»Pomladanska parada« v jesenskih dneh
Sertubi in Duke na prepihu
Znanost in mladi: sredstev ni
GGSTIŠCE TEIRK
Ribje in mesne specialitete ter Jedi s ta rtu f \
šepet
ulice
Montecchi
/M8
B<h cofci - ßwioarn CMürffcíJwnjSdü
Tel: +3aB-S-Éi3-ÍS-ÍS
S0iTiii*_Tui*OS>ii<]l.nn
Primorski
dnevnik
PETEK, 12. OKTOBRA 2012_
št. 241 (20.564) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
Dušan Udovič
Že dolgo objavljamo v dnevniku zapise in članke o hudi finančni krizi (začenši z našo), v katero se vse bolj pogrezajo ustanove Slovencev v Italiji. Tako se zgodi, da se kdaj pa kdaj tudi vprašamo, ali s tem še dodatno ne prispevamo k širjenju depresivnega vzdušja, ki se mu je težko izogniti. Vendar so podatki iz dneva v dan bolj zaskrbljujoči in ne dopuščajo slepomišenja. Praktično skoraj ni ustanove, kjer osebje ne bi bilo po več mesecev brez osebnih dohodkov, delovanje drsi v paralizo, prihodnost je uganka.
Da se razumemo, govorimo o slovenskih ustanovah, kot so mediji, Stalno slovensko gledališče, glasbene šole, Narodna in študijska knjižnica, kulturni ter dijaški domovi in druge ustanove, ki slonijo na profesionalnem delu in predstavljajo za našo skupnost tisto ogrodje, brez katerega bi bili le še folklora. Potrebnih je bilo veliko let in naporov, da je vse to nastalo in zraslo, govorimo o novi nujnosti posodabljanja in razvoja. A danes se vse postavlja pod velik vprašaj.
Zaradi vsega tega se na goriško deželno konferenco o zaščiti naše skupnosti odpravljamo z občutki nelagodja. Vtis je, da deželna uprava ni naredila vsega, kar bi morala, da se ta nemogoč položaj uredi. Seveda so dobrodošle tudi konference, a tu gre predvsem za alarmantno stanje, ki terja konkretne odločitve. Brez teh ostajajo principi o zaščiti navaden lari-fari. Zato naj se nihče ne čudi, če se ob priliki jutrišnje goriške konference napovedujejo tudi protesti.
slovenija - Danilo Türk, Milan Zver in Borut Pahor danes uradno začenjajo volilno kampanjo
Predsedniška tekma na startu
trst - Ob regati prvi festival Prosecco DOC
»Peneča« Barcolana
Na zasedanju o težavah kraškega vinogradništva - Vasilij Žbogar in Esimit Europa 2
TRST - Ob letošnji 44. regati Barcolani so v prostorih nekdanje ribarnice včeraj odprli prvi festival penine Prosecco DOC. Ob tem so priredili zasedanje o razvojnih možnostih vinogradništva v tržaški pokrajini, na katerem pa je spet prišla na dan bridka resnica o zapostavljanju kmetijstva in neizpolnjevanju znanega protokola, ki je omogočil rojstvo zaščitne znamke Prosecco DOC.
Medtem se jadralci pripravljajo na nedeljsko regato. Med njimi je tudi Vasilij Žbogar, član posadke favorizirane jadrnice Esimit Europa 2 Na 10. in 11. strani
LJUBLJANA - Danes bo stekla uradna kampanja pred volitvami predsednika republike. Danilo Türk je napovedal, da bo v kampanjo vstopil pod sloganom Za skupno dobro, slogan Milana Zvera pa bo Predsednik, ki vidi dlje. Potem ko sta aktualni predsednik Danilo Türk in evropski poslanec Milan Zver kandidaturi že vložila, so to včeraj storili še v volilnem štabu Boruta Pahorja. Pahor je kandidat stranke SD, kandidaturo pa so podprli tudi s 4453 podpisi volilnih upravičencev, je ob vložitvi kandidature povedala vodja Pahorjevega štaba Nataša Kovač.
Na 2. strani
Krvav dogodek blizu Červinjana
Na 2. strani
V občinskih lekarnah ceneje do zdravil
anvgd in skgz
Dialog manjšin, znaki optimizma so upravičeni
GORICA - Sinoči je potekalo srečanje z naslovom »Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji: možnosti dialoga in premagovanje medsebojnih nacionalizmov 20. stoletja«, ki sta ga priredila ANVGD in SKGZ. Izstopala je ocena, da smo po državnih nacionalizmih različnih vrst sredi brvi, ki nas lahko pelje v drugačno dojemanje bivanja, ker pa ni še domišljenih novih obrazcev, ostajamo v vmesnem prostoru. Znaki optimizma so upravičeni. Poročilo bomo objavili jutri.
Na 4. strani
Začetek sinode tržaške škofije
Na 5. strani
Mladeniča ropala v Baru Crispi v Trstu
Na 5. strani
Goriške kulturne ustanove z vodo v grlu
Na 12. strani
Polovica dijakov je že bila vsaj enkrat opita
Na 14. strani
2 AGENCIJI V TRSTU:
AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17
smm
STUDI018 KARATI
www.studio18karati.net
Matteo Marchio Lunet
SANIVET MULTISERVICE
TRST - Ul. T. Luciani 4 TEL. 380 3787140
•	DRUZBENO-ZDRAVSTVENE
STORITVE 24 ur na dan •
•	BOLNIČARSKA OSKRBA •
•	ZDRAVSTVENA OSKRBA • • OSKRBA OSTARELIH •
• OSKRBA NA DOMU •
•	PREVOZNA STORITEV v Italiji in tujini za zdravniške preglede,
sprejeme v bolnišnico in izhode iz bolnišnice • • MASAŽA •
Pamladanska parada
ROBERT STOLZ Opereta v dveh dejanjih Režija Jože Hrovat Dirigent Hilarij Lavrenčič
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
PREMIERA danes, 12. oktobra 2012, ob 20.30
PONOVITVE sobota, 13. oktobra 2012, ob 20.30 četrtek, 18. oktobra 2012, ob 20.30 nedelja, 21. oktobra 2012, ob 16.30
Tel. 0481 531445, e-mail: kcl.bratuz@libero.it
2
Petek, 12. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Z današnjim dnem uradno odprtje volilne kampanje
Türk, Zver in Pahor začenjajo tekmo za predsednika države
LJUBLJANA - Danes bo stekla uradna kampanja pred volitvami predsednika republike. Dan pred začetkom kampanje je vložena tudi kandidatura tretjega izmed najvidnejših kandidatov Boruta Pahorja.
Danilo Türk je napovedal, da bo v kampanjo vstopil pod sloganom Za skupno dobro, slogan Milana Zvera pa bo Predsednik, ki vidi dlje.Potem ko sta aktualni predsednik Danilo Türk in evropski poslanec Milan Zver kandidaturi že vložila, so to včeraj storili še v volilnem štabu Boruta Pahorja. Pahor je kandidat stranke SD, kandidaturo pa so podprli tudi s 4453 podpisi volilnih upravičencev, je ob vložitvi kandidature povedala vodja Pa-horjevega štaba Nataša Kovač.
Ob vložitvi kandidature na Državni volilni komisiji Pahorja sicer ni bilo. Po besedah Kovačeve so se tako odločili, ker ima Pahor zaradi drugačnih okoliščin drugačno vrsto kampanje, kot je bila običajna do sedaj. Pahor se je tako včeraj v okviru projekta Skupaj - spodbujajmo drug drugega odpravil na teren v Nuklearno elektrarno Krško. Tam je tudi sam pojasnil, zakaj se ni udeležil vložitve kandidature. Kot je dejal, ni želel, da bi nek precej tehničen akt preprečil nekaj, kar počne vsak dan.
Glede financiranja kampanje je Kovačeva povedala, da je vodilo porabiti minimalno količino finančnih sredstev in le toliko, kot jih bodo uspeli zbrati z dona-cijami. »Zato smo že pred časom naslovili na večje število gospodarskih organizacij in poslovnih subjektov v Sloveniji prošnjo za pomoč pri kampanji, nekateri so se že odzvali, nekateri pa, predvidevamo, da se še bodo,« je dejala.
Zaenkrat po njenih besedah ne predvidevajo uporabe televizijskih oglasov ali veleplakatov, razen tistih, ki bodo brezplačno na voljo v posameznih občinah. Dodala je, da bo vse odvisno od sredstev, ki jih bodo zbrali, ter povedala, da stranka finančnih sredstev ne bo prispevala, saj ima že sama težave s financiranjem.
Ob uradnem začetku kampanje pred predsedniškimi volitvami z aktivnim nagovarjanjem volivcev začenja tudi aktualni predsednik republike Danilo Türk, ki v tekmo za drugi mandat vstopa s sloganom Za skupno dobro. Pri tem je na novinarski konferenci kot temelje prizadevanj za skupno dobro med drugim navedel človekove pravice za vse, pravičnost in solidarnost, dialog, ter podporo ustvarjalnosti in podjetnosti.
Namestnik vodje Türkove volilne pisarne Igor Pribac je napovedal, da bo kampanja vsebinska in bo temeljila na programu, ki daje poudarek na vlogi predsednika pri stabilizaciji političnih razmer in spodbujanju dialoga. Kot pravi, v kampanji ne bodo napadalni in se ne bodo posluževali »neprimernih nizkih udarcev«.
Glede kritik, ki letijo na Türka s strani nekaterih protikandidatov, pa predsednik pravi, da se je v času opravljanja funkcije navadil, da mu mečejo polena pod noge in da dobiva mnogo nepravičnih in nekulturnih kritik. Pri tem je opozoril, da se mu tudi precejkrat očita, da ne podpira vladnih reform. Kot pravi, je to daleč od resnice, saj je odločen podpornik pokojninske reforme in reforme trga dela. Ob tem je Türk pohvalil pristop ministra za delo Andreja Vizjaka pri pogovorih s socialnimi partnerji.
Slogan, s katerim bo kandidat nagovarjal volivce, so razkrili tudi v štabu Milana Zvera. To je Predsednik, ki vidi dlje, saj po besedah vodje službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin poudarja, da tokrat za spremembo potrebujemo predsednika, ki vidi dlje in preko svoje politične zamejenosti. Zver sicer kandidira s podporo SDS in NSi. V imenu volilnega štaba je Pavlin izpostavil, da bo kampanja skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji. Kampanjo bodo financirali iz lastnih virov in prispevkov podpornikov. Ob tem je Pavlin poudaril, da se jim zaradi trenutnih razmer zdi »neprimerno in neodgovor-
Danilo Türk
no pričakovati«, da bi državljani veliko do-nirali za samo kampanjo.
Dan pred začetkom uradne volilne kampanje je Zver povedal, da bo stil delovanja «verjetno nekoliko druga-
Milan Zver
čen» od minulih tednov. V njegovem volilnem štabu bodo do dneva volitev, ki bodo 11. novembra, pripravili še devet volilnih konvencij po različnih krajih, sicer pa bo dobršen del kampanje potekal
Borut Pahor
tudi preko medijev in soočenj, je dejal.
Uradna volilna kampanja bo sicer stekla danes, torej 30 dni pred dnem glasovanja na predsedniških volitvah. Trajala bo vse do 9. novembra, ko bo nastopil
volilni molk. Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. To so zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež. Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike pa ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.
Kandidature je mogoče vložiti še do 17. oktobra. Nato pa bo Državna volilna komisija preizkusila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Sicer pa so kandidaturo napovedali še Monika Malešič, Fani Eršte, Ladislav Troha, Artur Štern, Miran Šic, Martina Valenčič, Veronika Juvan, Dušan Egidij Kubot - To-tislo in Miro Žitko. (STA)
furlanija - V sredo zvečer v zaselku Scodovacca pri Červinjanu
Umor za domačimi stenami
Francesca Del Medico zabodla svojega partnerja Gabrieleja Sattola, ki je bil po njenih besedah pijan in nasilen
ČERVINJAN - V dvonadstropni hiši v kraju Scodovacca, zaselku med Červinjanom in Villo Vicentino, se je v sredo zvečer zgodil zločin. 42-letna Francesca Del Medico je okrog 19. ure zabodla svojega partnerja in sostanovalca, 39-letnega Gabrieleja Sattola, ki je pozneje umrl v bolnišnici. Po prvih ugotovitvah kaže, da se je Sattolo vrnil domov pijan in se skregal z Del Medicovo.
Le-ta pravi, da jo je moški napadel in ji razbil mobilni telefon, ko je zagrozila, da bo poklicala karabi-njerje. Ona pa mu ni ostala dolžna. Kljub temu, da ima zaradi zlomljenega gležnja mavec in bergle, je zgrabila kuhinjski nož in ga zapičila v Sat-tolov prsni koš. Moški se je krvaveč zgrudil na tla, a je bil še vedno pri zavesti. Ženska je prosila za pomoč sosede, ki so tudi videli ranjenca, sama
pa je poklicala karabinjerje. Sosedje so novinarjem povedali, da je moški ležal in s šibkim glasom klical žensko. Reševalcem je nato povedal, da se je sam ponesrečil, v bolnišnici pa je podlegel poškodbam. Jasno je bilo, da se moški ni mogel sam raniti, zato so žensko pridržali.
Odvedli so jo v tržaški zapor, ker je tam tudi ženski oddelek. Za-sliševalcem je povedala, da je bila v preteklosti večkrat žrtev Sattolovega nasilja, pred meseci pa naj bi ji prav on zlomil gleženj. Nasilnih dogodkov pa ni nikoli prijavila. Njen odvetnik Luca Beorchia poudarja, da slika še ni izostrena, točen potek dogodkov bo treba še razjasniti. Gabriele Sat-tolo je bil zaposlen v kmetijstvu, Francesca Del Medico pa je uradnica, trenutno je v dopolnilni blagajni. Nista poročena in nimata otrok.
Prizorišče zločina v zaselku Scodovacca
udinetoday
celovec - Žaljive rasistične izjave še odmevajo
Dobernig in Dörfler pod pritiskom
CELOVEC - Žaljive in rasistične izjave deželnega svetnika Haralda Do-berniga (FPK), češ da koroški Slovenci niso »pravi Korošci« in da je Koroška enojezična, še naprej močno odmevajo v koroški in avstrijski javnosti. Svobodnjaški politik je tudi teden dni po svojem protimanjšinskem nastopu soočen s številnimi pozivi k odstopu.
Najodmevnejša je akcija spletnega portala avstrijske nevladne organizacije »Iniciativa manjšine» (Initiative Minderheiten) s sedežem na Dunaju, ki zbira podpise za peticijo za odstop Doberniga. Peticijo je v pičlih treh dneh podpisalo že nad 3.200 ljudi iz vse Avstrije. Še posebej veliko je število koroških Slovencev oz. podpisnikov s Koroške. Organizacija »Iniciativa manjšine« je omrežje in posrednica za vse narodne skupnosti v Avstriji.
Doberniga je - čeprav pozno - k odstopu pozvala tudi zvezna svetnica Ana Blatnik, obenem tudi predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske na-
Harald Dobernig in Gehard Dörfler
rodnosti v SPÖ«. »Tudi če Dobernigu manjka vsakršna zavest za krivico, kot je to za njegovo stranko simptomati-čno, se mora zavedati svoje visoke pozicije v deželi in mora tej primerno
eggi
ukrepati«, je dejala koroška Slovenka Blatnikova. Dodala je še, da Doberni-gu spričo nenehnih izjav proti koroškim Slovencem »nič drugega ne ostaja kot da odstopi.«
Toda ne le Dobernig, tudi deželni glavar Gerhard Dörfler se je znašel pod vse večjim pritiskom. Državno tožilstvo za primere korupcije je namreč sredi tega tedna proti njemu sprožilo postopek zaradi suma poneverbe v zvezi domom za prosilce azila na Svinški planini, ki ga je ustanovil še Jörg Haider. Državno tožilstvo preverja, ali je dežela Koroška, ki jo uradno zastopa Dörfler, namesto predvidenih 23 evrov plačala za vsakega prosilca za azil kar 40 evrov na dan. Vrhu tega naj bi plačala za najmanj 25 prosilcev, ne glede na dejansko število ljudi. Prav tako naj bi Dörfler podpisal pogodbo, po kateri naj bi dežela prevzela tudi stroške za varovanje objektov.
Sporni dom na Svinški planini so pretekli teden sicer zaprli, ker dežela Koroška ni podaljšala več pogodbe z upraviteljico doma. Uradna utemeljitev je bila, da dežela ji ni več zaupala ...
Ivan Lukan
PROVINCIA "TRIESTE
SI

■	STOJNICA V "NASELJU BARCOLANA« Stojnica predstavlja priložnost 2a posredovalca informacij o dejavnostih pokrajine ter za predstavitev inovativnih storitev, kot je na primer Me d morjem iti Krasom. prcjekL uresničevanja poli za promocijo leritorija. Ha slojnici bo razstavljen tridimenzionalni par«.
■	SKLADIŠČE IDEJ
Kras na mizi] jedilne, samonikfe in zdravilne rastline
V	čelrtek, 11. oktobra, ob 16. uri in v soboto, 13. oktobra, Ob 11. uri. Srečanje, namenjeno spoznavanju krasili samoniklih jediimh in zdravilnih rutini v organizaciji zadruge Rogos. upraviteljice botaničnega vrta Carsiana, Prost vstop.
Obvezna prijava na 1-pleiFnnn.kn številko Q4Q 9352974 od 10.00 dO 13,00 in od 15.00 do i 9 00
Iz morja v ponev
V	čelrtek. 11. oktobra, ob 13. uri. Javno srečanje, namenjeno spoznavanju in ozaveščenemu nakupovanju rib in drugih morskih dobro! v spoštovanju načel Irai no-slnega razvoj? okolja in vrednosti sezonskih lokalnih proizvodov. Srečanje pnpravlja Morski naravni rezervat v Mi ram aru
Prost vstop.
Obvezna prijava na telefonsko števrlko O40 9352974 od 10.00 do 13.00 in od 15.00 dO 19 00
Podobe in čari morskega dna naravnega r£zerva1a
V	petek, 12 oklobra.ob 16. uri.Virtualni sprehod s spoznavanjem repot in značilnosti morskega dna v Miramaru. v sodelovanju z Morskim naravnim rezervalom v Miramaru. PrO&t v$tdp.
Obvezna prijava na telefonsko številko 040 9352974 Od 10.00 dO 13.00 in od 15.00 dO 19.00
Doživeli Kras med poezijo Ln pro¿o
v petek, 12. oklobra. ob 13. uri. Srečanje z Robenom Dedenarom. Miroslavom Košuto, Jolko Milič in Markom Sosičem v okviru razstave Moj Kras. Srečanje pripravljata Združenje slovenskih kulturnih društev (ZSKD) in Slovenski Klub. Edinstvene značilnosti
V	soboto, 13. oklobra, ob 16.30 uri m oP
13,30 un, v nedeljo, 14, oktobra, ob 11, uri in ob 13. uri. Srečanje z usmerjenimi degu-stadjami s spoznavanjem organtfeptiCnih lastnosti, tradicij in inovacij enoloskib in kulinaričnih odličnosti teritorija. Srečanj pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju s
n i
i i •
proizvodnimi konzorciji in Oddelkom za zna-nosli življenja Univerze v Trstu. Prost vstop Obvezna pnjava na telefonsko številko WO 9352974 od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00
Moj Kras, 100 tet 100 podob. Vezilo Scipiu Slata perju
V	petek, soboto in nedeljo bo ocf 10.00 do 20.00 odprta fotografska razstava, posvečena stoletnici prve izdaje knjige Moj Kras ScipiaSlataperja. V soboto, 13 oklobra, ob 16. uri vabimo na voden ogled razstave
in srečanje s fotografi. Ptosl vstop.
■	PARK i DEJ Trieste Varietee
V	soboto, 13. oklobra, ob 20.30 uri in v nedeljo, 14. oktobra, ob10.30 uri v gledališču Basagaia v Parko idej pri Svetem Ivanu predstava z lokalno glasbeno tradicijo in varielejem Triesle Varielee v pripravi gledali£kega društva L'Armonia z Alessiom Colaultijem in rnaeslrom Carlom Temina-sijem. Vstopnina, Irrfo: www.Jealroarmonia.it Entropia
Mini Mu v Ulici Weiss 15 gosti razstavo Entropia Nadß Moncheri. Razstavo lahko obiščeie v pelek, 12. oktobra od 17. do 19. ure in v soboto od 17, do 20. ure. Prosi vslop.
■	POTEPANJA PO POKRAJINI Trlbarvnl sprehod: Derinova pot med gozdom, apnencem in morjem
V	soboto, 13. oktobra. Panoramski sprehod po kraškem robu med vrhom pri Ferlugih
in Gabrovim hribom v organizaciji Morskega naravnega rezervata v Miramaru, Vzdolž pqli bomo srečati sledi prisotnosti človek? na leritoriju. hol so kamnolomi apnenca m peščenjaka, vinogradi vile Gerin in "pot mleka", po kaleri so se mlekarice spuščale v meslo. Pnjavnina:2 evra. Obvezna prijava na telefonsko štev. Iko 333 9339060 - malt caisodUsenramarinamira-mare.it
Kar pusti morje za sabo
V	soboto. 13. oklobra. Kaj pušča morje za sabo. ko se um ika z obale? Alge. prifepke, rdeče morske vetrnice, celo kako ribo. ki lahko nekaj ur zdrži brez vode. Sprehod po obali morskega rezervata, kjer bomo spoznali koliko in kateri mikroorganizmi preživi^ zaradi sposobnosti prilagajanja "ekstremnim razmeram", Dejavnost pri -pravi ja Morski naravni rezervat v Miramaro. Prijavnina ¿naša 5 evrov (znižana 4 evre).
i n i
M A G A Z Z I
D E L L E I D
JNFQ Obvezna prijava na telefonsko šlevilko 333 9339000-marl: tarso@riservamarina-miramare.it Svetilnik zmage
Občudovati BarCOlanO z zornega kota brez primere. Svetilnik, visok 67,3 metrov, ponuja spektakularen pogled na zaliv. Odpiralni čas ob pnloznosli Banoolane: v soboto od 10.00 do 15.00, v nedeljo predčasno odplje ob uri. Ma dan rebate bo obisk svetilnika omejen na 20 minut. Omejen dostop za invalide.
■ POKRAJINA PODPIRA Barcolina
Pobuda za otroke in mlade od 12, do 18. leta. ki daje mladim pnložnosl zbliianja z regato in z morjem in uirjuje vezi med Številnimi ljubilelji jadranja. Na jadrnici... za solidarnost Projekt, ki ga vodi Overwind Sailing Team v sodelovanju z oddelkom za duševno zdravje Podjetja za zdravstvene storitve it 1 Triesti-na. je priložnost za promocijo Športa za vse. Prolesionalni jadralci in osebe s težavami bodo delili Športno, družbeno in človeško izkušnjo.
Prosecco, bubblinq style on show
V prostorih Slare ribarnice bo potekala pobuda za ovrednotenje in zaščito vina Prosecco posekan, odličnosti leritorija. Pobuda bo 11. h 12. oktobra namenjena profesionalnim operaterjem, 13. In 14. oktobra pa bo odprta za širšo javnost. JNFO www.proseccosbow.it
9 POVE ZAVE OB PRILOŽNOSTI BARCOLANE
v petek, 112 in v soboto, 13. oktobra, bodb za tekmovalce okrepljene prometne povezave med nabrežjem m sedežem jadralskega društva Raneóla Grignano. Okrepljena bo tudi pomorska povezava i Miljami. Predvideni SO dodatni Odbodi ladjice Delimo Verde v petek. 12. in v sobolo, 13. z odhod i iz Trsta ob 22.30 in 24.00 ter iz Milj ob 23.00 in ob 00.30.
■ INFO
Urad za stike t javnoslio Pokrajine Trst Trg Virtorio Venete 4 - Trsi 040 3793538-512
Od portedel|ka cíocelka od 10 do 12.30 Ponedeljek in četrtek ludi od 15 do 17 www.provincia.trieste.it
PROVINCEA dj TRIESTE
I

EA3
4	Petek, 12. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
GOSPODARSTVO - Iz Azije nobene konkretne novosti, blokada pred tovarno se nadaljuje
Sertubi še vedno brez »glave« Upravitelj morda prihodnji teden
V tovarni cevi slaba komunikacija z indijskim, pri podjetju Duke pa s tržaškim lastnikom
»Iz Indije nismo prejeli spodbudnih novic. Napetost pa je visoka, saj se 30. november, ko bi podjetje Sertubi lahko šlo celo v likvidacijo, nevarno bliža.« Pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini včeraj ni skrival svojega razočaranja, saj je bilo pričakovati, da bodo imeli sindikati in sindikalni predstavniki končno sogovornika. Tega pa še ni. Po odhodu pooblaščenega upravitelja Leonarda Montesija je podjetje Sertubi še vedno brez vodje. Indijski koncern Jindal Saw, pod okrilje katerega spada italijanska podružnica in lastnica tržaške tovarne Jindal Saw Italia, se je včeraj sicer odzval na pisni poziv sindikatov. V kratkem odgovoru piše, da naj bi novega menedžerja (»Chief reputation officer«) imenovali prihodnji teden, vsekakor ne pred torkom.
Delavce, ki so v dopolnilni blagajni, pa najbolj skrbi to, da se indijski koncern sploh ni odzval na njihove protestne pobude, ki se še niso končale. Med drugim so blokirali vhod v tovarno in preprečili dostop tovornjakom, ki morajo natovoriti cevi in jih odpeljati v pristanišče. »Proizvodnja je torej ustavljena, a vse kaže, da za družbo to ni večji problem. Slab znak, ki lahko pomeni, da nimajo interesa rešiti tovarno,« opozarja Borini. Pomanjkanje dialoga je v tem trenutku glavna ovira, s tem sta se na včerajšnjem srečanju z delavci strinjala župan Roberto Cosolini in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Župan je dejal, da prihodnost tovarne še ni jasna, medtem pa bo potrebno ugotoviti, ali so na trgu še drugi morebitni interesenti.
»Zadovoljni smo, da se je župan zavzel za reševanje tega vprašanja. Upamo, da bo v sodelovanju s prefek-turo opozoril vlado, minister pa naj pritisne na lastnike. Če ne bo novosti, pa bomo šli v Milan,«je komentiral tajnik sindikata UILM Franco Palman. Sedež družbe Jindal Saw Italia je namreč na Trgu Borromeo v Milanu. Družba je 5. avgusta lani vzela v petletni najem podjetje Sertubi, ki v Trstu proizvaja kovinske cevi in šteje 208 uslužbencev (kooperantov je okrog 70). Sindikati napovedujejo še druge pobude. Jutri dopoldne bo pred tovarno delavska skupščina, v nedeljo pa bo ob priložnosti
Barcolane in v sodelovanju z delavci železarne stekla akcija ozaveščanja v središču mesta.
Na županstvu pa so bili včeraj tudi delavci podjetja Duke iz dolinske industrijske cone. 57 od 60 uslužbencev je od 20. julija v dopolnilni blagajni. Njihova skupščina bo danes ob 9. uri, ko bodo debatirali o prihodnosti podjetja, ki proizvaja suhomesnate izdelke. Tudi oni bodo navzoči na Barco-lani. »Iz sistema socialnih blažilcev so izločili samo dva uradnika in mehanika, dopolnilna blagajna pa se bo iztekla 20. julija 2013. Skrbi nas, da se lastnik ne sooča s sindikati in da ne poznamo njegovih načrtov,« je povedala sindikalna predstavnica UIL Sara Germani. Lastnik v tem primeru ni Indijec, temveč Tržačan, in sicer podjetnik Francesco Prioglio. Zemljepisna oddaljenost torej ni glavni krivec za slabo komunikacijo. (af)
Predstavniki delavcev podjetij Sertubi in Duke na tržaškem županstvu
kroma
OBČINA TRST - Izročil mu ga je župan Cosolini
Senatorju Fulviu Cameriniju
•	•	1 v	1 v
priznanje zasluznega občana
Župan Cosolini je včeraj izročil prof. sen. Fulviu Cameriniju priznanje zaslužnega občana Trsta. Svečanost je pred številnimi udeleženci uvedel predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, ki je spomnil, da je Came-rini kot načelnik svetniške skupine Oljke v letih 2001-06 užival spoštovanje prav vseh.
