, dokler zaloga ne poide * Dijaki iz Južne Srbije v Ljubljani. V Ljubljano je prispela te dni večja skupina gimnazijcev iz Velesa v južni Srbiji. V Ljubljani so si dijaki ogledali zanimivosti mesta. Vsi so bili navdušeni nad gostoljubnim sprejemom in nad krasotami Slovenije. Iz Ljubljane so se dijaki odpeljali na Bled in odtod nazaj v svojo ožjo domovino. * Vojaški manevri. Vojaške čete v področju IV. armade bodo imele meseca septembra letos prvič po prevratu velike manevre. V času od 1. do 10. septembra se bodo vršili garnizijski, od 10. do 20. divizijski in od 20. do 30. septembra pa armijski manevri. — Za armijske manevre je določeno ozemlje med Varaždinorn in Belovarom. * Razstava čebelarskih proizvodov na Tolminskem. Dne 17. avgusta se bo otvorila v Tolminu na Goriškem razstava čebelarskih proizvodov. Čebelarji bodo razstavili med, vosek, razne vrste panjev, čebelarsko orodje in sploh vse, kar spada v čebelarsko stroko. * Novice iz Amerike. V Clevelandu je umrl v starosti 40 let rojak Franc Leskovec, doma iz Dolnjega Jezera pri Cerknici. V Ameriki zapušča ženo, dva sina in enega brata, v domovini pa mater, brate in sestre, r— Istotaru je premimi 301ctni Jakob Novak, rodom od Sv. Trojice pri Mokronogu. Zapušča soprogo in brata ter v domovini dve sestri. — V LitHe Fallsu je umrl na jetiki Logar, star 37 let, rodom iz Rovt na Notranjskem. V Ameriki zapušča ženo, sina in dve hčerki. — V Iienrie:ti je vzela jetika Poletnega Franca Močnika. — Samomor je izvršil iz neznanega vzroka v Rockvvoodu rojak Janez Zakrajše«, star 23 let, rodom iz Škrabč pri Cerknici. V Ameriki zapušča brata in svakinjo, v domovini pa mater in enega brata. — V Chicagu je umrla 191etna Roza Zupanova. — V Shoboyganu je umrla staršem Jožefu in Mariji Metelko lOletna hčerka Jožefa, ki jo je povozil avtomobil. — Pri Section 30 se je smrtno ponesrečil mlad fant Jernej Levstik. V družbi z rojakom Josipom Merharjem in J. Kerncem se je peljal ponoči z avtomobilom, ki je po nesreči treščil v drug avtomobil. Njegov avtomobil se je prevrnil in do smrti zmečkal Levstika. Merharju je pri tem zlomilo nekaj reber, Kerncu pa roko. Pokojni Levs'ik je bil rodom iz Sodra-žice. — V Pueblo je po dolgi in mučni bolezni izdihnil prvi tamkajšnji slovenski naseljenec, trgovec Martin Geršič, star 56 let, rodom iz Suhorja v Beli Krajini. — Poročila sta se v Wiek Hawenu Ioe 3bodič in Marija Kral ter J. Trontel iz Puebla in Turkova iz Denvera. * Psovke. «Kmetijski list» tudi ne more živeti brez psovanja, samo da je njegovo grizenje bolj žaltavo. On namreč piše o demo-kratarjih in demokratskih škricih ter jih postavlja v svoje žaltave vice. Zanimivo je le to, da je privlekel zastarele in porabljene psovke o škricih iz muzeja brez vsakega povoda sam oberškric, to je namreč tak škric, ki ni niti kmečkih staršev sin. Kajti tudi pri «Kmetijskem listu«- pišejo škrici in škrici fantazirajo o stanovskih strankah in hočejo kmečko ljudstvo brez potrebe nahujskati na druge stanove. Toda kmet je danes pametnejši kakor samostojni škric in tudi pošte-nejši, ker ve, da vlada poštenost le v tak. stranki, ki priznava potrebo vseh stanov in ki zahteva pravično razmerje med vsemi stanovi. To pa je demokratska stranka, pa naj jo samostojni oberškric še tako psuje za škri-carsko. * Klerikalni napad na Sokola. Izpod šmarne gore nam pišejo, da so tam v neki gostilni klerikalci napadli mirnega gosta zato, ker je imel sokolski znak Vrgli so ga na tla in neki D. ga je začel obdelovati s čevlji ter ga težko pošicodoval. Vmes so padale tudi ostudne psovke pijanih klerikalcev na Sokola in Orjuno. Lepa «katoliška» vzgoja in še lepši uspeh svete vojske! * Velika železniška nesreča na kočevski progi. V četrtek popoldne se je na progi Kočevje-Grosuplje med postajama Čušperk in Predole zgodila velika nesreča. Tovorni vlak, težko natovorjen, je na strmem ovinku nad Račno skočil s tira in je več vagonov padlo čez škarpo v globino. Iz razvalin so potegnili mrtvega zavirača Ivana Repenška. Drugih človeških žrtev ni bilo. - * Požar uničil mesto. Mesto Strumica ob srbsko-bolgarski meji je zadel te dni požar, ki je uničil etfo četrtino hiš. * Živ pokopan. V okolici Novega Sada se je pripetila te dni težka nesreča. Posestnik Isler je bil zaposlen pri kopanju temelja za svojo novo hišo. Nenadoma pa se je udrla zemlja ter Islerja živega pokopala. Pomoč je prišla prepozno. Ko so ga odkopali, je bil lsler že mrtev. * Kobilice