Poštnina platana v gotovini. ŠTF,Y. 265. V LJUBLJANI, «orek. 22, novembra 1927. 1'csamezna številka Din 1‘— LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 30'—. Kaaaslsan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ui HAVNiSTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 0. TELEFON ŠTEV. 2852.' Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. • ■ wc.wj&jrw•• *■ Nittijeia lekcija fašistov skemu imperializmu Bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti je objavil v nede-_ Ijo v evropskih listih zlasti za nas nad vse zanimiv članek o balkanskem ognjiču. Nitti pravi med drugim, da bi na ^alkanu prišlo hitro do sporazuma, sa-1110 če bi smeli in mogli balkanski na-I0di odločati o svoji usodi. In tudi a>ed balkanskimi diplomati samimi je dosti pametnih glav, ki bi hoteli ustvariti gospodarske unije in sporazume, ki bi preprečili bodoče vojne. Toda vedno so tu tuje sile, ki to dobro voljo obrezuspe-ž'jo. Preje Avstrija in Rusija, sedaj raz-finančne silo. V tem oziru je značil-lia protekcija, ki jo doživljajo od mednarodnih finančnikov bolgarski in niagarski agitatorji. Nitti pravi nadalje, da pozna skoraj vse znamenite politike Balkana in ve, da so takoj pripravljeni v vsaki stvari delati za mir. Ampak tuje intrige izigravajo enega proti drugim. Iz katerih dežel ven so financirani atentati komitov na Balkanu ?r Kdo plačuje nemire v Macedoniji, da moti odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo? Kakšno ozadje je imel mističen zločin, ko ,oui Cena bega, ki je v dobri veri deloval za zbližanje Albanije in Jugoslavije? V resnici, nikdar še ni tajna diplomacija zavzela tako temne oblike. In dalje pravi Nitti: Naj se misli o Tiranskem paktu kakorkoli, na vsak na-(~in je situacijo poostril. Italija je vtaknila v Albanijo že 700 do 800 milijonov lil', ki jih ne bo nikdar vee videla, ker ima Albanija te neznatne razvojne možnosti. A Italija potrebuje sama denar! Najbolj priprosta misel, da pripada Balkan balkanskim narodom in da je vsako tuje vmešavanje slab posel in nespametno dejanje, se še ni vgnezdila v možganih politikov. Odkritosrčen sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko bi bila najboljša podlaga za mir. Od tega zbližanja Italiia ne bi nič izgubila, če zasleduje politiko miru, ki ga nujno po-rebuje. Vsakikrat, kadar bi imelo pri-do zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, se pripete nenadni dogodki, da so razmere takoj zopet poslabšane. Človek mora misliti, da je tu vmes. sila, ki te dogodke organizira. S konstatacijo, da je balkanska nevarnost akutna, zaključuje Nitti svoj članek. Z zadoščenjem mora navdati Nittijev članek vsakega Jugoslovana. Predvsem zat°. ker ga je napisal Italijan, ki je dejansko delal za Italijo in postal zato tudi njen ministrski predsednik in sicer lle eden od slabih. Pričevanje tako odličnega Italijana, da so balkanski narodi Miroljubni in da bi že davno bil na Balkanu mir, če bi ne bilo tujih intrig. In tu prihajamo do še mnogo bolj fesne stvari, do vprašanja, kdo je tisti, ki z večnimi intrigami moti mir na Balkana. Tu pa. postane izjava Italijana Nittija še zlasti dragocena. Tisti, ki je povzročil umor Cena bega, tisti, ki je sklenil Tiranski pakt, tisti ki plačuje in vzdržuje makedonske četaše, tisti moti mir na Balkanu. In kdo je tisti? Nam Jugoslovanom na to vprašanje pač ni treba odgovoriti. Zato pa bo odgvorila na to vprašanje tujina, ki je tudi zainterasirana na tem, da iz balkanskega ognjišča ne nastane svetovni požar. V tem pa, da je ^ittijev članek daleč slišen opomin ev-r°Pski javnosti, je njegov največji po-nien in en sa mtak človek pove več ko '7sa bučna in z denarjem založeena ila-Uan.sk apropaganda. Nosnica j« nepremagljiva in čepra\ Finančni minister o proračunu. Beograd, 22. novembra. Minisier financ dr. Markovič je dal včeraj dopisniku beograjske »Pravde« obširno izjavo o vprašanju proračuna. Minisier je poudaril, da se ne sme izkoriščati vprašanje proračuna za dnevna obračunavanja in osebne borbe, ker ustvarja to slabo impresijo, ki napravlja zmedo in diskreditira državo pred inozemstvom. Zlasti naglasa, da te njegove izjave ni treba razumevati kot njegovo namero, da bi se branil. Pravi, da je težko izvesti štedenje, ki ga iskreno želi. Leki za zmanjšanje izdatkov so iti in so predpisani. Tudi sam ima voljo in zavest, da jih izvedemo, pa zakaj se ne sprejmejo? Kar se tiče proračuna, je ta ustvarjen na realni podlagi. Povsem netočno je, da je predlog proračuna o izdatkih višji od sedanjega, nasprotno, la predlog proračuna pokazuje občutno znižanje izdatkov. Izdatki so znižani za 600 milijonov dinarjev, oziroma za 430 milijonov, ako se vzame v poštev prenos poslov na oblasti. Pri ministrstvu notranjih del je zmanjšan proračun za 47 milijonov, pri ministrstvu financ za 54 milijonov, pri ministrstvu ver za 24 milijonov itd. Edino dve ministrstvi sla, ki imata večje izdatke. Pri tem je treba upoštevati proračunske izdatke, ki se s proračunom avtomatsko povečujejo, kakor so izdatki za pokojnine in izdatki za odplačilo državnih dolgov. Ti dve poziciji sta se povečali avtomatično za 300 milijonov. Drugi izdatki povečujejo proračun za to, ker sem sprejel v državni proračun razna podjeija, ki so bila dosedaj izven proračuna. Tako so tu sprejeta manjša zdravilišča, kopališča, lekarne, šole, posestvo 5elje, sladkorna tvornica na Čukarici, direkcija rečne plovitbe itd. Izdatki znašajo 355 milijonov. Nadalje so izdatki, ki so popravljeni po stvarni« potrebi, ki je obstojala že prej, a niso bili za to določene nikake vsote. Ako bi na lej osnovi karkulirali predloženi projekt proračunskih izdaikov za splošno državno administracijo, potem bi ostala vsota 7 milijard 197 milijonov dinarjev, ker dobimo, ako se povečajo izdatki za penzije in amortizacijo za državna podjetja, znesek današnjega proračuna za splošne državne izdatke 7 milijard 820 milijonov. Potemtakem gre za slvarno zmanj-šanje v tem predlogu proračuna in odpade trditev, da se ni izvajala politika zmanjšanja izdatkov v predlogu proračuna. Enako je treba premotrivati proračun izdatkov za državna podjetja. Letošnji proračun za to znaša 3 milijarde 931 milijonov dinarjev, ali v to .vsoto izdatkov niso všteti izdatki onih podjetij, ki so danes vzeti v novi projekt proračuna. Ti izdatki znašajo 355 milijonov. Ako se prišteje k gornji vsoti ludi ta, potem znaša proračun izdaikov za la podjeija 4 milijarde 286 milijonov dinarjev. S predlogom proračuna določena številka izdaikov za la podjeija je 4 milijarde 994 milijdnov. Tega nisem storil zato, da bi ne pokazal proračunskega primanjkljaja, ampak zato, ker hočem pokazali realno stanje, da bi vsi, ki so merodajni, enodušno iskali leka za saniranje naših financ. Dva kompleksa ukrepov sta, s katerimi se vrši zmanjšanje izdaikov. 