List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo ieto 4 S, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopae petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Ne pozabite na se! Mnogi stanovi človeške družbe že imajo dandanes sredstva, s katerim si branijo in pridobivajo stanovske koristi. Uradniški stanovi imajo mogočne državne zveze, s katerimi nplivajo pri volitvah na poslance; na razpolago so jim tudi vsi najrazširje-nejši Časniki, v katerih obdelavajo javnost za svoje težnje. Obrtniki in trgovci imajo stanovske zadruge, zraven pa uplivne in mogočne trgovske in obrtne zbornice. V teh zbornicah njihovi odposlanci javno razpravljajo o stanovskih zadevah, in vse, kar tukaj zaželijo, pride pred javnost in pred deželne in državne oblasti. A tudi časopisja se znajo trgovci in obrtniki posluževati, upoštevajoč neprecenljiv upliv tiska na merodajno javnost. Tudi tovaniški delavec ima sredstva v svojo obrambo; najsilnejše njegovo orožje je stavka ali štrajk. Kadar s svojo plačo večina delavcev ne more več izhajati, tedaj ustavi delo. Tovarnar ima samokres na prsih, ali ugoditi delavcem ali pa opustiti podjetje! 6 tem orožjem delavci zmagujejo! Le jeden stan je, ki se da pohlevno kakor jagnje gnati v mesnico, to je kmečki stan. Žulji se mu delajo na rokah, pot mu kaplja s Čela od velikega napora, suh je in zdelan in zbit kakor lan, toda on si ne zna pomagati. Pokorno si da nalagati nova davčna bremena, pod ceno prodaja svoje pridelke, po zimi se hraui z gladom, po leti pa s prevelikim delom, zraven pa z občudovanjem gleda velikodušno vlado, kako deli dobrote drugim stanovom širne naše države. Ali si kmetje ne morejo pomagati? O, si morejo! Kmečka društva, ki bodo zagovarjala vaše stanovske težnje si lahko snujete, kakor uradniki. Kmetijske zbornice lahko dobite kakor trgovci in obrtniki. Državni zakon v tej zadevi je že sklenjen in samo na deželne zbore vam je treba pritisniti, da se tudi po deželah izvede. In kar je štrajk za delavca, to so za vas pridelki. Skrbeti morate, da po zadružnem potu postanete vi gospodarji svojih pridelkov, da jim vi narekujete cene, in potem lahko upliTate na lačno človeško družbo kakor delavec na tovarnarja. Pridelki so vaša moč, v njih spava in počiva vaša sila, kojo morate znati izrabiti. Tudi časopisov vam ne manjka, ki so vam vedno na razpolago. Toda posluževati se jih morate in sicer res v svojo stanovsko korist. Kaj pomagajo osebni napadi, kaj pomaga blatenje „farjev", kakor nekateri kmetje delajo v „Štajercu", kaj pomaga potegovanje za tuje jezike, nič, ampak v časnikih spravljate svoje stanovske zahteve na dan. Pišite o njih ter prisilite javnost, da se o njih razpravlja in govori. Kmetje, to so vaša orožja, poslužujte se jih v svojo korist! Za vse mogoče želje drugih ljudi se dajate izrabljati, na se pa pozabljate! Politični ogled. Državni zbor. Nujnost predloga vsenemcev, naj se da Galiciji samouprava, ni bila sprejeta. Tudi nujnost predloga čeških poslancev glede pregleda ustave, je bila odklonjena. Nato je zbornica sprejela zakon zaradi zboljšanja uradniško pokojnine in zaradi pokojnine vdov uradnikov. V petek dne 30. m. m. se je državni zbor zaključil in se snide zopet dne 27. aprila. Kmečki poslanci in volilna preosnova. Dne 28. in 29. marca so imeli državni poslanci, ki zastopajo kmečke občine, posvetovanja zaradi volilne preosnove. Moogi poslanci so povdarjali, da je sedaj tako posvetovanje že prepozno, ker je vladni predlog že izdelan in poslanski zbornici predložen. Zjedinili so se, de'ati na to, da sa izločijo nekateri obrtniški kraji iz kmečkih volilnih okrajev. Nemška kmečka stranka v državnem zborn. Nemški kmečki p slauci iz Češkega so se združili v posebno nemško kmečko (agrarno) stranko. Ker šteje stranka zdaj osem poslancev, zadobi v državnem zboru pravice samostalnega kluba, kar je za volitve v odseke velike važnosti. Vinogradniška postava. Vinogradniški odsek v državnem zboru, ki se bavi sedaj z vprašanjem, kako braniti pristne vinske pridelke proti vinotržkim pan?arijam, je imel zopet ssjo, v kateri je predsedoval naš poslanec Robič. Sklenili so, da poslanca dr. Ploj in Marchet predelata odsekov načrt vinogradniške postave v sporazumu z vlado do 6 majnika. Deželni zbor kranjski. V ponedeljek dne 2. aprila je imel deželni zbor kranjski sejo, katero je pričakovala z napeto pozornostjo ne samo slovenska ampak vsa avstrijska javnost. Vlada je predložila deželnemu zboru novo volilno osnovo. Zastopstvo stanov naj ostane kakor je dosedaj, namreč skupina veleposestva, mest in kmečkih občin, a tem se naj pridruži nova splošna skupina, v kateri se voli po nače!u splošne in enake volilne pravice. Nova skupina naj dobi deset poslancev, kmečka skupina jih obdrži 16, mestna 10, veleposestniška 10 in tudi ljubljanski škof ima sedež in glas v zbornici. Slovenska ljudska stranka in veleposestvo se nista v prvi seji nič izjavili, ali sta zadovoljni s premembo ali ne,, le liberalna stranka je že izdala izjavo, da odločno odklanja vladni predlog. Celo naravno, ker po njem izgubi v deželni zbornici vso moč! Liberalni zaupni shod na Kranjskem. O tem shodu je na ljubljanskem zborovanju volilcev zadnjo nedeljo dne 1. aprila v Ljubljani izprego. LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalje.) Za Boga?! V gorovju in nismo se srečali?!" je vzkliknil Slaviša. „Da, vodil ga je oni Glišo, ako se ga še spominjaš, da bi ujeli tebe. Naleteli so na begunce, kjer je bila Kosenka z Vjerušo in vse poklali." „Glišo?" Slaviša je vzdignil roke proti nebu. „Jezus, lastni ljudje služijo sovragu tvojemu in domovine! — Ali dobim ga!" „On je že sojen," reče Kosenka. „Ko sva hotela pobegniti z Vjerušo, nama je zastavil pot. Vje-ruša ga je pobil in jaz sena odbežala sama." „In Vjeruša?" „Rekel je, naj bežim, on da ostane sedaj, da jih zmoti. Slišala sem še, da je klical stražo." „Vedel sem, da jim napravi zmedo! Čudno, da nekaj namerava! Tovariši, nocoj posetimo bega v Gajidi!" „Turkov je mnogo!" je rekla Kosenka. „Pomoči ne moremo čakati, ker nam prej odide v mesto. Sv. Martin in sv. Jurij nam pomagata!" Ko so slišali vstaši, da odrinejo na plesišče, kjer se z noži in smodnikom pozdravlja, se jih poloti razbrzdano veselje. Že, da seje našla Kosenka, so vriskali in pevali, sedaj pa je postalo še vse veselejše. Meči in handžari so se lesketali, čepice letele v zrak, prav kakor takrat ko so menili odriniti reševat Slavišo in Žarka. Še večji ponos jih je navdajal, ker so imeli med seboj poveljnika, ki jim je zagotavljal poraz sovragov. Nek glas je jel peti in odzvali so se drugi: „Aj, aj, mili Bože, daj, ili ljubu, ili raj ..." Med tem ko so vstaši zapuščali Borovice, je divjal Osvinbeg v Gajidi. Izgubo Kosenke ni mogel preboleti in je razsajal, kakor okrutnež. Njegovo jezo so čutile bližnje vasi. Tam, kjer so prebivalci pobegnili, je opustošil in požgal vse, v drugih pa polovil, kar je našel in se znašal nad njimi. Moške je moril na mestu, ženskam, posebno mladim, je pa pripravljal muke. Vojaki so se znašali nad njimi hujše kot živina in jih polagoma morili. Prava Sodoma in Gomora! Mlade ženske so pa vzeli seboj. Nastala je noč. Mesec je vzplaval na nebesni obok, ah zakrili so ga oblaki, ki so se vlačili ob obzorju. Okrog turških ognjev so razsajali Turki in se krohotali solzam ugrabljenih mladih žen in deklet. Tupatam je vzel kateri ogorek in ga pritisnil na noge devici ali na prsi, kamor je pač dosegel. Nekatere je obšla že slabost in so se onesvestile. Lopovi so je prijeli za noge in je pomolili nad ogenj, da so lasje v bujnem ognju zaplapolali. Od bolečin se zvijajoči žrtvi so še konečno zarezali vrat. Turške straže so skrbno čule. Bilo je že pozno, ko je zaskovikala sova. „Ibrahim," pokliče stražnik tovariša. „Ali si slišal?" „Sova je bila!" Za nekaj časa reče zopet oni: „Ibrahim, pri Mohamedu, v tem kraju je mnogo sov!" Ibrahim jame poslušati. Tupatam se je slišalo kako je zakričala sova. „Res, Izmail, mnogo sov je tu!" „Ibrahim, mene