Cosolini je nato navedel nekatere vrline, ki jih najbolj ceni pri prijatelju Cameri-niju: veliko človečnost v zdravniškem poklicu, željo po posredovanju svojega znanja drugim, njegovo odprtost in sposobnost soočanja z drugače mislečimi pa še pojmovanje znanosti in politike ne kot ločenih svetov temveč komplementarnih delov istega družbenega okolja.
Ob častnem nazivu je župan Cameri-niju izročil plaketo z reliefom ženskega lika s helebardo, ki ponazarja Trst. Camerini se je zahvalil z nagovorom, v katerem je obravnaval zgodovino zdravstva v Trstu, ponudil pa je tudi vrsto iztočnic za razumevanje današnjih političnih razmer.
V Dolini jutri slovesnost ob odprtju obnovljene šole Simona Gregorčiča
Občina Dolina in Večstopenjska šola Dolina sporočata, da bo jutri, 13. oktobra, ob 11. uri slovesnost ob odprtju obnovljene šole Simona Gregorčiča v Dolini. Poleg šole sodeluje pri praznovanju celotna dolinska skupnost, in sicer Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik, ki je pripravilo kulturni spored, kulturna Ustanova Josip Pan-gerc, ki je postavila razstavo o šoli, g. župnik Metod Lampe, ki bo šolo blagoslovil. Kulturni spored pa bodo oblikovali Pihalni orkester Breg, Moški pevski zbor Valentin Vodnik, otroci osnovne šole in dijaki, ter predstavniki vaških društev.
Dela so se na šoli začela leta 2010, potem ko je Pokrajina odobrila prispevek za financiranje obnovitvenih del. Ob prvotnem načrtu obnove sanitarij, sanacije dotrajanega pohištva in fasad, se je naknadno sprejelo odločitev za dodatna dela, ki predvidevajo zamenjavo sistema za ogrevanje in obnovo vseh notranjih prostorov, kar daje danes stavbi povsem prenovljen celotni videz.
Šolstvo: danes stavka Flc-Cgil
Danes bo tudi na Tržaškem potekala celodnevna stavka v šolstvu, ki jo je oklical področni sindikat Flc-Cgil proti krčenju sredstev za šolstvo, ki je predvideno v vladnem varčevalnem paketu, pa tudi proti prestopu t.i. »nesposobnih« (»inidonei«) učiteljev oz. profesorjev v vrste neučnega osebja, ki bodo po mnenju sindikata opravljali delo, ki ga ne poznajo, poleg tega bodo tajništva ostala brez kompetentnega osebja, prekernim uslužbencem pa ne bodo obnovili pogodbe. Med razlogi za protest so tudi zamrznitev plač, vprašanje šolskih stavb ter odsotnost vlaganja v nove tehnologije in laboratorije, ki je nujno potrebno za posodobitev didaktike in šolskega dela. Protestu, ki utegne precej prizadeti pouk, se je pridružilo tudi Združenje višješolcev, ki je za danes okli-calo vrsto manifestacij. Ena od teh bo tudi v Trstu z začetkom ob 9. uri na Goldonijevem trgu.
ZDRAVJE - Po slovenskih društvih
Srečanja o pomenu odkrivanja raka na dojki
V prostorih SKD Skala v Gropadi je včeraj pozno popoldne potekalo prvo od petih informativnih srečanj, ki jih Italijanska zveza za boj proti rakastim obolenjem (Lilt) skupaj z družbo Estee Lauder Companies in Pokrajino Trst prireja v okviru letošnje kampanje boja proti raku na dojki, ki je v Italiji najpogostejša oblika raka, ki prizadene ženske. O tem so oz. bodo na petih srečanjih po slovenskih društvih na Tržaškem govorili izvedenci Bruna Scag-giante, Fabrizio Zanconati, Marina Bortul, Maura Tonutti in Carla Dellach: kot piše v sporočilu za javnost tržaške pokrajinske uprave, bodo po včerajšnjem naslednja srečanja v četrtek, 18. oktobra, ob 18. uri na sedežu SKD Rdeča zvezda v Saležu, v petek, 19. oktobra, ob 20. uri na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini, v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Treb-čah ter v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalci v Šempolaju.
Kampanjo je na pobudo predsednice četrte komisije pokrajinskega sveta Majde Canziani (Italija vrednot) podprla odbornica za socialne politike Roberta Tar-
lao, saj se v Italiji prav Furlanija Julijska krajina uvršča na prvo mesto po številu obolelih za rakom na dojki, ki v naši deželi prizadene kar 218 žensk na sto tisoč. Pobudniki opozarjajo predvsem na pomen t.i. screening mamografije, vrste onkološkega pregleda, ki so jo v FJK uvedli leta 2006 in s pomočjo katere se je pri tržaški ženski populaciji med 50. in 70. letom število odkritih velikih tumorjev zmanjšalo za deset odstotkov, naraslo pa je število odkritih malih tumorjev, pri katerih je upanje v popolno ozdravljenje večje, pa tudi ne potrebujejo težjih operacij in bolj obremenjujočega farmakološkega zdravljenja.
Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je potreben tudi zdrav način življenja, s katerim naj bi po mnenju izvedencev lahko preprečili pojav raka kar v trideset odstotkih primerov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bili namreč prekomerna telesna teža in odsotnost fizične aktivnosti v 19 odstotkih primerov vzrok za pojav raka na dojki, v 26 odstotkih primerov pa vzrok za pojav raka na debelem črevesu.
OBČINSKI LEKARNI - Na pobudo tržaške občinske uprave
Ceneje do zdravil
Na številnih zdravilih 5% popusta - Za otroke in starejše občane dodatni popusti (do 20%)
V	času krize, ki je prinesla tudi zavedanje, da je treba varčevati na čim več področjih, je dobrodošla pobuda, ki jo je včeraj dopoldne predstavila občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari. Z odbornico smo se srečali v občinski lekarni Al Cammello na Drevoredu XX. Septembra, kjer smo po-bliže lahko spoznali promocijsko kampanjo dveh občinskih lekarn. Poleg omenjene lekarne pod občinsko upravljanje sodi tudi lekarna Al Cedro, ki se nahaja na Trgu Oberdan, obe lekarni pa bosta v naslednjih tednih številne svoje izdelke ponujali po znižani ceni. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejala Famularijeva, lahko občani z nakupom zdravil in drugih izdelkov, ki so na voljo v občinskih lekarnah, posredno podpirajo javne in socialne storitve.
V	omenjenih lekarnah bodo številna zdravila, ki sodijo v kategorijo C; to so zdravila, za katera potrebujemo recept, a jih moramo plačati, stranke lahko kupile po znižani ceni. Ta zdravila in tudi zdravila, ki so v prosti pro-
Laura Famulari
arhiv
daji (brez recepta) bo mogoče kupiti s 5 % popustom, je pojasnila odbornica in pristavila, da popust ne bo veljal za zdravila, ki povzročajo odvisnost. Posebne ugodnosti bodo veljale tudi za otroke pod 12. letom starosti in za starejše občane (nad 65 let). Ti bodo po znižanih cenah lahko kupili mlečne formule, izdelke za dojenje, prehrambene dodatke za otroke in starejše, kozmetične izdelke za otroke in ostarele itd; razpon popustov pa bo med 5 in 20 %. Poleg omenjenih popustov na zdravila bosta občinski lekarni ponujali še po-
sebne ponudbe na določene izdelke. Vsem, ki bodo v lekarni potrosili več kot 30 evrov, pa bodo lekarnarji izročili tudi manjša darilca, ki jih izdelujejo gojenci različnih centrov.
Občinski lekarni bosta ponujali še eno novo in inovativno storitev. Tujim občanom, ki ne obvladajo in ne razumejo italijanskega jezika, bo na voljo poseben software, ki bo stranki in lekarnarju na interaktiven način olajšal sporazumevanje. S tem tehnološkim pripomočkom bo stranka znala razložiti, s kakšno težavo se spopada in kaj potrebuje. Čisto ob koncu pa naj omenimo še, da so izložbe omenjenih občinskih lekarn opremljene z izdelki, ki so jih za Barcolano izdelali gojenci centrov, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami. Na ta način bodo občani lahko pobliže spoznali dejavnost občinskega odborništva za socialno politiko, ki je aktivno na različnih poljih, je dejala Famularijeva in pozvala občane, naj sodelujejo pri njihovi promocijski kampanji. (sč)
/
TRST
Nedelja, 14. oktobra 2012
5
cerkev - Včeraj začetek pete sinode tržaške škofije
Ob obletnici 2. vatikanskega koncila smernice za ponovno odprtje »vrat vere«
Nadškof Crepaldi: Dokumente koncila brati v luči kontinuitete s tradicijo - Procesija z baklami in somaševanje
Sinoda vere: tako je tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi imenoval peto sinodo tržaške škofije, ki se je začela sinoči s slovesnim somaševa-njem v stolnici sv. Justa, ob koncu katerega so tristo sinodalnim sodelavcem razdelili programske smernice triletne pobude.
Začetek tržaške sinode je sovpadel z začetkom t.i. leta vere, ki ga je razglasil papež Benedikt XVI in s petdesetletnico začetka drugega vatikanskega koncila, katerega dokumente, je, nanašajoč se na besede blaženega papeža Janeza Pavla II. v svoji homiliji poudaril nadškof Crepaldi, je treba brati na primeren način v luči reforme v znamenju kontinuitete, ne pa preloma s preteklostjo in tradicijo.
Kljub upanju, ki ga je prinesel drugi vatikanski koncil, je prišlo v naslednjih letih do velikih težav in krize vere, ki je dozorela v okviru sekularizirane in individualistične kulture brez vsakršne povezave s presežnostjo. Ta kultura je globoko prodrla tudi v Cerkev samo, je dejal nadškof, zato je razglasitev leta vere dobrodošla, saj je cilj vsem odpreti oz. ponovno odpreti vrata vere.
To bo tudi namen tržaške sinode, zato so napisali programske smernice, t.i. Lineamenta, ki pozivajo versko občestvo k utemeljenosti in trdnosti v veri. Tu je nadškof poudaril pomen vere, ki naj ko-reniniti v osebnem in občestvenem odnosu do Jezusa Kristusa, dalje potrebo po trdnem in globokem poznavanju verskih vsebin ter zgodovine vere in po pričevanju. Msgr. Crepaldi je poudaril tudi pomen izražanja vere v javnosti, saj vera ni zasebna zadeva. Prav tako smernice pozivajo vernike, naj bodo utemeljeni in trdni v veri po pričevanju ljubezni. V bližnji prihodnosti bo mogoče Cerkev imela manj članov, vendar, če bo ostala utemeljena in trdna v veri, bo dolgoročno imela bolj prepričane člane in bo lahko kvas družbe, je poudaril nadškof.
Pred mašo, ki se je je udeležilo tudi večje število slovenskih vernikov in je potekala pretežno v italijanščini, delno pa tudi v slovenščini (slovenski so bili npr. berilo, evangelij, prošnja in krajši del nad-škofove homilije), je izpred cerkve Novega sv. Antona krenila procesija z baklami, ki jo je priredila Katoliška akcija. Z včerajšnjim slovesnim odprtjem je tako sinoda po dveh letih priprave stopila v živo, zaznamovalo pa jo bo med drugim tudi večje število skupnih srečanj. Prvo bo že prihodnjo nedeljo, 21. oktobra, ob 15.30 v stolnici sv. Justa. (iž)
Ob priložnosti začetka sinode je stekla tudi procesija z baklami
kroma
nšk - Na pobudo KRUT-a
Nova sezona srečanj s knjigo
V Narodni in študijski knjižnici bodo v novi sezoni spet potekala mesečna srečanja ob knjigi. Pobuda je del projekta vseživljenjskega izobraževanja, ki so ga predstavili prav v sredo v Tržaški knjigarni in o katerem smo poročali v včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika. Projekt koordinira Slovenska kulturna gospodarska zveza, v njem pa sodelujejo slovenske izobraževalne ustanove v Italiji.
Srečanja s knjigo so v tem okviru v organizaciji KRUT-a v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico. Na srečanjih s knjigo udeleženci spoznavajo raznovrstno literaturo oziroma knjige, ki jih predlaga mentor ali pa udeleženci sami. Udeleženci si izmenjujejo mnenja o prebranem besedilu in si med sabo svetujejo razne naslove, predstavijo avtorja, ki se jim zdi zanimiv in večkrat opišejo občutke, ki se sprožijo ob prebiranju določenega besedila.
Na srečanjih včasih nanese pogovor tudi na vsakdanje življenje, ki si ga s knjigami popestrimo, saj v njih najdemo večkrat koristen nasvet za razreševanje vsakodnevnih težav.
Letošnje prvo srečanje s knjigo v novi sezoni bo v ponedeljek, 15. oktobra v čitalnici Narodne in študijske knjižnice ob 17. uri. Vodila ga bo knjižničarka Gabriela Caharija.
vzpi - O zahtevi Lacote (UI)
Bedna gesta
To je napad na sožitje in svobodo izražanja
Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI je z zaprepaščenostjo in ogorčenjem sprejel na znanje vest o zahtevi predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacote, da se izloči zgodovinar prof. Franco Cecotti iz seznama predavateljev na seminarju za šolnike, ki ga prireja šolsko ministrstvo v okviru omizja Istra-Reka-Dalmacija. Utemeljitev, da je nekdo, ki govori na svečanostih v spomin na žrtve antifašizma, ideološko opredeljen do take mere, da nima pravice predavati v javnosti o zgodovinskih in drugih pomembnih temah, ni le skregana z elementarno logiko svobodnega izražanja, temveč neposredno spominja na metode, ki se jih je posluževal prav tisti režim črnega dvajsetletja, ki je zahteval toliko gorja in nedolžnih žrtev, ki jih danes proslavljajo prof. Cecotti in mnogi drugi razumniki, ljubitelji resnice, pravice in svobode.
Bedna gesta Massimiliana Lacote je le še dodaten poskus motenja medetničnih, medčloveških in medkulturnih odnosov, ki se zadnja leta vidno izboljšujejo, ter s tem poskus ustvarjanja novih napetosti, ki prav gotovo ne vodijo v pomirjanje duhov in v pravo sožitje med tu živečim prebivalstvom, sitim nenehnih političnih zaostrovanj in izzivanj. Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI zato najostreje obsoja ta novi poskus kaljenja dobrososedskega vzdušja in izreka prof. Cecottiju popolno solidarnost.
Tržaški kuharici na TVS 1
Danes ob 8.30 bo na TVS 1 oddaja Zajtrk najpomembnejši obrok dneva, ki jo vodi strokovnjakinja za dietetiko Marija Merljak. Tokratna oddaja ima naslov Moja mama kuha kafe, saj je posvečena kraškim kuharicam in primorski kulturi ljudske prehrane. V ljubljanskem tv studiu bosta nastopili kot gostji gospa Vanda Gruden iz istoimenske znane gostilne iz Šempolaja in avtorica ljudsko kulinarične uspešnice Je več dnevou ku klobas Vesna Guštin, ki nastopa te dni z Laro Komar v simpatični enogastronomski veseloigri SSG. Pristno glasbeno kuliso bodo prispevale pevke z obeh strani Krasa, Kraškega cveta iz Sežane. Marija Merljak ima v tem času zanimiva predavanja na temo dietetike v šempolajski Štalci na pobudo domačega društva Vigred.
Debata o krizi dela
V kavarni San Marco (UL. Battisti 18) bo nocoj ob 20. uri javno debatno srečanje na temo Mladinska brezposelnost, kriza dela, kakšne so perspektive? Uvedla ga bosta načelnika občinskih svetniških skupin Italije vrednot Paolo Bassi in SEL Marino Sossi.
Posvet o kardiologiji
Na Pomorski postaji bo danes in jutri 500 zdravnikov in bolničarjev sodelovalo na strokovnem posvetu o kardiologiji. Vsako leto bolnišnice na območju tržaške in goriške pokrajine sprejmejo 2500 srčnih bolnikov. Patologije srca prizadenejo vsaj desetino prebivalcev nad 65. letom starosti. Na posvetu bodo predstavili tudi nekatere dobre prakse, ki so jih pri zdravljenju in še posebej preventivi uvedli v Trstu.
Štipendist zoper diabetes
Razvijati nova biološka zdravila, ki spodbujajo regeneracijo beta celic trebušne slinavke za kljubovanje sladkorni bolezni. To je cilj, ki si ga je v svojem načrtu zastavil mladi diplomiranec Luca Braga, dobitnik štipendije italijanskega združenja za raziskovanje, zdravljenje in preprečevanje prizadetosti AIRH. Braga opravlja doktorski študij v mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ICGEB v Trstu. Štipendija za obdobje 2012-2013 znaša 9000 evrov, prispevala pa jo je fundacija Kathleen Foreman Casali. Slovesna podelitev bo danes ob 11.30 v hotelu Duchi dAosta.
Stoletnica skavtov CNGEI
Danes ob 11. uri bodo v filatelističnem središču v Ulici Galatti 7/D odprli razstavo o italijanski skavtski organizaciji CNGEI. Dokumenti, oblačila in drugi predmeti bodo na ogled do 20. oktobra (od ponedeljka do petka od 8.25 do 13.35, v soboto od 8.25 do 12.35). Ob stoletnici te organizacije pa bodo predstavili tudi posebno znamko.
ulica crispi - V sredo pozno zvečer
Rop v baru
Mladeniča napadla kitajska zakonca, ki upravljata Bar Crispi
Mlada gosta sta v sredo zvečer pretepla in oropala zakonca, ki upravljata Bar Crispi v istoimenski ulici (pri hišni številki 18/A). Okoliščine dogodka preiskujejo karabinjerji pokrajinskega poveljstva iz Istrske ulice.
V sredo ob 22.30 so bili v baru samo upravitelja - kitajska zakonca Zeng Feng in Wu Weiying - ter mlada obiskovalca. Slednja sta moža in ženo pretepla ter jima iztrgala tri mobilne telefone. Naposled sta zbežala iz lokala in izginila. Zeng Feng, ki je imel na obrazu kri, je sprva stekel za zlikovcema, pred barom pa se je vdal in se zgrudil na tla. Opazila ga je mimoidoča oseba, ki je poklicala službo 118, v Ulici Crispi pa so se takoj pojavili tudi karabi-njerji, ki so v bližini našli roparjevo motoristično čelado vrste »jet«. Najdeni predmet bi lahko resnično pomagal preiskovalcem pri iskanju storilcev.
Kitajskega gostinca so reševalci prepeljali na urgenco na Katinaro, kjer so ugotovili, da sta ga roparja ranila z rezilom. Okreval bo približno deset dni,
njegova žena pa ni potrebovala zdravniške pomoči.
V restavraciji že četrtič niso izstavljali računov
V zadnjih petih letih so tržaški finančni stražniki že četrtič zalotili istega gostinca, ki svojim strankam ne izstavlja računov. Kršitelj upravlja kitajsko restavracijo blizu glavne železniške postaje. Njegove podatke so poslali na deželni urad agencije za prihodke, ki je odredil tridnevno zaprtje gostinskega lokala. Vhod v restavracijo so zapečatili včeraj, prepoved bo veljala do jutri.
Tržaška finančna straža je v tem letu opravila dva tisoč podobnih kontrol, v 237 primerih (12 odstotkov) pa je zabeležila nepravilnosti. Včasih so pogrešali račun, v drugih primerih je upravitelj vtipkal precej nižjo vsoto od dejanske, ponekod pa trgovci oziroma gostinci sploh niso uporabljali registrirne blagajne.
tržaški zaliv
Burja in okvara sta jima
prekrižala račune
Motorni čoln pristaniške kapitanije je včeraj zjutraj v sodelovanju s plovilom tržaških gasilcev rešil dva jadralca na deski, ki sta se zaradi burje znašla v težavah v Tržaškem zalivu. Veter je pihal približno 40 kilometrov na uro, zato sta bila jadralca v vodi povsem nemočna. V stiski pa sta bila predvsem zaradi okvare na motorju gumenjaka, ki ju je spremljal in jima torej ni mogel pomagati.
Reševanje je trajalo le nekaj minut. Obalna straža je s svojim motornim čolnom dohitela najprej enega, potem pa še drugega jadralca in ju uspešno pospremila do kopnega.
Kraja v avtopralnici
V Ulici Grego (v Naselju sv. Sergija) so neznanci skozi vhodna vrata vlomili v kontejner, v katerem je pisarna tamkajšnje av-topralnice. Ukradli so več pripomočkov za pranje vozil v skupni vrednosti 200 evrov. Znake tatvine je prvi opazil lastnik avto-pralnice, ki je v sredo zjutraj poklical policijo. Dogodek preiskujejo na komisariatu pri Sv. Soboti.
promet - Več manjših nesreč
Na Drevoredu Campi Elisi samo gmotna škoda
V Trstu se je včeraj pripetilo več manjših prometnih nesreč, nekatere so povzročile nekaj težav v mestnem prometu. Med najbolj slikovitimi pa je bila zgodaj popoldne nesreča na Drevoredu Campi Elisi, na vogalu z Ulico Coletti. V trčenju med avtomobilom znamke BMW in dostavnim vozilom (na sliki Kroma) se ni poškodoval nihče, gmotna škoda pa je bila precejšnja. Posegli so mestni redarji in gasilci.
e
Petek, 12. oktobra 2012
TRST
/
MUZEJ ANTARKTIKE - Manj poznana muzejska zbirka v Trstu
Na ogled veliko zanimivega o raziskovanju bele celine
Vodi ga prof. Nevio Pugliese, ki si prizadeva, da bi podvojili število obiskovalcev
Ali veste, kdo je prvi osvojil južni tečaj in kdaj? Bil je Norvežan Roald Engelbert Amundsen. 14. decembra bo minilo natanko 101 leto, odkar je prvi človek stopil na najjužnejši del Antarktike. Za celih pet tednov je prehitel Angleža Scotta in mu v šotoru pustil pismo. Zgodovino odprav na Antarktiko, opremo in antarktično fauno ter še marsikaj (tudi zelo aktualni študij o klimatoloških spremembah) si lahko ogledate v tržaškem Muzeju Antarktike, ki se nahaja v Parku Svetega Ivana (Ul. Weiss 21).
Tržaški muzej Antarktike, v Italiji sta malo manjša podobna muzeja le še v Sieni in v Genovi, je v letošnjem letu zabeležil soliden obisk 2000 obiskovalcev letno. V kratkem pa bi vodstvo muzeja, na čelu s profesorjem Neviom Pugliesejem, želelo število obiskovalcev podvojiti. »Pravzaprav bi radi prišli do številke pet tisočih obiskovalcev letno,« pravi direktor muzeja Pugliese, ki je še poudaril, da je glavni target muzeja šolska populacija.
»Tržačani žal sploh ne vedo, da imamo v Trstu tovrstni muzej. Trst je navsezadnje že od zdavnaj povezan z Antarktiko. Tudi na svetu žal ni veliko muzejev, v katerih bi izključno razstavljali in raziskovali o južnem tečaju. K nam namreč prihajajo znanstveniki in raziskovalci iz celega sveta,« je še dodal Pugliese, ki mu pri delu pomagajo Gian Guido Salvi, Ioan-na Protopsalti in Maria Eugenia Montenegro. V okviru muzejskih dejavnosti so organizirali tudi gledališke predstave povezane z znanstvenimi temami, simpozije, laboratorije (v pripravi je tudi multimedijski projekt
Šotor, posebna vozila, zemljevidi ...to so le nekateri med eksponati v bogati zbirki tržaškega muzeja o raziskovanju Antarktike
detta«; 16.30, 19.10, 21.50 »On the road«; 16.40, 20.05, 22.15 »Tutti i santi giorni«.
FELLINI - 18.45 »Monsieur Lazhar«; 17.00, 20.30, 22.15 »Killer Joe«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti i santi giorni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »On the road«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Reality«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 18.45, 21.00, 23.20 »2 dni v New Yorku«; 18.40, 21.30 »Divjaki«; 20.40, 23.00 »Kako začiniti zakon«; 16.10, 18.20 »Madagaskar 3«; 16.30 »Pogum«; 16.25 »Pogum 3D«; 18.50, 21.30 »Šanghaj«; 16.15, 20.55, 23.25 »Straža«; 18.30 »Trenutki odločitve«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Paranorman 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 19.45, 21.45 »L'era glaciale 4 - Con-tinenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Paranorman«; 22.15 »Paranorman 3D«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Tutti i santi giorni«.
^ Turistične kmetije
Darwin) in celo rojstne dneve za otroke. »Da, prav ste razumeli, otroške rojstne dneve. S tem želimo k znanosti privabiti čim širši krog ljudi,« je še povedal prof. Pugliese, ki tudi poučuje na tržaški univerzi.
Muzej Antarktike je odprt vsak dan od 9. do 19. ure (ob ponedeljkih in sobotah od 9.00-13.00 in 15.0019.00, zaprt je ob nedeljah). Za predhodne rezervacije lahko pokličete na 040/567889 ali pa pišete po elektronski pošti museoantartide@units.it. Možno so tudi vodeni ogledi v slovenskem jeziku. Več podatkov pa dobite na spletni strani www.mna.it.
PRAPROT - Kraški Oktoberfešt
Začetek praznika z dalmatinsko pesmijo
Potegavščina
Ponarejeni plakat
kroma
Včeraj danes
Danes, PETEK, 12. oktobra 2012
MAKS
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24
Za tržaškega pisatelja Claudia Magrisa se je že večkrat govorilo, da je v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. No, skupina tržaških hudo-mušnežev mu jo je včeraj res »podelila«. Po mestu so se namreč pojavili letaki, povsem enaki tistim, ki običajno napovedujejo novico dneva italijanskega dnevnika Il Piccolo: tokrat so mestu sporočali, da je iz Osla prišla vest o zmagi tržaškega pisatelja. A ravno citiranje Osla je marsikomu olajšalo dilemo, ali gre za šalo ali resnico: v Oslu podeljujejo namreč samo nagrado za mir, ostale Nobelove nagrade pa v Stockholmu. S pomočjo pametnih telefonov, ki nam omogočajo takojšen vpogled v svetovni splet, pa je bila dilema dokončno rešena: Ma-gris je ostal brez Nobelove nagrade, v zgodovino se je letos vpisal kitajski pisatelj Mo Yan. (pd)
hodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di P.zza Mons. Santin 2 - 040 365840.
KMEČKI TURIZEM
je odprl UŠAJ v Nabrežini št.8.
Odprto ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih.
OSMICA KOSMINA
Brje pri Komnu odprta od 12.10. do 21.10.2012
ITI Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040-299442.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji Vasi št. 14; tel. 040-208553.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
Klapa Semikantà izvaja dalmatinske, a tudi slovenske in istrske pesmi
Na prireditvenem prostoru v Praprotu je danes veliki dan Kraškega Okto-berfešta, vsakoletnega jesenskega praznika v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Vigred, ki se bo ob kozarcih piva in prijetni glasbi nadaljeval do nedelje. Praprovski Oktoberfešt prirejajo že sedemnajstič.
Danes ob 17. uri bodo prvi protagonisti otroci in mladi, saj bodo uradno odprtje zaznamovali nastopi otroške pevske skupine Vigred, mladinske glasbene skupine Vigred-Kraški Fenomeni, ansambla Rock na bndimi in mladinskega orkestra godbenega društva Nabreži-na. Zvečer bo čas za dalmatinske pesmi z žensko klapo Fritule in moško klapo Se-mikanta - skupino osmih mladeničev iz koprskega in izolskega zaledja, ki pod vodstvom Lidije Kotnik nastopa od novembra 2011.
Večerni program bodo popestrili tudi Kraški Ovčarji, ki izvajajo pretežno balkansko glasbo. Tokrat bo z njimi tudi vio-
linistka Sandra Brus, sicer članica ansambla Blue Krass. Prireditelji upajo, da bosta dalmatinska in balkanska glasba preprečili dež, vsekakor pa bo na voljo šotor.