1. Mere, ki so potrebne pri zmanjšanju izdatkov v posameznih proračunih, da se pri lem preceni vsaka partija in pozicija in predlagana številka poedinih proračunov. 2. Zakonske mere, ki omogočajo kompresijo izdatkov. O teh merah se mi ne govori, a one so take, da dajejo še širšo bazo za zmanjšanje proračuna. Ko dajem lo izjavo, bi želel, da se razumemo. Hočem sledenje in se zanj borim v interesu naroda in zahlevam od onih, ki danes kritizirajo proračun, (ja tudi oni vesino doprinesejo svoj del, da se doseže štedenje in zmanjšale proračuna. KRALJ SE JE VRNIL V BEOGRAD. Beograd, 22. novembr. Sinoči ob 6. sc ;e vrnil kralj iz Topole v Beograd. POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU. Beograd, 22. novembra. Zadnje lri dm je politično življenje popolnoma počivalo. Narodni poslanci so se povečini razšli. Danes delajo nekaleri odbori, jutri se vrši seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je interpelacija o zunanji politiki. Poedini poslanci kon-ferirajo z ministri ali pa proučujejo proračun in kritike o njem. Zelo se opaža, da minister financ ni predvidel državnega odbora v finančnem zakonu. Na seji finančnega odbora je vprašanje slavljeno na dnevni red. Polovica članov državnega odbora se izvoli iz finančnega odbora, med lem ko je druga polovica iz gospodarskih krogov že | imenovana. Minisier financ bo podal o tem pojasnilo. • FINANČNO MINISTRSTVO BO REORGANIZIRANO. Beograd, 22. novembra. V ministrstvu financ dela specialna komisija na novi uredbi o reorganizaciji ministrstva financ. Važno je, da se bodo s to uredbo vse finančne ustanove v državi izenačile v pogledu administracije. Msdjeri še vedne za Otona. Budimpešta, 22. novembra. Madjarski legitimisti so zopet sprožili vprašanje povratka kralja Otona ua Madjarsko. O priliki petnajstletnice Otonovega rojstnega dne se je vršila svečana služba božja v budimpeštanski katedrali, ki so se je udeležili vsi madjarski magnati s svojimi obitelji. Po službi božji je bil prirejeen banket, na katerega so prišli magnati v gala-uniformah in z novimi znaki, na katerih je črka O«. Na banketu je imel grof Zichy govor, ki je vzbudil veliko zanimanje. Naglašal je, da se mora madjarski narod pripraviti na povratek kralja Otona, ker ni več daleč čas, ko bo kronan. Za tri leta postane Oton polnoleten in takrat je treba, da postane tudi madjarski narod popolnoma polnoleten in da si je v svesti tega, da je obnova velike Madjarske mogoča samo tedaj, ako kralj Oton prevzame madjarski prestol. Na banketu so govorile še druge odlične madjarske osebnosti. ----m————iii m ——ni «w.»w«i».wnwiiint*r. BOLGARSKA VLADA PROTI PREGANJANJU BOLGAROV V DOBRUDŽI. London, 21. novembra. List „-Times< javlja iz Sofije, da je bolgarska vlada po svojem poslaniku v Bukarešti opozorila rumunsko vlado na protibolgarske izgrede, ki so se dogodiH v Dobrtidži. Bolgarska vlada je naglasila, da bi laki incidenti nepovoljno vplivali na bolgarsko-rumunske odnošaje. Ljapčev je izdal nalog, da se zbero podatki o teh izgredih in bodo o njih pozneje obveščene ludi Zveza narodov in velike sile. »i i m MMBanMMBmv >-» —.r-—n-irmi-nn- GOSPA LIJ PEŠCU KOMPROMITIRA PRINCA KARLA. Bukarešta, 22. novembra. Službeni list rumunske vlade >Vitorul< je pred nekoliko dnevi objavil memoare gospe Lu-pescu obenem s fotografijami, ki so izšli v nekem ameriškem listu. V političnih krogih mislijo, da namerava vlada ■/. objavljanjem teh memoarov dokazati rumunskemu javnemu mnenju, koliko resno je treba vzeti princa Karla in gospo Lupescu. ) PERSEKUCIJE - EDINA MODROST FAŠISTOV. i Sušak, 22. novembra. Italijanske ob-’ mejne oblasti že dva dni ovirajo naše j otroke, da bi prihajali z Reke v šolo na [ Sušak. Naš konzul na Reki bo storil energične korake pri italijanski vladi, da te persekusije prenehajo in da se Italija drži konvencij, ki jih je podpisala. počasi, toda sigurno prodre. In vsled tega gledamo mi Jugoslovani mirno in z zaupanjem v bodočnost. Bili so časi, ko je vsa Vel. Britanija bila absolutno ita-lofilska, danes so ti časi minili. Svet je pričel spoznavati pravo vsebino fašistov-skih sanj o obnovi rimskega imperija in spoznal je ludi naso voljo, da živimo v miru in da proizvajamo obče človeške vrednote. In čim bolj bo rožljal Mussolini skalijo, tem jasnejša bo svetu ta paralela in tem bolj trdna naši pozicija. Nitti jev članek dokazuje to jasno in to nam je v zadoščenje. ITALIJANI ZADOVOLJNI Z OPATIJSKO KONFERENCO. Trst, 22. novembra. Ves italijanski tisk se bavi s potekom in rezultati zadnje mednarodne železniško - carinske konference v Opatiji in ugotavlja z zadovoljstvom, d'a so vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, povoljno rešena, z’asti pa vprašanje poenostavljenja transportnega prometa med državami osrednje Evrope in 'jadranskimi lukami. Poročilo : Agenzia Stefani javlja, da je konferenca potekla v atmosferi najboljšega medsebojnega zaupanja med delegati Italije. Jugoslavije, Madjarske in Češkoslovaške, ki so se udeležili te konference. SAME FALZIFIKATORSKE AFERE. Praga, 22. novembra. Včeraj se je nadaljevala razprava proti ponarejevalcem zadolžnic vojnega posojila. Obtožencev je 11. Osem se jih mora zagovarjali zaradi goljufije in trije zaradi soudeležbe. UMOR POLJSKEGA DIJAKA. Varšava, 22. novembra. V ukrajinskem akademskem domu sta vdrli ponoči dve neznani osebi v sobo študenta Huka in ga ubila s šestimi streli iz samokresa. Poljska kriminalna policija izjavlja, da gre tu /.a spor med dvema političnima dijaškima organizacijama. «^em.WBi^gijnT.iTMiii 11 in uv j^i ir thi«i V PRAGI UVEDEJO DAVEK NO KIBICE. Praga, 22. novembra. Ministrstvo financ je izdelalo novo osnovo za ureditev občinskih doklad in davkov. Med drugim se uvede nov davek na »komarje«. Kavarnarji bodo izterjevali ta davek od onih, ki komarijo (kibicirajo), s posebnim blokom. —n.-—™— -- iii——iwi 1'i n n.'-urnam* ŠP IONSKA AFERA ODKRITA V P01) KARRPATSKI RUSIJI. Praga, 22. novembra. Oblasti so odkrile veliko vohunsko afreo v Podkar-patski Rusiji. Aretirana sta dva ugledna Madjara, o katerih je dokazano, da sta bila v zvezi z madjarskimi vojaškimi krogi, od katerih sta dobivala velike vsote denarja. Aretacije se nadaljujejo. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 22. novembra 1927. -«w mMHMMHMMHOMM■MaMMBOManMMHHHMBiaiMnH Štev. 265. Poglavje o doslednosti. Časopisje samostojne demokratske stranke je prineslo te dni dvoje zanimivih stvari, ki sta karakteristični ne samo zanj temveč za vso .politiko te stranke na Slovenskem in v veliki meri tudi za obče mišljenje naše napredne« in »jugoslovenske« inteligence. O priliki vložitve kandidatne liste neke stranke za volitve v celjsko okoliško občine, je napadlo na skrajno nekvalificiran način nekega Srba, ki je pri tej listi soudeležen, češ, kaj se meša v slovenske stvari. Skoro istočasno s tem smo pa čitali v »Juti u ' tudi zgodbo o usedi slovenske vioge nekega mariborskega odvetnika na sodišče v Varaždinu. Varaždinsko sodišče je njegovo •levensko vlag anamreč zavrnilo, češ, na pi-ie srbohrvatski. Mož, ki se je o priliki zadnjega ljudskega štetja prijavil kot Jugoslo-ven« in ne kot Slovenec, se radi tega seveda razburja — in to nas iskreno veseli, ker bo na ta način lahko najlepše spoznal, da na Hrvatskem in v Srbiji nima svojih »jugoslo-venskih« sc rojakov. Še par takih lekcij in prihodnjič se gotovo ne bo več sramoval svojega slovenskega pokoljenja. Kakor mišljenje in početje tega gospoda prav tako je mišljenje in početje vse slovenske SDS in vse pisanje njenega časopisja. Za svoje strankarske in osebne koristi, je ta stranka izdala slovenstvo in postala vneta propagatorica ne samo političnega ju-goslovenstva, katerega odobravamo, temveč tudi etničnega in nacijonalnokulturnega, katerega kot Slovenci odklanjamo. Sedaj pa, ko ji to jugoslovenslvo stopa na pot in jo ovira pri korakanju proti cilju, se naenkrat zopet izpozablja in biča deco, katero je sama rodila in vzgojila. Kdo je bil pri nas na Slovenskem tisti gospodar, ki je prvi začel omalovaževati slovenski jezik? Kdo je bil tisti, ki je skušal prvi negirati slovenstvo in Slovence? Kdo je bil tisti, ki je začel na naravnost zločinski način pačiti slovenski jezik, ki je med vsemi jeziki Slovanov najbolj čist in dovršen? To je bila prav tista samostojno demokratska gospoda, ki se.danes huduje nad postopanjem varaždinskega hrvat-skega sodišča! Kdor bere demokratsko časopisje: »Jutro*, »Slovenski (!) Narod' in mariborski Veeernik« in ima še količkaj ljubezni in ponosa do svojega slovenskega maternega jetika, temu se mora naravnost studiti način, kako se dan za dnem in brez vsake stvarne piotrebe pači z neštetimi srbskimi izrazi, ki so čisto tuji duhu in sestavi slovenščine. To pačenje postaja posebno zad- nje čase tako vseobče, da bo treba započeti z resno javno akcijo, da se temu enkrat za vselej napravi konec. Čemu se torej razburjata, če pričenja kaliti in zoreti seme, ki ste ga sami sejali? Vas je morda že strah pied izrodki svojega dela in početja, ali vas peče vest, da ste po razpadu Avstrije postali vi nasledniki nemčur-jev in s tem grobokopi slovenskega naroa.. in slovenskega jezika, o katerem pravi pesnik Župančič: »Kdo si, ki rad bi kupil narod moj? — S čim si prišel za duše barantat? — O siromak, da vidiš naš zaklad, — razdrl bi šetor, zbežal še nocoj.« Vse vaše delovanje od 1. 1918 do danes se je gibalo v tej smeri in ravno za -časa vaše vsemogočne oblasti je izginila slovenščina celo iz mno-.gih uradov na najožji slovenski zemlji. Vi ste pa bili tudi prvi, ki ste pripeljali v Slovenijo uradnike, ki ne poznajo našega jezika. Mi f ioti tem uradnikom nimamo ničesav, pozdravljamo in ljubimo jih kot brate in želimo,’da bi tudi'Srbi in Hrvati tako ljubili ene naše ljudi, ki jih sila razmer žene na vzhod in jug, toda Slovenci, ki so nameščeni med Hrvati in Srbi uradujejo tam v srbohrvaščini, dočim Hrvati in Srbi pri nas ne uradujejo v slovenščini! V tem, gospoda, je razlika in v lem je tudi bistvo vzroka, zakaj je varaždinsko sodišče zavrnilo slovensko vlogo slovenskega odvetnika! Vaše zgražanje je radi tega hinavsko, zato se vam ne moremo pridružiti, šli pa bomo z vami čini se boste zopet vrnili k staremu ponosu in boste zopet postali spoštovalci svetinj naših slovenskih pradedov. Vaše izdajstvo nam je silno mnogo škodovalo; škoda, ki smo jo radi njega utrpeli še do danes se ne bo dala popravili tako naglo. Zato pa: bodite dosledni! Ako hočete ohraniti smernice svojih dosedanjih stremljenj, potem ostanite »Jugosloveni« do vseh konsekvenc, a v tem slučaju se ne zgražajte nad, aktivnim političnim udejstvovanjem Hrvatov in Srbov na Slovenskem in nad odstranjevanjem in ubijanjem slovenščine. Narod, ki je premagal še vse mogočnejše sovražnike, kakor ste vi, vas bo »izpljunil kakor zavrelico«. Ako 1 a se hočete skesali in vrniti v okrilje svojega slovenskega naroda, potem storite tudi to dosledno in borite se odkrito za slovenske svetinje tudi tam, kjer bo vaša beseda zalegla — v Beogradu! Vaše hinavske nedoslednosti pa nočemo in jo odklanjamo! Styriacus. Zakaj ie Stalin pohitel 2 izključitvijo Trockega. Trocki in Zinov.jev sta bila iz komunistične stranke izključena na revolucionaren način, z navadnim sklepom osrednje kontrolne komisije. Kedna izključitev ipa bi se morala izvršiti na kongresu komunistične stranke, ki se vrši v decembru. Vsled tega se v Moskvi mnogo govori o tem, zakaj je bila tako zelo pospešena izključitev Trockega in Zinovjeva. O tem obstojita dve verziji, oficielna in neoficijelna. Oficielno je povedal Jaroslavski na konferenci stranke, ki se je vršila IG. t. 111. v Moskvi. »Zakaj smo hiteli,« je dejal Jaroslavski, 7, izključitvijo Trockega in Zinovjeva iz stranke? Nekateri »človekoljubni« ljudje so nas spraševali, zakaj nismo čakali do kongresa stranke, ki se prične že čez tri tedne.' »Da, sodrugi, pohiteli smo. Nismo mogli čakati, ker zadnja dejanja opozicije so imela že tak značaj, da bi se pregrešili proti revoluciji in delovnemu ljudstvu, če bi jih pustili nekaznovana. Kajti, kaj se to pravi, če gre narodni komisar za notranje zadeve Bje-loborodov (ki je ukazal usmrtitev carja in njegove rodbine, op. uredn.) na Ural in tu agitira proti komunistični stranki! Rakovski zopet je odšel v Ukrajino in tu govoril soc. demokratom, da ni v Rusiji nobene svobode. Ko pa so opazicionalci hoteli uporabiti čas do kongresa k ■podzemeljski protisovjetski .propagandi, smo morali takoj proti njim nastopiti. 'Nato je navedel Jaroslavski še več primerov protivladnega delovanja opozicije. Necficielno pa se razlaga pospešitev izključitve Trockega in Zinovjeva s tem, da bi mogla G. P. U. pričeti postopati proti opo-zicicnalcem. Sedaj, ko nista Trocki in Zinov-jev več komunista, ima nova Čeka proste roke in mora zapreti vse, ki so za opozicijo. Govori se nadalje, da bedo Trocki-in drugi voditelji opozicije deportirani. V zadnjem času pa je med staliriovci zavladalo tako ogorčenje proti opoziciji, da ne govore več ko v prognanstvu, od koder more še vedno uplivati na svoje pristaše. Boj z opozicijo je prišel v Rusiji do vrhunca in vsak dan slede nove izključitve opo-zicionalcev iz komunistične stranke. Politične vesti. liji (?!), ker bi vsled Anglije bila obsojena na nevtralnost v slučaju konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Edina svetla točka na tem l oricontu je Zveza narodov. — Objavljamo to mišljenje, da vidi naša javnost, kake pojme imajo naši zavezniki Rumuni. Dr. Hodža o manjšinskem vprašanju. Dopisniku »Manchester Guardiana« je dal minister dr. Hodža, ki zavzema v današnji če-hoslovaški vladi eno najodličnejših mest to-le izjavo o narodnih manjšinah: Če so v preteklosti obstojale med Čehi in Slovaki diference, potem je mogoče smatrali te le kot diference, izvirajoče iz strankarske politike. Manjšinsko vprašanje je na Čehoslovaškem v glavnem rešeno. Sedaj