je strah teh ptičev?!" „Strahopetnež, da bi ne videl raja! Kaj ti more sova?" „Kaj pa, ako niso sove?" „Kdo pa?" vpraša Ibrahim in zopet posluša. Ker pa je bilo vse tiho, se pomirita. Kmalu na to zopet opozori Izmail tovariša na šum. „Kaj se plašiš? Veter je zganil vejevje, ali pa kako stvar." Ali bili so vstaši ogleduhi. Videli s j vse, kar so počenjali Turki. Obkolili so celo vas in čakali povelja. Ni preteklo pol ure potem, kar se zasveti vas. Požar izbruhne na dveh koncih in objame naglo vso vas. Turki osupnejo. Jamejo kričati in se umikati iz vasi, da jih ne pokoplje goreče tramovje. V tem so pa jele od vseh stranih pokati puške. Pri svitu ognja so videli vstaši meriti in streli so postajali vedno gosteji. Luna je stopila iz oblakov, kakor priča in oznanjevalka, da je nocoj napočila ura osvete. Tako se je vnela bitka ob mesečni svellobi in svitu ognja. Turki so jeli streljati in se zagnali v jedno smer, da pretrgajo vstaški oklep in jim pridejo za hrbet. To se jim posreči, ker je bilo vstasev premalo. Sama hrabrost pa ne vzdrži šte- Danainja številka ima „Nai Dom" in „Slovenski Tehnik" kot prilogo. voril vodja Slovenske ljudske stranke dr. Šusteršič te-le besede: „Na liberalnem zaupnem shodu so govorili o volilni reformi (spremembi) za državni zbor in tu opazimo nehaj čudnega. Zahtevali so, naj se dssta mestom še dva mandata, ki se naj vzameta kmetom, potem pa so še protestirali (ugovarjali) proti razdelitvi mandatov na Koroškem. To je bilo vse. Pogrešali pa smo protesta (ugovora) proti temu, da bi se 10.000 Kcčevarjem dal poseben mandat. To je čudno. Največja nevarnost je, da Kočevarji dobe en mandat. Za to se potegujejo vse nemške stranke. A o tem se ni Čul noben glas protesta. To priporočamo v premislek! Drugič pa niso nič protestirali proti krivici, ki se godi štajerskim Slovencem, ki dobe le sest mandatov, namestu osem, in proti temu, da dobe Nemci na Spodnjem Štajerskem en mandat na tako Čuden način, da so združili vsa nemška gnezda za poslanca Pommerja. To je čudno! Naredili so liberalci tako, ker upajo, da bodo s pomočjo Nemcev dosegli 2 mestna mandata 1 Za to so pripravljeni prodati celo slovensko narodnost za en groš. (Pritrjevanje.) To je največja infamnost (nesramnost) od stranke, ki je trdila, da sem prodal jaz Štajerce in Korošce." Mi dostavljamo, da so tudi na Štajerskem nekateri tako nesramni ter ponavljajo to liberalno laž, samo da bi s tam spravili ob kredit stranko, kojo vodi dr. Šušteršič in s katero delujejo skupno v državnem zboru tudi naši štajerski poslanci. Vsakemu liberalnemu lažniku se naj v tej zadevi odločno zaveže jezik! Kmečki listi na Nemškem. Tednik kmečkega društva na Bavarskem izhaja v 85.000 izvodih in sicer ima 8 strani strokovne vsebine, po 28 strani pa naznanil. Pri nas se kmetje še vse premalo brigajo za svoje kmečke časnike. Razne novice. * f Profesor Luka Zima. Dne 18. marca ob 4. uri popoldne so v Varaždinu spremili k večnemu počitku znamenitega štajerskega rojaka, prof. Luka Zima. Rodil se je 13 oktobra 1830 vJurje-vem selu župnije Majšperg. Gimnazijo je pohajal do 8. razreda v Mariboru, 8. razred in maturo je pa z odliko dovršil v Zagrebu. Potem je študiral na vseučilišču v Gradcu in Pragi. Dovršivši vsenčiliščne nauke, je v jeseni 1. 1856. odšel v Karlovce, kjer je služboval kot profesor polnih 20 let. Dne 15. oktobra 1876 je nastopil profesorsko službo na kr. gimnaziji v Varaždinu, kjer je sTužil 16 let, potem pa je stopil v pokoj. Kot vpokojenega profesorja ga je pa srbska vlada poklicala na visoko šolo v Bel-gradu, kjer je postal profesor grškega jezika, a je zaradi slabih oči čez 4 leta moral odstopiti. V priznanje njegovih zaslug ga je srbski kralj odlikoval z redom sv. Save. Potem je živel v pokoju zopet v Varaždinu, kjer je vdan v voljo božjo in previden s sv. zakramenti umrl. Luka Zima je bil eden najboljših poznavalcev hrvaškega jezika in jugoslovanskega pesništva. V programih karlovačke in vari ž-dinske gimnazije je napisal mnogo lepih člankov, vilu. Nastale so posamezne gruče in tolpe, boreče se na svojo roko. Zvenk orožja je polnil in dramil tiho noč, streli, hropenie in vzkliki so se spajali s prasketanjem ognja. Vstaši in Turki so se borili mož proti možu. Največjo grozo je razširjal Slaviša in Žarko. Kakor povsod, so se Turki ogibali obližja Slaviše in branili so se le oni, ki so bili prisiljeni. Pa šli so v gotovo smrt. Ilija, oni ogromni vstaš, je pa mahal s svojo lopato, da so se priklanjale turške glave, kakor težka rž pred vetrom. Kamor je stopil, je siril grozo. Sopel in gledal je kakor podivjani bik in rjul, da so turški meči nehote omahovali. Tu so bežale gruče Turkov, tam vstašev. Ilija, kjer je zagledal silo, je privrešal kakor tiger in razgnal kakor veter suho listje. „Šejtan, sam šejtan!" so vpili Turki. Le Osvinbeg je še vžigal pogum. Mraz ga je tresel, ko je videl delo Ilije in srce se mu je stiskalo strahu, videč, da se mu bliža vedno bolj grozni Slaviša. Hrabril je svoje in jih zbiral krog sebe ... Ko se je oglasilo orožje vstašev, je Vjeruša planil po koncu. „Pokažejo vam," je momljal, „tudi jaz vam pokažem, da je moja glava vredna več, kakor turške kuge. — Tfu, . . . dovolj dolgo sem moral biti med temi grdeži in jim govoriti. Gospod Kriste mi oprosti, da sem jim lagal." Ali jela mu je presti huda. Vstaši ga niso poznali in moral se je varovati, da ga ni kateri poslal v vice. zato ga je jugoslavenska akademija v Zagrebu ime novala dopisujočim članom. Kot akademik je napisal mnogo učenih člankov, katere je akademija izdala v svojem „Radu". Delal je čast Slovencem med Hrvati. N. v m. p.! * Umrl je v Gradcu pri usmiljenih bratih notarski koncipient dr. Alojzij Pečar, star še li 35 let. N. v m. p.! * S šole. Za nadučitelja na nemški š«li v Ljutomeru je imenovan tamošnji učitelj Franc Der-niatsch, za nadučitelja na mestni deški šoli v Mariboru pa tamošnji učitelj Karol Schmidl. Stalno so imeaovani za učitelje oziroma učiteljice: v Cvenu tamošnja začasna učiteljica Marija Kocuvan, pri S j. Jurju ob Šžavnici tamošnja začasna učiteljica Erliada Bernard, na Stari gori Avgust Lah iz Križevc pri Ljutomeru, v Št. Janžu (okraj Šoštanj) tamošnja začasna učiteljica Marija Pnc, v Šmartnu pri Slovenjgradcu tamošnji začasni učitelj Karol Barle, ra dekliški ljudski šoli v Trbovljah-Vode tamošnja začasna učiteljica Ana La-pornik, v Št. Rupertu nad Laškim Jožefa Derst-venšek od Sv. Antona (Leskovec), na ekspozituru v Lokavcu (Loka pri Zidanemmostu) tamošnji začasni učitelj Ferdinand Laurenčak, na okoliški slovenski šoli v Laškem Rihard Pezdevšek iz Reke, na nemški šoli v Ljutomeru tamošnji učitelj-suplent Albin Kalcher; v pokoj je stopila učiteljica Katarina Janovicz v Koniicah. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Dr. Pipuš mesto venca na grob gospe Rozinove 20 K; dr. Tur-ner mesto venca na grob gospe Rozinove 10 K; posojilnica mariborska mesto venca na grob gospe Rozinove 20 K; nabrala vesela družba v Hočah 12 K 40 v; posojilnica v Slatini 30 K; dr. Pipuš 10 K kot uspeh kazenske zadeve proti Jožefu Šantl. B g plati 1 Prosimo še nadaljnje pomoči! * Pozor domači denarni zavodi! Te dni je hodil po Savinski dolini agent z Dunaja, ponujat denar proti varni vknjižbi na prvo mesto po 4y4%, proti vknjižbi na drugo mesto po 41/20/0-Ali si tudi politični nameni pri teh posojilih nemškega denarja? Denarjev je v Savinskih posojd-nicah dovolj, a obresti so previsoke in upravni stroški so semtertje prehudi. Čez Vs% dobička jemati proti otreški varnosti, je za nabiranje rezervnega zaklada dobro, a ni dobro za dolžnika. Namen naših denarnih zavodov bi naj bil ljudem pomagati, a ne ogremne dobičke nabirati. Bode menda res dobro, napraviti rajfaj?,novko v vsaki župniji! * Katoliška zavest. Katoličani so se zares v sijajnem številu odzvali klicu, da se postavijo na branik za svetost sv. zakona. Na Dunaju, kamor so se pošiljale ugovorne pole proti razdružnosti zakona, komaj zmagujejo delo, da preštejejo vse podpise. Pet