Jutri ob 15. uri bo likovni ex tem-pore za otroke in mladino od 3. do 14. leta, ob 15. uri bosta turnir v briškoli in odprtje taborniškega kotička z igrami in delavnicami. Od 16. do 18. ure bo na vrsti plesna delavnica pod mentorstvom Jelke Bogatec. Zvečer bodo za zabavo poskrbeli ansambla Domači zvoki in Ne bojsega ter Dj Jan Kavalo.
V nedeljo po 9. uri se bodo zbirali udeleženci pohoda »Na Krasu je krasno« (s prevozom do Tubelj, kjer bo start ob 10. uri). Ob 13. uri bodo v Praprotu nastopili Zlati zvoki ter kabaretistki Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole). Ob 16. uri se bo začel 15. Kraški Mu-zikfešt, kioski pa bodo odprti že ob 11. uri. Zvečer pa bo zadnje dejanje tridnevnega programa oblikoval ansambel Kraški Muzikanti.
- Dolžina dneva 11.06 - Luna vzide ob 3.33 in zatone ob 16.31	www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav-	Loterija	11.	. oktobra 2012			
Jutri, SOBOTA, 13. oktobra 2012	stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-	Bari	23	59	57	50	77
EDVARD	praznična od 14. do 20. ure in prazni-	Cagliari	es	30	83	51	20
	čna od 8. do 20. ure)	Firence	es	25	87	37	74
VREME VČERAJ: temperatura zraka	Za dostavljanje nujnih zdravil na dom,	Genova	19	se	e1	75	21
15,3 stopinje C, zračni tlak 1011,5 mb	tel. 040 350505 - Televita.	Milan	37	1	28	14	40
raste, vlaga 68-odstotna, veter vzhod-	Telefonska centrala Zdravstvenega	Neapelj	1	9	71	17	49
nik, burja s sunki do 40 km na uro,	podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.	Palermo	83	47	e5	22	48
nebo rahlo pooblačeno, morje razgi-	Informacije KZE, bolnišnic in otroške	Rim	52	2e	82	40	24
bano, temperatura morja 19,9 stopi-	bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -	Turin	73	44	23	77	35
nje C.	991170, od ponedeljka do petka od 8.	Benetke	e7	23	5	11	58
	do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure.	Nazionale	84	4e	29	78	21
[12 Lekarne	Nudi informacije o zdravstvenih sto-						
	ritvah, o združenih tržaških bolnišni-						
	cah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-	Super Enalotto				Št. 122	
Do sobote, 13. oktobra 2012	rofolo.						
Običajni urnik lekarn:		16 34 50	58	80	90	jolly33	
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di P.zza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s pred-
Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un sa-pore di ruggine e ossa«.
CINECITY - 18.40, 22.15 »Magic Mike«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 16.20, 21.00 »Step Up 4 Revolution«; 18.40 »Step Up 4 Revolution 3D«; 16.45, 19.15, 21.45 »Total recall - Atto di forza«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Taken - La ven-
Nagradni sklad	1.966.601,25 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot	13.700.000,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
3 dobitniki s 5 točkami	98.330,07 €
733 dobitnikov s 4 točkami	409,35 €
31.050 dobitnikov s 3 točkami	19,16 €
Superstar	71
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnikov s 4 točkami	40.935,00 C
125 dobitnikov s 3 točkami	1.916,00 C
2.252 dobitnikov z 2 točkama	100,006
15.324 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.733 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 14. oktobra 2012
7
S Izleti
IZLET IN SV. MAŠA v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri na Pečah. Odhod iz Boljunca (Gorica) ob 15. uri. V primeru slabega vremena, se prenese na nedeljo, 21. oktobra. Ljubitelji fizičnega in duhovnega urjenja, vabljeni!
KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da je na razpolago še zadnjih 6 mest za izlet po Balkanu od 17. do 20. oktobra: slapovi Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipična dalmatinska torkla. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Pokličite do ponedeljka, 15. oktobra, na št. 040-8990103 (Laura) ali 0408990108 (Roberta). Obenem obveščamo, da bo odhod avtobusa v sredo, 17. oktobra, ob 6.00 pred Tržaško Kmetijsko Zadrugo.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Se-mirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923,	du-
san.pavlica@siol.net.
65-LETNIKI občine Dolina vabijo na izlet na Cerkniško jezero v nedeljo, 21. oktobra. Prijave na tel. št.: 3356832372 (Zorka), 040-228302 (Marija), 040-228624 (Ingrid).
SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
KRU.T nadaljuje se vpisovanje na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« z več kot 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje in obisk sejma obrtništva na bližnjem trgu Pola, v soboto, 17. novembra. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v sredo, 17. oktobra, volitve predstavnikov staršev v razredne svete od 17.30 do 18.30. Po volitvah bo dr. Miha Kramli predaval staršem na temo »Močni starši stabilni otroci«. Starše vabimo, da se volitev in predavanja udeležijo v polnem številu.
ZÜ] Obvestila
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310.
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabi na
JEZIKOVNI TEČAJ,
ki ga bo vodil dr. Hotimir Tivadar
z Oddelka za slovenistiko na ljubljanski univerzi.
Srečanja bodo v Narodnem domu, od 16. do 19. ure danes, 12.10., dalje v petek, 19.10., ter v ponedeljek, 29.10.
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 3469520796 in Mateja 00386-40303578.
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva).
PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.0017.50); za predšolske otroke (4-5 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.45-17.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje iz-gorelosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj).
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 040-3478208.
TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
50-LETNIKI dolinske občine bomo skupno nazdravili Abrahamu v soboto, 27. oktobra. Prijave najkasneje do danes, 12. oktobra, na tel.: 3355465636 (Fausto), 320-0717920 (Kse-nja).
BARCOLANA ZA OTROKE - ŠČ Melanie Klein prireja do 14. oktobra pobude v sklopu letošnje Barcolane na ladji med Pomorsko postajo in nekdanjo ribarnico: danes, 12. oktobra, 16.30-19.30 vsake pol ure pravljica Peter Pan na gusarski ladji, naslednjega dne pa z istim urnikom pravljica Gusarji v zalivu; nedelja 11.00-19.30 animacija za otroke.
JUS BANI sklicuje danes, 12. oktobra, ob 17.00 v društvenih prostorih (Očarjeva hiša), sestanek v zvezi z nadaljevanjem sečnje drv na jusarskem zemljišču pri Paredu. Vabljeni!
V MARIJANIŠČU na Opčinah se bo danes, 12. oktobra, ob 20. uri pričel sklop predavanj o družini in vzgoji. Predavanja bodo mesečna in jih bo vodil dr. prof. Jože Bajzek. Vabljeni so tudi vsi starši doraščajočih otrok, še posebno pa so vabljeni otroci v veroučnem obdobju. Naslov prvega predavanja »Družina posreduje otrokom temeljne vrednote/samospoštovanje in samozavest«.
OBČINA DOLINA in večstopenjska šola Dolina v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabijo na otvoritveno slovesnost ob koncu obnovitvenih del poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini v soboto, 13. oktobra, ob 11. uri.
SKD VIGRED prireja v nedeljo, 14. oktobra, ob 16.00 v Praprotu pod šotorom »17. kraški Muzikfešt«. Vabljeni so godci in pevci, ki igrajo na različne inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 13. oktobra, na tel. št.: 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org.
SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 13. oktobra, od 15. do 18. ure delavnici: »Jesenske barve«,
Briščiki 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki; »Kreativni obešalniki«, Naselje Sv. Mavra 124, (Sesljan). Prost vstop.
ANPI - TRST: s 1. oktobrom smo na novem sedežu, Largo Barriera Vecchia št. 15, 1. nad. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure, tel. in fax: 040-661088.
SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, razvojno društvo Pliska, jamarsko društvo Grmada in planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 14. oktobra, na 17. pohod na Krasu je krasno, zbirališče v Praprotu od 9.00 do 9.40.
70-LETNIKI iz občine Devin-Nabreži-na se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica).
KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 16. in v petek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk skupnosti za zdravljenje zasvojenosti v Bertokih (Zavod Pelikan - Caritas) v sredo, 17. oktobra; zbiranje ob 9. uri na mejnem prehodu na Škofijah oz. ob 9.15 pred cerkvijo v Bertokih.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa v kulturnem domu na Proseku enkrat tedensko. Prvo poskusno srečanje bo v sredo, 17. oktobra, od 20.30 do 21.30. Informacije in prijave na tel. št. 327-1952267.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni.
JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Mi-livoju Pertotu na tel. 349-5289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in Z S KD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\pae-sati-Raz\seljeni.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo delavnica naravne kozmetike, ki jo vodi Barbara Lokar (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov), v soboto, 20. oktobra, od 9. do 15. ure v Večnamenskem središču, Repenta-brska ul. 66, Opčine. Prijave do 15. oktobra (število mest je omejeno). Info na tel. 040-212289, aromat-hic@gmail.com.
TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati 22. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, prosimo cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo v naših uradih, v trgovini ali na tel. št. 040-8990120/100.
SRENJA BOLJ UN EC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
S K D EV IN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10.00 do 19.30, sejem od 9. do 12. novembra od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30). Prevzem opreme 13. novembra od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta).
0 Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE FORTUNATO PAVISI, Ul. Mazzini 30, organizira dve srečanji na temo Ziv-čna šibkost sodobnega človeka: danes, 12. oktobra, ob 20. uri »Tesnoba in strah: je to epidemija?«, predaval bo Sergio Maria Francardo; v soboto, 13. oktobra, ob 20. uri »Antropozofija -pot k notranji harmoniji«. Obvezna rezervacija. Informacije na tel.: 040280533, 339-7809778.
SKD VIGRED vabi v Praprot do 14. oktobra na »17. kraški Oktoberfešt« pod šotorom. Danes: ob 17.00 OPS in mladinska glasbena skupina Vigred -Kraški fenomeni, mladinski orkester GD Nabrežina in ansambel Rock na Bndimi; ob 19.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko klapo Fritule in moško klapo Semikanta, ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota: od 15.00 ex tempore, taborniški kotiček, turnir v briškoli, turnir v šahu; 16.0018.00 plesna delavnica; ob 18.00 nastop plesnih skupin Vigred in AŠKD Vipava; od 19.00 ples z ansambloma Domači zvoki, Ne bojsega in DJem Jan Kavalom. Nedelja: 9.00-9.40 zbirališče za 17. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13.00 ples z ansamblom Domači Zvoki; 15.00-18.00 otroški kotiček; ob 15.00 kabaret (Irene Pahor in Tatjana Malalan), nastop ladinskega dua Cock; ob 16.00 muzikfešt, ples z ansamblom Kraški muzikanti.
SKLAD MITJA ČUK sporoča, da je v Galeriji Milko Bambič na ogled likovna razstava »Pojoče kolo, kolo spominov«, ki so jo pripravili gojenci Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Razstava je na ogled do danes, 12. oktobra, od 9.30 do 12.30. Toplo vabljeni!
ZSKD in Slovenski klub vabita na literarni večer Ziveti na Krasu med poezijo in prozo. Srečanje z Robertom Dedenarom, Miroslavom Košuto, Jol-ko Milič in Markom Sosičem bo potekalo v okviru pobude »Moj Kras -100 let 100 podob, vezilo Scipiu Sla-taperju« v Magazzino delle Idee na Corso Cavour, Trst danes, 12. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni!
V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik: petek, sobota in nedelja 10.30-13.00 in 16.00-19.30 (do 14. oktobra); sobota in nedelja 10.30-18.00 (od 20. oktobra do 4. novembra).
KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite!
GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi 2012« v torek, 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, koncert posvečen 85-letnici skladatelja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovodkinja Martina Batič. Vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije Merljak, diplomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odločitev« v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29).
DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni.
IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA;
ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Zbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG.
SKD SLOVENEC prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina niz prireditev v sklopu projekta Mocho 2012: četrtek, 18. oktobra, srenjska hiša v Borštu, otvoritev razstave »Tok stoletij - razvoj in kultura mlinarstva ob reki Glinščici«, sledi predavanje M. Radacicha na temo »Mlini ob reki Glinščici«; petek, 19. oktobra, v jutranjih urah voden ogled razstave za učence in dijake krajevnih šol; sobota, 20. oktobra, ob 20.30 predvajanje posnetka prireditve »Mocho 2011«, razstava bo odprta od 19.00 do 22.00; nedelja, 21. oktobra, ob 10.00 začetek vodenega pohoda »Po sledeh starih mlinov v dolini Glinščice«, zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosilo iz nahrbtnika), ob 15.00 v parku Hribenca prikaz srednjeveških iger s strani skupine Compagnia de Ter-geste, sledi družabnost.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v soboto, 20. oktobra, na multimedijski dramatizirani recital » Obrazi notranje moči«. Besedilo meditacij - Alenka Rebula; režija in dramaturgija - dr. Ivan Štuhec; izvajajo dijaki Škofijske gimnazije A. M. Slomšek iz Maribora. Začetek ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu!
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Chri-stianom Elio, Ervinom Hladnikom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\selje-ni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Ma-gazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
S Poslovni oglasi
IŠČEM
delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24.
Tel. 00386-31672309
0 Mali oglasi
33-LETNA SLOVENKA IZ ZAMEJSTVA, prijazna in poštena, išče delo kot hišna pomočnica, izkušena v negovanju starejših in otrok. Urnik po dogovoru. Tel. št. 333-2499085.
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
DIATONIČNO HARMONIKO Prostor prodam za 1300 evrov; tel. 3355387249.
IŠČEM ZAPOSLITEV kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765.
PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 3405962459.
POTREBUJETE varstvo otrok in pomoč pri domačih nalogah? Pokličite na 340-9483588 (Nicole).
PRODAM skoraj novo peč na kurilno olje (carosene). Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 347-8955108.
PRODAM sušilnik za sadje. Tel. 3334219540.
V KRIŽU dajemo v najem delno opremljeno stanovanje. Tel. št.: 040-220729 (v večernih urah).
Prispevki
Namesto cvetja na grob gospe Gizele Caharija daruje družina Pizziga 20,00 evrov za SKD Igo Gruden v Nabreži-ni - za Mešani pevski zbor.
V	spomin na dragega Franca Abrama darujeta žena in hči 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Gizelo Blason daruje Marica Blason 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob izgubi drage mame BRANKE izrekamo hčerkama Suzani in Doriani z družinama iskreno sožalje.
Družina Grgič
Ob izgubi dragega očeta NEREA
izrekamo Alenki iskreno sožalje Walterjevi prijatelji
8
Petek, 12. oktobra 2012
KULTURA
/
nobelove nagrade - Uveljavil se je s svojim »haludnatoričnim realizmom«
Lavreat za književnost kitajski pisatelj Mo Yan
Nobelovo nagrado za književnost je prejel kitajski pisatelj Mo Yan, je včeraj v Stock-holmu sporočila švedska kraljeva akademija. Akademija je nagrado podelila pisatelju, ki "s halucinatoričnim realizmom spaja ljudske pripovedke, zgodovino in sodobnost", je zapisano v utemeljitvi.
Mo Yan je drugi kitajski pisatelj, ki je dobil najprestižnejšo literarno nagrado. Prvi je bil leta 2000 v Franciji živeči kitajski pisatelj Gao Xing-jian. Sedeminpetdesetletni Mo Yan je eden najuspešnejših sodobnih kitajskih pisateljev. Na Zahodu je poznan predvsem po knjigi Rdeče žitno polje, oziroma Rdeči sirek (Hong gao liang) (1987), ki jo je na filmsko platno prenesel režiser Zhang Yimou.
V slovenščino je prevedena zgolj ena njegova kratka zgodba z naslovom Zdravilo v knjigi Naj cveti sto cvetov, ki je leta 2006 izšla pri založbi Litera.
Mo Yan je pripovedovalec zgodb, pri čemer navdih najde v pripovedkah iz domače vasi Gao-mi v pokrajini Šangdong. Ta revna vasica je še danes njegova literarna domovina, čeprav že dolgo živi v Pekingu. Pisatelj se je rodil 17. februarja 1955 kot Guan Moye. Odraščal je v revščini, šolo je lahko obiskoval le pet let. Pisati je začel v 80. letih minulega stoletja med služenjem vojaškega roka. Od takrat se podpisuje s psevdonimom Mo Yan, kar pomeni - "ne govori".
Razredni boj in komunistični režim iz časa njegove mladosti sta ga globoko zaznamovala, tako kot vse kitajske pisatelje njegove generacije. Ko je prvič bral kitajske prevode del Gabriela Garcie Marqueza in drugih magičnih realistov v
80. letih minulega stoletja, so mu, kot je dejal, prav ti pokazali, kako svobodno je mogoče pisati. V svojem pisanju priznava vplive tudi drugih tujih pisateljev, med njimi Gunterja Grassa, D.H. Law-rencea, Ernsta Hemingwaya in Leva Tolstoja.
Številne njegove knjige so bile prevedene v tuje jezike, zato nobelov lavreat tudi mednarodni javnosti ni nepoznan. Med njegovimi najbolj zvenečimi deli so Velike prsi in široki boki, Vinska republika ter Življenje in smrt me nosita ven.
Mo Yan s svojim pisanjem že tri desetletja premika literarne meje na Kitajskem. Njegovi znameniti eksperimenti preizkušajo meje, koliko družbene in politične satire je dovoljene v komunistični Kitajski. Uporaba satire in domišljije sta mu ves čas pomagala, da se je izognil resnejšim kaznim, ki so jih lahko pričakovali pisatelji,
ki so v svojih delih neposredno kritizirali komunistično partijo. Zaradi svojega pisanja je bil večkrat poklican na zagovor, nekatera njegova dela so bila tudi začasno umaknjena iz prodaje.
Kritika na Kitajskem ga včasih označuje kot "ruralnega pisatelja, živečega v mestu". Večina njegovih del je postavljena v napol fantazijsko vas Gaomi. Nekateri ga imenujejo tudi "kitajski Faulkner".
O visoki literarni vrednosti njegovih romanov in novel v glavnem vlada poenoteno mnenje, vendar pa mu nekateri očitajo, da je pred partijskimi cenzorji ostal zvest svojemu psevdonimu. Pisatelj naj bi bil preveč prilagodljiv in tudi vedno pripravljen ugoditi cenzorjem. Tako se je leta 2009 umaknil s frank-furtskega knjižnega sejma v znamenje protesta, ker so se sejma udeležili tudi disidentski avtorji, kot sta Dai Qing in Bei Ling.
Z največ dobitniki Nobelove nagrade za literaturo, kar 15 doslej, se lahko pohvali Francija. Velika Britanija in Združene države Amerike beležijo 11 literarnih nobelovcev.
Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), kar je za 20 odstotkov manj kot doslej.
Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Doslej so jo podelili 104-krat, prejelo pa jo je 108 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Nagrado je doslej prejelo le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964. (STA)
klavirski festival v trstu
Baglini nastopil suvereno, a ne vselej prepričljivo
Umetnost variacije je bil naslov koncerta, ki ga je Maurizio Baglini oblikoval v okviru 11. klavirskega festivala, ki ga organizira društvo Chamber Music. Variacije izpod peres največjih mojstrov, od Beethovna do Brahmsa, so v dvorano Victor De Saba-ta privabile polnoštevilno občinstvo tudi zato, ker se Baglini lahko ponaša z vrsto uspehov, ki so mu odprli pot v mednarodno kariero.
Pianist je izčrpno predstavil vse skladbe, začenši od Variacij in Fuge v Es-Duru op.35, ki jih je Ludwig van Beethoven razvil iz teme četrtega stavka 3. simfonije, znane kot Eroica. Skladba je nastala še pred simfonijo in sodi v obdobje, med katerim je Beethoven redno nastopal na Dunaju kot cenjen pianist, ki je presenečal in navduševal občinstvo z domiselnimi improvizacijami. Nekoliko manj nas je navdušil Baglini, ki se v svoji interpretaciji ni jasno opredelil za bolj virtuozno ali bolj premišljeno vizijo. Sledile so znamenite variacije, ki jih je Ferruccio Busoni črpal iz Bachove Ciaccone v d-molu za violino solo. Gre pravzaprav za priredbo čudovite skladbe, ki z dvaintridesetimi variacijiami izčrpa skoraj vse možnosti godala, na klaviaturi pa se da vezeninam še kaj dodati. Ravno to genialno polifonsko prepletanje je Baglini omadeževal z neprimerno uporabo pedala in s forsiranjem, ki je zabrisalo geometrično skladnost.
Pianist se je najlepše izkazal v Mozartovih Variacijah na temo francoske pesmice Ah, vous dirai-je, maman! KV 265. Dotik je bil lahkoten, igra dokaj bistra in ljubka, z veliko pozornostjo do zvočnosti, ki je skušala posnemati bolj krhek zvok klavirjev Mozartovega časa. Bla-gozvočje se je nato umaknilo romantično nabrekli, spet nekoliko preglasni igri v Brahmsovih Variacijah in Fugi na Haendlovo temo op. 24. Res ima skladba veliko skušnjav za klavirskega virtuoza, ima pa tudi lepe lirske oaze, ki bi morale postati vodilo za interpreta. Baglini je poskrbel za zunanji blišč, njegova tehnika je neoporečna in je navdušila poslušalce, ki so z dolgimi aplavzi priklicali dodatek, dokaj sladko Debussyjevo Reflets dans l'eau iz prve knjige zbirke Images.
Katja Kralj
razstava - Na ogled samo do nedelje
Kollmann&Jose: satira obmejnega mesta
V tržaškem muzeju istrske, reške in dalmatinske kulture (Ulica Torino 8) je samo še do nedelje na ogled razstava Kollmann&Jose. Gre za bogat izbor karikatur, ki so med letoma 1966 in 2001 izhajale v satiričnem listu Cittadella (ponedeljski prilogi dnevnika Il Piccolo).
Razstavljeno gradivo, okrog 300 originalnih risb, je samo delček velikega arhivskega fonda, ki sta ga avtorja Jose in Renzo Kollmann zapustila tržaškemu muzeju. Njune karikature so nastajale na podlagi besedil, ki jih je pisala dvojica Carpinteri - Faraguna.
Na tržaški razstavi so na ogled tako barvne kot črno-bele risbe, ki so s takega ali drugačnega zornega kota zelo tržaške, saj je bila Cittadella iz-
razito lokalen tednik, vanje pa prodirajo tudi mednarodni dogodki. V njih se zrcalijo tudi velike zgodovinske spremembe, na primer referendum o ločitvi, ameriške volitve, vojne na Balkanu ...
Večina karikatur pa ostaja močno zasidrana v širši tržaški prostor: govor je o lokalni politiki, nacionalnih trenjih med večino in manjšino, ki so zaznamovala tržaško povojno dogajanje (eden njihovih junakov se imenuje Druse Mirko ...), o pričakovanjih istrskih beguncev. Kot tista vi-njeta, ki napoveduje skorajšnje odprtje Muzeja ezulov: kaj bodo razstavljali, se sprašujejo mimoidoči. Odgovor: vse obljube italijanskih vlad, od leta 1947 do danes ...
/
ITALIJA, SVET
Petek, 12. oktobra 2012
9
ITALIJA - Predsednik Lombardije vztraja na svojem mestu tudi po aferi Zambetti
Formigoni: Rekonstruiral bom odbor, a ne bom odstopil
Severna liga po napetih pogajanjih naposled zagotovila podporo
RIM, MILAN - »Ostajam vedno jaz, ne odstopim.« Tako je predsednik deželnega odbora Lombardije Roberto Formigoni odgovoril časnikarjem, ki so ga včeraj v Rimu spraševali, ali namerava odstopiti, potem ko se je še en član njegove uprave znašel v središču hude sodne afere. Gre za deželnega odbornika za gradnje Do-menica Zambettija, ki so ga karabinjerji aretirali v sredo pod obtožbo, da je na volitvah 2010 pri ndrangheti kupil 4000 preferenčnih glasov za 200 tisoč evrov.
Dogodek je močno zamajal Formigonijev stolček. Severna liga je namreč v sredo zagrozila, da mu odvzame podporo, kar bi vodilo v razpust deželnega sveta Lombardije in v predčasne volitve. Toda Formigoni vztraja na svojem mestu. Včeraj se je v Rimu sestal z voditeljem Severne lige Robertom Maronijem in s sekretarjem svoje stranke, t. j. Ljudstva svobode Angelinom Alfanom.
»Nisem naredil nobene napake in moja dežela je edina, ki ima zdrave finance,« je po srečanju izjavil predsednik Lombardije. »Če severno-ligaši hočejo dialog, potem morajo preklicati odstop. V tem primeru sem pripravljen temeljito skrčiti in prenoviti svoj odbor. V nasprotnem primeru bom sestavil nov odbor, ki bo upravljal Lom-
Roberto Formigoni
ansa
bardijo do predčasnih volitev. A to bi nujno imelo posledice tudi za deželni upravi v Piemontu in v Venetu, saj so bile vse tri oblikovane na osnovi istega političnega dogovora med Ljudstvom svobode in Severno ligo,« je pristavil Formigoni.
Skratka, Formigoni in Alfano sta Maroni-ju zagrozila, da če bo Severna liga umaknila podporo Formigoniju v Lombardiji, potem bi Ljudstvo svobode lahko isto naredilo Robertu Coti in Luci Zaii, predsednikoma Piemonta in Veneta iz vrst Severne lige. »Formigoni naj reši svoje probleme doma in naj se ne vmešava v zadeve sosednjih dežel,« sta se Cota in Zaia takoj odzvala.
Kaže, da je predsednik Lombardije naposled zmagal, vsaj za zdaj. S pristankom Severne lige je sinoči napovedal odstavitev sedanjega odbora in sestavo novega. Nova afera v Lombar-diji vsekakor meče dodatne težke sence na celoten sistem dežel, ki so že tako na zatožni klopi zaradi korupcijskih afer v Laciju in drugod. To je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem srečanju med predsednikom republike Giorgiom Napolitanom in predstavniki konference dežel s predsednikom Vascom Erranijem na čelu. Napolitano je deželne upravitelje pozval, naj naredijo konec nezaslišani zlorabi javnega denarja, po drugi strani pa se je tudi ogradil od površnih obračunavanj s sistemom krajevnih avtonomij. V mislih je imel tudi predlog ustavnega zakona, ki ga je vlada sprejela v torek, da bi omejila nekatere pristojnosti dežel.
ITALIJA - V senatni komisiji
Sprejet osnutek volilnega zakona
RIM - Senatna komisija za ustavne zadeve je včeraj sprejela osnutek novega zakona za parlamentarne volitve. Osnutek predvideva ponovno uvedbo preferenčnih glasov, poleg tega pa določa 12,5-odstotno nagrado za koalicijo strank oziroma kandidatnih list, ki prejme relativno večino glasov. Prvi podpisnik osnutka je senator Lucio Malan iz vrst Ljudstva svobode. Poleg senatorjev Berlusconijeve stranke so osnutek v komisiji podprli predstavniki UDC in Severne lige, medtem ko so bili proti senatorji Demokratske stranke in Italije vrednot.
»Sprejem izhodiščnega besedila v komisiji pomeni prelomnico v prizadevanjih za oblikovanje novega volilnega zakona,« je novico pozdravil predsednik senata Reneto Schifani. »Naredil bom vse, kar je mogoče, da bo besedilo na dnevnem redu senatne zbornice še pred koncem meseca. Verjamem, da se bodo vse skupine potrudile za maksimalno zbližanje stališč, kar so sicer že dosegle pri dve tretjinah besedila,« je pristavil.
Sprejeti osnutek je v resnici kompromis. Ljudstvo svobode je pristalo na zahtevo Demokratske stranke, naj bo volilne nagrade deležna koalicija, in ne posamezna stranka z relativno večino glasov. Po drugi strani pa sprejeto besedilo uvaja preferenčne glasove, kakor želi Ber-lusconijeva stranka, medtem ko se demokrati zavzemajo za uvedbo uninominalnih volilnih okrožij. Kot je pojasnila vodja skupine Anna Finocchiaro, so demokrati prepričani, da bi se prek preferenčnih glasov lahko v volilni proces lažje prikradel organizirani kriminal, kot je nazadnje potrdil primer deželnega odbornika Lombar-dije Domenica Zambettija, ki je leta 2010 kupil pri ndragheti 4 tisoč preferenc za 200 tisoč evrov.