obstoja dejansko si-siem kooperacije med Čehoslovaki in manjšinami. Se bo prišlo do sporov, toda le o podrobnostih glede zunanje politike. Lojalnost nemške politike do države je vzvišena nad vsakim dvomom. S svojim aktivnim sodelovanjem v vladi so Nemci svojo zvestobo-definitivno dokazali. To je važno dejstvo,'če se upošteva trhlost razmer v vseh onih delih Evrope, kjer se Nemci in Slovani mešajo. =Ruska delegacija na razorožitveni konferenci. Vlada Sovjetske Unije je imenovala za predsednika svoje delegacije k razorožitveni konferenci Zveze narodov namestnika zunanjega komisarja Litvinova. Člani delegacije so: prosvetni komisar Lunačarski, član pred-esdstva sovjetskih strokovnih organizacij Ugarov in namestnik šefa generalnega štaba rdeče armade Pugačev. Glavni tajnik delegacije je Stein, direktor oddelka za Srednjo Evropo v zun. ministrstvu, kot strokovnjak pa je delegaciji dodeljen zastopnik vojaške in pomorske uprave Berens. PREDSEDNIK MASARYK O NALOGAH ČASOPISJA. Ob priliki petdesetletnice češkega novinarskega društva je poslal Masaryk občnemu zboru novinarjev posebno pismo, v katerem pravi: »Če se sam osebno ne udeležim občnega zbora, to nikakor ne pomeni, da se ne bi v polni meri zavedal velikega pomena Društva čehoslovaških novinarjev. Jaz sam sem se dolgo vrsto let posvečal žurnalističnemu delu in se mu ne odrečem niti v bodoče. Demokracija, ki stremi za političnim udejstvovanjem vseh državljanov, ima v žurnali-stiki močno oporo. Demokratičen parlament brez žurnalistične opore sploh ne bi bil mogoč. Ta moč in možnost vplivanja nalaga žur-nalistiki posebno odgovornost. Kar zahteva Havliček od politike, velja tudi za žurnali-Stiko, ker je del politike! Zato pametno m pošteno žurnalistiko! Pravijo, da moliamedanci spravijo s spoštovanjem vsak napisan košček papirja, ker bi mogel biti izvleček iz korana. Ravno tako si mislim, da bi se moral vesten pisatelj in zlasti novinar (ker 011 piše. vsak dan!) po-truditi, da vsak košček kaki rja popiše z besedilom, ki bi zaslužil spoštovanje vseh, ki ga čitajo. In pisatelj tudi ne piše le za tre-notek. Litlera seripta inanet.« ter den Linden. Ostal pa je tu le do oktobra, ker so se pri | relaganju za sovjetsko poslaništvo določenih zabojev nekateri zaboji razbili in je tako prišlo na dan, da je bila v leh zabojih sama revoluciornarna propaganda. Jofie je moral vsled tega zapustiti Berlin. Joffe je bil nato poslan v izredni diplomatski misiji v Peking in Tokio. Decembra 1. 1924 je bil imenovan za sovjetskega poslanika na Dunaju. Na koncu je živel kot profesor v Moskvi, kjer se je ustrelil.vsled živčne bolezni. — Opozicija in proračun. Samo da se je J zvedelo, da je finančni minister predložil | skupščini preračun, že je donelo iz vseh 1 opozicionalnih listov, da je proračun slab, J ničvreden, da je slabši od prejšnjega in slično. Tako je zopet enkrat opozicija dokazala, da ji ni za stvarno kritiko, temveč da Teri-tikuje iz profesije. Jasno je, da mora taka kritika biti brez vsake veljave, zlasti še^ kadar gre za proračun, ki ga ni mogoče^ v enem dnevu niti prečitati. Ko bo finančni minister v kratkem sam podal pojasnilo k svojemu proračunu, bo dana tudi šele možnost za njegovo kritiko. Tedaj pa bo opozicija samo ponavljala svoje sedanje v beli dan izgovorjene besede, mesto da bi s konstruktivno kritiko dokazala, da je tudi ona potrebna. Pa kaj, ko so vse naše opozicio-nalne stranke le prisiljeno v opoziciji in ko mislijo samo na lo, kako bi s taktiziranjem in intrigami prišli do oblasti. =: Nemci zahtevajo črtauje čl. 69 fin. zako- na. Nemški poslanik je zelo nezadovoljen za- radi člena 69 finančnega zakona, s katerim se določa, da se na teritoriju kraljevine SHS v daljavi 50 km od meje ali morske obale ne morejo prenesti nikake nepremičnine brez predhodnjega odobrenja sodnih oblasti. Že v zadnjem finančnem zakonu je bil sličen člen, a je bil na zahtevo .Nemcev izpre-menjen. Nemci bodo tudi tokrat izvedli "akcijo, da se čl. 69 finančnega zakona za prihodnje proračunsko leto izpusti. = Madjarske skrbi vsled francosko - jugo-slovenskc pogodbe. »Češke Slovo« poroča v posebnem dopisu iz Budapešte o utisu, ki ga e povzročil podpis francosko - jugosloven-skega pakta na Madjarskem V dopisu se pravi, da sedaj vsa madjarska javnost 1 az-pravlja o mednarodni situaciji Madjarske 130 podpisu tega pakta. Spkvšno se sodi, ? dojev in ko je bil marca »ies®c ;etsko£,'i s« z&rsz&az, zlas'ti dobrodošel. Aprila meseca je zasedel Joffe staro palačo ruskega poslaništva Un- >SLOVENSKI NAROD« IN MONARHIZEM. V nedeljskem »Slov. Narodu« čilajno to-le lepo proslavo monarhistične misli: V Evropi, zlasti pa na Poljskem,- je še vedno mnogo monarhistov, ki so v svojem pokretu že malone smešni. So pa tudi monarhistične skupine, ki smatrajo svoj po&ret za zelo resno in važno zadevo in so pripravljeni boriti se do zadnje kaplje krvi, da prl_ pomorejo monarhistični ideji do zniage. katerim monarhistom se je pod vplit®® monarhističnih utopij zmešalo v glavi. Taki monarhisti so prekoračili meje običajne propagande in služijo javnosti nevede za zabavo kot nekaki pajaci.« Ali je morda vse to že posledica seljaško-demokratske koalicije? Na vsak način zabavno, da ravno »Slovenski Narod« tako lepo piše o monarhizmu. Kratke vesti. Opozicionalni blok, ki ga je propagiral v Rumuniji Goga, je propadel, ker ni kmečka stranka hotela vstopiti v ta blok. Rumunski zunanji ministeru Titulcseu W j baje odstopil. Sej ministrskega sveta se vec I ne udeležuje. j GPU je predlagala centralnemu izvršilne' i mu odboru, da se aretirajo vsi voditelji op0' zicije. Ker je tudi praški sovjetski zastopnik Kre' stinski podpisal manifest opozicije, bo novan na-njegovo mesto drug sovjetski plomat. Kanton je vsled delavske revolucije Pr,še v oblast takozvnae »rdeče stranke«, Prosveta. MANIFESTACIJA PRANCOSKO-JUGO-SLOVANSKEGA PRIJATELJSTVA V LJUBLJANSKI OPERI. Na lep in iskren način je včeraj Ljubljana v imenu vse Slovenije manifestirala svojo ljubezen do Francijo. Gledališče napolnjeno do zadnjega kotička, razpoloženje praznično in obenem navdušeno, skratka večer, ki }e bil Ljubljani in. ljubljanskemu gledališču v čast. Večer je otvoril pesnik Župančič, je uvodoma pozdravil vse francoske goste. nato pa govoril o veličini Francije, ki je zlasti izražena v treh slikah: Chanteclairu, sejalki-Franciji in Cyranu de Bergerac. Po Župančičevem gevoru je zapel zbor »Glasbene Matice« : Marše jezo . Za Zupančičem je govoril francoski ge-jieralui konzul v Zagrebu Boissier. Po njegovem govoru je zapela Glasbena Matica »Bože pravde«. M Sledile so ostale točke sporeda, od kate; rih je najbolj uspel akt iz Cyrana. Bilo b' sploh najbolj primerno, če bi se mesto vseh drugih točk odigral ves Cyrano de> Bergerac. Igran je bil odlično in g. Levar zasluži po* sebno priznanje. Ali tudi- vse druge točke so bile zelo dobro odigrane in zasluži posebno pohvalo