uradnikov je od jutra do večera neprenehoma pri delu, toda upati ni, da bi svojo nalogo zvršili že pred Veliko nočjo. Podpisov bo več milijonov. * Mili darovi za družbo vednega češčenja: S?. Jurij na Pesnici 15 K, črešnjice 5 K 50 v, Prihova 16 K, Sv. Benedikt v Slov. gor. 21 K, Vu- „Tfa... če nobana vrana ne zakroka nad mano, me mahne Ilija s svojo lopato. Še blizu mu ne smem, ker mi gotovo odnese čepico sapa, katero dela s svojim zamahom. — Nii, Slaviša jim tudi spušča prevročo kri, kakor vsak zdravnik. Žarko pa že zna, čemu bodo Turki vdovice.. tfu." Slično je presoje val borilce in se ogibal vstašev. „Vraga, mene starca bi radi," je zastokal Vjeruša in se vrgel na tla. „Preveliko šalo si dovoljujejo z menoj ... tfu! — Ali vsega tega je kriva baba. Da bi vas volčje snedli, psi mesarski! Že vidim, da moram nekaj napraviti, drugače me zmešajo med otrobe". Poiskal je padlega vstaša, mu vzel obleko in so preoblekel. Med tem delom je sopel, skakal in se zopet metal med trupla. Ko je bil preoblečen, je skočil med Turke. „Da vas ozdravim in rešim glavobola!" je zavpil in jel klati. Premoč je premoč! Bojna sreča je bežala od vstašev in Turki so zmagovali. Vstaši so se sicer borili ali padlo jih je že veliko. Vjeruša je opazil to. „Ha, vi stekla teleta, koze mohamedanske, naj vas race! Mislite, da bo Vjeruša hodil z vami? Dam vam popra! Alo ... po njihl Kolji!" Vstaši so ga spoznali in še z večjo jakostjo sekali. Pa to je bila že zadnja sila umirajočih. „Kolji!" je rjul Vjeruša. Tfu... Slaviša, ali pa ti Ilija, pošljita bega k Mohamedu!" Konec prihodnjič. zenica 25 K 57 v, S/. Ropert v Slov. gor. 66 K 42 v, Zagorje 19 K, Paka 10 K 20 v, Sv. Urban nad Ptujem 96 K, Sv. Pavel pri Preboldu 53 K 50 v, S/. St.faa 33 K. Mariborski okraj. m Poljudno predavanje za kmete in delavce. Predavanje bralnega društva v Mariboru se vrši vnaprej v mali dv rani v „Narodnem domu" v I. nadstropja. Na željo mnogih obiskovalcev teh predavanj se začne v bodoče vsakokrat predavaje že ob 9. uri dopoludne Predzadnjo nedeljo sta predavala dr. Rožman o nastanku rose, slane, dežja, snega in toče, dr. Dimnik o preosnovi zakonskega prava. Izborno pa je bilo zadnjo nedeljo predavanje profesorja g. dr. Antona Med veda o zgodovini starih Slovanov. G. profesor nam je z njemu lastno besedo opisal zgodovino naših pradedov od pamtiveka do srednjega veka in bo isto snov prihodnjo nedeljo nadaljeval. Obisk je bil vsakokrat povoljen. Največje zadoščenje predavateljem je, da obiskuje kakih 20 kmetov in delavcev redno ta predajanja. da od teh skoraj nihče ni nobenega predavanja zamudil. V nedeljo 8. t. m. predava g. dr. Anton Medved o zgodovini Slovencev (nadaljevanje) Torej pridite v nedeljo ob 9. dopoludne v obilnem številu v malo dvoranu „Nar. doma". m Maribor. Pod železniškim mostom v Franc-Jožtfovi ulici so se prestrašili v težek voz upreženi konji, ki so zdirjali z vozom po imenovani ulici, potem po strmi Jožefovi ulici. Šele na mostu so jih ustavili. K sreči se ni zgodila nikaka nesreča, samo voznik se je na rami precej ranil. Voz je bil župana Scbmidererja. — Pri gospej Rajhenberg v v Bismarkovi ulici je v četrtek večer, ko je šla imenovana gospa s svojo kuharico na obisk, ukradel tat 500 do 600 kron. Kuharica je prišla nepričakovano hitro domu; ko stopi v sobi, vrže jo tat na tla. Ker je pa začela kričati, jo spusti in zbeži. V sobi je že imel na mizi cel kup zlatnine in srebrnine, katero pa ni mogel vzeti seboj, ker je bil prehitro zasačen. Spustil se je skozi okno po vrvi na dvorišče. — V delavnici južne železnice na tukajšnjem koroškem kolodvoru je zmečkalo kovaču Jakobu Arnuš desno roko do gležnja in konce prstov na levi roki. Pri vravnavanju pločevine med valjarje mu je potegnilo roko med nje. Prsti so bili še enkrat tako dolgi in roka še enkrat tako široka. Prikazala se ni ne ena kaplja krvi. V bolnišnici so mu takoj odrezali roko. m Zaveden in navdušen planinec j«s gosp. Ivan Lamprecht, veleposestnik na Kumenu v Puščavi. Ne le, da je sam član Podružnice, je dal vpisati za člana tudi svojo gospo soprogo in gospoda sina. Ponosno nosijo vsi trije tudi znak Planinskega društva. m Sv. Ilj v Slov. gor. Helčl hodi na lov. Pa ne strela zajcev, menda tudi ne žab, ampak meri samo na slovenske otroke. Po Veliki noči se začne namreč pri nas zopet novo šolsko leto. Nemška šola zadnja leta ni nič napredovala. Helčl pa srčno želi tretji razred. Dolg čas mu je namreč samemu. V šoli sam, v družini sami dolgočasni obrazi, iz kobače mu odide že drugi krčmar s praznim žepom, ker ne more živeti samo od dolgega časa. Kaj tedaj početi ? Palico v roke, pipco pod pazduho in hajd na lov na slovenske otroke! Zaradi lepšega ima seboj Fiucherjevega Korla, novega načelnika krajnega šolskega sveta. Izgovarjala se bota seveda, da iščeta za šolo sposobne otroke. Pa kaj ima pri tem opraviti Helčl? Sicer pa se itak poznamo. Mislimo, da mu slovenski stariši ne bodo sli na lim. Vedno ima usta polna lepih .obljub. Toda poglejte sirote, ki hodijo v nemško šolo. Obleko jim obljubujejo, pa kako razcapani in umazani so — tega na slovenski šoli ni. Jesti jim obljubijo — pa samo od obljube tudi viničarski otroki niso siti. Upamo toraj, da se slovenski stariši ne budo bali niti Helčlovih „preroških rus", ampak mu pokažejo, kje so d veri. m Sv. Ilj v Slov. goricah. Pred kratkim pri nas ustanovljena podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske je že začela delovati. Kakor se sliši, dobi podražn ea od osrednjega odbora več plemenskih merjascev boljše pasme. Obljubljenih imajo tudi več škropilnic. Udov šteje podružnica že nad 160. Ker ima velik delokrog, prirejajo se sedaj zaporedoma podružnični shodi v okolici. Predzadnjo nedeljo 18. marca vršil se je tak shod pri Sv. Kungoti. Res, našemu kmetu je treba organizacije, a tudi ta mora biti na pravi, zdravi podlagi. Na nekaj še opozorim gospode pri izvrševalnem odbora. Reklo se je prej in še vedno se trdi, da je ta podružnica popolnoma nepristranska, ne nemška, ne slovenska. Če je to res, dvomimo. Zakaj se namreč toliko po nepotrebnem nemškutari? Zakaj se vsiljuje mnog'm odločnim narodnjakom le nemško glasilo družbe, vkljub temu, da se zahteva slovenski pisau list? In zakaj se bojite na zborovanjih tako hudo slovenske beBede? To ni nepristransko, gospodje, če se na shodu, kjer je tri četrtine slovenskih kmetov, odkloni zahteva kmeta, da bi se nekaj slovenski razložilo! Čemu se naj delajo tako imenitni in globoki pokloni le nemščini — a jezik ogromne večine udov pa bi 86 zapostavljal, zametaval! To ni prav, to ni lepo in tudi nepristransko! Naši udje si že govore, da bodo gotovo še potem tudi drugod zapostavljeni, če se že sedaj tako „dela!" Naj se te vrstice ne smatrajo za napad, ampak za resen opomin! — Ud. m Sv. Jakob v Slov. gor. Sentiljska podružnica štajerske kmetijske družbe je imela v nedeljo 25. m. m. v gostilni g. Peklarja svoje prvo zborovanje. Načelnik g. Repnik je pozdravil ravnatelja vinarske šole v Mariboru g. Zvveiflerja kakor tudi vse navzoče. Nato je ravnatelj razpravljal v dolgem govoru o važnosti kmečkega združevanja ter ob koncu označil one vrste trt, katere bi se naj sadile in odgojevale v našem kraju. Kar se tiče prve točke njegovega govora, povdarjal je posebno potrebo kmečkega združevanja. Vsi stanovi, kakor delavci, tovarnarji, uradniki pa tudi kmetje v drugih deželah so že zbrani v močnih zvezah, samo štajerski kmet noče še o tem ničesar slišati. Navajal je dalje koristi kmečkih združevanj ter utemeljeval svojo razpravo z znanim geslom: „z združenimi močmi"; le tem potom bi se dalo za štajerski kmečki stan nekaj doseči. Takšna zaveza je c. kr. štajerska kmetijska družba v Gradcu, ki pa šteje komaj le 8% vsega kmečkega prebivalstva na Štajerskem. Imela bi pa lahko najmanj 50 000, torej polovico vseh štajerskih posestnikov. Potem bi bilo mogoče odločno nastopiti ter doseči na polju kmečkega gaspodarstva to, kar nam gre. Nato je omenil dobrote, ki jih uživajo udje kmetijske družbe; za