ITALIJA
Sporna izvedba sodnikove razsodbe
Polemike zaradi sile, s katero so policisti odvedli 10-letnega dečka
PADOVA - Italijansko javnost je globoko pretresel video posnetek, ki prikazuje, kako so policisti s silo odvedli 10-letnega dečka v skupnost za mladoletne. Dogodek se je pripetil pred osnovno šolo, ki jo je deček obiskoval v Citadelli pri Pa-dovi. Za ta ukrep se je odločil sodnik za mladoletne iz Benetk na osnovi pritožbe očeta, ki svoji bivši ženi in materi otroka očital, da mu je hotela sina odtujiti.
Gre za žal dokaj pogost primer pri otrocih ločenih staršev. Nenavaden in povsem nesprejemljiv pa je način, kako so policisti izvedli sodnikovo odredbo. V videu, ki ga je posnela otrokova teta, je videti, kako se je deček obupano upiral. Dramatični video je v sredo zvečer objavila oddaja »Chi l'ha visto?« po tretji televizijski mreži RAI.
Predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini sta od poveljnika policije Antonia Manganel-lija zahtevala nujna pojasnila. Ta je takoj odredil notranjo preiskavo in se javno opravičil materi otroka. Zadevo bo poglobilo tudi sodstvo, o njej pa bo vlada poročala v parlamentu.
Prizor iz dramatičnega video posnetka
ansa
TURČIJA - Napetost med Ankaro in Moskvo
Erdogan: Sirsko letalo je
prevažalo vojaško opremo
ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je včeraj izjavil, da je sirsko potniško letalo, ki ga je turška vojska v sredo prisilila k pristanku na letališču v Ankari, prevažalo vojaško opremo in strelivo. Erdogan je ob tem poudaril, da je bil tovor na letalu, ki je bilo na letu iz Moskve v Damask, na-	Recep Tayyip
menjen sirski vojski.	Erdogan
Erdogan je na novinarski konferenci
v Ankari, ki so jo televizije predvajale v živo, povedal, da Turčija zaseženi tovor še preučuje. Podrobnosti o naravi vojaške opreme, ki so jo našli na letalu, tako turški premier ni razkril.
Je pa dejal, da je zaseženi tovor ruski proizvajalec vojaške opreme naslovil na sirsko obrambno ministrstvo. Imena ruskega proizvajalca ni razkril. Prav tako ni pojasnil, od kod je Ankara dobila informacije, na podlagi katerih se je v sredo odločila prestreči omenjeno letalo in ga prisiliti k pristanku.
V Damasku so incident označili kot nov znak "sovražne politike, ki jo vodi turška vlada". V Moskvi pa so zahtevali po-
KATOLIŠKA CERKEV - Papež je včeraj ob 50-letnici 2. vatikanskega koncila odprl leto vere
Benedikt XVI. : Koncil ni pomenil revolucionarnega odmika od preteklosti, obudil je najboljšo tradicijo Cerkve
ansa
jasnila, saj naj bi bila v dogajanju ogrožena življenja ruskih državljanov.
Na krovu letala sirske državne družbe Syrian Air je bilo 35 potnikov, med njimi tudi 17 Rusov. V sredo pre-streženo letalo je lahko zaradi dolgotrajnega varnostnega pregleda letališče v Ankari zapustilo šele po devetih urah, v vmesnem času pa naj bi bili potniki zaprti na letališču.
Turški mediji so včeraj poročali, da naj bi oblasti na letalu zasegle za 300 kilogramov opreme, in sicer radijskih sprejemnikov, anten in delov za rakete. (STA)
■	ZLATO
■	(999,99 %%) za kg _
43.917,96 € +124,23
SOD NAFTE
(159 litrov)
VATIKAN - V Vatikanu so včeraj obeležili začetek leta vere, s katerim obeležujejo tudi 50-letnico drugega vatikanskega koncila. Slovesno mašo ob začetku leta vere, ki bo trajalo do novembra 2013, je daroval papež Benedikt XVI. v navzočnosti več sto škofov z vsega sveta, med drugim ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in celjskega škofa Stanislava Lipovška.
Maše se je udeležilo tudi 70 še živečih udeležencev drugega vatikanskega koncila, na katerem so pred pol stoletja sprejeli več dokumentov, ki so Cerkev prilagodili razmeram v sodobnem svetu. Navzoča sta bila tudi konstantinopelski patriarh Bartolomej I. in vodja Anglikanske cerkve Rowan Williams. Sinoči je bila v Rimu, podobno kot pred 50 leti, še procesija z baklami od Angelskega gradu proti Vatikanu.
Z letom vere želi papež kristjane spomniti, kaj resnično uči koncil, ter v Cerkev znova pritegniti tiste, ki so se od vere oddaljili. Vernike je včeraj v pridigi pozval, naj, podobno kot prvi apostoli, začnejo "romanje v puščave sveta" ter "oznanjajo evangelij in vero". Za to romanje pa so po njegovih besedah nujne preproščina, gorečnost in ponižnost, kakršne je Cerkev poznala na začetku.
Poudaril je, da je ob tako pomembni obletnici v Cerkvi treba oživiti "pozitivno napetost, željo, da bi ponovno spoznali Kristusa v sodobnem domu". Ob tem
Benedikt XVI. na papamobilu
ansa
je papež opozoril, da mora notranji elan temeljiti na konkretnih in natančnih temeljih, kakršni so dokumenti drugega vatikanskega koncila. "Večkrat sem rekel, da se je treba vrniti k črki koncila, to je k njegovim besedilom, da bi odkrili njegov pravi duh," je de-
jal. "Ponavljam resnična dediščina koncila je v njih," je dodal in opozoril, da koncil ni sprejel nič novega glede vere, temveč se je ukvarjal s tem, "kako naj ista vera živi naprej".
Benedikt XVI. si je od začetka pontifikata prizadeval popraviti tisto, kar sam imenuje nerazumevanje drugega koncila. Kot poudarja, koncil ni pomenil revolucionarnega odmika od preteklosti, temveč je obudil najboljšo tradicijo Cerkve.
Drugi vatikanski koncil, na katerem je sodelovalo okoli 2500 predstavnikov Cerkve z vsega sveta, se je začel 11. oktobra 1962 in zaključil 8. decembra 1965. Papež Janez XXIII., ki je koncil sklical, njegovega konca ni dočakal, saj je prej umrl, njegovo delo pa je dokončal njegov naslednik, papež Pavel VI. Rezultata koncila sta med drugim vpeljava nacionalnih jezikov v bogoslužje namesto latinščine ter ekumenski dialog med različnimi krščanskimi skupnostmi.
Prav ob 50. obletnici drugega vatikanskega koncila pa se je v Vatikanu v nedeljo začela sinoda o novi evangelizaciji. To je prva sinoda po letu 1974, na njej pa si bo do 28. oktobra 262 udeležencev - škofov in drugih izvedencev z vsega sveta - prizadevalo najti način za novo evangelizacijo v času, ko kristjani izgubljajo vpliv v Evropi, v nekaterih delih sveta pa so žrtve diskriminacije. (STA)
115,46 $ +0,99
EVRO
1,2918 $ +0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
11. oktobra 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 11.10 10.10	
ameriški dolar	1,2918	1,2889
japonski jen	101,26	100,94
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,940	24,950
danska krona	7,4588	7,4582
britanski funt	0,80525	0,80495
madžarski forint	281,85	282,15
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6961
poljski zlot	4,0910	4,0825
romunski lev	4,5703	4,5710
švedska krona	8,6627	8,6068
švicarski frank	1,2087	1,2110
norveška krona	7,3825	7,3985
hrvaška kuna	7,5225	7,4920
ruski rubel	40,1155	40,0900
turška lira	2,3407	2,3375
avstralski dolar	1,2573	1,2574
braziljski real	2,6339	2,6199
kanadski dolar	1,2645	1,2594
kitajski juan	8,1086	8,1210
indijska rupija	68,0200	68,3150
južnoafriški rand	11,2664	11,1516
Petek, 12. oktobra 2012
v ribarnici - Ob razstavi vin tudi o kroničnih težavah kraškega vinogradništva
Barcolana in prosecco
BARCOLANA
/
konzorcij prosecco doc - Zanette
»Bolj kot napetosti je važno sodelovanje«
Najbolj množična regata v Sredozemlju, Barcolana, se je letos prvič povezala z najbolj prodanim vinom na svetu, penino prosecco. Prvi tržaški festival vina Prosecco DOC je uresničil eno od postavk znanega protokola, ki je pred dobrima dvema letoma omogočil ustanovitev zaščitne vinske znamke, kot je na zasedanju po odprtju razstave poudaril njen pobudnik in organizator, predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio
Kje je bila Občina Trst?
Na včerajšnjem zasedanju o razvoju vinogradništva na Krasu je deželna odbornica Federica Segan-ti omenila, da Konzorcij za sanacijo Posočja ni mogel še začeti s sanacijo brega odKontovela do Križa, ker občini Trst in Devin-Nabrežina še nista pristopili h konzorciju (čeprav bi za to zadostoval preprost sklep...).
Predsednik tehničnega odbora Carso-Kras Sandi Škerkje opozoril, da je treba na Tržaškem čakati od treh do pet let za ureditev vinograda. Segantijeva ga je dopolnila: v tržaški občini je treba čakati povprečno 9 mesecev na gradbeno dovoljenje, medtem ko sta v ostalih okoliških občinah potrebna le dva.
Zakaj?
Odgovora ni bilo, ker Občina Trst ni bila prisotna na zasedanju o vinu, ki nosi ime po kraju na njenem ozemlju. Organizatorji so uvodoma omenili, da je imel župan Roberto Cosolini »druge obveznosti«, a tudi odbornika za okolje Umberta Laurenija ni bilo.
Zakaj? Ali je sploh sprejemljiv tak odnos levosredinske uprave do kraškega ozemlja?
M.K.
Paoletti. Škoda le da »se začenja zidati pri strehi«, je vnovič ponovil predsednik tehničnega odbora vin Carso-Kras Sandi Škerk.
Zadeva je znana, večkrat medijsko premleta. Vsi sodelujoči na zasedanju (ki ga je povezoval Stefano Cosma) so poudarili, da je festival penine prosecco pomemben, a kraškim vinogradnikom še vedno ne gre v račun, zakaj se bodo od tega v največji meri okoristili gostje iz Veneta in Furlanije, domačini pa bodo ostali tudi po njegovemu izteku z odprtimi starimi vprašanji: vsemogočimi (in zgleda ... vsemogočnimi) omejitvami, zamudami, zavlačevanji. Omejitve zadevajo kraško ozemlje. Na Tržaškem je tri četrt ozemlja zaščitenega, je spomnil podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc. Zamude so postale pravilo. Kronski primer predstavlja 800 metrov ceste v kontovel-skem bregu, od Skdanca do Mokolanov. Pred desetimi leti je bilo odločeno, da jo bo pokrajina uredila in razširila; dela se niso še začela.
Za zavlačevanja je deželna uprava pravi mojster: upravni načrti, ki naj bi omilili omejitve na zaščitenih območjih, čakajo v predalih. »Razočarani smo nad takim odnosom oblasti do ljudi, ki upravljajo zemljo,« je obsojujoče potožil predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. V bistvu obstaja je mesto pozabilo na svoje zaledje, je bila poanta njegovega posega. Škerk mu je pritrdil: pred 150 leti je kmetijstvo na Tržaškem proizvajalo desetkrat več kot sedaj.
Deželno upravo ni predstavljal odbornik za kmetijstvo Claudio Violino - kot je opozoril Škerk in kot bi bilo po zdravi pameti pričakovati - temveč odbornica za turizem Federica Seganti. Sodeč po njenem posegu, naj bi dežela mnogo storila: izpostavila je financiranje tako imenovanega masterplana, načrta za razvoj kraškega kmetijstva, pa prispevke za popravilo zidkov na suho in še druge po-
Levo (z leve) Sandi Škerk, Stefano Zanette, Federica Seganti, Antonio Paoletti, Franc Fabec, Igor Dolenc; desno predsednik Konzorcija za zaščito Prosecco DOC Stefano Zanette
kroma
bude. Ob njenem presenetljivem izvajanju se je Benjamin Zidarich, eden od vrhunskih kraških vinogradnikov, zbadljivo spraševal, zakaj imajo tukajšnji kmetje sploh probleme, če je bilo že vse po-storjeno. Segantijeva je zmetala krivdo za sedanje stanje kmetijstva na Krasu na občine, predvsem tržaško in devinsko-na-brežinsko, in na spomeniško varstvo, ki onemogoča hitro sprejemanje odločitev.
Fabec je »razkril«, kako je bilo z znanimi prispevki za popravilo zidkov na suho. Razpis je predvideval vrnitev do 60 odstotkov stroškov. Številni kmetje so vložili prošnje, vse pa so bile zavrnjene, ker so bile po presoji deželnih funkcionarjev ... nepopolne. Manjkala so jim potrdila o protipotresni zdržljivosti. »Kateri od geo-metrov pa bi podpisal potrdilo, da lahko zidek na suho zdrži potres,« se je bolj ironično kot retorično vprašal Fabec.
Gostje, pridelovalci milijonov hektolitrov vina iz Veneta, so bili zaprepadeni ob poslušanju teh deželno-kraških vinskih zdrah.
M.K.
Stefano Zanette je predsednik Konzorcija za zaščito vina Prosecco DOC iz Trevisa. Penino proizvaja 11 tisoč podjetij s kakimi 40 tisočimi zaposlenimi. Petino prebivalcev tržaške občine. Lani so ustekleničili 180 milijonov steklenic, letni promet je znašal milijardo (!) evrov. Zanette predseduje pravi gospodarski potenci.
Kaj pomeni za vas, proizvajalce iz Veneta, ta tržaški festival penine prosecco?
»Za naj je gotovo pomemben. Vrnili smo se v zgodovinsko zibelko vina prosecco. "Pobratenje" z Barcolano utrjuje mednarodno razsežnost vina, ponuja pa nam tudi možnost odpiranja na nova tržišča.«
Ali se je prodaja prosecca povečala po ustanovitvi zaščitne znamke DOC?
»Prodaja se je zelo povečala, obenem pa se je povečala tudi proizvodnja. Sedaj moramo paziti, da proizvodnjo in prodajo uskladimo, sicer tvegamo padec cene, česar pa nočemo.«
V katere države ga izvažate?
»Nemčija ostaja glavno tržišče. Sedaj se veča zanimanje v ZDA, v VB, pa tudi na Kitajskem, v Rusiji, v Indiji.«
Kakšen je vaš odnos do kraških vinogradnikov?
»Zavedam se, da obstajajo določene napetosti zaradi nespoštovanja znanega protokola. Kraški vinogradniki so od njega mnogo pričakovali, a obljube niso bile izpolnjene. Ne bi hotel, da bi se te napetosti razširile, ker bi to škodilo vsem.«
Ali se ne čutite vi, vinogradniki iz Veneta, nekako dolžni do kraških vinogradnikov, ki so pristali na
ustanovitev zaščitne znamke Prosecco DOC, od tega pa niso doslej še nič imeli?
»Oboji smo igralci na isti sceni. Zgodovinsko pripada ime Prosecco njim, mi smo ga ponesli v svet.«
Vi ste od zaščitne znamke mnogo pridobili: lahko ste se razvili, oni se niso mogli.
»Razvoj kraškega vinogradništva ni odvisen od našega konzorcija. Mi vsekakor lahko pomagamo kraškim vinogradnikom.«
Kako? S centom za vsako prodano steklenico penine prosecco?
»To je stara zamisel. Težko bi jo uresničili.«
Vi ste rekli: Ne!
»Sedaj bi bilo zelo težko spremeniti strategijo. Prosecco se je tu rodil, uspel pa je v Venetu.«
Tudi tokaj je uspeval v Furla-niji, a je splaval po vodi ...
»To je res. Mislim pa, da je sedaj bolj pomembno, da s sodelovanjem pripomoremo k razvoju kraškega vinogradništva.«
M.K.
nekdanja ribarnica - Ponudba vin iz Veneta, Furlanije in Krasa
Prosecco DOC sili v svet
Skupno 35 razstavljavcev (14 s tržaškega in goriškega Krasa), več kot dvajset uvoznikov vina
Moja Barcolana
Ste med tistimi, ki bodo v nedeljo jadrali na 44. Barcolani? Boste regato spremljali z nabrežja, okna ali terase svojega doma, s kraškega obronka?
Pošljite nam svoje
fotografije!
To lahko storite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici.
Tudi gusarska ladja centra Melanie Klein vabi na Barcolano	tajniagent
Arkadiusz Kalewicz je prispel v Trst iz Varšave. Je direktor oddelka za tujo trgovino poljskega podjetja MJA Distribution, ukvarja se z uvozom vina na Poljsko. V prostore nekdanje ribarnice ga je privabil prvi festival penine Prosecco DOC.
Nekaj minut po 10. uri je bil že na delu. S prevajalko poljskega jezika se je približal razstavnemu prostoru št. 21, ki ga ima v zakupu vinarsko podjetje Vinicola Serena. Njegov predstavnik Luca Serena mu je ponudil katalog vin, sodelavka Alice De Martin mu je za pokušino nalila v kozarec kapljico, penino, seveda. Prosecco. Po dobrih dvajsetih minutah je stisk roke potrdil skorajšnji posel.
Malo stran, v razstavnem prostoru št. 23, se je Olga Prošina, predstavnica ruskega uvoznika Eurowine, podobno pogovarjala s Holgerjem Gutlerjem, »export direc-torjem« vinskega podjetja La Marca. Tako podjetje Serena kot La Marca sta prava vinska velikana. Vsako proizvede letno
Levo Alice De Martin in Luca Serena,desno Arkadiusz Kalewicz
kroma
po 12 milijonov steklenic vina. Ob vse bolj zasičenem italijanskem vinskem trgu postaja izvoz v tujino nuja. Podjetje Serena izvaža 20 odstotkov v tujino, in ta odstotek se iz leta v leto veča prav z uspehom penine Prosecco. Povpraševanje je veliko v nemško govorečih državah, pa v vzhodnoevropskih. Veča se izvoz v Veliko Britanijo, v Združene države, pa tudi na Daljni vzhod, na Kitajsko in Japonsko. V tem mednarodnem pogledu je tržaški festival penine Prosecco dobrodošel, sta ocenila tako Lu-ca Serena kot Hogler Gutler.
Prva izvedba je že požela uspeh. Tako pravijo številke. Penino (in druga vina) predstavlja in razstavlja 21 podjetij iz Veneta in Furlanije, svoja vina pa so mednarodnim posrednikom ponudili tudi vinogradniki s tržaškega Brega in Krasa ter z goriškega Krasa: od Kocjan-čiča do dveh Miličev, Andreja in Stanka, od Zidaricha do Kanteta, pa vse do Rubijskega gradu Venka Černica.
Tujih uvoznikov vin je več kot dvajset. Največ, šest, jih prihaja iz Baltskih držav, Estonije, Litve in Latvije, po štiri iz Nemčije in Rusije, po dva iz Poljske in Švedske, pa še posredniki iz Švice, Madžarske, Združenih držav in Brazilije so se včeraj smukali med razstavnimi prostori, vzpostavljali stike, srkali penino in nastavljali posle. Med domačini je bila Elena Parovel prva, ki se je včeraj dopoldne, že pred uradnim odprtjem manifestacije, lotila dela, medtem ko je malo stran nepogrešljivi »kraški sommelier« Claudio Donat skrbel, da bodo vina Zidaricha, Skerka in Kanteta postrežena ob primerni temperaturi.
Razstavni prostori bodo danes do 18. ure sprejeli le poslovneže, potem jih bodo odprli občinstvu. Ponujenih bo kakih sto vrst vin. Z vstopnico za 6 evrov bo mogoče pokusiti 3 vina, vstopnica za 10 evrov daje pravico do sedmih pokušenj, za dodatnih 12 evrov bo mogoče opraviti 10 pokušenj.
M.K.
/
BARCOLANA
Petek, 12. oktobra 2012
jadranje - Pogovor s taktikom Esimita Europe 2 Vasilijem Žbogarjem
Še vedno odloča človek
Od leta 2009 je stalni član posadke Esimita Europe 2 tudi slovenski olimpijec - zmagovalec dveh olimpijskih kolajn - Izo-lan Vasilij Žbogar, ki je tačas edini slovenski jadralec na krovu jadralne formule ena.
V	ekipi, ki se ji je letos pridružil po olimpijskih igrah, je prevzel vlogo taktika: zaradi mnogoterih izkušenj v domačem zalivu lahko na Barcolani prispeva nezanemarljiv delež. Na Barcolani sodeluje z Esimitom četrto leto, pred tem pa je na jesenskem pokalu sodeloval izključno leta 2005, ko je s turistično jadrnico Baltic 60 v vlogi krmarja osvojil 16. mesto.
Na jadrnici ste ob skiperju Schu-mannu edini z olimpijskima kolajnama. Kakšen pomen pridobiva Barcolana pri olimpijcih?
Prav gotovo je to velik dogodek, ki je seveda precej različen od olimpijskih iger.
V	ospredju je vsekakor jadranje, to pa na domačem morju in ob množici jadrnic. Za olimpijca je tudi izziv, saj se mora vključiti v ekipo in ji doprinesti čim več.
Je Barcolana za vas vsekakor jadralni praznik ali pravo tekmovanje?
Zame jo to prava regata, ki jo skušam odjadrati čim boljše, s čim manj napakami. Čeprav imamo najhitrejšo jadrnico, lahko še vedno naredimo kako napako. Prav zato smo vsi med regato zelo koncentrirani. Že res, da se nekateri udeležijo Barcolane samo zato, da sodelujejo, vendar konec koncev vsi tekmujejo, kdo bo boljši. Tako sosedi v marini, prijatelji in male jadrnice v različnih kategorijah.
Kaj pa vam osebno pomeni jadrati na Esimitu?
To je zame uspeh in privilegij, pridobivam pomembne izkušnje in znanje, ki jih potem lahko prenesem tudi na olimpijsko jadranje. Ni jadralca, ki ne bi rad tekmoval s tako jadrnico. Tudi te izkušnje prispevajo seveda, da postajaš kompleten jadralec, nenazadnje pa je prav sodelovanje z Esi-mitom omogočilo, da sem sodeloval na American's cupu s špansko ekipo v vlogi skipperja.
Ali vaš tekmec v razredu finn, zlati olimpijec Ben Anslie, prav tako tekmuje na večjih jadrnicah?
Seveda. Olimpijsko znanje je odlična baza za vse ostale jadrnice. Večina jadral-
f
Jutri reportaža o Maxi Jeni
No borders Team
in fotogalerija
o obeh velikankah
na spletni strani www.primorski
cev stremi, da bi nastopila na dveh najpomembnejših preizkušnjah: American's cu-pu in Volvo ocean race. Problem lahko nastane, ko se na krovu srečajo olimpijci in tisti, ki jadrajo samo zato, da služijo oziroma je to zanje služba. Tu pride včasih do konfliktov, ker olimpijec ne razmišlja, ali bo zaslužil, ampak le, da bo prvi, najboljši. Prav zato sem se pri Esimitu zelo dobro vključil, saj razmišljamo vsi v isto smer.
Omenili ste dve najpomembnejši regati za večje jadrnice. Na katerem mestu pa je Barcolana?
Poznajo jo, ker je udeležba na njej najštevilčnejša na svetu. Pridobiva na pomenu, kriza pa je vidna, saj ni nekih novih jadrnic. Ko smo zmagali na primer, smo dobili čestitke s celega sveta, kar pomeni, da jo spremljajo.
Ve se, da ste v večini vetrovnih pogojih nepremagljivi.
Res je. Za nas je problematičen le lahek veter; saj nismo tako hitri kot ostali in torej se moramo maksimalno potrditi, če želimo biti prvi. Naša prednost pa je tudi v tem, da jadrnica tekmuje celo leto in je zato ekipa odlično usklajena.
Jadrnica je visokotehnološka. Tako jadranje je najbrž za jadralca, kot ste vi, la mora na svoji jadrnici vse narediti sam, lažje. Ali ne izgubi jadranje zaradi tehnologije nekaj svojega čara?
Morda je splošno mnenje, da barka »vozi sama« nekoliko
V.
preveč na-pumpano. Računalnike ima- ■ . mo zato, da nam pomagajo, oni pa ne opravljajo našega dela. Tehnologija nam pomaga, da zmanjšamo možnost napak in da lahko upravljamo s tako velikimi vinči in jadri. Konec koncev pa imamo še krmarja in upravljavce jader; ekipo, ki vleče gor jadra in jih izbira. Računalniki nam pomagajo tudi pri izbiri jader, vendar naj bo jasno, da smo mi najprej izbrali jadra in zbrali vse podatke, potem pa to vnesli v računalnik. Na koncu izbira vse še vedno človek.
Glede na to, da nimate konkurentov, je vaš cilj zmaga z rekordom?
Mislim, da nihče od jadralcev ne razmišlja o tem. Tačas razmišljamo o vremenski napovedi, o jadrih, ki jih bomo morali izbrati in o taktiki. Vseh -12 prednjih in dve glavni jadri , .■ ,
- namreč ne moremo imeti na krovu ... Naš nastop bomo ocenili šele, ko bomo prečkali ciljno črto.
Ali ste letos jadrnico še dodatno izboljšali in ste torej še hitrejši?
Izboljšali smo sprednji del, dobili smo nova jadra, sicer pa se dela predvsem na detajlih.
Na Esimitu ste taktik. Koliko prednosti imajo jadrnice, na katerih so taktiki domačini?
Lahko pomaga, saj je tržaški zaliv, kamor prištevam tudi Koper in Izolo, zelo specifično regatno polje, zelo zahtevno. Prav zato najbrž se je prav tu razvilo toliko vrhunskih jadralcev. Velikokrat so se dobri jadralci opekli zaradi naših spremenljivih pogojev.
Vaša konkurentka bo Maxi Jena, ob kateri ste bili nekaj let. Ste kdaj bili tudi član ekipe?
Sodeloval sem nekaj let zaradi sponzorja, nikoli pa nisem bil na krovu.
Zakaj pa?
Maxi Jena premalo trenira med letom, precej živčnosti je tudi na jadrnici, tako da vzdušje mi ni bilo po godu. Mislim, da je sicer Maxi Jena zelo dobra jadrnica, ni pa maksimalno izkoriščena. Če bi imeli finančna sredstva, da bi lahko trenirali in dobili boljša jadra, bi bila lahko zelo konkurenčna.
Na Barcolani bodo tudi letos nastopile Stelle olimpiche, ekipa olimpijk različnih špor-
¥
tov. Ali ste kdaj razmišljali, da bi na Barcolani nastopili tudi slovenski olimpijci?
Prvič slišim o projektu, ideja pa je res zelo zanimiva. Mogoče bi lahko poskusili, najbrž bi marsikdo rad prišel na Barcola-no.
Povrnimo se k vašemu olimpijskemu jadranju. Ali vas bomo videli še v Riu?
Ja. Ni še dokončna odločitev, vendar 99-odstotna. Nekaj stvari moram sicer še razčistiti z jadralno zvezo. Imam občutek, da lahko v razredu finn še napredu- j jem. Šesto mesto v Londo- ff nu je bil uspeh, glede na to, da jadram v tem razredu šele tri leta. Regatno polje v Riu pa je zame tudi zelo ugodno, ker je malo vetra in sem specialist za take razmere.
Ste po olimpijskih igrah nekoliko opustili jadranje na finnu?
Sploh ne, ko nisem zaseden z Esimitom, redno treniram s finnom. Daljših pavz si ne moreš privoščiti, maksimalno lahko odklopiš le dva tedna.
Veronika Sossa


Več kot 1000 vpisanih
Prijavljenih jadrnic je že več kot 1000, med njimi tudi Esimit Europa 2, ki bo startala s startno številko 1. Med udeleženci je tudi jadrnica iz Sardinije, ki je odplula pred 20 dnevi, na 50-čeveljski jadrnici Osami pa bo za krmilom turški skiper Simone Bodrum. V pričakovanju Barcolane bo danes od 18. ure dalje tradicionalna nočna regata Barcolana di Notte Juton Cup, na kateri bodo nastopile jadrnice tipa Ufo 22 in Meteor, večer pa bo popestril začetek tekmovanja King of the Wind. Na monotipnih jadrnicah tipa Elan 210 bodo do vključno nedelje merili moči jadralci različnih italijanskih klubov. Včerajšnji dvoboj jadrnic Farr 80 pa je pripadel Andreii Nevierov in Mauru Pellashieru.