gospa Thierrijeva. Tudi balet z gdč. VVissiakovo in g. Vlekom na čelu je bil dober. Skratka, večer, vreden kulturne Ljubljane. Lebarjeva »Eva« na mariborskem odru. »Eva, deklica iz tovarne«, opereta^ v treh dejanjih, vglasbil Franc Lehar, zrežiral g-Bachmann, dirigiral g. Mitrovič. Ta Leharjeva opereta se odlikuje po lepi glasbi in^ P() svoji smiselni vsebini, tako da se v marsičem približuje operi. G. Bachmann je delo zreži; ral s finim okusom in je razgibal tokrat tudi zbor, tako da je bil mnogo boljši kakor do; slej, glasbeno stran je pa izdelal g. ravnatelj Mitrovič z njemu lastno spretnostjo in ljubeznijo do stvari, zato je predvajanje te operete prav dobro, moti samo pomanjkanje pevcev. Vlogi Dagoberta in Prunellesa bi morali na ,vsak način bili zasedeni po pevcih, ne po igralcih, zato se nam zdi nerazumljivo, zakaj bi se k opereti ne pritegnili tudi operni solisti? Če je na Dunaju mogla j eti Evo ga Marija Jeritza, ne vemo zakaj ne bi mogli peti nekaterih vlog te operete gg. Burja, Neralič in ga. Burja, ki so nasto-pili doslej komaj v enem samem delu, v Traviati«, ki pa niti ni bila nova, ampak 1 revzeta iz prejšnjega opernega repertoarja. Takega luksusa, da bi vzdrževal poseben «u: sambi za opereto in posebnega za °Per° S1 Maribor ne more privoščiti, to p? še teln manj spričo dejstva, da pri tem trpe operete, ki so obenem glavni vir dohodkov gleda; 1 iške blagajne. Mnenja sj*10 Pa tudi, da bi bilo za naše operne soliste celo prav koristno, če bi se malo razgibali tudi igralsko, kar bo dosegli baš najlažje potom nastopov v opereti. To mnenje se sliši tudi v občinstvu in bi zato bilo želeti, da bi ga uprava resno upoštevala. V ostalem so naši operetni solisti * odlično rešili svoje vloge, g. Bratuž kot Flaubert, gdč. Lubejeva kot Pepita in gdč. Udovičeva kot Eva. Posebno zadnja se krasno razvija in bo s šolanjem svojega bogatega glasovnega materijala in s poglobitvijo svoje igre in kretanja postala lahko še odlična pevka, kar bi ji iz srca želeli, saj je zra-slla pri nas kakor nobena druga. G. Ilara-stovič (Dagdbert) ni UH v svojem elementu, ker je vloga preveč pevska, le tu in tam se nam je mogel pokazati v svoji pravi luci. Ostali so peli in igrali po svojih močeh. K. k- Dnevne vesti VOLITVE V VRHOVNO UČITELJSKO DISCIPLINSKO SODIŠČE. Kjer naše člnastvo ni še izvršilo volitev, priporočamo sledeče kandidate: Redna čla: na: 1. Tihomir Kostie, učitelj v Beogradu, 2. Toma Kostič, učitelj v Beogradu. Namestnika: X. tedu Todorovič, učitelj v Beogradu, Pora Vuksanovič, učitelj v Be-ogradu. Poverjeništvo UJJ v Ljubljani. ■ — »Informiranost« »Jutarnjega lista«. Z tzirom na tozadevno notico v včerjašnjem ov- Narodu moram povedati, da sem kot weat naročnik in še zvestejši bralec »Jutra < l/av dobro vedel, da bodo izdajali »Ponedeljek« samostojni demokratje. To sem zvedel »' »Jutra« že v nedeljo, ko »Ponedeljka« še 'H bilo in sem tudi tako poročal v Zagreb, ®jer-so pač : liberalce« zamenjali s »klerikalci«. Ko sem pa kot zvest naročnik »Jutra« prejel včeraj tudi »Ponedeljek*: in ga prebral, sem se prepričal, da je v Zagrebu zagrešena pomota jako posrečena. Tudi najslabši klerikalci bi bili spravili kaj boljšega skupaj. J. Petrič, pravi klerikalec in sovražnik SLS in SDS. p Proslava jugoslovenskega praznika v • ragi. čehcslpvaška jugoslovenska liga v ragi proslavi naš narodni praznik dne 30. J1°vpinbra v Mestnem domu s slavnostnim k°ncertom. j... Bankovci se bodo tiskali doma. Po j' ePu glavnega upravnega odbora Narodne lirkM ie odpotoval te dni direktor Drago-■! Novakovič v Pariz, kjer bo proučil ti- • wtpno bankovcev, ker gradi naša Narodna Alltel na Topčideru lastno tiskarno, v kateri g Dodo od prihodnjega leta tiskale naše nov- — »Uradni list« objavlja v svoji včerajšnji s'evilki pravilnik k stanovanjskemu zakonu. ~~ Direktna zveza Zagreb — Split. Kot po-'otajo, je projektirana vzpostavitev direktni15 .železniške zveze Zagreb — Ogulin — "plif. v to svrho bo treba samo zgraditi do Ogulin a 2 km dolgo progo. Iz vojaške službe. Imenovani so: Za 'odnika artiljerijske podoficirske šole v Mariboru artiljerijski podporučnik Anton J. ‘-ukman, za vodnika 4. pontonskega bataljona inženjerski podporučnik Rajmund R. Sta-teker, za vodnika 2. pešadij&kega polka podporučnik Janko Štuhen, za vodnika 25. peša-dijskega polita pa Radoslav J. Marušič. — I. izkaz pris«pevko'V »dinarskega dne« za »Jugoslovensko Matico«. Do 17. t. m. so bili nakazani »Jugoslovenski Matici« v Ljubljani od dinarskega dne« sledeči zneski: Zbirka v Ljubljani po ulicah in križiščih 18.000-10, Društvo »Soča« v Ljubljani, zbirka. 210, Tiskovna zadruga v Ljubljani 250, K »glaski klub »Vatra« v Ljubljani 150, Delniška tiskarna v Ljubljani 500, Orlovski od-*?., Kranj 20, »Slomšek«, društvo maribor- °g°slovcev, 50, Ljudski oder Maribof • 11 - Trstenjak, Jurklošter, 10, učiteljstvo snovne šole v Stopercah 15, Vrhnjak, Ro-tcvnik in Visočnik, Pameče 25, Koršič, Bos-_■!1 l’a Loka, 10, Združena društva v Grižah O00.10, Sokolsko društvo Trsat-Sušak 185, Marijina družba Sv. Rupert v Slov. Goricah 106, »Edinost«, Hrastnik, 50, Kat. prosv. društvo Zg. Sv. Kungota 32, Razbor. Slovenj-gradec, 15, — osnovne šole: Jurklošter 55, žalen 81, Petrova vas 78, Šenčur pri Kranju 72,90, Št. Urška gora 26, Videm ob Savi 425, Sv. Daniel 43, Zgornja šiška 280, Hrastnik “17.15, Sv. Jurij pri Grosupljem 50, Žalec ‘~0, Fram 150, Sv. Marko pri Ptuju 28, Ra- 165.75, Radeče 535.40, Unec 22, Gornja Kečica 64.60, Sv. Miklavž pri Laškem 20, Ščavnica 5, Božakovo 55, Motnik 58, Gornja , lvil Sv. Ana nad Tržičem 60, Ihan ‘f|. ®lezniki 132, Jezersko 74.10, Št. Vid mu Ljubljano 16, Luče 10, Dobova 46, dekl. n sola Ptuj 113.50, I. dekl. mešč. šola Kin *a dvorazr. trg. šola Ljubljana 100, —. podružnice Jugoslov. Matico: Braslovče lilo, Polzela 343.50, Boštanj ob Savi +57, Šoštanj 601.50. — 150.000 dinarjev v karitativne namene. Na seji sarajevske oblastne skupščine se je te dni določila vsota 150.000 dinarjev, ki se jo razdeli med posamezna društva v karitativne namene. Od te vsote jc naklonila oblastna skupščina 50.000 Din oblastnemu udruženju vojnih invalidov in sirot v Sarajevu. u ~ Železniška konferenca v Budimpešti. V °Uuimpešii sc je pričela včeraj konferenca vphodno- in vzhodno-evropskih železnic. ® konferenci se ima izdelati tarifa za dietne brzovozne pošiljke v prometu med -''hodno in vzhodno Evropo. _ ~ Strahovita smrtna nesreča v Križah na j^crenjskem. Mlinar Kristijan Ribnikar v Grižah na Gorenjskem je hotel v petek popoldne nastaviti jermena na kolesa svojega mlina. Pri tem se mu je zasadil v obleko vijak valja, na katerega je pritrjeno kolo. Vsied tega ga je potegnil valjar seboj ter 9a pričel sukati okoli osi. Mlinsko kolo je odtrgalo Ribnikarju obe nogi do kolen, na rokali pa vse prste. Seveda je bil mož kmalu mrtev. Vseh delov njegovega telesa se do danes niso našli. Zanimivo je, da bi