udnino 3 K dobi posamezen ud vsakih 14 dni slovensko ali nemško gospodarsko glasilo, nadalje dobivajo udje vsa poljska semena, orodja, plemenite bike, merjasce, škropilnice za perenosporo, trsa, sadno drevje in še mnogo drugih rečij zastonj oziroma za znižano ceno. V drugem delu svojega govora razpravljal je gosp. ravnatelj, kakor že omenjeno, o najbolj priporočljivih trsih, kateri bi se naj v naši občini sadili. Priporočal je le malo vrst, a vendsr te na prvo mesto. V šentjakobskih goricah naj bi sadili sledeče vrste: belo in rudečo žlahtnino (Gutedel), belega burgunderja, mali in laški rilček, šipon ali mcslovec in zelenčič. Le na ta način bomo dosegli dobro vinsko kapljico. Govor g. ravnatelja je bil povprek jako zanimiv, toda odločno moramo obsojati, da je bil govor v nerazumljivem nemškem jeziku. Udje te podružnice morajo zanaprej odločno zahtevati, da se bodo enaka predavanja v slovenskih občinah tudi v slovenskem jezikn razpravljala. Sicer nam je g. predsednik najvažnejše reči razjasnil v slovenščini, vendar smemo zahtevati enake razprave od gorornikov-strokovnjakov; šele potem bodo napravljala enaka učna zborovanja pravi utis na poslušalce ter s tem dosegla svojo pravo vrednost. m Sv. Trojica v Slov. gor. V Smolincih je dne 26. t. m. ob 2. po polnoči začelo goreti pri posestniku Jožefu Arnuš. Zgorelo je gospodarsko poslopje in hlevi, hišo so obvarovali ognja. Rešili so samo živino, vse drugo je zgorelo. Ogenj je nastal na nezuan način. m Št. Lenart v Slov. goricah. Tukaj bo v Četrtek dne 12. t. m. uradni dan c. kr. okrajnega glavarstva. m Šentlenarški okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev posestnika g. Franca Vela načelnikom in posestnika g. Ivana Roškarja namestnikom okrajnega zastopa šentlenarškega. m Sv. Ropert v Slov. gor. V občini Čerm-lenšak so občinske volitve razpisane na dan 14. aprila t. 1., to je na veliko soboto. Čudimo se, da jih niso razpisali kar na velikonočno nedeljo! m Slovenjebistriška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela svoj občni zbor v nedeljo 25. m. m. ob lepi udeležbi kmečkega občinstva. G. Ivan Grobelšek je kot predsednik podružnice pozdravil navzoče, ter potem v jedrnatem, v srce gegajočem govoru razjasnil namen in pomen drnžbe sv. Cirila in Metoda. Polagal je zbranim na grče, naj vsak po svojih močeh podpira prevažno šolsko družbo, ki je že toliko slovenske dece rešila nemških in laških krempljev. Njegove prepričevalne besede in poziv, naj zahtevamo vedno in povsod le blago, ki se prodaja v korist Ciril-Metodove družbe, gotovo ne ostane brezuspešen. V Slovenski Bistrici je dobiti razno blago Ciril-Metodovo pri narodnih trgovcih Pinter, Smeh in Ojcinger, ter je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da podpira te trgovine. Č g. kanonik Hajšek je kakor vedno ob takih prilikah tudi tokrat prišel k zborovanju ter g prav mladeniškim ognjem navduševal za toli imenitno Ciril Metodovo družbo. Kljub temu, da vsled raznih zaprek že tri leta ni bilo občnega zbora, je podružnica tekom tega časa vrlo delovala. Njen požrtvovalen predsednik g Giobelšek je v tej dobi nabral 780 K, kar je pri naših razmerah pač lepa svota. G. dr. Lemež se predsedniku v laskavih besedah lepo zahvali za njegov trud ter predlaga, da se voli stari odbor, v katerem so g. Ivan Grobelšek predsednik, g. Peter Novak tajnik, g. Alfonz Požar blagajnik in g. Jakob Vehovar odbornik. H koncu še je g. Peter Novak pozval navzoče, naj se nikdar ne sramujejo svojega maternega jezika. Cigan je ponosen na svoje cigansko pleme, ošabni Nemec, ki se je priklatil s cnlico v naše lepe kraje, vedno zagovarja svoj jezik, a Slovenec, če zna nekaj besedic nemški, zataji svoj jezik ter na svoji zemlji trepeče pred oholim tujcem, ki živi na slovenski zemlji od slovenskih grošev. Ptujski okraj. p Hranilnica in posojilnica v Ptuju je imela lansko leto denarnega prometa 4 393 942 K 4 v. Koncem 1. 1905. je bilo 4161 zadružnikov, stanje hranilnih vlog je bilo 2.389.665 K 71 v, stanje posojil pa 2,017.286 K 90 v. Društvo ima vsak delavnik od 8. do 12. opoldne uradne ure v Narodnem domu. p Sv. Barbara v Halozah. Podporno društvo ljudske šole pri Sv. Barbari v Halozah je imelo v nedeljo 18. m. m. svoj drugi občni zbor. Iz poročil povzamemo, da je društvo v tem letu štelo 6 usta-novnikov in samo 36 rednih udov. Od lani smo imeli prebitka 247 K 10 h, udnine se je sprejelo 85 K, daril 344 K 41 v, veselica 17. avgasta pa je vrgla 99 K 52 v, torej skupaj 776 K 03 h. Stroški pa so bili sledeči: volna za ženska ročna dela 52 K 85 v, podpora dvema dijakoma 128 K, knjige ubogim učencem 40 K, šolarska kuhinja 265 K 23 v, koleki, papir, znamke 13 K 05 vj skupaj 499 K 13 h. Ostalo nam je 276 K 90 v. Skoro nerazumljivo je, da je med društveniki tako malo domačega prebivalstva. Barbarčani niste drugače ravno na slabem glasu, a kar se tiče našega društva, se ne kažete od najboljše strani. Za koga je vendar društvo ? Je morda za učiteljstvo? Ali ni edino za vas, oziroma za vašo deco? In če je tako, zakaj pa ne pridete blizu? V»s je morda sram, da uživajo vaši otroci dobrote? Potem pa bi se morali vsaj udeležiti občnega zbora, na katerem bi izjavili, da je društvo nepotrebno, da je odveč. Društveno vodstvo bi vam bilo hvaležno na vaši odkritosrčnosti, ker bi ga tako oprostili težavnega posla in občutnih denarnih žrtev. Kaj že reče neki rek: ena garjeva ovca sto drugih okuži. Med nami pa je takoj par takih ovac, ali boljše rečeno ovnov, ki sami ničesar ne store za „Podporno društvo", povrh še stariše na vse kriplje odvračajo od njega in iz same nevošljivosti trde, da morajo k društvu prispevati vsi davkoplačevalci, da se bode vsled tega davek povišal in bogsigavedi kaj še vse. Stariši, ki ljubite mladino, oklenite se svojega dobrega podjetja polnoštevilno brez razločka stanu in „Podporno društvo" bode pridobilo še več dobrotnikov, imelo bode več sredstev in moglo bode v tekočem letu še več storiti v blagor mile nam mladine. V odbor so voljeni vsi dosedanji funkcijonarji in sicer: predsednikom grajščak baron Kiibeck, podpredsednikom župnik Franc Murkovič, blagajničarka baronica Kiibeck, tajnikom nadučitelj Anton Ogorelec, odbornikom pa učitelja Šerona in Kotzmuth ter predsednik kraj. šol. sveta Prašnički. p Sv. Križ tik Slatine. Rogačka Slatina dobi še menda to leto vodovod, napeljan od. studencev, izvirajočih ob Boču. Delo je prevzel inžener Dirnbek. Ljutomerski okraj. 1 Za notarja v Gornji Radgoni je imenovan g. dr. Franc Strelec, sedaj notarski substitnt v Sevnici ob Savi. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Čudaki so oko-slavski štajercijanci. Ker so pri občinskih volitvah propali, besnijo. Že tisto noč po volitvi so na okrajni cesti na kol pribili desko z imeni izvoljenih odbornikov in namestnikov, nekaterim so pridejali sramotne priimke, in narodnjake grdili; ali je to znamenje olikanosti? Sram jih mora biti te podle surovosti, kaj takega je zmožen le neotesanec; ta stvar se je izročila c. k. okrajni godniji. — Maščujejo se nad tistimi, ki niso ž ujimi volili; eden je od svojega dolžnika že izterjal 200 gld., drugi 10 gld., prage odpovedal itd. — V Okoslavcih je pri kolarju Nedogu (p. d. Petrič) bila hišna preiskava, ker je kolarski vajenec izdal nekaj ponarejenih 10 h. — V zadnjem Gospodarju se je štajercijan-cem pri Sv. Juriju ob Šfavnici dokazalo, zakaj župnik ne more cerkve zidati; ker sami z malimi izjemami — nič ne darujejo, in še dragim odsvetujejo ; da se za zidanje cerkve denar potrebuje, to ve vsak pameten človek, samo naši štajercijanci ne. Predbacivajo župniku, „da si je najprej dal žup-nišče popraviti, plot pri zelenjaku, potem so mu f&rani kupili viničarijo v Sovjaku". Nevem, ali v tem stavku govori neumnost ali zlobnost, menda oboje. V Sovjaku pri viničariji so popravila stala 650 K, postavili so se tam novi hlevi, doma v žup-nišču so ge položila tla, naredila nova vrata, sezidala nova svinjska kuhinja, postavila nova prostorna hata, del novih svinjakov, izsušila se uradna soba, spravili pri strehi novi žlebljaki, v dvoru cementne cevi itd, kar je stalo nad 2600 K. Vse to pa vas šta-jercijancev niti vinarja ni stalo, ker župnik v 18 letih od nobenega farmana niti vinarja ni zahteval. Štajerciianci! ali vas zdaj ni sram vaše baharije? 