Na Velikem trgu nocoj hip-hop glasba
Barcolana je vsako leto tudi sinonim za brezplačne koncerte na Velikem trgu. Letošnji Barcolana Music Festival bo nocoj uvedla italijanska hip-hop skupina Club Dogo. Od 20. ure dalje bodo ozračje ogreli mladi tržaški DJ Manuel Sabatini, deželna underground skupina Carnicats in priznani DJ Max Brigante. Jutri bo Veliki trg gostil priljubljeno skupino Elio e le storie tese in tržaško skupino Libero Vento.
Tudi srečanje s slovenskimi avtorji
Med številnimi kulturnimi pobudami, ki jih Pokrajina Trst prireja v sklopu Barcolane, je danes na sporedu tudi srečanje Živeti na Krasu med poezijo in prozo. Ob 18. uri je v Skladišču idej (Magazzino delle Idee) predviden pogovor s štirimi avtorji, ki živijo in ustvarjajo na Krasu: Robertom Dedenarom, Miroslavom Košuto, Jolko Milič in Markom Sosičem.
italija-slovenija - Predstavitev projektov
Sodelovanje počastila tudi ambasadorka in konzul
Med številnimi šotori na tržaškem nabrežju je tudi stand programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013. Včerajšnjega odprtja sta se udeležila tudi ambasadorka Italije v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis in generalni konzul Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel: oba sta potrdila, da so čezmejni projekti zelo koristni, saj poglabljajo vezi med tu živečima narodoma. Vodja deželne Glavne direkcije za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU Augusto Viola pa je pristavil, da sta med glavnimi protagonisti tega sodelovanja slovenska manjšina v FJK in italijanska v Slovenski Istri.
O konkretnih rezultatih čezmejnega sodelovanja bo v šotoru govor danes in jutri, ko bodo predstavili posamezne projekte; danes ob 15. uri na primer projekta Eduka in Lex, katerih nositelja sta Slori oz. Skgz, jutri ob istem času pa bo govor o čezmejnih kolesarskih poteh in »počasnem« (slow) turizmu. Kot nam je pojasnil direktor Viola, se tačas s predstavniki slovenske vlade že dogovarjajo o smernicah, ki naj bi italijansko-slovensko sodelovanje usmerjale v obdobju 2014-2020. Obmejna območja torej čaka nov program, v katere sektorje bo usmerjen in s kolikšnimi sredstvi bo razpolagal, pa bo povedal čas. (pd)
naselje barcolana - Bogata ponudba, a podobna lanski
»Tu je veliko svetlolascev«
Uradna regatna majica stane 70€ - Tudi veliko slovenskih razstavljavcev
Puloverji iz kašmirja in najnovejši avtomobilski modeli, usnjene torbice in keramični izdelki, dišeč tržaški »kuhan pršut« in kozarec vina zaščitne znamke Friulano, predstavitev gledališke ponudbe in delovanja agencija za zaposlovanje. Arena, v kateri se vrstijo debate in predstavitve knjig. A tudi policijski vodni motorji, gasilska vozila ...in seveda oblačila v nepogrešljivem jadralskem slogu.
Naselje Barcolana, ki se razprostira po tržaškem nabrežju (od Kanala do nekdanje ribarnice), je včeraj dopoldne počasi odpiralo vrata obiskovalcem. Ponudba je tudi letos raznolika, a tudi dokaj podobna tisti iz prejšnjih let. Najvidnejša novost je morda uradna majica letošnje 44. Barcolane, ki letos nosi znamko Gaastra.
Kot nam je pod velikim šotorom, v katerem so bile razstavljene majice vseh barv, povedala prijazna prodajalka iz La Spezie, je ta znamka zelo popularna v severnih državah, medtem ko jo pri nas poznajo predvsem jadralci in ljubiteljski »morski volkovi«. »Opažam, da ste bili doslej navajeni, da so imele Barcolanine majice manj kričeče napise, a ti so za Gaastro zelo značilni, tako kot odlični materiali in kvalitetne
vezenine. Bolj tradicionalni in »plahi« kupci se odločajo za temnomodro polo, ki pa gre odlično v promet tudi v zeleni varianti, saj je tu pri vas res veliko svetlolascev.« Cena? Neravno za vse žepe: 70 evrov.
Številni so tudi kioski slovenskih podjetij in ustanov, od jadralnega kluba Čupa in Zadružne kraške banke, ki je kot znano glavni pokrovitelj »brez-
mejne« jadrnice Maxi Jena, do Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pivovarne Laško, nekaterih slovenskih termalnih centrov, izobraževalne ustanove Ad Formandum (gojenci njene gostinske šole upravljajo tudi bife pri Info točki). Na enem izmed privezov pa je mogoče najti tudi gusarsko ladjo Študijskega centra Melanie Klein, ki k obisku vabi otroke in odrasle. (pd)
1 2 Petek, 12. oktobra 2012
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Finančni rezi ogrožajo obstoj slovenskih društev in ustanov
■	■ •	• • v	•
z vodo v grlu in praznimi žepi
Denarja ni: napovedujejo se redukcije delovanja in krčenje števila oz. plač zaposlenih
Slovencem v Italiji se ne piše dobro. Odločitev italijanske vlade za proračunski rez v škodo manjšini bo hudo oškodovala ustanove, ki so se dejansko znašle brez denarja, kar bo zaznamovalo delovanje in postavilo v dvom kritje vseh stroškov.
»Lahko jo gledamo tako ali drugače, žepi so povsod prazni. Situacija je dramatična,« je bila jasna predsednica glasbenega centra Komel Mara Černic: »Zmanjkalo nam je sredstev. Doslej smo bili kos vsem dolgovom, plačevanju uslužbencev ter najemnine, sedaj pa se postavlja vprašanje, kako bo v prihodnje.« Med možnimi rešitvami Černiceva ne izključuje najema posojila za kritje plač desetim zaposlenim uslužbencem, ki predstavljajo največji strošek ustanove. Seveda pa bo treba temeljito preveriti sploh, kakšni so pogoji za posojilo in koliko bo potem treba še odšteti za obresti. »Tako deželnima odborniku Eliu De Anni kot funkcionarju Giuseppeju Napoliju sem pojasnila, da se igrajo z ljudmi. Saj ne gre za bajne vsote, pač pa za srednje plače ljudi, ki jih moramo spoštovati.« Sicer bodo v centru preučili tudi možnost posluže-vanja se socialnih blažilcev, se pravi dopolnilne blagajne in podobnega za kljubovanje mogoči brezposelnosti. »Preden bodo porazdelili denar pa bo minilo precej časa, zato moramo temeljito premisliti, katero pot ubrati.«
Sedmerica zaposlenih v goriškem Kulturnem domu ne prejema plače od julija. »Čakamo, da se kaj premakne, vendar ne vemo, ne kam ne kako,« pravi ravnatelj Igor Komel, ki ocenjuje, da bi bilo krčenje osebja za dom lahko usodno. Sicer stanje ni bilo nikoli enostavno, ugotavlja Komel, vendar smo v preteklih letih vsaj okvirno vedeli, koliko bomo prejeli. Prvi koraki v Kulturnem domu so torej usmerjeni v zredu-ciranje delovanja, ki pa ne sme prekoračiti določenih meja. »Danes živimo v negotovosti, a sem vseeno optimist in upam, da nam bo uspelo prebroditi to krizo.«
Vsaj vprašanje plačevanja osebja je v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža nekoliko omejena skrb, saj je pri njih zaposlena le ena tajnica, nam je pojasnila predsednica Franka Žgavec. Potožila je nad nesprejemljivim dejstvom, da do zadnjega ne vedo za vsoto denarja, na katero lahko računajo, kar ne dovoljuje nikakršnega načrtovanja. »Za projekte se navadno odločamo že leto prej, sedaj pa materialno ne vemo, s čim bomo razpolagali in kaj nam bo sploh uspelo uresničiti. Pa še 50-letnico delova-
gorica
Okoljski davek bo »lažji«
Pokrajinski odbor je sklenil, da se bo prihodnje leto količnik vsakoletnega davka za pokrajino, ki zadeva zaščito, varstvo in čistočo okolja, zmanjšal na 4,5 odstotka. Ukrep se vključuje v postopno 2-odstotno zmanjševanje davka, za katerega so se upravitelji odločili leta 2009 tudi glede na smernice, ki jih je nakazoval pokrajinski načrt za ravnanje z urbanimi odpadki. Zmanjšanje količnika se bo poznalo v občinski bilanci, saj gre za razbremenitev.
Na zasedanju so sprejeli tudi 30-odstotno krčenje stroškov za športna društva, ki se poslužujejo telovadnice na zavodu Pacassi; k odločitvi je botrovalo dejstvo, da je streha zavoda potrebna popravil, ki se bodo začela baje s prihodnjim letom. Nazadnje pa so svetniki na deželo FJK naslovili prošnjo, naj znova spodbudi soočanje glede možnosti vkopa daljnovoda Redipulja-Videm zahod.
Mara Černic
Kristina Knez
/ *
W
Franka Žgavec
Vesna Tomsič
Igor Komel
Damijan Paulin
nja obhajamo letos ... « Treba se bo prilagajati in krčiti tam, kjer se krčiti da in kolikor se le da, je naposled ugotovila.
Pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev je delovanje zaenkrat zamrznjeno »oziroma programiramo prihodnje korake z velikim vprašajem, saj ne vemo, ne kdaj in ne koliko pomoči bomo deležni,« razlaga predsednica Vesna Tomsič. Društvom niso izplačali prispevka za redno delovanje in niti za uresničevanje projektov, ki so jih ta predstavila. Zaskrbljenost narašča in z njo tudi vznemirjenost glede prihodnosti, ki še zdaleč ni rožnata. Med čakanjem na razplet dogodkov tako s strani države kot dežele so se že večkrat sestali, da bi preučili ukrepe in spremembe, ki so sedaj nujni.
»Črno« sliko je predstavil tudi Damijan Paulin za Zvezo slovenske katoliške pro-svete. »Sredstva se bodo zmanjšala za 20 od-
ronke - Irisacqua
stotkov in posledično se bo ravno toliko poznalo tudi na številu dejavnosti.« Pri zvezi imajo le eno zaposleno, tako da pri osebju dejansko nimajo kje rezati, vendar bo vseeno treba skleniti kak kompromis, je zaupal. »Dokler ne bo Dežela FJK porazdelila sredstev, lahko le ugibamo, kaj nas čaka. Upati gre, da je to le prvi dekret, ki mu bo v kratkem sledil še drugi, tako da bomo ohranili vsaj dosedanjo vsoto sredstev.«
Manjkajoči priliv sredstev je največ žrtev terjal v Dijaškem domu Simona Gregorčiča, kjer se je upravni odbor že junija odločil za neizbežen korak. »Odpovedati smo se morali 59 uram vzgojiteljskega dela tedensko, kar pomeni 11 uram dnevno in istočasno zmanjšati plačo uslužbencem za 20 do 30 odstotkov,« nam je povedala ravnateljica Kristina Knez in poudarila, da je pri vsem tem program, ki ga ponujajo gojencem (letos je teh
GORICA
Filozofu vrnili klobuk
Bronastemu kipu filozofa Carla Mic-helstaedterja v Raštelu klobuka ni od-pihal veter, a odtrgal mu ga je v juniju vandal. Včeraj ga je spet dobil in se lahko spet ponuja ljudem kot ena izmed mestnih atrakcij. Morda pa bo kdo vzel v roke tudi katero od njegovih knjig.
okrog 80) ostal nespremenjen. Posledice finančnega primanjkljaja nosi na svojih ramenih v glavnem osebje: krčenje tudi ene same ure, bi podrlo sistem, ki sloni na nič kaj trdnih tleh. »Nikoli nismo obešali na zvon svojih odločitev, mislim pa, da smo prispevali svoje in dokazali maksimalno mero žrtvovanja. Pričakujemo torej, da bo naš trud upoštevan, da nas ne bodo postavili na isto raven kot tiste, ki čakajo, da se stvari rešijo z vrha, in predvsem, da ne bomo primorani v še hujše ukrepe, saj drugače tvegamo zaprtje.«
Prav gotovo bodo prispevki vroča tema jutrišnje deželne konference o zaščiti Slovencev, sicer pa bo o njih tekla beseda tudi danes, ko se bo ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak v centru Bratuž sestala z organizacijami in društvi, ki tam delujejo.
Sara Sternad
Začenjajo dela na kanalizaciji
V	Ronkah se bodo v ponedeljek lotili novih del, tokrat na mestnem kanalizacijskem sistemu. Polemike zaradi nesmiselnih del v Ulici Aquileia se sicer še niso polegle, občinska uprava pa se je vseeno odločila za postavitev novega gradbišča, tokrat na Drevoredu Serenissi-ma ter ulicah Puccini, Mameli, Morandi in delno ulicah Mascagni in della Cascata.
Dela, ki jih bo izvedla družba Irisacqua, naj bi v celoti zahtevala milijon evrov in se vključujejo v širšo investicijo, ki jo družba Irisacqua načrtuje za okrepitev oz. izboljšavo kanalizacijske in vodovodne mreže v Ronkah. Celoten poseg naj bi zahteval 8 milijonov evrov, pet je družba že prejela lani oz. jih bo tekom tega leta. Z deli so sicer nameravali začeti že lani, a je morala družba zaradi spremembe nekaterih zakonskih določil vse prekiniti. Lahko bi zapisali, da je šlo za srečo v nesreči, saj je družba med čakanjem preverila stanje obstoječega ron-škega vodovoda in ocenila, da je ponekod dotrajano. Sama bo poskrbela še za dela na vodovodnem omrežju, za kar bo morala odšteti 350 tisoč evrov.
V	prihodnjih letih načrtuje občina tudi širitev kanalizacijske mreže, predvsem na gosto naseljenih območjih. Posledično pa bo treba urediti dosedanjo traso, saj bodo pri nekaterih odsekih nadomestiti jaške oz. priključke zaradi večjega dotoka fekalnih vod iz stanovanj.
gorica - V Ulici Manzoni
Korak bliže gradnji
V	I • v
prve garažne hise
V roku enega leta predaja območja podjetju
Načrt garažne hiše v prostoru
Občinska uprava ima trideset dni, da naredi še zadnji formalni korak pred gradnjo prve garažne hiše v mestu. Občinski odbor je namreč včeraj odobril izvršni načrt parkirišča, na podlagi sklepa pa mora v roku enega meseca predati podjetju območje ob Ulici Manzoni v Gorici, nakar bodo lahko stekla gradbena dela.
Večnadstropno garažno hišo, v kateri bo na voljo okrog 400 parkirnih mest, bo uresničilo slovensko-italijansko podjetje Friu-li Garage. Gradnja naj bi trajala največ poldrugo leto. Poslopje bo avtomatizirano, imelo bo dve nadzemni in dve podzemni etaži, vsi parkirni prostori bodo javni. Vozniki, ki bodo parkirišče uporabljali pogosteje ali za daljša obdobja, bodo imeli možnost abonmaja. Podjetje bo poskrbelo tudi za preureditev širšega območja ter za izboljšanje prometne ureditve med ulicama Manzoni in Locc-hi. Investicija bo veljala skoraj devet milijonov evrov.
pokrajina
Stiska manjšine: čim prej rešitve
Predlog italijanske vlade o ukinitvi pokrajin je nesprejemljiv. Obravnava le del javnih ustanov in je napisan v sili razmer, brez globlje analize in razmisleka o vlogi posameznih ravni javne uprave. Med drugim ne reformira vseh pokrajinskih uprav, za silo skuša skrpati kratkoročne rešitve, ko pa bi bila nujno potrebna dolgoročna razvojna rešitev. Popolna preureditev javnih uprav bo morala biti vsekakor mediacija med potrebo po reorganizaciji in racionalizaciji ter spoštovanjem zaščitnega zakona za Slovence. Takšno stališče je na svojem torkovem zasedanju zavzela pokrajinska konzulta za slovensko jezikovno manjšino. »Konzulta obenem zavrača predlog o spremembi goriške pokrajine v drugorazredno ustanovo,« je poudaril predsednik posvetovalnega telesa David Peterin. Problematiko reforme pokrajin in njenega vpliva na jezikovne skupnosti je na torkovi seji razčlenil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta.
Na zasedanju so se spraševali, ali je toliko ravni javne uprave - od občin do EU - nujno potrebnih in ali se ne bi lahko racionalizirala tudi številčnost odvisnih družb, ki nudijo posamezne storitve. Nujno potrebno bo v Italiji premisliti in reformirati celotno javno upravo, prerazporediti vloge in pristojnosti. Katera koli sprememba javne ureditve mora spoštovati določila zaščitnega zakona, so z Gherghetto soglašali člani konzulte. V zadnjih mandatih je goriška pokrajinska uprava odigrala nadvse pomembno vlogo na področju uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz zaščitnih norm. Konkreten primer je namestitev dvojezičnih tabel. Če bo pokrajina ukinjena, bodo to vlogo morale odigrati druge krajevne uprave, na primer občine. Izkušnje s tega področja pa niso najboljše, nasprotno, glej zavlačevanje občine Gorica. Treba bo vsekakor premisliti vlogo pokrajin, saj je naklonjenost manjšini bolj odvisna od trenutne politične opcije na vladi kot pa od institucionalne drže ustanove. V razpravo okrog omenjenih tem je vstopil tudi član konzulte in hkrati pokrajinski svetnik Stefano Cosma, ki je kot pripadnik des-nosredinske politične sile poudaril, da je prisotnost slovenske manjšine na tem teritoriju bistvo in smisel obstoja tako pokrajine kot dežele FJK s posebnim statutom.
V nadaljevanju zasedanja je bil poudarek na vprašanju financiranja manjšine, ki potiska v hudo stisko slovenska društva in ustanove. Člani konzulte so soglasno izrazili solidarnost vsem ustanovam, ki so zaradi finančnih rezov v resnih težavah, ker jim primanjkuje likvidnosti. Solidarnost velja predvsem zaposlenim, čigar delovna mesta so zaradi nastalega položaja ogrožena. Konzulta zato poziva vse institucije ter politične in družbene predstavnike, ki lahko vplivajo na iskanje čimprejšnjih rešitev, da se na vseh ravneh angažirajo in prispevajo k odločilnim premikom, ki bodo omogočili izhod iz takšnega stanja.
Pokrajinska konzulta je nato soglasno odobrila predlog novega poslovnika, ki bo sedaj romal v pristojno komisijo in nato v pokrajinski svet za dokončno odobritev. Glavna novost je preimenovanje konzulte: ko bo pravilnik odobren, se bo uradni naziv glasil »Pokrajinska konzulta za slovensko jezikovno manjšino«. Pri tem so upoštevali nazive, ki jih navaja zaščitni zakon 38/2001. Ob zaključku zasedanja je David Peterin povabil prisotne, naj se udeležijo predstavitve študije o jezikovnih skupnostih v deželi FJK, ki sta jo pripravila SLO-RI in furlansko filološko združenje: potekala bo v sredo, 24. oktobra, ob 18. uri v palači Attems Petzenstein v Gorici.
David Peterin
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 12. oktobra 2012
13
GORICA - Nocoj v centru Lojze Bratuž premiera operete »Pomladanska parada«
V »sladki kriminalki« Travnik namesto Praterja
Lavrenčič: »Imamo potencial, ki bi bil iz umetniškega in formativnega vidika vreden večje pozornosti«
V prvih jesenskih dneh bo razigrani veter »Pomladanske parade« zapihal na oder Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer bo od danes (premiera bo ob 20.30) in s ponovitvami do 21. oktobra zaživela uprizoritev operete Roberta Stolza. Ob 50. obletnici odprtja Katoliškega doma, danes centra Lojze Bratuž bo 150 nastopajočih in zakulisnih delavcev počastilo praznično priložnost z novim operetnim dogodkom. Mednarodni orkester Arsatelier, številno zasedbo solopevcev, združeni zbor članov Zveze slovenske katoliške prosvete, otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba in pihalni orkester Ricmanje bo vodil dirigent Hilarij La-vrenčič, ki je črpal iz glasbenega zaklada delo z večstranskim potencialom. O svojem najnovejšem operetnem podvigu pravi: »Upoštevam operete, ki jih najbolje poznam, sem jih že imel priložnost poglabljati in za katere menim, da so primerne za mešano skupino profesionalcev in amaterjev. V "Pomladanski paradi" so glavne vloge razporejene precej enakovredno, brez potrebe po izstopajočem solistu, kar bi v našem primeru pomenilo nalagati na eno samo osebo breme velike odgovornosti. Druga prednost te operete je dejstvo, da vsebuje prepoznavne elemente našega kulturnega udejstvovanja s poudarjanjem vloge otroškega in mešanega zbora ter godbe.«
Po uspehu treh filmskih različic je skladatelj Robert Stolz prenesel »Pomladansko parado« na oder dunajskega gledališča Volksoper, kjer so občinstvo navdušili »živahni ritmi, strastne melodije in vesele koračnice«. Kako bo ta glasba navdušila tudi naše poslušalce?
Glasba je bila napisana verjetno okrog leta 1962, saj je založba Sonzogno iz-
dala partituro leto kasneje. Zato bomo ob petdesetletnici centra Bratuž izvedli delo, ki ravno tako praznuje svojo petdesetletnico. Stolz je bil tedaj eden od najvidnejših dirigentov in skladateljev; dirigiral je izvedbe Leharjevih in Kalmanovih operet kot tudi ameriških muziklov. Imel je vpogled v celoten žanrski razpon glasbenega gledališča: s prefinjenim smislom za orkestrske barve je v svoje delo vključil dunajske valčke, kabaretno glasbo, koračnice za pihalni orkester, nežne in spevne melodije, ki sestavljajo prikupno, raznoliko celoto.
Ernst Marischka, režiser priljubljene filmske trilogije o Elizabeti Avstrijski, je s Hugom Wienerjem soavtor libreta, v katerem nastopa celo avstrijski cesar, v vaši priredbi pa tudi dekle iz Doberdoba ...
Zgodba je tako rekoč »sladka krimi-nalka« o partituri, skriti v rogljičku in o domnevnem poskusu atentata na Franza Jožefa. Ravno lik cesarja je usmeril našo postavitev, ki se ne dogaja na Dunaju, temveč v Gorici, kamor je prišel na obisk leta 1900. To daje predstavi prijetno domačnost, s Travnikom namesto Praterja in drugimi prepoznavnimi prizorišči dogajanja. Izvedba predvideva pogosto menjavo scen, zato se moramo na poseben način zahvaliti scenografu Aleksandru Starcu, ki je mojstrsko izkoristil zmogljivosti malega odra s sredstvi čarobne gledališke obrti in s pomočjo dragocenih prostovoljcev. Ob scenografu je uprizoritev seveda nastala v tesnem stiku z režiserjem, saj tovrstno delo lahko funkcionira le na osnovi ubranega sodelovanja med soustvarjalci, ki skrbijo za različne aspekte uprizoritve. Prvič delam z Jožetom Hrovatom, ki ima posluh za glasbo in smisel za detajle, kar je redka lastnost.
Posnetka z zadnje odrske vaje pred nocojšnjo premiero
bumbaca
Carolina Bagnati pa je podpisala učinkovite koreografije.
Kako ste uskladili delo znotraj tako številne ekipe sodelavcev?
Koordinacija take zasedbe zahteva veliko natančnost in organizacija je bila na visoki profesionalni ravni. Tudi vsi izvajalci so bili stoodstotno angažirani. Pohvaliti moram prizadevnost in pogum predsednice centra Bratuž, Franke Žgavec, in njene ekipe, ki so mi zaupali vodstvo in so poskrbeli za pripravljalno delo, od odličnega prevoda in ritmične priredbe Ivana Tavčarja do sestavljanja ekipe. Cilj projekta je bila združitev ustvarjalcev z našega teritorija. K sodelovanju smo povabili predvsem Goričane, nekateri sodelavci pa prihajajo tudi iz Trsta in iz Slovenije ter velika večina se z glasbo ukvarja iz lastnega veselja. V orkestru igrajo diplomiranci in študentje višjih razredov iz naših glasbenih šol. Zanje je zagotovo izjemno koristna izkušnja in ob vodenju ne morem mimo misli, da bi lahko pogosteje izkoristili ta skupni potencial, ki bi bil iz umetniškega in for-mativnega vidika vreden večje pozornosti in podpore za bolj redno delovanje.
Rossana Paliaga
GRADIŠČE - Deželni svetnik med »gosti« CIE
Obsedel na vozičku
Radouane se je po begu v center vrnil z razbitima gležnjema - Pustetto obsodil nečloveške razmere v centru
V centru CIE v Gradišču
Da je center za identifikacijo in izgon priseljencev v Gradišču (CIE) sramota za italijansko t.i. civilno državo, v svojem spletnem blogu zatrjuje deželni svetnik Levice, ekologije in svobode (SEL) Stefano Pustet-to. Konec septembra je namreč spet obiskal prostore centra, da bi preveril, ali so novice, ki le redko in bežno pronicajo izza sivega, skorajda neprebojnega obzidja, resnične.
V centru je nastanjenih več tujcev, ki po identifikacijskem postopku čaka na izgon iz naše države. Tako kot že večkrat je tudi tokrat Pustetta ob prihodu pričakal pogled na izmučene ljudi, ki jih je Italija globoko razočarala. Prepričani so bili, da bodo tu, v civiliziranem svetu lahko znova zaživeli, pa ni bilo tako, saj jim je vsakršna svoboda prepovedana.
Številni spijo na tleh, ker je ležišč daleč premalo: v zadnjih protestih je bilo več ležišč poškodovanih in uprava ni poskrbela za njihovo zamenjavo. Na ograjenem dvorišču pred »spalnicami« lahko končno zadihajo, a to je vse, kar jim je dovoljeno. Nobenega mobilnega telefona ne smejo imeti
pri sebi, pa tudi na nogometno igrišče sploh ne smejo več stopiti, saj je nekaterim ravno od tod uspelo zbežati. Da ne govorimo o hrani, ki je nekakovostna in vsak dan ista.
Pustetto je v glavnem potrdil dejstva, o katerih smo že slišali oz. brali, saj je v zadnjih časih vstop v center CIE nekaterim dovoljen (sicer do dovoljenja le s težavo prideš); številni obiskovalci so potrdili, da so življenjske razmere živalske. Svetnik stranke SEL je opozoril tudi na zgodbo o »gostu« Radouanu, ki so ga po begu znova privedli v center z nogama v mavcu zaradi razbitih gležnjev ... »Država bi morala poskrbeti za zdravstveno stanje teh oseb, zajamčiti bi jim morala primerno in dostojno zdravstveno nego, ki pa je danes v centru le utopija.« Radouan je danes na vozičku in v pomoč so mu le ostali gostje centra. Druge oskrbe, ki bi mu sicer pripadala, ne koristi. »Naši vodilni možje si polnijo usta z božjimi nauki, sami pa pozabljajo na te reveže in nadaljujejo z izvajanjem rasističnih določil prejšnje vlade, ki je - ne pozabimo - poslovala z Gadafijem.«
GORIŠKA
Štirideset let Kraških krtov
Praznovali bodo jutri na Vrhu
Na današnji dan leta 1972 so na Vrhu člani Jamarskega odseka SPDG ustanovili samostojen jamarski klub in ga poimenovali Kraški krti. To pomeni, da se je organizirano jamarstvo na Doberdobskem Krasu uveljavljalo že pred uradno ustanovitvijo specializiranega kluba. Zaslugo za drobne začetke in uspešen zagon jamarske dejavnosti nosi pokojni učitelj Slavko Rebec iz Gorice, ki je klub vodil prvih deset let obstoja. Za obdobje skoraj treh desetletij ga je nasledil Stanko Kosič iz Doberdoba. Sedaj je na predsedniškem mestu Edvard Gergo-let, prav tako iz Doberdoba.