se bila pripetila Ribnikarju že lansko leto kmalu slična nesreča, vendar pa se mu je Posrečilo takrat priklicati na pomoč ljudi, ki so spustili vodo ter ga tako v zadnjem ‘renutku rešili. — Falzificiranje červoncev. Preiskava 9lede fabriciranja červoncev, o kateri smo Poročali včeraj med brzojavkami, jc ugoto-n‘*a, da so se fabricirali falzifikati tudi v Budimpešti. Georgijec Sadathierašvili je M*ivq| kot bivši oficir ruske carske armade m Privatni tajnik znanega »kneza« Ber-j^ondta-Avalova v krogih ruskih emigran-• °v Povsodi velik ugled. Svoje mreže je [^' razpletene po vsej Evropi, od Madrida 0 Carigrada. Ugotovljeno je, da se je po- dalo več Georgijcev s potvorjenimi červon-ci v balkanska mesta. Trije od njih so bili aretirani. — Težka letalska nesreča v Sarajevu. V petek dopoldne ob 10. uri se je pripetila na letališču v Rajlovcu, blizu Sarajeva, težka letalska nesreča. Ob priliki poleta v skupini sta trčila v višini 400 metrov dva aeroplana drug olb drugega. Na levem krilu skupine je vozil poročnik Normali. Iz neznanega vzroka je pospešil polet ter zadel v letalo, katero je vodil diplomirani letalec Peter Ga-v ranic. Normalijevo letalo je pričelo takoj padati ter pokopalo poročnika Norrnalisa in mehanika Bratiča. Pilotu Petru Gavrano-viču se je posrečilo s spretnim manevriranjem brez večjih poškodb pristati. Tretje letalo, katero je vodil podporočnik Vičevič, je ostalo nepoškodovano. Vse troje letal je bilo tipa Peter I.« — Velik požar v Mostar«. V Mostaru je v soboto zjutraj izbruhnil v stalni vojaški bolnici požar, ki je upepelil veliko gospodarsko poslopje, v katerem so bili trije konji, več aparatov, kurivo, seno in premog. Gasilcem se ni posrečilo udušiti požarja. Kdo je požar povzročil, se ne ve. Domneva se, da je kdo nehote vrgel gorečo cigareto v seno. Škoda se ceni na 300.000 Din. — Meščanskošolski ravnatelj obsojen na 12 let ječe. Pred dnevi se je vodila v Somboru razprava proti meščanskošolskemu ravnatelju Mihajlu Dobrijeviču iz Kute. Obdolžen je bil, da je zlorabil več učenk v starosti pod 14 leti. Izpovedbe učenk in drugih prič — kot priče so bile zaslišane tudi nekatere učiteljice — so bile za obtoženca naravnost uničujoče. Dobrcjevič se je zagovarjal silno ob- j upno, ter trdil, da so izpo-redbe prič povsem neresnične ter da bazir. na intrigah in osebnem sovraštvu proti njemu. Dokaza za to pa se ni posrečilo doprinesti ne njemu, ne njegovemu zagovorniku. V petek je bila obravnava končana in razglašena sodba. Po kratkem posvetovnaju je bil Mihajlo Dobri-jevie. obsojen na 12 let težke ječe. — Oetvorica na smrt obsojenih pobegnila ii zapora. V soboto ponoči so pobegnili iz bihaškega okrajnega sodišča štirje na smrt obsojeni kaznenci. Četvorica je imela biti te dni obešena. Begunci se imenujejo: Mile Tomljencvič, Vasilij Rodič, 'Mile Karanovič in Mile Mortid. S četvorico je pobegnil tudi na osem let obsojeni nepridiprav Mehmed Buljabašič. Beg so si omogočili dezerterji s tem, da so ubili paznika, ki mu ostala straža ni megla priti pravočasno na pomoč. Vsi so pobegnili z okovi na nogah in rokah Črez liško mejo. Pri vasi Deljuši v bližini Doujeg Lupca so razbojniki prepilili okove ter jih pustili na tleh, Na smrt obsojeni so proglašeni od oblasti za hajduke. — Zvišana kazen zaradi tihotapstva italijanskih cigaret. Nedavno je splitska carinarnica obsodila dva splitska meščana zaradi utihotaptjanja italijanskih cigaret na 45.000 dinarjev in leto dni zapora. Italijanske cigarete sta Splitčana utihotapljala iz Zadra v 'Split. Generalna direkcija carin v Beogradu pa je kazen zvišala na 110.000 Din in dve leti zapora. Brivni aparat 48*—, 18*—, 15-— Brivna garnitura ISO'— Mar.ikir garnitura 170-—, 120-—, ©5 — Britve, Gillette noži, žepni noži, škarje. Jamži se, da se prodaia blago samo ral-bolje kakovosti. — veletrgovina R. Stermecki, Celje Nakupu primerno se povrne vožnja. — Pohofnež. Iz Novega Sada poročajo: Jovan Mičič, seljak iz Srbobrana je posilil te dni neko 13-letno deklico. Povabil jo je pod pretvezo, da jo pelje, ker ji je obolela stara mafi, z vozom v bližnjo selo. Med potjo je voz ustavil ter izvršil zločin. — Trockijev dvojnik. Estonska policija je aretirala nekega ameriškega državljana, Johna Atkinsa ter ga izročila ameriškemu konzulu v Revalu. Atkins je tako podoben 1 rcckiju, da ga je estonska obmejna straža z njim zamenjala ter ga aretirala. Zaslišan, je Atkins izpovedal da se je izselil meseca avgusta lanskega leta iz Zedinjenih držav v sovjetsko Rusijo, ker je verjel boljševiškim agentom in bil prepričan, da pride v najbolj svobodoljubno državo na svetu . Toda prav hitro se je kesal. Ni mogel najti nobenega dela. Sicer so mu obljubili službo, toda ped pogojem, da vstopi v komunistično stranko. Ker je to odklonil, je bil aretiran. Sedaj cb priliki obletnice revolucije je bil amne-stiran, nakar je »sovjetski paradiž« čim najhitreje zapustit. Eksplozija na parniku. Iz Baltimore-a poročajo: Na tovornem parniku »John Lu-ckenbach« se je pripetila te dni eksplozija, ki je parnik uničila. Od 35 oseb, ki so se nahajale na parniku, je bila po dosedanjih poročilih ena oseba ubita, mnogo drugih pa težko ranjenih. Baje so povzročili eksplozijo delavci, ki so bili zaposleni na krovu s popravljalnimi deli ter ravnali v bližini petrolejskega tanka neprevidno z acetilenko. — Požar na brnski univerzi. V prostorih naravoslovne fakultete v Brnu je izbruhnil te dni iz doslej neznanih vzrokov požar, ki je uničil kemični laboratorij z vsemi učnimi pripomočki in preparati. Škoda se ceni na 1 milijon Kč. — Star trik kaznencev, V Olomucu se je zavaroval leta 1911 veleposestnik Ladislav Toman pri berlinski zavarovalnici »Viktorija« za 95.000 K. Zavarovalno polico je izročil svojemu prijatelju soJicitatorju Za-jiček-u. Nekega dne je spoznal Toman na Dunaju nekega moža, ki mu je bil popolnoma podoben. Zvabil ga je na Moravsko, kjer ga je ubil. Crez čas so ga aretirali na kolodvoru v Brnu. Pred porotnim sodiščem v Uherskem Hradišču je bil obsojen na smrt, nato pa od cesarja pomiloščen na dosmrtno ječo. Njegov komplic Zajiček pa je bil obsojen na 12 let težke ječe. Nedavno je hotel Toman že pobegniti. Skril se je v zaboj, ki so ga imelj odposlati. Po naključju pa so njegov načrt odkrili. Nato so ga premestili v neko jetnišnico v Olomucu, kjer pa je obolel. Preiskali so ga z rontgenovimi žarki ter dognali, da ima v želodcu vež železnih predmetov. Te dni ga je primarij dr. Smoler operiral ter razbremenil njegov obteženi želodec. Breme, ki ga je nosil Toman v želodcu, je obstojalo iz dveh kosov železa, dolgih po 23 cm in po 4 mm debelih, 27 cm dolge železne žlice ter ročaja zajemalke. Dr. Smoler je 'bolniku odrezal 23 cm dolg kos črevesa. Operacija je uspela. Toman je nosil železne predmete 4 mesece v želodcu. — Diamant v votlem zobu. Ekscentrična stara grofica na Angleškem je posedovala dragocen diamant, ki ga je