1 Ihovski vrh. Dne 26. marca se je pripetila v kamnolomu Jerneja Vršič velika nesreča. Žena Alojzija Vršič in dve njeni hčeri so odkapale kamen; proti večeru pa se odtrga plast zemlje in zasuje nesrečno ženo tako, da je bila pri priči mrtva. Bog bodi milostjiv njeni duši! Slovenjegraški okraj. s Šoštanj. Okrajni komisar Zofal je imenoval svojim namestnikom v Šoštanju trgovca Adolfa Orela, da vodi županske posle. Slovencev bi Zofal ne mogel dolj razdražiti, nego g tem imenovanjem. — V šoštanj8ki okolici ge širi izseljevanje v Ameriko. Ljudstvu naj vlada poskrbi zaslužka in kruha, ne pa da ga hoče pitati samo z nemščino! s Velenje. Predavanje „o sadjarstvu" se vrši v nedeljo dne 8. aprila ob 3. uri pop. pod župni-kovim kozolcem poleg cerkve v Šmartnu. Predaval bo g. potovalni učitelj Goričan. V slučaju slabega vremena se predavanje vrši v gostilni g. Kokošineka. Želeti je, da se kmetje in vsi sadjarji v velikem številu udeležite tega predavanja! s Št. Ilj pri Velenju. Preteklo nedeljo se je priredila odhodnica za naš kraj velezaslužnemu g. naduč. Trobeju, kateri je nad 18 let deloval v našem kraja kot učitelj, občinski odbornik in občinski tajnik ter pospešitelj vsega narodnega in gospodarskega dela. Zbral se je polnoštevilno občinski zastop, krajni šolski svet, odbor sadjarskega društva, žene, zastopniki šolske in odrasle mladine ter mnogo prijateljev odhajajočega. Celo slavnost je otvoril načelnik krajnega šolskega sveta z lepim govorom, v katerem je izrazil čut hvaležnosti za velik trud in učne uspehe, katere je dosegel slavljenec na šent-iljski šoli. Nato so se z deklamacijami poslovili od svojega učitelja in cele obitelji učenec Jožef Koren ter učenke M. Koren, T. Koren in M. Sredenštk. Nobeno oko ni ostalo subo pri tem ganljivem prizoru. V vznešenih besedah je slavil g. Trobeja g. župan ter v svojem govora povdarjal, da je kot duševni oče mladine deloval na podlagi ljubezni, miru kot narodnjak in katoliški mož; pridobil sije ljubezen in zaupanje vseh občanov, kateri so ga skozi 9 let volili v obč. odbor, kateri pa so ga tudi v seji dne 1. marca imenovali častnim občanom; najgtarejši obč. odbornik mu izroči krasno diplomo častnega občana. Ne le na vzgojevalnem polju, ne le pri delu za splošni blagor si je slavljenec stekel obilo zaslug, ampak osobito na gospodarskem polju z razširjanjem zanimanja za umno kmetijstvo, v prvi vrsti za sadjarstvo in v priznanje njegovih zaslug ga je imenovalo gadjarsko društvo svojim častnim članom. G predsednik gadjarskega društva opiše v daljšem govoru njegovo delovanje in mu izroči umetniško izdelano diplomo častnega člana sadjar-gkega društva. Voditelj šentiljgkih mladeničev Fr. Vrdev ge v imenu nekdanjih učencev zahvaljuje za vge blage nauke, katere go od slavljenca sprejeli, povdarja, da se imajo svojemu nekdanjemu učitelju za vsak napredek zahvaliti; obžaluje, da mu mladeniči ne morejo izročiti diplome, sprejme pa naj kot dar od njih zagotovilo, da seme, katero je on sejal v zgodnji mladosti, ni palo na nerodovitna tla, in obljubo, da bodo vedno v narodnem in krščanskem duhu delovali in se izobraževali. Nastopili so še razni govorniki, kateri so vsi dali duška hvaležnim čutilom, katera jih navdajajo pri glovegu. Ginjen ge je zahvaljeval glavljeuec za izraze zaupanja in obljuboval, da ne bode nikdar pozabil na Št. Ilj kot torišče dolgoletnega njegovega delovanja. Predgtavil je nato svojega naslednika g. Jan-koviča, kateri je v svojem govoru obljubil, da hoče delovati po vzgledu svojega prednika. Časten je bil ta dan ne le za g. Trobeja, kateri je spoznal, da ljudje cenijo njegovo neumorno delo, časten pa posebno za sentiljsko občino, katera je pokazala, da smatra učiteljstvo za ono važno moč, od katere je odvisen duševni in gmotni napredek naroda, katera pa je tudi pokazala, da le tedaj, če šola in ljudstvo skupno delujejo, je mogoča povzdiga občine. Želeti je le, da bi imeli na Slovenskem mnogo tako vsestranko delujočih učiteljev, posebno pa, da bi imeli mnogo tako probajeaih občin, kakor je šent-iljska občina pod vodstvom svojega zavednega župana. — Vsi kmetje in sadjarji se vabijo k predavanju „o sadjarstvu"., katero se vrši v nedeljo dne 8. aprila točno ob pol 9. uri zjutraj (pred mašo) pri g. Iv. Kranjcu. Predaval bo g. potovalni učitelj Goričan. s Sv. Janž pri Velenju Pri občinski volitvi, katera se je vršila 27. marca t 1., je zmagala slovenska kmečka stranka z 10 odborniki proti 8, katere so izvolili Štajercijanci. čast zavednim slovenskim možem, kateri so trdno kakor skala glasovali za slovenske kandidate. Sramota pa za one, kateri so šli v boj za „Štajerčeve" kandidate. Konjiški okraj. k Konjice. Njih ekscelenca, prevzvišeni knez in škof dr. Mih. Napotnik so povodom smrti dragega očeta Jurija Napotnika darovali za ubožce v občinah Tepanje, Bezina in okolica Konjice po 100 K, torej skupaj 300 K, za kateri velikodušni dar se podpisani župani v imenu obdarovanih naj-srčneje zahvaljujejo. Franc Žoher, I. Arbeiter, Simon Pozeb. k Oplotnica. Kako pozdravljajo sedaj ča-dramski šolarji? Ko sem šel neki dan iz Zlakove, me sreča prvi šolar pri Oplotnici in me pozdravi: „Hvaljen bodi Jezus Kristus," drugi pa: „Dober dan," in tretji pa me pozdravi „Gatmorgen," čeravno je že bilo tri četrt na 4. popoldan. Ko sem pa jaz hodil v šolo, smo pa vsi enako pozdravljali: Hvaljen bodi Jezus Kristus. Celjski okraj. c Celje. Odbora moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta v skupni seji 22. marca t. 1. sklenila, prirediti letos v poletnem času v korist dražbe veliko narodno veselico. — Pri odpiranju zaboja se je ranil na zarjavelem žreblju 35 letni italijanski trgovre Odonko Buttalo. Zastrupil si je pri tem kri, vsled česar je umrl. c Davčni urad v Celju zaprt. Davčni urad v Celju bo dne 5 , 6. in 7. aprila zaprt za stranke, da se osnažijo prostori. c Socijaldemokratični voditelj Majcen v Celju je izginil, Bog ve kam. Bil je tndi tajnik pri delavski bolniški blagajni, kjer manjkajo sedaj večje svote. Sodišče zasleduje Majcena 8 tiralico. c Vrstnik pri Laškem. Dne 31. m. m. seje nad tukajšnjim kopališčem ustrelil obč. tajnik obč. Sv. Krištot pri Laškem. Rajni je bil naš narodni nasprotnik, čeravno je jedel krah slovenske občine. Obč. odbor pa naj zdaj smatra kot svojo sveto dolžnost, da slov. tajnika dobi. c Dobrna pri Celju. Seja občinskega odbora dne 25. marca bila je menda jedna najvibarnejšh, kar jih je Dobrna doživela v zadnjih letih. Odborniki, ki delujejo pri občini že 20 let, se ne spominjajo jednake. Slovenska večina je temeljito obračunala z „nemško" manjšino, katero je vodil najmlajši odbornik, poštar Goli. Na dnevnem redu je bil račun za 1. 