Za štiridesetletnico, ki jo bodo proslavljali jutri z začetkom ob 11. uri na svojem sedežu na Vrhu, so društveni člani z odborom pripravili slavnosten program, ki mu bodo prisostvovali številni ugledni gostje in seveda mnogo prijateljev ter simpatizerjev jamarstva in Kraških krtov posebej, saj imajo slednji kaj povedati in pokazati. Izstopa seveda Kraljica Krasa, najlepša in najdaljša jama na tem koncu Krasa. Zraven nje je vsem v ponos društveni sedež, ki so ga začeli zidati po odkritju Kraljice in ga odprli leta 1974. Zgradili so si podzemno skladišče. Tudi na področju publicistike se klub lahko ponaša z nekaj temeljnimi izdajami, največje zadoščenje pa izvira iz dolgoletnega iskanja in obiskovanja jam ter iz nekaj od-mevnejših odkritij. V zadnjih štirih letih so zabeležili več kot 150 izhodov, ogledov, spustov. Pomembno vlogo odigrava klub na področju izobraževanja in okoljevarstvenega osveščanja. Praznični protokol predvideva droben dodatek: na jamarskem domu bodo odkrili klubsko oglasno desko. (ar)
GORICA - Isonzo Soča
Nora Gregor junakinja stripa
Isonzo Soča je sicer revija, ki izhaja vsaka dva meseca že več kot 22 let, a 96. številka dokazuje, da uredništvu in njegovim zunanjim sodelavcem ne zmanjka izvirnega gradiva.
Že sam uvodnik nas sooča z razmeroma novo zamislijo o razmeščenem muzeju dvajsetega stoletja, ki naj bi prekril čezmejni prostor. Izraz sicer marsikdo uporablja tudi za obrobne zadeve, pri reviji pa imajo v mislih oprijemljiv kompleksen načrt. Uvodniku sledi aktualnost - zamenjava v vodstvu goriške nadško-fije: Dino De Antoni odhaja, prihaja Carlo Maria Radaelli. Tehtnemu okviru pogledov in dogajanj v našem prostoru, ki nam ga ponuja Andrea Bellavite, sledita intervjuja z obema akterjema rimskokatoliške Cerkve.
Kaj bo s sodiščem v Palmanovi: ga pridružijo Vidmu, ali ima Gorica še kakšno možnost? Tudi v tem primeru nam časopis postreže z intervjujem, ki ga je s predsednikom goriških odvetnikov opravil Dario Ledri.
V Gorici in na desnem bregu Soče znotraj pokrajine izplačuje pristojni zavod 32.000 pokojnin. Od sedanjega stanja uredništvo in pisec Diego Kuzmin razširjata svoje podatke na prejšnji stoletji s primeri dokaj izjemnih osebnosti, ki so po upokojitvi izbrale Gorico za končno bivališče.
Kolikokrat smo požirali očitek, da je na vzhodni strani meje vse odbijajoče in neliberalno! Italo Chiarion opisuje, kdo je bil proti odpiranju med mestoma. Specifično izvemo o dogajanjih povezanih z odpiranjem Škabrijelove in Erjavčeve ulice. Čigava je »zasluga«, da je zaprtost vztrajala daleč v naš čas?
Časopis je večkrat pisal o rimskem mostu med Majnicami in Sovodnjami. Tokrat se vrača ob odkritju temelja med gradnjo tretje avtocestne steze in se sprašuje, zakaj ni tisti kraj bil primerno ovrednoten. Bolj vprašljiv je predlog, da bi se avtocesta v smeri Ljubljane imenovala z antičnim imenom Gemina.
Maurizio Bolteri je izletnik, ki dobro pozna goriško ozemlje. Njegovo opisovanje dokazuje, zakaj smemo poimenovati Gorico z oznako Caput mundi. Lucia Pillon nam opisuje svoje delo ar-hivarke med razkrivanjem šolskega gra-
Naslovnica 96. številke
diva v neki mestni šoli. Kar nekaj podatkov se tiče tudi usode slovenskih šol.
Lorena Fornasir je psihoterapevt-ka iz Pordenona in hči partizanske bolničarke ter obveščevalke v letih 19421945. Z občutljivostjo, ki izvira od njene matere, je zapisala občutke in opažanja med obiski v Srbiji po bombardiranju Na-tovih letal. Od podnaslovov v članku navajamo le enega: »Oči brez nasmeha«. Anna Di Gianatonio je napisala recenzijo Rebulove knjige v italijanskem prevodu »Notturno sull'Isonzo«. Na naslednjih straneh zvemo o najdbah v stavbi na Starem trgu, kjer je nekoč bila bolnišnica. »Tuja bitja na Doberdobskem Krasu« je naravoslovni zapis iz računalnika Alfia Scarpe. Paolo Viola pa se kritično obregne ob kičaste prireditve v Furlaniji: preteklost ni kičasta folklora, temveč vse kaj drugega.
Poleg rednih zaključnih rubrik imamo še izjemnost v obliki stripa. Miriam Blasich nam na petih straneh pričara življenje filmske in gledališke igralke Nore Gregor, ki ji je posvečena tudi naslovnica. Naj spomnimo, da je njen lik odkril in na več pobudah zarisal goriški Ki-noatelje. Zgovoren je naslov stripa: »Od Placute do Hollywooda.« Nezanemarlji-vo: strip je v barvah in bo pripomogel k poznavanju te rojakinje, ki se uvršča med goriške osebnosti, katerim je in bo revija posvetila izjemno pozornost. (ar)
1 4 Petek, 12. oktobra 2012_GORIŠKI PROSTOR_
GORIŠKA - Alkoholizem vse hujši problem
Dobra polovica dijakov se je vsaj enkrat že opila
Svoje prispevata tudi gospodarska in finančna kriza - Narašča opijanje žensk v srednjih letih
Registrirana poraba čistega alkohola v Sloveniji znaša več kot 10 litrov na prebivalca. »Slovenski vzorec se lahko skoraj natančno prenese na Goriško, ne odstopamo ne navzgor ne navzdol. Stanje pa je slabo. Po nekaterih izsledkih bi morali tej registrirani porabi dodati še 5 do 7 litrov, kar je grozen podatek,« poudarja Marko Vudrag, direktor novogoriškega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki še posebej izpostavlja zaskrbljujoč podatek o tem, da imajo otroci prvi stik z žganimi pijačami že v štirinajstem letu in da je bila dobra polovica dijakov v regiji že vsaj enkrat opitih. »Naša družba je zelo tolerantna do pitja alkohola, zato smo starejši zelo negativen zgled mladim. Otroci alkohol zlahka dobijo doma,« svari Vudrag.
Posledica pretiranega uživanja alkohola so številne težave: socialne, zdravstvene in ekonomske. Samo v Goriški regiji je bilo predlani alkoholu moč pripisati 42 smrti, med umrlimi je večina moških. Najpogostejši vzrok smrti je alkoholna bolezen jeter oziroma alkoholna ciroza ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, med temi je bilo največ sindroma odvisnosti od alkohola. »Nekaj uspehov je bilo doseženih s precej strogim zakonom o cestnem prometu. V 2011 je v primerjavi z letom prej padlo za 40 odstotkov število nesreč, povzročenih zaradi alkohola. To je pomemben podatek, v tej smeri moramo delovati,« je prepričan Vudrag. Prav zato se je včeraj v Novi Gorici odvijala regijska konferenca javnega zdravja, ki je združila predstavnike zdravstvenih služb, sociale, policije in društev, ki se ukvarjajo s to problematiko. Na podlagi že izdelanega predloga Regijskega akcijskega načrta za zmanjševanje škodljive in tvegane rabe alkohola je treba namreč začeti družbeno akcijo širših razsežnosti.
Goriška se pripravlja na sprejem svojega novega nadškofa. Carlo Roberto Maria Redaelli bo v Gorico slovesno vstopil v nedeljo popoldne, zgovorno pa je dejstvo, da se bo še pred tem v Tržiču srečal z delavci, vendar ne le s tistimi, ki so zaposleni v krajevnih industrijskih obratih, temveč prav z vsemi, ki so zaposleni na katerem koli področju, v družini, na kmetih, v civilni družbi, prostovoljstvu, predvsem seveda tudi s tistimi, ki so bili ob delo ali ga ne najdejo. Jutrišnje srečanje z nadškofom bo z začetkom ob 15. uri na Trgu Republike v Tržiču, potekalo pa bo v obliki dialoga. Izbira Tržiča ima še dodaten pomen: ladjedelniško mesto ima na ozemlju goriške nadškofije najbolj izrazito prisotnost priseljencev, kar je izziv za krajevno Cerkev. Po tržiškem pogovoru z delavci se bo msgr. Redaelli ob 20. uri v stolnici v Červinjanu srečal z mladimi.
Nedelja bo gosta. Nadškof se bo okrog 9.20 srečal z redovnicami v inštitutu Rosa Mistica v Krminu, nakar bo obiskal inštitut za psihopedagoško pomoč Villa Santa Maria della Pace v Medeji, kjer se bo srečal z mladimi s posebnimi težavami. Ob 15. uri bo besedno bogoslužje v Ogleju: msgr. Redaelli bo v baziliki počastil relikvije oglejskih mučencev, zmolil ter prejel prstan in križ, ki ju je cesarica Marija Terezija poklonila prvemu goriškemu nadškofu Attemsu. Sprevod bo nato krenil proti Gorici. Ob 16.45 je predviden prihod v mesto. Pred stolno cerkvijo ga bo sprejel župan Ettore Ro-moli. Ob 17. uri bo slovesna sv. maša, pri kateri bodo prebrali papeževo bulo, s katero je Benedikt XVI. imenoval msgr. Redaellija za goriškega nadškofa, njegov predhodnik in apostolski administrator msgr. Dino De Antoni pa mu bo podelil pastirsko palico. Novega nadškofa bodo pozdravili predstavniki duhovščine, dekani, diakon, redovnica, redovnik in družina. Prisotni bodo tudi verniki iz Lombardije - msgr. Redaelli
Pretirana raba alkohola namreč nima negativnega vpliva le na posameznikovo zdravje, temveč tudi na družinske člane, na storilnost v službi ... »Leta 2010 je bilo zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, 84 primerov začasne odsotnosti z dela oziroma izgubljenih 3643 koledarskih dni. Največ primerov, kar 82 odstotkov, je bilo posledica duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, sledijo alkoholne bolezni jeter,« dodaja Vudrag. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov predlani v Goriški regiji kar 223 hospita-lizacij, povprečno trajanje ene pa kar 30 dni. Žalosten je tudi podatek, da narašča opijanje žensk v srednjih letih, oseb nad 65. letom in mladine. Pa tudi gospodarska in finančna kriza sta prispevali svoje, saj vplivata na povečano stopnjo stresa pri ljudeh in na porast duševnih motenj, kar nekateri skušajo blažiti z alkoholom.
V Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina Vipava je trenutno včlanjenih 66 članov, poleg njih pa še svojci. Njihovega terapevtskega programa se najpogosteje udeležujejo zdravljeni alkoholiki po končanem 3-mesečnem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Idriji. »Zelo malo imamo primerov, da se nekdo začne zdraviti prostovoljno. Alkoholika mora nekaj stisniti ob zid, da se odloči za zdravljenje, ali je to žena s kovčki ali služba z odpovedjo ali zdravstveno stanje,« pojasnjuje Tomaž Makovec, terapevt v omenjenem klubu, kjer se ukvarjajo tudi s preventivo. »Enkrat letno obiščemo osnovne šole, kjer predavamo, a to je premalo. Treba bi bilo izvajati stalen, širše zastavljen preventivni program, ki bi vključeval šolo, starše, in neko zunanjo institucijo,« opozarja terapevt.
Katja Munih
Nadškofijska palača v Gorici bumbaca
prihaja iz Milana -, somaševali pa bodo škofje iz Triveneta, Slovenije, Avstrije in drugih krajev, ki so povezani z oglejsko Cerkvijo. Na trgu pred stolnico bo velik ekran. Ob 19.30 se bo nadškof v palači škofijskega ordinariata sestal s predstavniki oblasti in javnih uprav. Dan kasneje, v ponedeljek, se bo v duhovniškem domu v Semeniški ulici v Gorici srečal z duhovniki in osebjem. Ob 11.30 bo šel h kapucinom, ki upravljajo menzo za revne: kosil bo z njimi, s kapucini in prostovoljci. Ob 15. uri bo obiskal Zavod Svete Družine, kjer se bo srečal z gostjami, s slovenskimi redovnicami, mladimi in družinami, ki obiskujejo slovensko ustanovo. Ob 16. uri bo vstopil v bolnišnico Janeza od Boga, kjer se bo srečal z vodstvom zdravstvenega podjetja, osebjem in bolniki.
V pričakovanju na njegov prihod bo danes krajša svečanost v veži nadškofijske palače: ob 11.30 bodo na pročelje pritrdili nadškofov grb, ki so ga upodobili dijaki umetnostnega inštituta Maks Fabiani, opoldne pa bo v prvem nadstropju dvorca odkritje doprsnega kipa nadškofa Pietra Co-colina ob 30-letnici smrti.

S pokom, dimom in tulečimi sirenami gasilcev in reševalcev se je včeraj začela vaja evakuacije v primeru požara na no-vogoriški občinski stavbi. Da je bil scenarij še bolj grozljiv, so si snovalci vaje zamislili še potres sedme stopnje. Tla se v resnici niso tresla, so pa gasilci in reševalci iz mestne hiše res evakuirali okrog 250 ljudi, med njimi tudi nekaj »ranjenih«. Iz vaje ni bil izvzet niti novogoriški župan Matej Arčon, ki je skok skozi okno na reševalno blazino dobro prenesel.
V vaji je sodelovalo 150 gasilcev, reševalcev in pripadnikov civilne zaščite, uporabljena pa so bila vsa sredstva zaščite in reševanja na območju novogoriške mestne občine in sosednjih občin: javna gasilska služba, Enota civilne zaščite (CZ) za hitro posredovanje, Enota CZ za zveze in informacijsko podporo, Enota CZ za intendantsko podporo, Enota CZ za prvo pomoč, ekipa reševalnih psov, policija in pristojne občinske službe. Namen vaje je bil preveriti ustreznost konceptov zaščite, reševanja in pomoči ter njihovih rešitev v sprejetih načrtih zaščite in reševanja v primeru požara na objektu. (km)
NOVA GORICA
V priporu
zaradi
mamil
Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novi Gorici je včeraj odredil hišni pripor zoper 58-letnega domačina, pri katerem so policisti in kriminalisti v sredo zasegli večjo količino prepovedane konoplje. Osumljencu, ki so ga v preteklosti že obravnavali zaradi več kaznivih dejanj s področja mamil, so vzeli prostost. Med hišno preiskavo so pri njem našli več kot 10,2 kilograma droge konoplje, predmete, ki jih je uporabljal pri preprodaji, več različnih nabojev za pištolo in več kot 21.000 evrov gotovine. Z zbiranjem obvestil so tudi ugotovili, da je osumljenec v letu 2011 prodajal heroin.
Zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivi dejanji proizvodnje in prometa z drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in sestavinami za izdelavo drog, je bil aretiran. S kazensko ovadbo je bil včeraj priveden pred sodnika, ki je po zaslišanju zoper njega odredil hišni pripor.
Župan z okna	foto km.
Pred tržiškim pokopališčem
bonaventura
-/
Zverinice prijateljice
Na sedežu društva Prologo v Ulici Ascoli v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Zverinice prijateljice - Amiche be-stioline« pesnika Matjaža Pikala. Napisal jo je v okviru projekta Koderjana, ki poteka v Topolovem. Med tamkajšnjim bivanjem je dobil lani navdih za otroško pesniško zbirko in ji dodal zgoščenko, ki vsebuje 14 pesmi; 26 pesmi o zverinicah prijateljicah je nato v italijanščino prevedel Miha Obit, za ilustracije pa je poskrbel Co-simo Miorelli. Knjigo so izdali zadruga Novi Matajur, kulturno društvo Ivan Trinko in društvo Topolovo.
Družba Rogos ob izlivu Soče
Družba Rogos bo danes ob 11. uri uradno prevzela v upravljanje deželni naravni rezervat Otok Cona ob izlivu Soče v občini Štarancan.
Obstrelitev divjih prašičev
Deželni svetnik stranke upokojencev Lui-gi Ferone je znova opozoril na divje prašiče, ki povzročajo neprecenljivo škodo tudi goriškim kmetovalcem v Podgori, Pev-mi, Ločniku, na Oslavju, v Mošu, Krminu in Števerjanu. Svetnik je ocenil, da bi bilo treba poskrbeti za njihovo obstrelitev.
Točil brez plačila
Voznik mercedesa z italijanskimi registracijami je na Petrolovem bencinskem servisu v Vrtojbi natočil za 100 evrov goriva in odpeljal v Italijo brez plačila. Policisti bodo zoper njega podali ustrezen ukrep. (km)
Kdo so današnji pirati?
Združenje Marinai d'Italia vabi danes ob 18. uri v dvorano v Ul. San Francesco 44 v Tržiču na srečanje z Eugeniom Bonom, ki je bil z drugimi 21 italijanskimi in indijskimi mornarji posadke tankerja Savina Caylyn 11 mesecev v rokah somalijskih piratov.
Tehnika in umetnost
V	prostorih novogoriške Krajevne skupnosti bo danes ob 17. uri odprtje razstave »Tehnika in umetnost z roko v roki«. Razstavljajo dijaki Tehniškega šolskega centra v Novi Gorici. Na ogled bodo tudi pesniške zbirke, ki so nastajale v okviru bralnega kluba. (km)
Po Gregorčičevi poti
Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče ter Krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino prirejata jutri tretji pohod po Gregorčičevi poti. Od 9.30 dalje bo pri prvi spominski tabli ob spomeniku renškim zidarjem v Renčah potekala prijava udeležencev, ob 10. uri bo začetek pohoda iz Renč mimo Oševljeka na Gradišče z vrnitvijo skozi Arčone do Renč. Po pohodu bo v Kulturnem domu v Renčah pogovor z gostjo Nedo Rusjan Bric, avtorico in režiserko Primorske trilogije. (km)
Gorsko prepevanje
V	sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu bo jutri ob 18. uri tretja zborovska revija z naslovom »Cantando la montagna«, ki jo organizira pevski zbor planinskega kluba CAI iz Tržiča; sodelovala bosta zbora Glemonensis iz Humina in Io-tu-Noi iz Vileša.
V Tržiču je včerajšnji dopoldan minil v znamenju spoštljivega spomina na žrtve nesreč na delovnih mestih. Na pobudo pokrajinskega združenja ANMIL so priredili kar dve spominski slovesnosti, in sicer na pokopališču pri spomeniku žrtvam na delu in v ladjedelnici Fincan-tieri. Obeh so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti, sindikalnih organizacij ter sil javnega reda. Žrtvam nesreč pri delu in invalidom bo posvečen tudi nedeljski dan. V Gorici bo tako ob 9. uri maša v stolni cerkvi, ob 9.40 bo od tam krenil sprevod po mestu, ob 10.10 pa je predvidena še krajša svečanost na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici.
TRŽIČ - V priredbi združenja ANMIL
Spoštljiv spomin na žrtve nesreč na delovnih mestih
GORIŠKA - Msgr. Carlo R.M. Redaelli
Novi nadškof se bo jutri srečal s tržiškimi delavci
V nedeljo prihod v Gorico - Danes bodo odkrili doprsni kip nadškofa Pietra Cocolina
NOVA GORICA - Evakuacija
Župan skočil skozi okno mestne hiše
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 12. oktobra 2012
15
d Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 20.30 »Eh?... o le avventure di M. Ballon«, nastopa Yves Lebreton; rezervacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno »produkcijo Komigo« z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo med drugimi nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj. Poleg abo-nentov Komigo bodo imel prost vstop tudi abonenti nove gledališke sezone SSG v Gorici, pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) pa bo potekala predprodaja vstopnic.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: gledališka predstava »Krojači sveta - Funeral Fashion Show«, ki je bila napovedana za danes, 12. oktobra, in soboto, 13. oktobra, odpade zaradi bolezni v ansamblu.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel.
U Kino
fî Razstave
RAZSTAVA UDELEŽENCEV SLIKARSKIH NATEČAJEV ob prireditvi »Nedelja umetnosti v Gorici«, ki ga je organiziralo združenje Nuovo Lavoro iz Gorice 23. septembra, je na ogled v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; še danes, 12. oktobra, 10.00-12.00, 16.00-19.00 (informacije po tel. 389-1810155 - Ada Marina Candussi in 329-0088908 -Mariadolores Simone).
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo do 12. oktobra na ogled razstava z naslovom »Lacerti grafici« slikarja Gina de Finettija; na dvorišču in pod oboki knjižnice je na ogled razstava z naslovom »Noi abbiamo pregiudizi«; razstavljajo Gianni Pasotti, Marisa Bidese in Giammarco Roccagli; več na www.isontina.beniculturali.it.
XIV FOTOSREČANJE v Kulturnem domu v Gorici: razstavljajo Francesca Cristin, Massimo Marchini, Thomas Ortolan, Borut Peterlin, Enzo Te-deschi, Rajko Žbogar ter krožek Cir-colo dell'Immagine »La Loggia«; do 13. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00, 16.00-18.00.
KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Kha-novega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.
V	GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del Ines Drole - Nande in goriškega umetnika Paola Figarja do 22. novembra; več na info@atelier.si, www.atelier.si.
4 Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 -21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.40 - 19.50 -22.10 »On the Road«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Ferdo Kro-ta« (Filmski vrtiljak). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.45 -21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Paranormal«; 22.15 »Paranormal« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tut-ti i santi giorni«.
V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) se bosta ob razstavi »Contemporanea/mente. Grazia-no Negri / Massimo Poldelmengo« danes, 12. oktobra, ob 17.30 Grazia-no Negri in Massimo Poldelmengo srečala z Nanetom Zavagnom, sledil bo vodeni ogled razstave z umetnikoma.
»POMLADANSKA PARADA« bo uprizorjena v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 12. oktobra, ob 20.30. Opereto v dveh dejanjih avstrijskega skladatelja Roberta Stolza za soliste, igralce, baletke, otroški in mešani zbor, godbo ter orkester bo dirigiral Hilarij Lavrenčič, režiser je Jože Hrovat. Ponovitve bodo v soboto, 13. oktobra, ob 20.30, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it).
MEDNARODNI FESTIVAL KOGOJEVI DNEVI 2012: 14. oktobra, ob 15. uri v cerkvi Sv. Jurija v Bardu v Benečiji koncert godalnega kvarteta Calisto. 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Glasbena matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem prireja koncert Slovenskega komornega zbora. Abonmaji za vse koncerte pri TIC Kanal, v galeriji Rika Debenjaka in knjižnici Josipa Kocjančiča v Kanalu po ceni 10 evrov. Za vse koncerte izven Kanala bo organiziran avtobusni prevoz (prijave TIC Kanal).
SKD HRAST vabi v nedeljo, 14. oktobra, ob 18.30 na sedež društva Hrast v Doberdobu (za cerkvijo) na instrumentalni večer »Klavirski trenutek«, ki ga bosta oblikovala pianista Mateja Jarc in Samuele Vittorio Ferletti iz razreda prof. Beatrice Zonta.
KONCERT »LED ZEPPELIN - CELEBRATION DAY« bodo predvajali v tržiškem Kinemaxu istočasno s ki-nodvoranami celega sveta v sredo, 17. oktobra, med 18. in 21. uro; rezervacije po tel. 0481-712020.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 20. oktobra, ob 20.15 koncert violinistke Anje Bukovec in seksteta klarinetov Pan Ars; informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na Srečanje glasbenih šol v torek, 23. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških
kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle.
H Šolske vesti
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GORICA sprejema vpise za akademsko leto 2012-2013 v večnamenskem sedežu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30 in 16.00-18.00, ob sredah 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30; po 19. oktobru se bodo vpisovanja nadaljevala na tajništvu. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici, lekcije bodo začele v ponedeljek, 22. oktobra.
S Izleti
LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris).
AVTOBUSNI IZLETI V SKLOPU NIZA »KNJIGA OB 18.03«: na trgu pred železniško postajo v soboto, 13. oktobra, ob 10.03 z naslovom »Sulle trac-ce di Alboino«, izlet od Romansa do Čedada bo vodil Roberto Covaz; informacije in rezervacije po tel. 3425542360.
DRUŽENJE OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 14. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu od 12. ure do mraka, v jutranjih urah pa planinci prirejajo netekmovalno kolesarsko vožnjo (za gorske kolesarje) po Brdih in tudi družinski pohod. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Zbirališče pri športni palači v Podgori ob 9.45, start ob 10. uri.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo postanke avtobusa za udeležence celodnevnega izleta z dne 20. oktobra v Brkine in Opatijo: ob 6.15 na avtobusni postaji v Gabrjah, ob 6.30 pri spomeniku v Jamljah, ob 6.40 pri spomeniku v Doberdobu, ob 6.45 pred picerijo Gambero v Selcah, ob 6.50 pred gostilno v Štivanu; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš).
AŠKD KREMENJAK IN TURISTIČNO DRUŠTVO DREN prirejata 17. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jam-lje-Sela na Krasu, ki bo potekal v nedeljo, 21. oktobra. Vpisovanje se bo začelo ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Selah na Krasu, start je predviden ob 10. uri. Ob 13. uri bo kosilo v Selah na Krasu, ob 14. uri pa se bodo začele družabne igre za prehodni pokal. Sledila bo zabava s plesom. Organizatorji opozarjajo, da je za udeležbo na pohodu obvezen veljavni osebni dokument, priporočajo pa tudi primerno obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade.
¿a Čestitke
V Doberdobu hišica stoji, v njej SONJA 70 jih danes slavi. Še nešteto zdravih in srečnih dni ter da bi bila še naprej tako mladostna kot doslej, ji voščita Nadja in Claudio z družinama.
Noni SONJI 70 poljubčkov! Da-njel in Jana.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30.
DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpatizer-je: vsak četrtek bodo na sedežu društva prebirali in komentirali slovenske časopise in revije. Društvo bo poskrbelo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba, petek hoja; informacije po tel. 0481-474191.
KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it).
SPDG obvešča, da poteka redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; informacije Aldo Bauzon.
TRŽNICA na Placuti poteka vsako prvo nedeljo v mesecu.
V	DIJAŠKEM DOMU V AJDOVŠČINI uresničujejo dijakinje in dijaki projekt »Re-Akcija«, barvitega obnavljanja dotrajane opreme mladinske sobe z ustvarjalko Petro Doljak. V duhu uporabe starega in zavrženega zbirajo stare jeanse in podobno blago iz katerega bodo nastale nove prevleke; informacije po tel. 03865-3664126 (Tina Vrčon) in 003840-332990 (Petra Do-ljak).
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe) od 17. novembra: sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.0021.00, z 12. oktobrom ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70-820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella).
AŠZ MLADOST vabi na občni zbor danes, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih sedeža društva Jezero v Rimski ul. 26 v Doberdobu.
AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na sprostilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let. Potekale bodo v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 338-6495722 (Martina) ali 338-5755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah do 20. oktobra.
DRUŠTVO KARNIVAL vabi člane na občni zbor v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrijah.
65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Florenin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
IS Prireditve
V	LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Die-ga Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar.
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 13. oktobra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677.
ŽENSKI ODBOR OO SDS AJDOVŠČINA IN MOHORJEVA ZALOŽBA CELOVEC vabita na pogovor z avtorjem in predstavitev knjige »Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo« Igorja Omerze danes, 12. oktobra, ob 19. uri v Domu krajanov Ajdovščina, Prešernova 26, Ajdovščina (vhod za trgovino Manufaktura).
DEŽELNO DRUŠTVO AITF (Associa-zione italiana trapiantati di fegato) prireja danes, 12. oktobra, ob 20.30 javno srečanje z naslovom »Volja do življenja, volja do darovanja« v dvorani Fai-dutti v Ločniku. Pokrovitelja večera sta goriška občina ter Kmečka in obrtna hranilnica Ločnik Fara Koprivno. Na ogled bo kratki film »La vita vissuta«, sledili bodo posegi direktorja deželnega centra za presaditve Roberta Pe-ressuttija, odgovornega na oddelku za medicino goriške bolnišnice Carla
Donade, odgovornega na oddelku za transplantacije v videmski bolnišnici Pierluigija Toniutta, predsednika goriškega združenja ADVS Feliciana Medeota, deželnega predsednika združenja ADO Franca Biffonija; pričevanja prejemnikov organov in njihovih svojcev ter debata bodo zaključile večer.