pustošijo skopljaasko okolico. V okolici Skoplja so se pojavile velike množine kobilic, ki so povzročile veliko škodo, ki se bo uradno ocenila ter se bo ukrenilo vse potrebno glede podpore in glede tega, da se odvrne velika nadloga za tamošnje kmelijstvo. *-Silen vihar v Laškem in okolici. Pišejo nam: V sredo 23. julija je divjal po Laškem in okolici silen vihar, ki je napravil precej škode. Odkrival je strehe, podiral dimnike ter lomil drevje po občinskem in kopališkem parku. Osobito je trpelo tudi sadno drevje. * Samomor na gostilniškem vrta. V Si-moničevem gostilniškem vrtu v Teznu pri Mariboru so našli te dni obešenega železniškega delavca Ivana Pakliča. Pokojnik je bil alkoholist ter je živel s svojo rodbino v veliki revščini. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. * Drzen roparski napad se je izvršil na cesti blizu Litije. Neznan moški je udaril posestnika Jerneja Štruklja, ki se je vračal s sejma v Šmarju, s kolom po glavi. Ko se je napadenee zgrudil in obležal nezavesten, mu je ropar vzel denar. Ranjenca so pripeljali v ljubljansko bolnico. * Kot morilec umorjene 601etne vdove Neže Turkove v Jelšovniku pri Črnomlju se zasleduje 1871. leta rojeni berač Franc Poje iz Trave pri Kočevju. * Dva velika vloma na deželi Po raznih krajih na deželi so vlomi v zadnjem času vedno pogostejši. Pred nekaj dnevi sta dva mlada potepuha udrla v hišo posestnika Iv. Krepeka na Slemenu pri Sv. Križu in mu odnesla več raznih dragocenosti, orožja, gotovine, obleke in srebrnega denarja v vrednosti 10.000 dinarjev. S plenom sta pobegnila v Avstrijo. V Jurjevskem vrhu pa se je neki nepoznani tat splazil v stanovanje posestnika Jurija čučka in si prilastil li9nico z 11.000 dinarji. Pobral je tudi samokres, nekaj slanine in pšenične moke. Skupna škoda znaša 12.490 dinarjev. Iz raznih krajev * V Spodnji Šiški je umrla v 63. letu starosti posestnica ga. Marija Stopar. Blag ji spomin! * V Adlešičih je izvoljen za župana gospod Jure Rožman, veleposestnik v Purgi. * V Kapeli je padel pri božjastnem napadu posestnik Blaževič na usta in se za« dušil. N. v m. p.! * Na Polulah pri Celju je pričelo goreti v vili industrijca Avguština. Ogenj so pogasili, ne da bi napravil kakšno večjo škodo, Avguštin je osumljen, da je zažgal sam, da bi dobil visoko zavarovalnino. * V Središču ob Dravi sta bila aretirana pobegla kaznjenca Ivan Stankovič in Anton Markovič, ki sta bila radi ro^a obsojena na 15 let ječe. Pobegnila sta iz kaznilnice v Le-poglavi na Hrvatskem. * Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju SG neznani lopovi vlomili v trgovino trgovca Lešnika ter mu odnesli blaga v vrednosti nad 40.000 Din. * V črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je preminila gospa Ljudmila Kregan, mati učiteljice gdčne. Milice. Blag ji spomin! * Pri Sv. Arehu na Pohorju je prišlo ob" priliki cerkvenega godovanja med fanti do pretepa. Težje ranjen je bil med drugimi tudi Ignac Šulc, uradnik iz Maribora. Za smeh In kratek Čas Žalost. Stricu Petru je umrla žena. Tri dni je jokal, končno pa se je le potolažil. Ni minulo mesec dni, pa mu pogine Krava. Zdaj £ stric Peter jokal cel teden in se še ni dal potolažiti. Pa ga vpraša sosed Pavel: «Kako je to mogoče, Peter, za ženo si jokal tri oni, pa si se utolažil, za kravo se pa kar ne nehaš solziti?* ••Oj, ne morem Ti dopovedati!» odvrne stric Peter. Odkar sem vdovec, so mi ponudili že devet nevest Nove krave mi ni pa že nihče ponudil.» Skrivnost. Žena: «Naš sosed je občudovanja vreden človek. Imenitno se oblači, kadi najboljše smctke ter poseda po gostilnah. Kaj praviš, kako mu to nese brez dela?» Mož: «Vrag vedi! Ako bi jaz to vedel, bi ravno tako de!al.» Izgovor. Natakar: < Počakajte, niste še plačali b Potepuh: «Kaj? Pa me preiSeiteb Natakar (ko mu je obrnil žepe): «Ničesar nimate b Potepuh: «No, vidite! Ako bi ne bil plačal, bi moral imeti denar vendar še v žepu.. V svrlio varnosti. Gospa: v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO /ozz. ki posluje v novopreu^ejenih *3T>ostor>iSm Mestni trg štev. S — IT liJU J3 m X — Mestni trg štev. 6 Hranilne vloge in vloge £| O/ tfff* O/ ter Jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje na tekoči račun obrestuje /o lw Jq vi0ge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. J J J Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter J J J ■ ■ • proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur. ■ « ■ 46