1905. Predno se je začelo raz pravljati o računu, prišli so mladeniči, ki so šli letos k vojaškemu naboru, s prošnjo, da se jim izplača navadna podpora Do sedaj je dobival vsak mladenič 60 vin. za pot k naboru. Ker pa to v resnici ni bila nobena podpora, a je vendar občina imela nekatera leta velike izdatke, sklene občinski odbor, da se za naprej ne bodo dajala podpore za pot k naborn, ampak vsak mladenič, kateri bo potrjen, bo dobil podpore 2 K, kadar bo odhajal k vojakom: Sedaj se začne razprava o računu. Da je slovenski odbor gospodaril izvrstno, kažejo številke. Prebitek leta 1905 znaša lly3-19 kron. Ko pride razgovor o „tožbi" nemških odbornikov zoper gosp. župana na glavarstvo, da se ne drži uradnih ur, vstane gosp. odbornik Kukovič in označi postopanje manjšine kot nemožato. Občinske uradne ure niso določene in sploh bi se naj take reči razpravljale v občinski seji, ne pa — kakor delajo otroci —■ hitro tožile v Celje. Med županom in Gollom je prišlo do ostrih besed. Posebno, ko je g. župan omenjal, da se poštar Goli pritožuje, da ga župan ne pozdravlja, bilo je vse po koncu. Dognalo se je tudi, da nemški od- bornik Feldin bojda ni vedel, za kaj se gre, ko je podpisal „tožbo" zoper župana. Konec tega pa je bil, da je stavil g. svetovalec Jamaikar predlog, naj se g. župan Jevnišek v znamenje, da ma večina popolnoma zaupa, in v zahvalo za požrtvovalno delo pri občini voli častnim občanom dobrns'xe občine. Predlog je bil z navdušenjem sprejet s 13 glasovi proti 5. — Ker so prejšnje čase bile ceste na Vrbi in proti Šemerlu pri vsaki seji na dnevnem redu, voli se posebni cestni odbor, kateri ima nalogo nadzorovati ceste in pa delovanje podžupanov v tem oziru. — Nato vpraši g. svetovalec J. Božnik župana, ali je c kr. žendarmerija že našla zločince, kateri so v septembru 1905 strgali občinsko svarilno tablo pri toplici in pc mazali novo tablo ljudske šole ter ,Bralnega droštva". Na odgovor, da ne, stavi predlog, naj se občinski odbor pritoži na deželno žendar merijsko poveljstvo in na okr. glavarstvo zaradi počasnega preiskovanja od strani dobrnske žendarmerije. G.ill se je predlogu uprl, a predlog je bil sprejet s 13 glasovi proti 5 Nato predlaga g. župan, naj mu odbor da pravico, da naznani na državne in deželue urade, da se cemšsi dopisi ne bodo več sprejemali oziroma reševali. Goli je nehote zagovarjal predlog Omenil je namreč § 19, a ne ve, da ta paragraf daje Slovencem enakopravnost. Samoslovensko urado-vanje je bilo sprejeto s 13 glasovi proti 5. — Goli vpraša žapana zaradi uradnih nr. Na predlog g. odbornika Kukoviča se stvar odloži tako dolgo, da glavarstvo odgovori na „tožbo" nemških odbornikov. Gollov predlog se odkloni. — Goli očita nadalje g. županu, da je prejšnjega policaja lastnovoljno odstavil. G. župan pojasni med odobravanjem večine, da je odbor že hotel odstaviti prejšnjega policaja, še predno je Goli sedel v odbora, a župan ga je še pridržal do 15. sušca — Dovolili bi si vprašanje: ali ni morebiti novi policaj Gollu zato na poti, ker je Slovenec? — G. svetovalec Pušnik predlaga, da občinski odbor zahteva od deželnega odbora preiskavo v zadevi časniških poročil zastran Petra Okrožnika. Navaja visoke deželne doklade, katere tlačijo kmeta, omenja poročilo graških člankov, da je deželni odbor med Auerjevim službovanjem vtaknil 100000 kron v dobrnske toplice, zato pa imajo davkoplačevalci pravico zahtevati, da se izve resnica, kaj je na tej trditvi zastran Petra Okrožnika in tatvini v topliškem guzdu na Dobrni. Goli pravi, da se je že preiskovalo, a Dič našlo. Verjamemo Gollu, a stvar je zanimiva zategadelj, ker glavne priče Janeza Gazeja pri preiskavi — ni bilo doma. Potem se seveda ne more nič najti. Sicer pa je bil predlog sprejet s 16 glasovi. Tudi Goli in Auer sta glasovala za predlog. Auerju pa je menda sedaj postalo prevroče v dvorani, zapnstil je sejo. — G. svetovalec Drgajnar stavi predlog, da občinski odbor ponovi že pred leti stavljeno zahtevo po dvojezičnem in pravilnem poštnem pečatu in napisu na dobrnski pošti. Trije Nemci so na Dobrni — ta«) pravi nemški volilni oklic — in za te tri Nem 3 je samonemški poštni pečat. Predlog se sprejme. — G. odbornik Rihtar vpraša g. župnika Kukoviča, kaj je na tem, da se po občini govori, da nekateri ljudje tožarijo dobrnsko duhovščino. G. župnik odgovarja, da je res bila brezimna tožba, polna laži, že v juliju leta 1905; a sedaj toži Auer in predbaciva dobrnski duhovščini reči, katerih pa niti ene ni mogel dokazati. Proti Auerjevi tožbi in za dobrnsko duhovščino so se izrekli tudi različni topličarji razne narodnosti in vere. Dobrnska duhovščina torej mirno prepušča sodbo občinskemu odboru in izreka, da ostane tudi za naprej na istem stališču pri svojem delovanju za vero in narod. G. Rihtar nato predlaga, da občinski odbor obsoja volilni oklic nemške stranke in pa to-žarenje dobrnske slovenske duhovščine. Predlog se sprejme. Nato predlaga g. župan, da občinski odbor v znamenje zaslug dobrnske duhovščine za občino voli g. župnika Kukoviča in g. kaplana Schreinerja častnim občanom. Istotako predlaga častnim občanom g. dr. Serneca in g. Jožefa Koka, ki je bil po dolgi nemški dobi zopet prvi slovenski župan na Dobrni. Predloga se sprejmeta, tudi g. odbornik Orosel glasuje za nje. G. odbornik Vrden predlaga z ozirom na zaslužno delovanje gg. Matija Karba in Jožefa Kardinarja v prid dobrnske občine, da se imenovana gospoda tudi volita častnim občanom. Tudi ta predlog se sprejme. — II koncu stavi g. odbornik Kukovič predlog, da se občinski odbor pritoži zoper krivično razdelitev mandatov za Slovence na Štajerskem in Koroškem v novi volilni predlogi in zoper prikrajšanje Slovencev ter zahteva za štajerske Slovence najmanj še dva poslanca, za koroške pa še najmanj enega. Tudi ta predlog se sprejme z večino glaso*. — Med tem je bil zapnstil tudi poštar Goli in nekdanji občinski kasir, sedaj nemški odbornik Blažič občinsko sejo. Bilo je že preveč „slovenščine"• Pa to ostalih odbornikov ai nič oviralo, mahali so celo odhajajočima z rokami v slovo. — Ker so se pokazali pri občinskih mapah že veliki nedostatki in so v teku časa nastale že mnoge spremembe, sklene se, da se sčasoma naročijo nove mape za celo občino. — Ko je gospod župan pozno zvečer sklenil občinsko sejo, razšli so se slovenski odborniki z veselimi obrazi. Pokazali so, da visoko nadkriljujejo nemške odbornike kakor v razumnem gospodarstva tako tudi v skrbi za blagor dobrnske občine in slovenskega ljudstva. Jasno so dali razumeti nemškim odbornikom, da so Nemci popolnoma odveč pri občini, in sliši se, da so nekateri nemški odborniki že prišli do prepričanja, da so res nepotrebni pri občini. Čestitamo slovenski večini na odločnem in pogumnem nastopu! c Sv. Jurij ob juž. želez. V št. 12. „Slov. Gospodarja" je neki Šentjurčan prav pošteno po-tipal našega okoliškega župana ali kakor mu pravijo Klajnšekovega Blažeka in to po vsej pravici. Tudi jaz si že z r fniških razvalin dolgo let in včasi tudi z rešpektlinom ogledujem tega možakarja. In našel sem marsikaj, kar mi ni ugajalo na njem: posebno lastnosti, ki nikakor ne morejo biti v čast navadnemu človeku, še manj pa občinskemu predstojniku. Za prvo omenjam danes, da vse budalosti in neumnosti, katere on tira na lastno pest, izvirajo iz njegove častihlepnosti in velikega poželenja po posvetnem blagu O slednjem priča najbolj to dejstvo, da posojuje posameznikom denar proti visokim obrestim, in mu celo občinski tajnik ali tudi t&kozvani „bot" mora v občinski pisarni med uradnimi urami tozadevna dolžna pisma delati. Vprašamo vas, g. občinski predstojnik, ali plačujete občinskega tajnika ali takozvanega „bota" iz svojega žepa, ali ga plačnjemo mi davkoplačevalci 1 Kmetje, otresite se teh svojih upnikov, saj imate domačo hranilnico in posojilnico, kjer si lahko z malimi stroški pomagate! Pravijo, da je Klajnšekov Blažek /.ato tako vnet za nemško „špraho", ker hoče v občinski pisarni napraviti nemško „šparkaso", kateri bo on v eni osebi „derehtor", blagajnik in tajnik. Njegovo rodoljubje, posebno pa njegovo ljubezen do šolske mladine osvedočuje naslednje dejstvo: Moška podružnica sv. Cirila in Metoda za Sv. Jurij ob juž. žel. je pobirala lansko let > doneske za neko veselico, katere čisti dobiček je bit namenjen za slovenske šolarje ob mejah. Naš župan pa, ne da bi bil v to svrho kaj žrtvoval, akoravno bi mu v njegovih gmotnih razmerah kak dar ne bil raztrgal žepa, je še povrhu nabiralca dobro ostel z besedami: „Le beži, K,a take reči ne dam niti vinarja! Če hoče kdo piti, naj za svoj denar pije, jaz tudi za svojega". Res pa je, da se je dobiček pri tejzadevni veselici oddal dotičnemu namenu in se ni zapil, ravno tako pa je res, da „Klajnšekov Blažek" posebno rad in veliko za drug denar pije, ker mu je svojega žal. Z rifniških razvalin, Klajnšekov Blažek, še bom nadalje ogledoval vaše delanje in nehanje in si vse sproti zapisal. V vašo tolažbo pa vam že zdaj povem, da še imam polno malho različnih no-vostij o vas, o katerih še vi niti ne sanjate. In če se ne bote v kratkem in to v prav kratkem popolnoma do cela spreobrnili in zopet postali navdušen Slovenec, kakor ste bili „nekdaj", povem vam, da bom tako gotovo, kakor me imajo za rifniškega puščavnika, brez usmiljenja iz rifniških razvalin iz-tresel svojo malho, da vam bo vsebina slednje kar brne'a'okoli ušes in se vam bo kar mešalo v vaši trdovratni glavi. Pisal sem tudi svojemu tovarišu k Sv. Rozaliji, da vas on od bližine opazuje in meni ali pa sam svetu kaj novega poroča o vaši zanimivi osebi. Pa na svidenje, Blažek! Rifniski puščavnik. c Žalec. Prostovoljna požarna bramba slavi letos 25. letnico svojega obstanka. V ta namen priredi 29. junija veliko slavnost. c Polzela. V Primovi tovarni je dobil mojster Vincenc Cempirek roko v stroj, kateri mu je odrezal mezinec leve roke. c Solčava. Namenil sem se, vam nekaj naznaniti iz zadnjega kota Saviuske doline. Znabiti vam je znano, da živimo med visokimi snežniki in lahko vsaki dan sneg gledamo. Tudi zdaj začetkom aprila ga še imamo pri zgornjih kmetih več kot meter debelo. Ne moremo niti živine od soseda do soseda prignati. 