PRAZNIK OBČINE MIREN-KOSTA-NJEVICA danes, 12. oktobra, ob 19. uri predstavitev knjige »Jaguar« Jožeta Kogoja v poslovni stavbi Jožeta in Andrejine Kogoj v Mirnu; v soboto, 13. oktobra, ob 13. uri Jesenski pohod, zbirno mesto Temnica; v nedeljo, 14. oktobra, ob 9. uri pohod Opatje selo-Cerje-Opatje selo (zbirno mesto v Opatjem selu), ob 10. uri Jesensko kolesarjenje po Krasu, (zbirno mesto športno igrišče - Kostanjevica na Krasu), ob 15. uri srečanje starejših krajanov s kulturnim programom ( Dom krajanov Negovan Nemec v Biljah).
JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja praznovanje ob 40-letnici ustanovitve v soboto, 13. oktobra, od 11. ure dalje na sedežu kluba na Vrhu. Ob priložnosti bodo odprli razstavo o delovanju kluba; ob 13. uri bo kosilo in družabnost ob spremstvu dobre glasbe. Zaželjena je predhodna najava po tel. 338-6178688, 335-8291389, kra-skikrti@googlegroups.com.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2012« predstavitev knjige »La domenica delle scope e altre storie di confine« (Nedelja metel in druge zgodbe o meji). Gost večera bo avtor, Roberto Covaz.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predstavitev knjige Saše Quinzija »Jožef Tominc«. O novostih ob izidu monografije bo avtor govoril v torek, 16. oktobra, ob 20. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na slovesnost ob 30-letnici društvenega delovanja. V program sta vključena predstavitev razstave novejših del društvenih likovnih umetnic in nastop pevskega zbora.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3) na pobudo Pokrajinske zveze DU (Nova Gorica) in Kruta v sodelovanju z upokojenskimi društvi. V dopoldanskem času je organiziran izlet z obiskom Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri bo poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah, nato vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Na avtobusu je na razpolago 25 mest. Pohitite! Prijave za avtobus sprejemajo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dne-vov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ.
0 Mali oglasi
SUHA GOZDNA DRVA prodajam in pripeljem na dom na Goriškem; tel. 0481-390238.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Andreina Gomiscek vd. Gianesini iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču.
DANES V RONKAH: 10.00, Edo Mari-nari s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V KRMINU: 14.00, Silvano Zor-zenon (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču.
1 6 petek' i2- °ktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik

V FORMUL11 TUDI ŽENSKA
SEUL - Monisha Kaltenborn je postala prva ženska v zgodovini formule 1, ki je postala vodja kakšnega moštva. Peter Sauber, oseminšestdesetletni Švicar, je namreč nepreklicno odstopil in ne bo več opravljal vsakodnevnega vodenja ekipe Sauber, ki jo je ustanovil, še vedno pa bo predsednik skupine Sauber ter bo še naprej sprejemal strateške odločitve. »Kal-tenbornova ima nedvomno dovolj znanja in izkušenj ter bo lahko zagotovila delovanje ekipe tudi v prihodnje, kar je zame zelo pomembno,« je dejal Sauber.
ZMAGA UNION OLIMPIJE
CANTU' - Union Olimpija je nastope v evroligi začela na najboljši način. Letos še nepremagan italijanski Cantu' je gladko premagala s 71:84 (17:20, 40:41, 53:59). Tekma je bila iznečena, odločilne pa so bile štiri trojke v končnici. Najboljša strelca ljubljanske ekipe sta bila Page s 17 in Bay-nes s 16 točkami. Danes čaka prvi nastop Sieno in Milano.
Ostali izidi: Fenerbahče Ulker - Himki Moskva, Elan Chalon - Asseco Prokom 81:74, Olympiacos Piraeus - Caja Laboral 85:81 (fotografija ANSA), Zalgiris Kaunas - Cedevita Zagreb 90-62, CSKA Moscow - Lietuvos Rytas Vilnius 75:73.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
TUDI GUIDOLIN IN Dl NATALE
MILAN - Rožnata Gazzetta dello sport je včeraj objavila imena italijanskih kandidatov, ki se potegujejo za najboljšega nogometaša leta in najboljšega trenerja leta. Med italijanskimi nogometaši so Balotelli, Buffon, De Rossi, Di Natale, Marchisio, Pirlo, med trenerji pa je prav tako šest Italijanov Di Matteo, Guidolin, Mancini, Mazzarri, Prandelli in Spalletti.Nagrado Fife bodo podelili 7. januarja v Zurichu.
ODBOJKA - V nedeljo bo v državni B2-ligi začela nastope tudi Sloga Tabor Televita
Za zlato sredino
Po uspešnih nastopih v Italijanskem pokalu za B-ligaše, v katerem je zabeležila štiri zmage in dva poraza, bo Sloga Tabor Televita v nedeljo začela svojo pot v letošnjem prvenstvu B2-li-ge, v katerem si je lani povsem zasluženo in zvrhani meri smole navkljub priborila obstanek. Njen prvi nasprotnik bo Castelfranco, ki ga je že dvakrat premagala na pokalnih tekmah. V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor, ki bo, vsaj tako upamo, obveljal tokrat tudi za slogaše, ki bodo skušali že s prvega gostovanja odnesti vse tri točke in tako prvenstvo začeti s pravo nogo.
Trener Lucio Battisti, ki že tretje leto zapored uspešno vodi Slogo Tabor, je pred začetkom prvenstva B2-lige zmeren optimist, saj je prepričan, da je ekipa dobro pripravljena, čeprav bo treba še izboljšati uigranost. »Glede na to, da je ekipa nekoliko spremenjena, se pozna, da nismo še optimalno uigrani. S tega vidika je bil sicer za nas zelo koristen italijanski pokal. Poleg tega pa smo na njem lahko spoznali tudi nekaj svojih letošnjih nasprotnikov,« je še dodal Battisti, ki pričakuje, da bodo njegovi igralci letos bolj učinkoviti na servisu. »Začetni udarec moramo nedvomno boljše izkoristiti.«
Battisti je sicer prepričan, da bo letošnja B2-liga na splošno na zelo visoki ravni, svojo ekipo pa uvršča nekje v zlato sredino. »Mislim, da smo letos bolj kompetitivni kot lani, saj imamo po prihodih Kristjana Stoparja, Stefana Sircha in Filipa Hledeja ter po dokončnem okrevanju Matevža Peterlina za vse vloge več kvalitetnih igralcev. Kar zadeva igralski kader, so edini problem težave z ramo, ki jih ima Vasilij Kante. Ne vemo namreč, kdaj bo lahko spet igral.«
Poleg Sloge Tabor Televita in že omenjenega Castelfranca so v skupini C letošnje B2-lige še Montebelluna (TV), Cordenons, Prata, Treviso, Tren-tino, Argentario (TN), Loreggia (PD), Trebaseleghe (TV), Ferro Alluminio, Gemona, Valsugana (PD) in Casalse-rugo (PD).
Kot nam je povedal Slogin trener, naj bi se za prvo mesto in napredovanje potegovali letos Montebelluna, s katero so se slogaši že pomerili v italijanskem pokalu, s korektorjem Manierom na čelu, Prata z odličnim tolkačem Delčevom, podajačem Calderanom in liberom-trenerjem Zingarom (oba še lani v A1-ligi v Veroni oziroma Pado-vi), Cordenons s Saracenijem, ki ima za sabo skoraj petnajst let igranja na najvišji ravni ter Treviso z vrsto mlajših, a perspektivnih igralcev. Ostale ekipe naj bi bile vsaj na papirju približno na istem nivoju, kaj več pa bo jasno šele med samim prvenstvom. Nevarna zna biti tudi Loreggia (z njo se bodo slogaši pomerili že v drugem krogu), ki je lani sicer izpadla, a je bila nato ponovno vključena v B2-ligo. Lanskemu neuspehu pa so botrovale predvsem številne poškodbe. Dober bo gotovo tudi Trentino, saj gre pravzaprav za mladince prvoligaša, paziti bo treba tudi na
www.primorski.eu 1
Trebaseleghe, največja neznanka pa je novinec Casalserugo. Na papirju najslabša naj bi bila Gemona in tržaški Ferro Alluminio. Tržačani, ki so lani napredovali iz C-lige, so trenutno v primerjavi z lansko sezono šibkejši, govori pa se, da bi se lahko nekoliko okrepili oziroma da v italijanskem pokalu niso bili kompletni. Slogaši so jih na pokalnih tekmah premagali brez večjih težav. Gemono pa sestavljajo perspektivni mladi odbojkarji iz naše dežele, ki se bodo morali verjetno na igranje na višji ravni šele privaditi. (T.G.)
PRVENSTVO
Kdo napreduje, koliko ekip pa izpade?
Formula letošnje B2-lige je taka kot lani. V B1-ligo neposredno napreduje zmagovalec posameznih skupin, drugo- in tretjeu-vrščena ekipa pa se uvrstita v playoff. Za prestop v višjo ligo so na razpolago še dodatna tri mesta, ki si jih bodo skušali priboriti udeleženci končnice. V skupinah s 14 ekipami, kot je Slogina, pa izpadejo najslabše štiri ekipe. Lani si je Sloga Tabor zagotovila obstanek z desetimi zmagami, skupno je v šestindvajsetih tekmah odigrala 113 setov in zbrala 36 točk. Samo proti Prati slogaši niso osvojili ne točke ne seta, vsem ostalim, tudi najboljšim, pa so odtrgali vsaj točko. Skupno so Battistijevi varovanci lani odigrali kar štirinajst tie-brea-kov, od katerih pa so zmagali le štiri. Če bi letos slogaši dosegli približno enak izkupiček, bi se verjetno spet izognili izpadu, ciljajo pa lahko verjetno tudi na večje število točk, saj bi bil že lani končni rezultat verjetno boljši, če ne bi imeli smole s poškodbami. (T.G.)
13 Obvestila
SK DEVIN prireja novemberski SMUČARSKI SEJEM v dvorani Gostilne-Picerije BITA v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8.novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12.novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13.novembra od 10. do 19.30. Ne prezrite te posebne priložnosti! Informacije: 335 8416657 ali 335 8180449.
PLANINSKI ODSEK SK DEVIN, SKD VIGRED, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na pohod »Na Krasu je krasno« v nedeljo, 14. oktobra, zbirališče od 9.00 do 9.40 v Praprotu.
SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da so se začeli redni treningi karateja. Torek in petek od 16.00 do 18.00 za otroke, za odrasle pa v sredah od 19.00 do 21.00 in petkih. od 19.00 do 20.00. Za dodatne info pišite na www.shinkaikarate.it. AŠZ MLADOST vabi na občni zbor danes, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih društva Jezero v Rimski ul. 26 v Doberdobu.
ŠAHOVSKI KROŽEK za dijake in učence slovenskih šol bo ob petkih od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSŠDI v ul.Cicerone 8 (3.nadstropje) v Trstu.. Informacije: moblak@libero.it. AŠK KRAS, namiznoteniški odsek, obvešča, da se začenja začetniški letni tečaj za namizni tenis. Vse informacije dobite od ponedeljka do petka v Športno kulturnem centru v Zgoniku od 16.30 dalje. Za dodatna pojasnila lahko pokličete Sonjo Milič na tel. 3397563191.
O çc-n "IGOMIK'
utik a
Kapetanski trak bo nosil tudi letos novopečeni očka Ambrož Peterlin
kroma
28
let je povprečna starost letošnje Sloge Tabor Tele-vita, pri kateri je tudi letos najmlajši dvaindvajsetletni David Cet-tolo, najstarejši pa Gregor Jeron-čič. Odbojkarska zveza Fipav v B2-ligi dovoljuje ekipam, da imajo na vsaki tekmi največ štiri igralce letnika 1981 (ali starejše). Pri Slogi Tabor s tem res nimajo težav, saj je poleg Jerončiča nad to starostno omejitvijo samo še Matevž Peterlin. Približno 190 centimetrov pa znaša letos povprečna višina igralcev Sloge Tabor , kar je približno en centimeter manj kot lani.
Sloga Tabor Televita 2012/13
David Cettolo	1990	198	krilo
Filip Hlede	1982	178	podajač
Gregor Jerončič	1974	201	center
Vasilij Kante	1987	198	korektor
Ambrož Peterlin	1985	184	univerzalec
Matevž Peterlin	1980	187	krilo/libero
Nicholas Privileggi	1984	180	libero
Stefano Sirch	1983	193	center
Danjel Slavec	1987	195	center
Kristjan Stopar	1986	193	korektor
Vanja Veljak	1988	182	podajač
Trenerja: Lucio Battisti in Ivan Peterlin Fizioterapevt: Dušan Blahuta Kondicijski trener: Oliver Batagelj Spremljevalec: Damian Pertot
Člana Sirene državna prvaka v razredu Ufo
Tržaški zaliv je tudi letos gostil državno prvenstvo v razredu Ufo, saj se ravno tu zbira največ jadrnic tega tipa. Lovoriko najboljše si je letos po dveletni »suši« priborila ponovno tržaška jadrnica Cattivic, na kateri sta sodelovala tudi člana Sirene Sandi Šuc in Carlotta Omari. Od četrtka do sobote so tekmovalci opravili pet plovov, po katerih je Cattivic s tremi prvimi in dvema drugima mestoma osvojila državni naslov. Za krmilom je bil priznani tržaški jadaralec Lorenzo Bressan, sprednja jadra pa je upravljal Fu-rio Benussi. Jadranica bo nastopila seveda tudi na Barcolani, člana Sirene pa v nedeljo ne bosta člana posadke.
ODBOJKA - C-liga
Val/Soča Imsa vknjižila drugo zmago
Val/Soča Imsa - Volley Ball Udine 3:2 (25:18, 21:25, 25:27, 25:8, 15:7)
Val/Soča: D. Faganel 10, M. Juren 8, Lavrenčič 26, Masi 14, Devetak 5, Čer-nic 1, Sera 3, Nanut 9, E. Juren 2, Ples-ničar (L), Valentinčič 2, Magajne 2. Trener: Makuc.
Val/Soča Imsa je zbrala že drugo letošnjo zmago. Tudi drugi krog kvalifikacijskega turnirja deželne C-lige je sicer trener Makuc izkoristil predvsem za uigravanje, zato je preizkusil čisto vse igralce. V prvem nizu je sicer startal s ta-čas standardno postavo Faganel, Černic, Masi, Lavrnečič, Matej Juren, na centru pa sta v pričakovanju Vidotta, ki miruje zaradi bolečin v hrbtu, zaigrala Devetak in Nanut (v drugem delu tekme). Taka sestava se je izkazala za učinkovito, saj je v taki postavi (z manjšimi spremembami) Val/Soča osvojila vse tri nize. V drugem in tretjem nizu se je trener odločil tudi za menjave; Val/Soča pa je v obeh setih zaigrala manj prepričljivo, predvsem v drugem nizu je šepal sprejem.
Vse ekipe deželne C-lige bodo na igrišču že spet jutri, pred domačimi gledalci bosta igrali samo Olympia in spet tudi Val/Soča Imsa.
KOŠARKA - C-liga
Breg prvič doma, čaka ga Goriziana
V deželni C-ligi bo Breg stopil na igrišče že danes ob 20.30, ko bo prvič v letošnji sezoni igral pred domačimi gledalci. V tretjem krogu ga čaka Goriziana trenerja Iztoka Čehovina, ki je kot Breg še nepremagna. Glavni stebri goriške ekipe, ki je novinec v ligi, so slovenski košarkarji Močnik, Mar-cetič in Delpin, pod košem pa je zelo nevaren tudi Carcich. Na pripravljalnem turnirju K2 sport je sicer Breg že gladko premagal Čehovinove varovance, vendar je kljub temu trener Kladnik previden pred današnjo tekmo. »Pričakujem borbeno igro od začetka do konca. Pripravljalna tekma prav gotovo ni pokazala realnega stanja,« je pojasnil trener Kladnik, ki bo imel na razpolago vse igralce, tudi Kristjana Ferfoglilo, ki je bil prejšnji teden odsoten.
Bor Radenska pa bo igral jutri proti Falconstaru.
PRVENSTVO U19 ELITE
Jadran ZKB izgubil za točko
Jadran ZKB - San Daniele 62:63 (24:21, 43:38, 50:46)
Jadran: Valentinuz 3, Daneu 17, Ma-jovski 2, Sternad 8, Gregori 11, Leghissa, Žerjal, Batich 18, Zoch, Mattiassich 3, trener Oberdan.
Proti mladi ekipi so jadranovci v 2. krogu izgubili za točko. Že v prvem delu tekme je bilo precej napak, predvsem zgrešenih protinapadov in metov na koš. V drugem polčasu pa je nasploh zastal napad (v tretji četrtini so dosegli le 8 točk), tako da si varovanci trenerja Oberdana niso uspeli priigrati varne prednosti. V končnici je sicer tudi sodnik dosodil nekaj dvomljivih odločitev: Jadran je bil še nekaj sekund pred koncem v prednosti po Batichevi trojki, v zadnjih sekundah pa je San Daniele zadel odločilni prosti met.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 12. oktobra 2012
17
ŽARIŠČE
V naši športni sferi še veliko nedorečenega
Ivan Peterlin
S pričetkom vseh ligaških športov se bo končno v soboto z vso ihto zavrtel tudi letošnji športni vrtiljak, z vsemi svojimi zanimivimi in včasih tudi bleščečimi odtenki, s svojo izrazito in nepreko-sljivo organiziranostjo, z veličastno »zasedbo« ljudi, ki prostovoljno - iz golega veselja in navdušenja do športa - skrbijo, da je kolesje dodobra namazano, da vse teče brez zastojev, da se ta naš slovenski športni vrtiljak lahko nemoteno vrti. Razmišljam o tem, da je ta naš slovenski šport pravzaprav zelo bogat, v svoji paleti ponudbe celo razkošen. Saj to pravzaprav ni nič novega: tako je bilo že na samem začetku, tako je bilo v preteklosti in tako je še danes. Da je šport tisto območje, v katerega se steka največ naših mladih, je dokazano dejstvo. Pa tudi to ni prav nič čudnega: mladi se športa oprijemajo spontano in z navdušenjem. Starši so si edini, da današnji čas zahteva dejavnost, ki naj poskrbi, da se pretiranemu sedenju in telesni neaktivnosti, ki sta tako značilni za današnji čas, uspešno postavimo po robu. To, česar vrtec in šola - tu mislim predvsem na osnovno šolo - ne nudita, tudi večinoma zapolnjujejo s svojimi programi naša društva. In tako otrok že zelo zgodaj stopi v naš športni ambient, v društvo, se po letih splošne vadbe oprime neke športne panoge in šport ga potem spremlja vse do zrelih let.
Uvodoma sem omenil dejstvo, da bo prav v kratkem ves naš tekmovalni stroj v najrazloičnejših panogah v letečem pogonu, ki se bo potem - v mesecih - samo še dopolnjeval z ostalimi športnimi aktivnostmi. Do tu vse lepo in prav. Pa se mi ob vsem tem bogastvu le vrinja vpra-
šanje: pa je res tako lepo in vsebinsko poglobljeno, brez napak, tako, kot se nam stvari zdijo na prvi pogled? Ni seveda nujno, da na odgovor čakam predolgo, saj se mi v možganih takoj sprosti misel, da ni vse zlato, kar se sveti. Tako kot povsod drugod, tako imamo tudi v naši športni sferi še veliko nedorečenih situacij, ki jim zaenkrat še vedno ne znamo dati pravega odgovora. Danes se bom omejil na dve. Tako bi rad izpostavil veliko hibo, ki je v našem športu zelo vidna in to je dejstvo, da kljub temu, da je naš šport nedvomno nosilec cele vrste vzgojno-moralnih va-lenc, še vedno ostaja v mentaliteti naših ljudi - predvsem tistih, ki se imajo za odgovorne za naš razvoj - neke vrste pe-pelke na rang lestvici naših organiziranih dejavnosti. Verjetno je to tudi naša krivda - mislim seveda na nas športnike - ker smo bili vedno pri svojih zahtevah premalo odločni, premalo smo tvegali, v prepričevanju naše javnosti smo bili verjetno premalo prodorni, kar nam prinaša rezultat, da še danes ne moremo govoriti o nekem profesionalnem kadru, o kadru, ki bi znal ustvarjati vizijo naše športne politike, tako kot tovrstno politiko ustvarjajo drugi na drugih vzgojnih področjih naše skupnosti. Mnenja sem, da bo v tem smislu potrebno nekaj ukreniti, saj ni mogoče, da bi v nedogled lahko vedno in povsod računali samo na prostovoljce, ki jim vsekakor moramo biti hvaležni za vse to, kar zmorejo dati in - o tem sem prepričan - bodo prav gotovo dajali še naprej. Zagovarjam tezo, da je napočil čas, ko bi morali tudi našo športno sfero - z vidika vzgoje - le nekoliko bolj sprofesiona-lizirati.
Drugo območje, o katerem razmišljam, pa je pravzaprav teza, ki govori o tem, da je prav športna aktivnost idealen instrument, ki ga imamo v rokah zato, da pri naših mladih na neprisiljen način utrjujemo slovenski jezik. Ne vem, če se tega vsi dovolj zavedamo, pa tudi nisem prepričan, da danes še vedno vsi vedo, da smo naša slovenska športna društva ustanovili predvsem in edinole s ciljem, da bi našim mladim nudili območje, kjer naj se srečujejo med sabo, kjer naj utrjujejo svojo slovensko samozavest, kjer naj se pogovarjajo slovensko, kjer naj bodo ob učenju raznih športnih zvrsti ponosni na to, da se prav s tem učenjem pripravljajo na čisto paritetno soočanje z italijansko večino. Razmišljam o tem, ker se mi zdi, da marsikje velikokrat pozabljamo na te temeljne osnove in s preveliko lahkoto teptamo korenine, na katerih smo pravzaprav zrasli. Res je, da postaja naša družba iz dneva v dan bolj barvita, da se soočamo z realnostjo mešanih zakonov, da so stvari bistveno drugačne, kot so bile še pred kakim desetletjem. A zdi se mi, da eno ostaja še vedno tako, kot je bilo pribito pred petdeset in več leti: naš učni proces - če smo slovensko društvo - mora potekati v slovenskem jeziku. Samo jezik je po mojem mnenju lahko tisti mejnik, ki nas bistveno ločuje od kateregakoli drugega italijanskega društva. Če v slovenskem društvu ne govorimo slovensko, potem - če smo pošteni - tudi nimamo pravice naslavljanja prošenj za pomoč na vse tiste ustanove, ki nam pomoč dajejo s točno definiranimi kriteriji, po katerih se pomoč nudi tistim sredinam, ki skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture.
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
Edinost je ponovno objavila razmišljanje o položaju slovenskih Korošcev. »Statistika ljudskega štetja nam kaže, da se slovenski živelj na Koroškem skrčil za celih osemintrideset odstotkov, kar znaša v resnici 8283 duš. Če še pomislimo, da je slovenski narod v splošnem glede števila napredoval - kar velja brezdvomno tudi za Koroške Slovence - in da se je število Nemcev pomnožilo le za 3432, potem smo prač upravičeni sklepati, da znašajo naše izgube še več, nego jih označuje gornja številka. Vendar pa tega ljudskega štetja ne moremo smatrati za povsem objektivno, ker je - prirejeno večinoma po Nemcih in vsled neumevanja velike važnosti ljudskega štetja s slovenske strani - izpadlo tako, kakor so si ga želeli v prvi vrsti Nemci sami, dobro zavedajoč se, za kaj jim gre. Zato bi bilo tudi napačno, ako bi mislil, da se je vsa ta masa, ki se je iznevirila svojemu narodu, že popolnoma asimilirala z nemškim življem, temveč gre tu za raznarodovane Slovence, ki se deloma še zavedajo svojega slovenskega pokoljenja in se poslužujejo večinoma še slovenske govorice, a so se iz različnih vzrokov - največ pa vsled nepoučenosti ali materijelnih koristi, ki jim jih nudijo Nemci, ali pa vsled njih odvisnosti - udinjali nemški stvari ter nastopajo če-sto kot največji nasprotniki vsakega slovenskega gibanja. Nadejali so jim ime »deutschfreundliche Slovenen« (Nemcem prijazni Slovenci), ki pa igrajo v političnem življenju vseeno veliko ulogo, ker stoje za njimi nemški organizatorji in uživajo tudi naklonjenost naših oblasti. Vspričo tako žalostne bilance se nam vsiljuje vprašanje: je-li to rapidno napredujoče raznarodovalno delo (germanizacija) naraven proces, kateremu stojimo onemogli nasproti, ali ležijo vzroki našega narodnega propadanja tudi v neumevanju svojega položaja in v naši malomarnosti?! Odgovor na to vprašanje nam dajejo Nemci sami, ki veseleč se svojih uspehov, radi poudarjajo, da jim je dobro organizirano »obrambno delo« pripomoglo do tako krasnih uspehov ... «
TA TEDEN
^iiiun
PRED 50 LETI
Primorski dnevnik poziva ljubitelje slovenske knjige naj obiščejo Ljudsko knjižnico v Gorici. »Poletje je za nami, krepko smo stopili v otožno jesen in življenje je našlo spet svoj stari ritem. Večeri so mnogo daljši in človek v mestu, pa tudi na deželi, kjer bodo kmalu opravili največja jesenska dela, bo našel čas, da se vrne k čtivu, ki ga je moral v preteklih mesecih iz tega ali onega razloga zanemariti.
Knjižnice in čitalnice bodo spet oživele! Navzlic vedno hitrejšemu tempu življenja, tehniki, ki tako neusmiljeno spodriva vse, kar bi moglo človeka odvrniti od njenega bliskovitega napredka, pa se opaža ne samo pri starejših, temveč tudi pri mladini ponovno zanimanje za knjigo, v kateri lahko najdemo odgovore na vprašanja, ki nam jih življenska praksa zastavlja na vsakem koraku.
Goriški Slovenci se že od leta 1946 poslužujemo Ljudske čitalnice in knjižnice v Ulici Ascolil, kjer si tudi najbolj izbirčni čitatelj najde med štiri tisoč knjigami z vseh področij znanosti in kulture, tisto čtivo, po katerem čuti največjo željo ali celo potrebo. Ljudska knjižnica zasleduje novosti, ki prihajajo na slovenski trg. Pogoji, v katerih deluje naša knjižnica v Gorici, so na žalost takšni, da svojim obiskovalcem, kljub veliki želji, ne more nuditi ravno vsega tistega, kar prinaša slovenski knjižni trg, toda vodstvo knjižnice skuša po svojih močeh priti do del, ki bi lahko kolikor toliko povečala njeno dosedanje knjižno bogastvo.
Med zadnjimi knjigami bomo našli mnogo izvirnih del slovenskih pisateljev, kakor tudi mnogo prevodov iz svetovne literature, ki bi jih le s težavo našli na policah goriških knjigarn in katerih cena bi bila za marsikoga nedosegljiva. Goriške Slovence bo na primer nedvomno razveselila zbirka humorističnih novel našega rojaka Damira Feigla »Ob obratu stoletja«, v kateri bomo našli duha in besedo nepozabnega humorista, ki je pustil toliko lepih vrstic tudi tistim, ki ga niso osebno poznali.«
idrija
Ob 90-letnici rojstva spomin na P.P. Pasolinija
IDRIJA - Ob 90-letnici rojstva italijanskega pesnika in filmskega ustvarjalca Pier Paola Pasolinija (1922-1975) pripravljajo v Idriji več dogodkov. Osrednji bo potekal prihodnjo soboto, ko bodo pred vhodom v idrijsko občinsko stavbo odkrili spominsko obeležje italijanskemu ustvarjalcu, ki je kot otrok nekaj časa živel v Idriji. Slavnostni govornik ob odkritju spominskega obeležja bo akademik Ciril Zlobec, zbrane pa bosta nagovorila tudi idrijski župan Bojan Sever in županja mesta Casarsa Lavinia Clarotta. V tem mestu je Pasolini preživel svoje mladostno obdobje, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal pobudnik in član organizacijskega odbora Tomaž Pavšič.