skrivala iz strahu pred tatovi v veliki votlini enega od redkih zofo, ki jih je še imela. Ko je nedavno umrla, ji je vzela njena služkinja diamant iz zoba ter ga pridržala, z namenom, da ga J pozneje proda, zase. Po naključju so to zvedeli dediči stare grofice, ki so ovadili služkinjo sodišču. Te dni se je vršila radi tegd obravnava. Služkinja je bila občutno kaznovana, ukradeni diamant pa je morala seveda vrniti. — Ljudska samopomoč se vsem stanovom, vsem slojem dandanes nujno priporoča! Ne vemo, kaj še vse doživimo, kakšne nesreče, krivice, bolezni se nam morejo pripetiti; to podporno društvo pa bo zanesljivo ob času žalosti, nam, oziroma našim ostalim družinam pomagalo z lepo denarno podporo. Otrokom, mladeničem, deklicam pa, ko doživijo in dopolnijo 21. leto, izplača Ljudska samopomoč, da se za razne službe pripravijo, življensko podporo v denarju. V društvo se sprejemajo izvanredno tudi oni, ki so popolnoma zdravi v starosti od 50 do 80 let. Toda le še do 3. decembra 1927, ti imajo torej samo še poldrugi mesec časa. Vlada je to dobrodelno podporno društvo dne 28. maja 1927 potrdila. Načelnik ljudske samopomoči je gospod dr. Ivo Šorli, notar; tajnika sta g. Zinauer in g. ravnatelj Farkaš. Ljudska samopomoč je za vse stanove: Sprejemajo se v društvo po-sestniki-ce, uradniki-ce, upokojenci-ke, kmetje-ice, trgovci-ke-, učitelji-ce, tudi vsi oni, ki so člani že pri dveh samopomočih ali društvih. Pristopnina je prav mala. Plača-?F. za, .vsa ,e*a ,e enkrat, v štirih obrokih Obroki so: A 3 Din, 15 6 Din, C 7 Din za )ffe* 50—80 let stare zdrave po 21 Din. Ljudska samopomoč pa izplača potem podpore po oddelkih 1000, 2000 do 16.000 Din , veh >3nsioPi}i v društvo, piše lahko sami Naslov je »Ljudska samopomoč v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11 ali se vpiše pii poverjenikih, saj so v vsakem mestu, vseh krajh. Za Ljubljano in okolico se naznani poverjeniku pristop z dopisnico! Naslov: »Ljudska samopomoč« v Ljubljani, Cesta na Rožnik 2^. Ljubljana. Brezplačen obisk kolektivne razšla ve „ 5?"Cuderman. V nedeljo, 20. t. m. sia giafik Miha Maleš in slikar Stane Cuder- n oiicijelno zatvorila svojo razstavo. er pa razstavljalca želita, da si razstavljena dela, predno se razprše na vse ve- nvc' °9|eda i^.di tisti del občinstva, ki •Mia doslei se tu utegnil, sta sklenila otvo-la?,stavo še za dva dneva. Tako bo to- vlK°rek 111 ' srccJ°’ j- dne 22. in 23. “Ia razstava še odprta in sicer za popolnoma btezplačen obisk. Vstopnina se ne bo pobirala. Razstavljalca želita s vS^r,0ll|0Dečjemu domu pa mali gmotni prispevek. Vse dame, žene, matere, dekleta! Vse ženske organizacije bede pozvala k polnemu odzivu. Akcija za propagando »Dečve«. BORZE 21. novembra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.55—13.58 (13.565), Cu-rih 1CS4 —1097 (1095.5), Dunaj 8-8.03 (3.015), London 276.5-177.3 (276.9), Newyork 56.65 do 56.85 (56.75), Ne\VYorl< kabel 56.85 blago, Trst 307.7—3C9.9 (308.7). Zagreb. Amsterdam 22.94—23, Dunaj 8 do 8.03, Berlin 13.55—13.58, London 276.5 do 277.3, Newyork 56.616 - 56.846, Pariz 222.58 do 224.58, Praga 168.05-168.85, Italija 507.54—309.54 Švica 1094-1097. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.75 New-york 518.425, London 25.28125, Pariz 20.385, Milan 28.20, Praga 15.37, Budimpešta 90.80, Bukarešta 3:20, Sofija 3.5445, Varšava 58.20, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 130-130 (130), Praštediona 850-0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 do 0, Strojne tovarne in livarne 0—80, Vevče 133—0, Kranjska industrijska 370—0, Ruše 280—295, Stavbna 56—0, šešir 104—0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.). Les: Zaključena sta bila 2 vagona bu- kovih polovic, od 30 do 34 cm premera, svežih, zdravih, brez črnega srca, fco vagon meja po 25. — D e ž e 1 n i pridelki: Zakjučkov ni bilo. Šport. Slavni amerikanski bokser Tiger Flovvers, svoječgsni svetovni prvak srednje teže, je umrl v Newyorku na posledicah neke operacije na očeh. Flo\vers je bil star 33 let in je od počeika svoje karijere 1. 1918 izvo-jeval 131 bojev, od katerih jih je dobil_ s ftnock-oulom 47, in samo 8 na isti način zgubi!. 52-krat je zmagal po točkah, sam je bil po točkah premagan samo 8-krat, dočim so končali ostali boji neodločno. Meseca j februarja 1926 si je priboril proti Harrv j Oreebu svetovno prvenstvo, ki ga je pa j še isto leto zgubil na Mickev Walkerja. Ti- j ger Flovvers, sam zamorec, je bil dekan male zamorske občine v južnih državah. Nekoč je rekel, da nikdar ne moli pred_ bojem. Mogoče bi se' vendarle našel močnejši nasprotnik in če bi bil potem poražen, bi lahko zgubil vero v Boga. Vsled tega moli vedno šele po končanem boju. Zadnji občni zbor avstrijskega smučarskega društva je sprejel z veliko večino takozvani arijski paragraf, vsled česar se v bodoče ne bodo več sprejemali Židje kot člani. Seveda je ta sklep izzval veliko ogorčenje v dunajskem, po večini židovskem časopisju, ki vpije, da se na la način ubija šport. Po našem mnenju pa Dunajčani že vedo, kje jih čevelj žuli. Mi Slovenci sicer težko razumemo to nerazpoloženje arijskih Nemcev proti Zidom, ker jih hvala Bogu nimamo in poznamo to ljudstvo samo po vsiljivih in nesramnih trgovskih potnikih, pač pa so obilo oblagodarjcr.i ž njimi Hrvatje, posebno Zagreb. Slavni francoski ležkoatlet Rigoulot je zopet zdrav in je pred par dnevi nastop.I pri neki pariški športni akademiji. Potegnil je z levico 75, 80, 90 in 96 kg, dvignil tezno obojeročno 90 in 100 kg, potegnil oboje-rečno iz vese 115 kg, od tal pa 120 in 125 kilogramov. Poskusil je tudi prekositi svoj lastni rekord v obojeročnem potegu 135 kg, pa mu ni uspelo. Slednjič je z lahkoto sunil 150 in 160 kg. V zadnjem času je postal Pigoulot dokaj močnejši in težji ter tehta 110 kg. AFERA BLUMENSTEIN. Zdi se, da se pripravlja v aferi Blumen-stein senzacionalen preokret. »Pariš Midi« poroča, da bo aretiranih v kratkem več oseb »v visokih poziciiah«. »Soir« trdi, da je zapleten v škandal neki bivši francoski finančni minister, ki ima dobre zveze s sovjeti. Dasi »Soir« imena ne navaja, je jasno, da gre za senatorja Anatola de Monzie, ki je bil v tierriotovem kaoinetu tri dni finančni minister in ki je stopil leta 1923/24 ob priliki nekega študijskega potovanja v stike s sovjetsko vlado. De Monzie je tudi predsednik francoske »komisije za pogajanja o ureditvi ruskih dolgov«. Senator de Monzie, vest da bi bil v zvezi z Blumensteinovimi mahinacijami odločno demantira ter izjavlja, da aretiranega Fal-loisa niti ne pozna. V zvezi s falzifikatorsko afero je bil v Parizu aretiran v Franciji naturalizirani Rus Goldovski, eden od prijateljev bratov Tob-bini, ki je obdolžen praviako kot slednja dva, da je prezentiral v Franciji falzifici-rane madjarske predvojne tritre v svrho žigosanja. Vsega skupaj je bilo doslej aretiranih v zvezi z afero Blumensiein deset oseb. Kot