01 10. oktobra min. 1. že moramo v hlevu krmiti živino, kajti od takrat še nismo imeli kopno. Navajeni smo sicer snega kot beli zajci, pa smo se ga vendar že naveličali, posebno še, ker zavoljo lanske suše silno krme primanjkuje. Naše hiše stojijo daleč narazen. Ako poz:mi pri nas kdo zboli, mora eden gaziti po snegu celih sest nr, kajti tukaj ni blizu zdravnika. Pa najboljši zdravnik pri nas je čvrsta narava. — Sliši se, da bodo tukaj cesto delali. Mi bi jo bili že davno potrebovali. Tudi šolo bomo morali staviti, kakor slišimo. Dozdaj so naši dušni pastirji poučevali otroke, kar je bilo vse hvale vredno. Pri nas je namreč redno obiskovanje šole zaradi hude zime in daljave nemogoče, razen v vasi ali bližnji okolici. — Bere se pri nas pri vsaki hiši zelo pridno. Mnogo časopisov pride na pošto. Kdor zna najbolje brati in pisati, ta uči druge. Po zimi so dolgi večeri, ki tudi pri nas ne minejo kmalo. — Kakor povsodi, tako tudi pri nas manjka delavcev. Vsled tega kmetje ne morejo o pravem času zgotoviti dela in jih vedno zima zaloti. Tudi tukaj nam kmetom slabo gre; zaslužek slab, plačila pa velika. — Jaz sem največ ovce pasel, pri tem sem se naučil košare plesti in zdaj hodim od hiše do hiše in popravim, kar treba. In tako mislim preživeti moje stare dni, le to me žali, kamor pridem, slišim le tarnanje in obupovauje kmetov. Kmečki ovčar. Brežiški okraj. b Podsreda. tovarno, katera je Tukajšno že enkrat omenjeno že več let razpadala in delala sramoto celemu trgu, bodo te dni popolnoma podrli. _ Ponesrečil se je pri tem delu delavec Franc Strmšek. Velik kamen se mu je zvalil na roko in mu eden prst popolnoma zmečkal. Drobtinice. d Otrpnenje tilnika. Ta smrtonosna bolezen se je že pojavila v Pragi in v bližini Dunaja. d Odlikovan Slovenec. Gospod inžener Ferdo Lupša je preiskaval in premeril dosedaj neznane kraje države Siam v Vzhodni Indiji. Zato mu je dal kralj siamski velik delj zemlje. Najnovejše vesti pravijo, da je postal siamski poljedelski minister. d Novo oboroženje avstrijskega topništva. Po cesarskem odloku se dne 1. aprila izločijo iz orožja kornega topništva 9 cm topovi, model 75/96, Vseh 14 kornih topniških polkov dobi nove 10 cm poljske havbice, model 9. O tej novi pcljski havbici poročajo sledeče : Teža granate znaša 14 3 kg pri kalibru 10'4 cm. Kot razstreljivna snov se tu rabi nov preparat, ammonal, ki povzroči na cilju večji učinek, pač pa pri prezgodnji eksploziciji ne naredi tolike škode v topovi cevi, kot dosedanji ek-razit. Srapnel je težak 12 3 kg in ima v sebi 450 krogljic po 13 gramov. Patrona ima v sebi šest različnih nabojev. Granata in šrapnel dosežeta strelne daljave 5500 m. Cev obstoji iz srednje cevi iz kovanega brona, katero obdaja potem plašč iz vlitega brona. Oboje skupaj tehta 417 kg. Zaklopek je eks-centričen vijakov zaklopek. Konstrukcija lafete je bila silno težavna z ozirom na visoko elevacijo cevi. Po dolgih in številnih p.oizkusih so izbrali takozvaao „Federspornlafette", kije daljša in nekoliko drugačna, ko pri sedanjem modelu. Elevacija je mogoča do 43 stopinj. Hitrost streljenja znaša pri natančnem merjtnju šest strelov, pri hitrem streljanju pa devet strelov. Topovski voz je pri havbici za 64 kg, prazen municijski voz za 204 kg lažji, ko pri dosedanjem poljskem topu. d Čudovita rešitev še 13 delavcev v Cou-rieres. Dne 30. marca še so rešili iz zasutih rovov 13 rudokopov, ki so torej bivali pod zemljo celih 20 dni. Rudokop Derdux je bil v rovu in se hotel vrniti na zrak, ko zasliši klicanje na pomoč. Hitro naznani to tovarišem in navzočemu inženerju. Inžener po zemlji se plazeč se je približal nesrečnežem ter se prepričal, da so ponesrečeni rudokopi. Takoj so jih začeli z velikim naporom reševati iz ozkih, zasutih rovov ter jih spravljati na svetlo. Ko so jih spravili na svetlo, niso mogli prenašati svetlobe in v bolnišnici so morali zakriti okna, da so varovali njih oči. Vodja rešenih rudokcpov je bil rudokop Nemy, zelo naobražen in pogumen mlad delavec, ki se je v rovih izvrstno spoznal. Ko je slišal razpoke na dan nesreče, bežal je, da bi našel kje zavetje. Pribežal je na kraj, kjer je našel še 12 živih tovarišev, do smrti prestrašenih. Mislili so, da jih prid« rešit, in popolnoma obupani so bili, ko jim je povedal, da je ponesrečenec kakor oai. Nemy jim jo dajal poguma. Osem dni so ostali na tem mestu. Nemy ni pozabil, naviti vedno svoje ure in tako so vedeli dobro, kaki čas in koliki dan že je. Manjkalo pa jim je živeža. Jedli so torej zemljo in skorjo okoli ležečega lesa, skratka vse, kar so našli. Zaman so iskali na vse strani izhoda. Prišli pa so nekega večera do konjskega hleva v rovu, kjer so našli oves, kateri jim je služil kot živež skozi dva dni. Potem so začeli zavživati meso poginjenega konja. Meso je že močno smrdelo. Zadnje dni so se razdelili v tri dele, da bi našli kak izhod. Naenkrat so zadihali sveži zrak. In splazili so se na kraj, kjer so jih rešili. Zdravniki se boje za zdravje rešenih, ker so jedli smrdeče meso in pili aesnažno vodo. Na tisoče ljudstva je hotelo k rešenim v bolnico. Toda pripusieni so bili samo bližnji sorodniki, Udova Castel je vprašala rešenega sina Emesta, ko ga je zagledala: „In tvoj brat Evgen." Ernst seje milo razjokal, to je bil njegov odgovor. Kmet Dou-blet je rekel svojemu sinu, ko ga je zagledal: „Ali je bilo mrzlo spodaj ? Tudi nas je zeblo! Tvoja mati ni mogla od doma. Mi prodajamo tele." Ljudstvo je nad vodstvom rudnikov zelo razjarjeno, ker pravi, da bi jih lahko bilo veliko rešenih, ako bi se delo začelo takoj in pa vztrajno. Delavec Nemy je dobil visoko odlikovanje, ker je rešil svojih dvanajst tovarišev. d Japonci hočejo rasti. Japonci se jeze, da jih Evropejci imennjejo male ljudi. Zdaj je izdelal baron Takahira načrt, kaj je treba storiti, da bodo njegovi rojaki dosegli v rasti kavkaško pleme. Njegove načrte je odobril tudi mikado. Da se doseže tak uspeh, treba je spremeniti prehranitev. Poskusi so &e že delali z menarji, ki so dobivali toliko jesti kakor ameriški mornarji, ii že čez leto dni so ljudje — zrasli (?). Ako bodo vsi Japonci od mladosti več in tečnih jedil uživali (seveda, ako jih bodo imeli!), upa baron doseči sijajne uspehe. Narodno gospodarstvo. Prvi avstrijski zadružni shod. Koncem maja, začetek dne 28. maja, se vrši na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. To bo prvi avstrijski zadružni shod. Železo se zopet podraži. Tovarnarji z železom nesramno izrabljajo ljudstvo. Sklenili so med seboj zvezo in sedaj narekujejo cene kakor hočejo, ker sem jim ni nobenega tekmovanja bati. Lucerna ali nemška detelja in sadno drevje. Po večletnih izkušnjah se je dokazalo, da med mlado sadno drevje ne kaže sejati lucerne. Resnica namreč je, da tam, kjer je lucerna vsejana krog mladih drevesc, ista nikakor ne vspevajo, začnejo sčasoma se sušiti in po preteku nekaj let kaj