Dogodki, ki jih Idrija posveča Pasoli-nijevi 90-letnici, se bodo pričeli že dan prej, ko bodo v razstavnem prostoru Pri črnem orlu odprli razstavo fotografij o Pasolinije-vem življenju, ki jo pripravlja Študijski center PPP (Pier Paolo Pasolini) - Casarsa del-la Delizia. Razstavo bo od odprtja do 30. oktobra spremljalo neprekinjeno predvajanje dokumentarnega filma Majde Širca Ravnikar o Pasoliniju.
Spominsko ploščo je oblikoval arhitekt Silvij Jereb, ki je bil za to nalogo izbran že pred skoraj 20 leti.
Pier Paolo Pasolini je bil rojen leta 1922 v Bologni, kjer je študiral umetnostno zgodovino in filologijo. Umetnik je med letoma 1030 in 1931 skupaj s svojo družino živel v Idriji, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole.
Čeprav je Pasolini izven Italije poznan bolj kot režiser filmov, kot sta Medeja (1969) in Evangelij po Mateju (1964), je bil najprej in predvsem pisatelj. Ob poeziji je pisal tudi gledališke igre, scenarije, eseje in članke. V svojem prvem romanu Otroci življenja (1955) opisuje dečka, ki od drobnih tatvin preide preko ropov do večjih kriminalnih dejanj. Knjigo so obsodili ne le Vatikan in krščanski demokrati, ki so bili tedaj na oblasti, ampak tudi italijanska komunistična partija, ki ji je sam pripadal. Njegov naslednji roman Nasilno življenje (1959) je prav tako razburkal javnost z brutalno-realističnimi opisi bede in umazanije v revnih predelih mesta. Leta 1975 je bil umorjen.
PISMA UREDNIŠTVU
Prijatlji, obrodile so trte vince nam sladko
Domnevam, da nepodpisani avtor Prizorov iz preteklosti v Primorskem dnevniku z dne 9. oktobra 2012, ki se sprašuje, kako ločiti pesnika Prešerna od človeka, presoja preveč po merilih, ki veljajo za današnji čas, namesto da bi se uskladil z metrom njegovih cajtov izpred 200 let. Takratni 14-letniki, zlasti iz revnejših slojev, so imeli zelo kratko otroštvo, če so ga sploh imeli, in kar preveč let trde delovne dobe s stra-dežem na pretek, da so kar čez noč zrasli v odrasle osebe, ki znajo (morajo znati!) poskrbeti zase in večkrat tudi za člane družine. Še na začetku prejšnjega stoletja so revne okoliške kmetice s kopico otrok, dale 5-6 letnega sina v kakšno daljno vas za pastirja - hči pa za pomoč v tuji hiši -in sam bog, da so ju vzeli - za nekaj lir kot celoletno takojšnje plačilo njim, za otroka pa čevlje in kolikor toliko spodoben gvant in seveda ko-što. Pred odhodom jima je mati za-žugala: Le glejta, da bosta ubogala, če ne zlepa pa zgrda lahko, ker vaju doma, kakor bi rada, ne morem držati, preveč ust.
Pri štirinajstih letih je imel fant (ali dekle) že toliko življenjskih izkušenj, da se mu definicija otrok nikakor ne bi prilegala. Tudi tistega ... orleškega kmeta, ki ga je vzel za pastirja, bi dandanes brez pardona kaznovali, utovski materi, vdovi, revni kot kamen, pa bi vzeli njega in vse ostale otroke, ker ni sposobna ravnati po človeško z njimi. Tudi mojo staro mamo, nono Marijo iz Senožeč, ko je njen mož, oče štirih otrok, namesto da bi zavihal rokave in pridno obdeloval kmetijo, šel lahkomiselno v Ameriko iskat srečo in se ni vrnil nikoli več, če bi jo merili z današnjimi vatli, bi jo morali bridko kaznovati, ker si je brezvestna nesrečnica, preden je zarana šla garat na njivo, upala pustiti moji šestletni mami v varstvo tri mlajše otroke, eden od njih je bil še v plenicah, in pred poldnem je morala prižgati ogenj na odprtem ognjišču: "pazi, da bo gorelo enakomerno", da se skuha komaj zabeljena žlobudra, imenovana zelenjavna juha, ki jo bodo že pripravljeno jedli, ko se vrne, za kosilo.
V tistih časih kante z zavrženimi šolskimi malicami niso sploh obstajale. S hrano se otroci niso obmetavali. Kruh so pojedli do zadnje mrvice in češnje, po priporočilu staršev, da bodo prej siti in jih bo ostalo več za naprodaj, večkrat z bob-ki. V tistih časih in tudi kasneje, še v dobi moje mladosti, je bilo domala nepojmljivo, da bi se kakšen gospod in "dohtar", ki je recimo javno zalezoval in zapeljeval kakšno vaško revno lepotico, tudi poročil z njo, ne glede na otroka in morebitne otroke, ki jih je z njegovo pomočjo bog potem dal dekletu, saj bi zatajil stan, kateremu je pripadal. Mešanje slojev se pač ni šikalo, šold naj se druži s šol-dom in beda z bedo, vsak naj bo na svojem pravem mestu, naj ne spravlja svoje bližnje okolice iz ravnovesja in sveta iz tečajev, bognedaj! Greh božji. V poštev so največkrat prišle le premožne. Po Pepelkah ni bilo povpraševanja pri sklepanju resničnih porok. Veliko bolj so se obnesle tiste z doto, pa čeprav niso blestele po lepoti, včasih niti po dušni. Prešeren je bil po tej plati le ... velik konformist. Držal se je tradicije, tiste od famoznih vrednot, po katerih se nam zadnje čase tako silno toži, ki pa so le enim nalagale dolžnosti, drugim pa več kot velikodušno lečile celo grižnje vesti in jih obvarovale pred moralnimi mački. Jasno kot beli dan: punca je dobila (fasala!), kar je iskala. zanikrnega pamža. Prav ji bodi. Se vsaj drugič ne bo več ... "kurbala" (recimo bobu bob) in lovila njenemu stanu neprimerne moške za pred oltar. Ja, ja, obnašal se je pišmeuharsko kot večina, ki nekaj šteje. Tudi zdaj ne manjka takih nostalgikov in oral-nih zagovornikov vrednot, ki pa se jih dejansko ne držijo, le druge silijo vanje, zaradi lepšega najbrž ali iz kori-
m
stoljubja. Dandanes je veliko govora o teh presnetih vrednotah, ki smo jih baje zavrgli. Jaz bi prav rada vedela kaj bolj natančnega in otipljivega o njih. Kdor kaj ve, naj mi, lepo prosim, pove, da se jih pri priči oprimem.
Tudi v zvezi s pijačo, povedano malce šaljivo, se mi zdi, da je naš pesnik povsem usklajen z narodom, ki mu pripada. Kaj ne slovimo po svetu kot vinski bratci in sestrice par excellence? Zakaj bi bil ravno on izjema, če se ga mi vsi radi nacejamo in najdemo sto in en razlog, da ne rečem tisoč in tri ražone, da ga cuk-nemo. Sušlja se, da je celo med nižjo duhovščino, in to me prav žalosti, veliko takih, ki ga preradi srkne-jo.Upam, da gre za prazno šušljanje, ki je sinonim za klevetanje. Literati pa - to je splošno znano - so po vsem svetu tudi liter radi, ne samo naši domači, le priznajmo. Ne vem, zakaj bi Francetu tako smrtno zamerili, Joycu pa ne. Zakaj Zajcu in Gra-fenauerju in ne Baudelairu? Zakaj Ivanu in Šeligu in ne Verlainu pa Rimbaudu? Zlepa mi ne bi zmanjkalo imen, menda prej papirja. Kateri že od omenjenih je rekel ves navdihnjen: Enivrez-vous? Opijajte se (ali opijanjajte se ali omamljajte se)? - Vemo kdo in delimo z njim mnenje -. Če nočete biti od časa izmučeni sužnji, opijajte se brez pre-stanka z vinom, s poezijo ali s krepostjo, kakor hočete.
Jaz se s poezijo še najrajši. Zakaj bi ločevali pesnika od človeka, ko pa vemo že na pamet, da je človek nasploh zelo protislovno bitje, v katerem pogosto sobivata subtilnost in grobijanstvo, vzvišenost in prosta-štvo, naivnost in zvijačnost, in še in še in še, pa večkrat koktejl iz vseh teh prvin? Zakaj od drugih terjamo popolnost, ki je sami niti ne zmoremo. Zakaj ne sprejemamo ljudi, takšne kot so, v vsej njihovi veličini in klavrnosti. Saj čisto brez tadla ali uržeha bi bil skoraj neverjeten, z nami nič v sorodu, ko da bi padel med nas iz neznanega planeta ali stopil ves papirnat in omleden in kakšne oleografije.
Pa še to, namesto kremšnite ali tortice na koncu kot desert (dulcis in fundo): Dante je videl Beatrice dvakrat v življenju, prvič - in se je vanjo bojda na prvi pogled in za vse večne čase zaljubil - pozor, pazite na leta!
-	ko je bila stara 9 let, on pa 10. In drugič, ko je bila stara 18, on pa 19. Ko se je Dante zaročil na željo staršev s ... premožnejšo in plemenitejšo Gemmo Donati, je bil star 12 let, ona pa 11. Ko je Beatrice videl drugič pri 18. letih je bila še ledih in fraj, saj se je poročila šele pri enaindvajsetih in umrla 24-letna. On, smrtno zaljubljen vanjo, bi lahko tikete-ta-kete razdrl zaroko z Gemmo in poletel v sladkosti in radosti svetega zakona s svojo veliko ljubeznijo, pa ni
-	se ni šikalo stanovsko izbrati manj, ko se ti ponuja več, ne glede na še tako krilato silo ljubezni, ki ti kruto masira in razdvaja ognjevito srce. Naredi se rajši neumnega, in sklicujoč se na očetovo željo in na dano besedo se od zaročenke Gemme in njenih blago-dati ne poslovi. Šele ko Beatrice umre tri leta kasneje - in ni več treba, da jo tudi poroči - in potemtakem jo lahko platonsko ljubi na mile viže, doživi velikansko krizo, od katera pa se slednjič le pozdravi, da se nato 30-leten, šest let kasneje poroči z Gem-mo in družno naštampljata štiri otroke, ad consolationem njegove od neizpolnjene ljubezni razrvane duše. Amen. Povedano v najbolj pritlehnih besedah, brez vsake lirične retuše. V bran slovenskega poeta.
Glažek ni še prazen, France, ne gremo še narazen, ne pa ne in ne! Na zdravje!
Jolka Milic Partizanska cesta 14 6210 Sežana
Petek, 12. oktobra 2012
ontecchi
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Znanost in mladi: sredstev ni!
Večkrat slišimo po televiziji ali beremo v časopisih, da so na kaki ameriški univerzi odkrili cepivo proti določeni bolezni ali razvili posebno pomembno tehnologijo, ki človeku omogoči, da bolj učinkovito in hitreje odkrije določene napake v strojih, ki jih uporabljamo v medicini, genetiki ali farmacevtiki. Države, kot so ZDA, Anglija, Avstralija, Japonska in Kitajska korenito spodbujajo znanstveno raziskovanje (5% DBP), še posebno med mladimi. Te države, katerim se pridružijo tudi številne članice Evropske Unije (kot Finska s 4% DBP in Avstrija s 3,76%), omogočajo mladim dokaj hiter dostop do laboratorijev in do znanstvenih struktur in zaradi tega ni presenetljivo, da se ti znanstveniki kmalu vključijo v najmodernejše in najpomembnejše znanstvene ustanove.
Pomislimo na tržaško SISSO: to je ustanova, ki vedno znova vabi mednarodne znanstvenike, da predstavijo svoje rezultate in jim hkrati omogoča, da nadaljujejo študij na višjem nivoju. Vprašanje, ki pa se nam postavlja, je naslednje: zakaj Italija ne investira v znanstveno raziskovanje? Zakaj se pravzaprav mladi v Italiji težko vključujejo v —— italijanske razi- s
skovalne centre, obenem pa jih mednarodne ustanove stalno vabijo medse? Pomislimo na primer na švicarski CERN, ki je pred leti poklical k sebi mlado italijansko znanstvenico Saro Valenti-netti, ki se danes posveča raziskovanju Higgsove-ga delca, ali na Maura Giacco, tržaškega raziskovalca, sedaj profesorja na fakulteti za medicino, ki ga je zaradi njegove raziskave na področju virologije HIV-a in AIDS-a, pred leti nagradil sam Napolitano.
•S« KWIV *
Zakaj Italija prezira neobhodno potrebno raziskovanje in ne spodbuja mladih, da bi se hitro vključili v raziskovalno delo? Zakaj druge evropske države vlagajo ogromno sredstev (tudi do 3% DBP) v znanost, medtem ko Italija krči prispevke namenjene univerzitetnemu znanstvenemu raziskovanju (1,3% DBP)? Katera je vloga mladih diplomiranih znanstvenikov v današnji italijanski znanstveni stvarnosti?
Danes postaja ponovno aktualen pojav »bega možganov«: mladi, če se hočejo res vključiti v svet znanosti in nenehnega tehnološkega napredka, morajo zapustiti Italijo in poiskati delo drugod, pri drugih mednarodnih znanstvenih ustanovah. Italija torej ne razume, da je njen ukrep krčenja sredstev namenjenim znanstvenemu raziskovanju pravzaprav samomor. Država, ki ne investira dovolj v raziskovanje - ki je lahko biološko, fizikalno, tehnološko, farmacevtsko ali drugo - ne more napredovati. Taka država zaostaja. Uvažati mora tehnologijo in znanstveno osveš-čanje. V bistvu: trošiti denar za tisto, kar bi lahko sama naredila doma.
Katera pa je pri vsem tem vloga mladih? »Mladi in znanost« ni antitetična konjunkcija. Mladi so znanost in znanost je za mlade. Nesmiselno je torej krčiti fonde znanosti, ker to obenem pomeni krčenje delovnih mest, ki bi mladim di-plomirancem lahko odprla pot do uspeha. Mladi so namreč tisti, ki bodo nadaljevali delo na zapuščinah prejšnjih znanstvenikov. Mladi so tisti, ki lahko doprinesejo svežino, originalnost in kakovost v današnji znanstveni svet.
Situacija je za današnje mlade raziskovalce popolnoma neznosna. Največji problem predstavljajo, kot že rečeno, okrnjena finančna sredstva. Pomislimo samo na ves laboratorijski pribor in potrebščine, ki so neobhodno potrebne: najmodernejši elektronski stroji stanejo več tisoč evrov (tudi do sto tisoč evrov). Na kemijski fakulteti tržaške univerze, kot poročajo sami raziskovalci, so potrebščine zastarele in primanjkuje reagentov in inštrumentov. O podobni situaciji poročajo tudi raziskovalci drugih italijanskih univerz. Pravzaprav lahko rečemo, da je tržaška univerza ena izmed najboljših v državi; fakulteta za matematične, fizikalne in naravoslovne znanosti zaseda absolutno prvo mesto na lestvici najboljših italijanskih fakultet. Zelo velik problem predstavljajo tudi plače mladih raziskovalcev.
V prvem letu dela raziskovalci dobijo, kot poroča Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje (Miur), okrog 1080€ mesečno. Vprašanje, ki se nam lahko postavi v tem primeru, je naslednje: kako se lahko mladi raziskovalci sploh preživljajo, če dobijo nekaj več kot tisoč evrov na mesec? Ne smemo se čuditi, da se mnogi pravzaprav odločijo za tujino, saj jim tuji raziskovalni centri nudijo več možnosti preživetja in uveljavitve.
Italijanski znanstveniki so po celem svetu zelo priljubljeni, saj je njihova izobrazba nedvomno ena od najboljših. Problem pa je podiplomska pot: žal Italija premalo investira v raziskovanje in so torej mladi znanstveniki prisiljeni zapustiti državo in iskati zaposlitev pri drugih mednarodnih znanstvenih organizacijah, tudi v Sloveniji, in tako s svojim delom nimajo možnosti obogatiti znanstveno stvarnost v matični državi. (viri: Istat, La Repubblica, Miur in Consiglio nazionale delle ricerche)
Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Oktoberfest je vsako leto rekorden. Letos so prešteli največje število pijanih ljudi!«
Preblisk tedna - Preblisk tedna
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
John Lennon, najvplivnejši pop zvezdnik vseh časov, bo do 14. oktobra skupaj s soprogo in Titom glavni junak razstave miljskega muzeja moderne umetnosti Ugo Cara (del razstave je v spodnjih prostorih županstva). Razstava, čeprav smo jo pričakovali nekoliko bogatejšo, je polna globokih pomenov, ki izvirajo iz še globljega simbola miru.
Johna Lennona, njegovo ženo Yoko Lennon in maršala Josipa Broza Tita povezuje hrast, ki po 43 letih še stoji v Beogradu in ljudi spominja na mir. John in Yoko sta živela od prispodobe miru, ki sta jo imela globoko zasidrano v srcu. Leta 1969 sta poslala po svetu 50 želodov, da bi iz njih zrasli hrasti in oznanjali mir. Dva sta bila naslovljena na Tita. Bolj kot skupna percepci-ja miru, pa bi lahko rekli, da Johna in Yoko s Titom povezuje skupna koncepcija simbolov. Maršal je bil oseba, ki je živela od umetnosti: fotografije in filmov. John in njegova žena pa od avantgardne umetnosti in glasbe. Vse te oblike umetnosti lahko zreduciramo na enostaven pojem simbola. Kdo bi danes še vedno živel za simbole? Za nekaj, v kar verjame in ga oddaljuje od vsakdanje stvarnosti? John Lennon je s svojo pesniško promocijo miru dosegel to, da so ljudje v mir verjeli. In za to tudi živeli. Podobno je Tito s svojimi filmi v taki meri vplival na ljudi, da je Jugoslavija živela od filmov. Takrat so bili veseli in enaki, ker so v to verjeli. Skupaj so gradili enotno državo. Hrast, ki še danes raste v


Beogradu, je poleg močnega simbola miru, ki se je po Titovi smrti zrušil, tudi apel svetu: vojne je konec, ČE TAKO HOČEŠ. Če bomo tako hoteli, potem bomo lahko tudi danes, v svetu, ki se družbeno in ekonomsko vedno bolj razceplja, verjeli v mir in sožitje.
Razstavo si obi-
^^	^	skovalec ogleduje ob
MAIMBI Lennonovi pesmi I ^ClUU 111 I lil »Give peace a chance«, ki je postala him-_ _M_ _ _ —^ * __ __ na namenjena boju
IK VS« VOllla ^ mir v svetu. »The
0	war is over if you
j	^ want it« - »Vojne je
CiIHT || konec, če tako želite« ^ je pa svetovno znano geslo, ki je v poznih šestdesetih letih spodbujalo k miru in ljubezni. V vznemirljivih letih, ko se je družba močno uprla; protestirali so proti militarizmu in državni disciplini, po celem svetu so ljudje demonstrirali za človekove pravice in družbeni red, glasni protesti so bili del vsakdanjega življenja. Mladi so v težkem zgodovinskem obdobju iskali nove ideale in tehtno vodilno misel, ki so jo nazadnje našli v ikoni miru, legendarnemu Johnu Lennonu.
Ogled razstave vabi k razmisleku. Razmišljanju o miru. Vsi soglašamo s pacifističnimi afor-izmi: toda, je to le začasna moda, ali med mladimi ponekod res vlada pacifisticno-hippyjevsko vzdušje? Simbol majhnega želoda in njegov preobrat v mogočen hrast predstavlja idejo malega človeka, ki lahko doseže razsežnost svetovne ideologije. Moč simbola dokazuje njegov vpliv na ljudi, česar dokaz so prav trije liki, okrog katerih je zasnovana razstava.
Obiskovalci lahko svoj obisk zaključijo s simbolično gesto: vsak lahko na mlado drevo ob oknu obesi skrito željo ali citat. Kaj mislite, koliko želja bi morali obesiti, da bi na svetu končno vladal mir?
oktoberfest
Ob pivu ni krize
Iz Münchna so med Oktoberfestom tudi v zamejske kroge prišle zanimive vesti ... od dogodkov, ki se v čudnih okoliščinah dogajajo preveč razposajenim ljudem, do tega, da imaš v Münchnu med Oktoberfestom več možnosti govoriti italijansko kakor nemško ... Središče mesta krasijo ogromni šotori, kjer je skoraj več Evropejcev, kakor domačinov. »Amerika, Avstralija, Brazilija, Italija: Nemci, kje ste?«, se sprašujemo, ko vstopimo v najbolj znano halo Hofbräu Festzelt. Seveda pa so tu vseeno tudi nemški šotori, v katerih petja in smeha ne moremo pogrešati: Himmel der Bayern, Spaten Schottenhammel, Paulaner Festzelt, in Schutzen-festzelt prav gotovo slovijo za šotore, kjer se lahko človek umakne v svet, v katerem mu misli ne bodo uhajale k ekonomski krizi ali jesenski otožnosti. Celo zaveden Slovenec naše narodne skupnosti lahko tam pozabi na vse zamejske zdrahe. V Münchnu se s praznikom, ki mu posvetijo skoraj cel mesec, vsako leto razvedrijo. Bi bil take vrste praznik, v družbeno-moralnem kriznem času potreben tudi drugod? Mogoče bi morali tudi naši zamejski voditelji oditi na krajši izlet v München: ob kozarcu piva, oddaljenem od zamejskih zdrah, bi se morda lažje pogovarjali, kakor ob skodelici kave, ki bi si jo lahko večkrat privoščili, če bi se srečali na skupnem vogalu ulice S. Francesco in ulice Donizetti, katerega od delovnih mest ločuje le nekaj korakov.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 12. oktobra 2012
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012:
Glasbena kambrca 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.20 Nan.: I Cesaroni 5 23.40 Rotocalco: Supercinema
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.00 Nogomet: Armenija - Italija, kvalifikacije za SP 2014, prenos 21.00 Dnevnik 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine
V^ Rai Due
6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Ak-tulano: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Express 21.10 Rubrika: Voyager - Indagare per co-noscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: L'ultima parola
V" Rai Tre
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spazioli-bero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Un posto al sole
21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: Person of Interest 23.55 L'ltalia che fun-ziona 0.10 Nan.: Human target
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 21.10 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo
20.50 Nogomet: Italija - Švedska, U21, kvalifikacije 23.00 Dok.: Amore criminale, pon. 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 16.00 Film: A casa dopo l'uragano (dram., ZDA, '60) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 0.00 Film: Secret window (triler, ZDA, '04, i. J. Deep)
23.10 Nan.: Millenium - Uomini che odiano le donne
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.30 Deželni dnevnik 7.35 11.00 Dok.: Luoghi magici 8.0015.30 Dok.: Piccola grande Italia 11.30 12.25 Dok.: La Cina imperiale 13.05 Rubrika: In contat-to... con la Trieste Trasporti 14.05 Dok.: Il portolano 15.55 Dok.: Jacopo da Pontee il Bassanesimo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 Antic-hi palazzi del Friuli Venezia Giulia 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: La libreria Marciana 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Quando la radio 22.50 Aktualno: Paesaggi di... vini 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Sotto il sole di Roma (dram., It., '48)
Canale 5	Slovenija 1
Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.35 Odd.: Profesor Pustolovec 10.55 Kratki dok. film: Objemi in poljubi 11.10 Kratki igr. film: Prvi otrok na luni 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum: Feminizmi našega časa (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Evrovizijski TV laboratorij 17.25 Odd.: Firbcologi 18.00 Odd.: Smetumetarije 18.25 Odd.: Volk in lisica na motorju 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Na Olimpu
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro (pon.) 13.30 Evrovizijski TV laboratorij 13.35 Odd.: Razred zase (pon.) 14.05 Odd.: Študentje brez denarja (pon.) 14.40 Osmi dan (pon.) 15.15 Izvir(n)i 15.45 Dok. serija: Istra skozi čas 16.20 Žo-garija 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Dok. film: Državni udar v Argentini 18.00 Črno-beli časi 18.15 Slovenski magazin 18.45 Knjiga mene briga 19.05 Dok. film: Milijoni skriti v kamnih 20.00 Nogomet: Kvalifikacije za SP 2014, Slovenija : Ciper, prenos iz Maribora 23.00 Nad.: Restavracija Raw 23.50 Film: Sirotišnica
Jr Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25 Evropski premislek 7.30 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 9.30, 15.30 Poročila 8.10 21.30, 22.50 Žarišče 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.40 17.45, 19.30, 21.50, 23.25 Kronika 10.00 Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos 12.00 Redna seja Kolegija predsednika Državnega zbora 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 23.40 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Film: Idealen par 17.15 Avtomobilizem 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 0.05 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.40 Nogomet: KV za SP Slovenija
-	Ciper, neposredni prenos 22.50 Arhivski posnetki 23.35 Potopisi 0.35 Vsedanes
-	Tv dnevnik, Primorska kronika, Čezmejna Tv - TDD
1 Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 18.00 Žogarija v Zagrebu 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 15.30 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Ljubezen v cvetju (rom., ZDA, '96) 22.00 24UR zvečer 23.00 Eurojackpot 23.15 Nan.: Na terapiji 13.50 Film: Zasebna šola (kom., ZDA, '83)
Kanal A
Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 16.35 Nan.: Skupaj s tabo 14.20 Nan.: Will in Grace 14.50 Film: Dobiva se v zaporu (kom., ZDA, '06) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: V nevarni modrini 2 (akc., ZDA, '09)
M
t v
21.40 Film: Hudičev odvetnik (dram., ZDA/Nem., '97)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza
6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd. za otroke:
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan. V studiu Lucija Pir-jevec in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 12.10 Ob 44. Bar-kovljanki: Pogovor s predsednico študijskega centra Melanie Klein Francesco Simoni; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 15. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Bar-kovljanka 2012; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne priredi-
tve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Dan 202; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.45 Nogomet, Slovenija : Ciper, kvalifikacije za SP; 22.00 Novice; 22.45 Nova elektronika.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF - 2. modri; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.

ÍNAPOVED ZA DANES
Povsod bo spremenljivo, proti večeru se bo pooblačilo. Ob Pretežno oblačno bo. Predvsem v južni Sloveniji bo obali bi pihala šibka burja.	občasno rahlo deževalo, proti večeru pa bodo padavine po-
nehale. Na zahodu države se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne pa od 10 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
Danes in jutri bo srednjo Italijo in Jadransko morje prešla topla fronta medtem ko pa bo hladna fronta zajela Alpe. Na vreme v naši deželi bosta verjetno obrobno vplivali obe fronti.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24
Dolžina dneva 11.06
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 3.33 in zatone ob 16.31
Nad srednjo Evropo je šibko območje visokega, nad Sredozemljem pa plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Oslabljena fronta se zadržuje nad Alpami in nad Balkanom. Od vzhoda doteka nad naše kraje razmeroma topel in precej vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznih težav; moteno pa bo spanje občutljivih ljudi v noči.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.05 najnižje -53 cm, ob 9.21 najvišje 53 cm, ob 15.34
najnižje -42 cm, ob 21.30 najvišje 41 cm. Jutri: ob 3.32 najnižje -54 cm, ob 9.47 najvišje 59 cm, ob 16.03 najnižje -51 cm, ob 22.04 najvišje 41 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............9
1000 m ..........15 2500 m............7
1500 m ..........10 2864 m............6
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v visokogorju 4,5.
O7/12 S. GRADEC
MARIBOR
O 9/14
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/16
ZAGREB 11/14 O
_,_ _(NAPOVED ZA JUTRp
> 1 - '->j
Po nižinah in ob obali bo oblačno, možne bodo padavine. Jutri in v nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Pojavljale
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Pihala bo šibka burja.
se bodo krajevne padavine.
r
%
/

T
f
\fl
/f
"A
Odprto vsak dan
Od ponedeljka do sobote: 9.00 - 20.00 Nedelja: 10.00 - 19.00
SHOP & PLAY
Cilta Fiera
NAJVEČJI NAKUPOVALNI CENTER V DEŽELI
v nakupovalnem centru Citta Fiera Torreano di Martignacco (UD) ulica A. Bardelli, 4
ORODJE IN STROJI
GRADBENIŠTVO
DEKORACIJA
KOPALNIŠKA OPREMA
VRTNARSTVO