poročajo listi, se nahaja med kompromitiranimi osebami med drugim tudi bivši lastnik »Journala«, kakor tudi bivši šef kabinetni šef Caillaux. Kot poroča »Aclituhrabcndblatt« je nameraval Blumenstein izkoristiti tudi revalorizacijsko akcijo, ki so jo uvedli stari imejitelji avstroogrskih novčanic pri repa; racijski komisiji. V nekem pismu je naročil svojemu advokatu, da naj se informira, če ustrezajo govorice o revalorizacijski akciji, ki so krožile v dunajskih ofieielnih krogih resnici. Stvar ga pa je zanimala samo v slučaju, da bi znašalo zvišanje vrednosti. nad 4%. Blumenstein je podvzel v tej zadevi že vse korake v svrho nakupa avsirogrskih kronskih novčanic, v namenu, da bi jih dal, čim bi bilo mogoče od Francozov in Angležev žigosati i FERAD BEG DRAGA ZOPET ZAPBr- j Komaj da je bil Ferad beg Draga i^^er ; na svobodo, je že bil znova zaprt *n i zaradi ovadbe, ki kar kriči vsled ®v°^ utemeljenosti. Našel se je namreč neki špediter vič, ki trdi, da je Ferad beg za časa oKup*-cije ugrabil iz njegovih skladišč blaga w 6CO.OCO Din. Vse to se je zgodilo torej najmanj pred desetimi leti, a ves ta čas je g; Vcjinovič molčal, pa čeprav živi v Kosovski Mitroviči, kjer živi tudi Ferad beg. Sedaj Pa se je nakrat spomnil na »škodo?, ki mu jo je naredil Ferad beg. Upamo, da bo sodišče hitro poslovalo m dalo Ferad begu zadoščenje. lija Erenburg: 87 Ljubezen Jeanne-e Ney, (Iz rufžine prevedel Š. L.) K vsemu moramo prišteli še hazard. Ha-libjev je imel ves čas smolo. Denar je hitro kopnel in Halibjeva je to vedno ogorčilo, čeprav mu nikdar poprej ni bilo denarja žal. Denar je on zlahka ženijalno pridobival in je gledal nanj ko na, sadje v rajskem vivi. Denar zanj ni bil s potom oblit kruh dninarja. Kljub temu pa je gledal popolnoma drugače na denar, ki ga je dobil od holandskega Žida. Ta denar si je on težko, strašno trdo prislužil. Ko ga je sleherni večer v večjih ali manjših zneskih puščal cioupier-u, ga je to bolelo. Koprnel je po revanži. Pred revanžo ni mogel iz San-Rema. Igral ni vec za zabavo, marveč divje, obupno, nerazsodno. Komaj se je /.adrževal, da ni planil n.^ ruletko in razdejal zasmehujočo ga pripravo. Prsti so mu silili k grlu eroupier-a, istočasno jih je pa cn bojazljivo tiščal v svoje žepe. Pa še ena okoliščina mu je zastrupljala mirno idilo uživača. Vse je dosegel in ni več ubog prenočevavei’ na ulici Monton-Du- vergue, marveč inozemec, ki ga vse spoštuje. Na razpolago so mu automobili, kazina, rc-že, vino, ženske. Ostal je pa zanj nedostopen njegov ideal, kj se je od njega celo oddaljil in ostal v resnici prepovedan sad. Zakaj neki je Jose izmed vseh žensk izbral neko delavko tobačne tovarne? Neumno? Manija? Evo, tudi Halibjev je imel svojo manijo! Koprnel je po svoji črnolaski in nobeno drugo dekle s črnimi lasmi mu ni moglo one črnolaske izbiti iz glave. Poskusil je vse. Shajal se je z najzanimivejšimi, najpi-kaniuejšimi črnolaskami. Vse to ni pomagalo. Vsak sestanek se je končal z razočaranjem. Temnokoži obraz, ki ga je on zadnjič videl ono strašno noč, mu jo pa vedno lebdel pred očmi. Povedali so mu, da je subretka Viole v resnici virtuozinja v ljubezni. No, in Ha-libjevu ni bilo žal denarja. Kupil je Violi prstan s safirom. Ali ga bo Viole izločila? Dvomljivo! Vsa ta dramatična in melodramatična čuv--tva — strah, strast in hazard — so Halib-jevu pretresala dušo, da je tako vzdihoval, da se ga je njegova dama naveličala in hotela celo oditi. Tedaj se je Halibjev zdrznil-Kaj še, zdaj mu naj uide še Viola! Ne, on ne bo več žalosten! >Na mesto 5aja je prišel na mizo benediktinec. Halibjev je pil sladek, oljnat liker iz čaše za čaj. Pilje duškonia, da se je njegovi dami zagnusilo. Po dušku je kašljal. Liker mu je kanil na ptškroblje-no oprsje, kije bilo že itak defektno. Skušal je na vse načine zabavati svojo prijateljico: — Ali vi razumete, moja krasotica, kaj je to ruska duša? Vi žvrgolile, kakor škrjan-ček: la-la-li-Ii, mi pa pojemo... Mi po- jemo kakor biki, kakor sfinge, kakor angeli. Častna beseda! Če zdaj zapojem, bo \ se občinstvo jokalo . . . Viola ga je prestrašeno pogledala. — Nikar ne zapojte, Niko! Samo tega nikar! — Jaz vam govorim samo za primer. Pokazal bi vam rad samo globino duše. Pregloboka duša! V njej je brezdno razvrata, v njej je polno zločina in krvi. To vam ne govorim o sebi. Kaj sem jaz? Tih, miren človek, ki je prišel sem, da se zdravi. Take duše se pa med nami, med Rusi. Kakšen Iv. ljševi-k — zverina, lopov, se ponoči vtiho-!i’! i k buržuju, ga duši in kolje, da je okrog vse* v krvi. Celo morje krvi. Nesrečen bur-f.uj hrope: hr-l r, boljševik pa se ne smeni za to, mirno reže naprej in se smeje. Vi* S1 mislite, da je on zverina? Ne, on je Bog'- Njegova duša je polna hrepenenja po lepoti in sili k nebu. Želi si godbe, sanja o ženski, o idealu. Veste, neka črnolaska je, vam podobna, samo z nianso Madone, nedostopna. Recimo, da si je cn želi in zaradi nje trpi. Glas Halibjeva je začel sumljivo drhtet1-' benediklinca.se ne sme piti iz čaš. Mile Viole je že premišljevala, kam naj se ta večer dene, ali naj gre k Argentincem iz Belsita, ali pa k mistru Laurensu. Položaj je spremenil raznašalec časopisov, ki je v hipu vplival na mračne misli romantika. Halibjev je kupil nekaj časopisov in pojasnil mile Violi: — Čez par dni grem namreč v Pariz in zalo vedno prečitam, kaj je tam. Zdaj mi pa oprostite, da se za minuto umaknem. — Zakaj pa jemljete seboj časopise? Pustite jih tukaj, bom pregledala gledališko kroniko. — Ne morem, jih rabim. Ko je Viole videla, da je Halibjev res odnesel časopise, je ogorčeena zardela: kakšni hlapčoni so vendar ti-le bogati Moskviti! (Dalje prih.) se Radi pomanjkanja prostora proda še nova moderna črno poHtirar&a jedilnica iz trdega lesa. — Naslov v upravi lista. Širite ,Narodni Dnevnik' TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. telefon Štev. 2552. telefon štev. 2552. S? priooroče aa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ tovarna vitssHega faisa, d. z 0.2., Lž«bijia«a nudi naifineššo Iss eaaic&kMsrselši rsamši^I kis iz kesa. EablevapbnjstSao. >•: VeSafon Stav. 2389. Tettnišr.o in hžsf!jjfcni?no najenodSerneje urejena k i s a r n a v JugosJaviJi* Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstr. MALI OGLASI 55a vsako besedo se pl#?* 50 par. Za debelo tisk*®« pa Din 1.—. H—H——Wi Gospodična vešča vseh pisarniških «1 “ išče službe. Gre tudi sdeu do dva meseca brezplafa« Cenjene ponudbe pro^n* upravo liata pod >*a? lji»s<- Koks - Čebin \¥oliovs l/II. - Tfilsf. 20M- Kiipi se Planinski Vestnik St. 1-. XVIII. letnik 1912. -Ponuditi v upravi lista- trg.* ind. d. d. MERKUR .hrfll|h industrijskih in uradnHi tiskovin. * Tiska itd* * LASTIM KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. IT. 28»» M4.fi]: Al.ta.rfcr »rim*«. - UrejujeS^teV. - Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Amlrci Sevsr. Vsi v Ljubljani.