rada usahnejo. Videl sem na nekem posestvu kos novega sadonosnika, obsejanega z lucerno prav na gosto. Eden del pa je bil obsejan s travni semenom. Prvo in še tudi drugo leto, ko še lucernine korenine niso bile tako močno razvite, se še na drevescah ni mnogo poznalo, a naslednja leta so začela kar oči vidno slabšati. Zrastli so razni lišaji in meh na debla in veje, ki so se tudi od vrhov začela sušiti. Po preteku pet in šest let je usahnilo popolnoma 40% drevesc na prostoru, ki je bil na gosto obsejan z lucerno. Malo boljše je bilo tam, kjer je bilo redkeje sejano. Ona drevesca pa, kjer je bilo obsejano s travnimi semeni, so kaj bujno rastla in veselje jih je gledati. Pripomnim še, da je prst bila povsod jednaka, in tudi lega ena in ista. Tudi gnojilo se je vsem drevescam jednako. Tu sem videl očividen dokaz, da ne kaže med mlado sadno drevje sejati lucerne, a če se že seje, naj se bolj na redko, ali pa vsaj poldrugi meter krog drevesca ne, Brananje pšenice. Večkrat tožijo naši kmetje, da jim ozimna pšenica rada poleže in potem jako slabo obrodi. Temu lahko deloma odpomoremo. Pšenica se mora v spomladi malo prebraniti, posebno tam, kjer je gosto nasejana in kjer je bolj rodovitna prst. Bavarci, ki bi nam naj bili za vzgled v obdelovanju polja, pšenico in tudi druge setve v spomladi pridno prevlačijo, zato imajo tam tudi tako lt po pšenično žetev vsako leto. Posebno je brananje še priporočati tam, kje so po zimi ali spomladi trosili umetna gnojila. Čas za prebrananje pšenice je od srede marca do srede aprila. Poskusi, kmet, vsaj jeden razgon in videl bos uspeh. Najnovejše novice. Maribor. Na Tržaški cesti je začelo goret včeraj 4. t. m. zjutraj ob pol 6. uri gospodarsko poslopje Jožefa Roth. Živino so rešili, vse drugo, kakor krasa, orodje in 100 praznih sodov je zgorelo. Požaraim hrambam iz Maribora, Rad vanj a, Razvauja in Pekcr se je posrečilo obvarovati hišo. Ognjegasec Franc Eisuer iz Radvanja je padel pri gašenju raz strehe na hlod in se hudo poškodoval. Ogenj je povzročil acitelinski aparat. Ko ga je sodar Anton Skaza zjutraj hotel napolniti z vodo, so se plini naenkrat vžgali. Skaza je vrglo na obrazu opečenega na tla. Plamen pa je švignil dalje na celo poslopje. Gledališka predstava v Mariboru bo v nedeljo dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Uprizori se : „Pot do srca" in „Rendez-vons" (Sestanek). Vstopnice se prodajajo dne 7. in 8. t. m. od 2—3 ure popoldne v Čoda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skopaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov. Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure. 194 2 cvetličnega, travnega, detelj nega, poljskega in gozdnega semenja priporoča v najboljši kvaliteti povsod znana trgovina s • semenjem M. Berdajs v Mariboru na Sofijinem trgn (na oglu . - grada). : Natančni cenik Je zastonj 173 na razpolago. 6 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- XX tX rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju IM za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po- XX XX streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema )(X XX zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, )ČX XX kjer ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. XX Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. u 24-7 Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! SSBB. Otvoritev nove prodajalne. P. n. prečastitemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem otvoril dne 7. aprila t. 1. v lastni hiši pod trgovsko sodnijsko vpisano tvrdko--------' - .--. —i -- M. E. Šepec, y Mariboru, Grajski trg št. 2 (Burgplatz 2) „K aovoniii mo«tiiu od gospodov Albert Scliuster in Vilko Weixl peljano . . r - -tt—- . _ prodajalno z modnim, manufakturnim, platnenim, suknenim, drobnim in konfekcijskim blagom kakor z raznimi krojaškimi potrebščinami. Ker sem v zvezi le s prvovrstnimi domače in tujedeželnimi to varnimi in ker sem nabavil ugodno in mnogo izborno dobrega zgoraj navedenega blaga, bom tudi vsakterega p. n. kupca popolnoma zadovoljil. Priporočam torej p. n. občinstvu pogledati mojo celo novo in dobro razvrščeno zalogo blaga Zagotavljam brez- konkurenčne in nizke cene ter solidno postrežbo brez usiljevanja. Z velespoštovanjem w Maribor, meseca aprila 1906. IMa Ea §G|JGCa Anton Sumrek EE] podobar in pozlatar v Celju [=: 225 10—2 Graška cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor slavnemu občinstvu za napravo in papravilo oltarjev v raznih slogih ter vsakovrstnih svetniških podob kakor sploh »se v to stroko spadajočih del. Dela so priznano umetniško dovršena in cene nizke! i k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ----Zagreba ===== Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni sastop .Croatie' .'. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. .-. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 7i3 Štajerske in Koroške. BI— 27 aa tmsmm Kilne pase primerne za vsako —— kilo = z peresom ali brez tega, :: životne pase :: (trebušne obveze) pokončne držaje, podlage za ploske noge, apa-.'. rate za životna skrivljenja in umetne ude izdeluje ceno in izvistno vsled dolgoletne prakse bandažist 123 9-2 Frane ruuyui-acit, = Maribor, Burggasse 7. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: H. VOLK 76 Kemična pra|nica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Med. univ. Dr I. MAJCIBER zdravnik za kirurgijo, poltne, spolne in ženske :: bolezni :: ..rdinira v delavnik od 8—10. dopoldne in cd V» 2—1/t3 pop. ob nedeljah in praznikih samo od 8 —10. dopoldne. 2,8 Maribor, 8~2 glavni trg št. 4, I. nadstr. Salame fine ogr8ke gld Gnjat 180; iz gnjati zelo priljubljene 1 30; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 115 za kilo. a la Praga 1 gld.; brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 k r.; suho meso 8fi kr; slanina 68 kr.; glavina fina f 0 kr. za kilo. Fir.e kranjke klobase, vel., ena 20 kr. Slivovka KJ® t šilja s poštnim povzetjem od 6 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranja. :: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem :: blagu. :: 10 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. Zdravje je največje !>ogastvo! Sv. Marka Te glasovite in ne-nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in 1 roki ter ozdravijo vsak glavobol, Učinkujejo nedosegljivo in spaso- i nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečina in krč«. Pospešujejo in zboljšujeio prebavo, čistko kri in čreva. Prežene velike In nttlc gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in preblajenju. Lečijo vse bolečine na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlloo in vse iz rye izhajajoč« bolezni. Te I I kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu , ' ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva 1 so samo: JlfHtn» lekarna, Zagrreb, zato se naj naroču-I j«go točno pod naslovom: 483 20—12 Mestna lekarna, Zagreb IarioTtrift.68, poleg cerfre st. Marta Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva- , nsjstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 duoat 12 stekle nlo) 4 KL. 2 dnoata (24 steklenlo) 8 K. 3 duoate (36 steklenlo) 11 M. 4 duoate (48 steklenlo j 14 80 K. 5 duoatov (80 steklen.) 17 — M. % Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabil» kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, I učitelj; Janko Kftur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija ( Mamic, opankar; Zofija Vukelič, čivilja: Josip Seljanič, seljak itd. B4C Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo ! &OOOOOOOOOWOOOOOC Izvrstno žimo v vseh vrstah in razne cene 258 priporoča 3 M. BERDAJS3 — trgovec v Mariboru =r na Sofijinem trgu (v gradu). mm m m m m mm mm m Barthelnov apnenec 258 za pašo (pičo) 3 se dobi v najboljši kvaliteti pri M. Berdajsu, — trgovcu v Mariboru, ~ na Sofljinem trgu v (gradu), Izdajate^ is zaloicik „Katol tisk. društvo.' Odgovorni urednik : Ferdp Le»kov»r. Tuk tiskarne iv. Cirila.