KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Novo mesto, 24. februar 1988 št. 3 J Nadaljevanje šesnajstletnega sodelovanja Dolgoročna usmeritev avtomobilskega programa od petka, 12. februarja 1988, ni več uganka. Smer je začrtana in vodi v Evropo. V sejni sobi avtomobilske dejavnosti sta J. M. LEPEU - direktor DAI (Renault) in Marjan Anžur, predsednik poslovodnega odbora DO IMV. podpisala okvirno pogodbo. Več o tem pomembnem in odločilnem trenutku preberite na strani. Deset let s pesmijo Kako lepo je imeti rojstni dan, tudi pevskega zbora! To so občutili naši predani pevci, pevke in zborovodja ob prvem jubileju zbora. Pa ne samo oni. Tudi občinstvo v dvorani je zaužilo slovesen trenutek jubileja. Nekaj več o slavnostnem koncertu preberite na stra- ni! --------------------------------------------------------- Petek, ki si ga bomo zapomnili Stara slovenska vraža pravi: »petek — slab začetek«, še posebej, če je ta 13. v mesecu. Pa petek, o katerem pišemo, nikakor ne pomeni slabega začetka in še tiste najbolj vraževerne naj pomiri dejstvo, da govorimo o petku, 12. februarja 1988. Dan, ki bo v zgodovini naše delovne organizacije gotovo zapisan kot pomemben mejnik, ko smo izbrali pot, ki vodi k napredku, in se tesno povezali z Evropo. Dan, ko smo se odločili nadaljevati sodelovanje z dolgoletnim partnerjem. Ta dan so v karosernici izdelali 400.000. karoserijo R-4. Ta da je naš pevski zbor praznoval desetletnico svojega obstoja. Več kot dovolj razlogov za praznovanje! Praznovali smo delavno, brez proslav, a smo čutili, da ta petek ni navaden petek. V________________________-_______________________________ OOOOi Katrca se ne da Nekateri sc gotovo še spominjate prvih vozil R-4 (hitro dobila domače priljubljeno ime KATRCA), narejenih 1. 2. 1973 v Industriji motornih vozil. Tako se je začelo naše sodelovanje z Renaultom. V petek, 12. februarja 1988 pa so delavci karosernice proizvodnje III. naredili 400.000. (štiri-stotisočo!) karoserijo priljubljene katrce, ki ji očitno zaradi vseh njenih kvalitet tudi spoštljiva leta ne morejo do živega. Tudi v prihodnje z Renaultom Po dolgoročnem sodelovanju s francoskim partnerjem Renaultom smo dve in polletno iskanje partnerja, čas poln ugibanj, zaključili s podpisom okvirne pogodbe z Renaultom. Vprašanje, ki je v časih sanacije povzročalo največ skrbi, kaj bo z dolgoročnim avtomobilskim programom, je dobilo odgovor. V novih, prijetno urejenih prostorih avtomobilske dejavnosti je bila 12. februarja 1988 podpisana OKVIRNA POGODBA med Industrijo motornih vozil in Renaultom. Pogodbo sta podpisala predsednik poslovodnega odbora DO IMV Marjan Anžur in direktor DAI J-M. LEPEU. S strani Renaulta so bili ob podpisu prisotni M. JORDAN, tehnični direktor DAI, B. COUR-SAT, direktor za področja Vzhoda in Bližnjega vzhoda in J. P. HANNOTEAUX, direktor Biro Renault v Jugoslaviji, s strani naše delovne organizacije pa podpredsedniki PO: Vlado Bahč, Franci Borsan in Zdravko Slak ter vodja projekta Štefan Poredoš. je, da je ta podpis znamenje, da sta bili obe strani z dosedanjim sodelovanjem zadovoljni, in izrazil prepričanje, da bomo skupaj zmogli doseči ustrezno kakovost in biti konkurenčni. V nadaljevanju povzemamo informacijo, ki je bila ob podpisu posredovana novinarjem: Okvirna pogodba IMV — Renault S podpisom OKVIRNE POGODBE IMV in RNUR se zaključuje pomembna faza razgovorov o dolgoročnem programu IMV. Kot smo že v septembru 1987 izjavili, da bomo nadaljevali naše sodelovanje z RNUR tudi v prihodnje, to z današnjim podpisom tudi potrjujemo. Znano je, da je IMV že v letu 1985 objavil pogoje za svoj nadaljnji dolgoročni razvoj na avtomobilskem področju. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da program, ki ga ponuja RNUR, ustreza vsem zastavljenim pogojem in predstavlja elemente pogodb, ki bodo sledile. Med temi sta najpomembnejši pogodba o sovlaganju in pogodba o podaljšanju sedaj veljavne kooperacijske pogodbe do konca leta 2000. Obe pogodbi naj bi bili podpisani istočasno in začeli veljati do 30. 6. .1988. . Proizvodnja novega modela naj bi se začela spomladi 1989, pri čemer bomo hkrati nadaljevali tudi s proizvodnjo R-4, dokler bodo potrebe na tržišču. Proizvodne količine bodo upoštevale razpoložljive kapacitete tovarne in potrebe tržišča. Maksimalno bo poudarek dan kvaliteti in zniževanju proizvodnih stroškov. J. Š. S 1. konstitutivne seje DS DO IMV: Obetaven začetek Tudi novinarji so težko čakali na ta trenutek in to je bil razlog več za sklic novinarske konference. Svečanemu dogodku so bili priče tudi novinarji, za katere je bila ob tej priložnosti pripravljena tiskovna konferenca. Novinarjem je Marjan Anžur spregovoril o pomenu sklenjene pogodbe in aktivnostih, ki bodo temu dogodku sledile. Pri tem je opozoril na mačehovski odnos naše birokracije do industrijskih kooperacij. Slednje so prav tisto, kar nas ta čas drži v korakci s svetovnim razvojem. Potem je dejal: »Kooperacija zagotavlja sodobno tehnologijo, delovna mesta in nova tržišča. In tudi mi v Jugoslaviji si v 21. stoletju ne želimo voziti z bicikli, pač pa s sodobnimi vozili « Zbranim je spregovoril tudi gospod J. M. LEPEU, ki je poudaril, da je' 12. 2. 1988 pomemben dan tudi za Renault. Dejal novo kvaliteto v medsebojnih odnosih. IMV se bo v bodoče še bolj integriral v družino RNUR s tem, da bo RNUR vložil svoj kapital v IMV, da bo IMV dobil nov osnovi program R SUPER 5- FIVE in da bo prevzel tudi pomemben delež proizvodnje za izvoz za potrebe RNUR. IMV bo z lastnim izvozom sposoben pokrivati vse svoje devizne potrebe. IMV in RNUR bosta ustanovila skupno podjetje, v katerega IMV vstopa z obstoječimi objekti in opremo, RNUR pa sovlaga večji del uvožene opreme in lastno znanje. Skupno podjetje bo poslovalo v okviru DO IMV. OKVIRNA POGODBA v tem trenutku obsega le glavne Volitve delegatov v samoupravne organe so za nami in novo izvoljeni delegati ne izgubljajo časa. Pred njimi so konstitutivne seje in vrsta samoupravnih aktivnosti. Novo izvoljenim seveda čestitamo ob zaupanju, ki so jim ga izkazali sodelavci, in pričakujemo, da se bodo tudi izkazali in upravičili zaupanje. Predvsem naj jih spomnimo, da so delegati posameznih delovnih enot, da morajo zastopati te enote in jih obveščati o svojem delu. Sestali so se tudi novo izvoljeni delegati delavskega sveta delovne organizacije. 29. jih je. Prva seja v novi sestavi je bila v ponedeljek, 15. februarja 1988. Začel jo je zdaj že bivši predsednik Alojz Sodja, za katerega lahko rečemo, da je svojo funkcijo opravljal dobro in korektno. Slavko Drab je delegatom podal poročilo volilne komisije, katere predsednik je bil. Med drugim je opozoril na razveseljivo dejstvo, da so se v sedmih tozdih in DSSS pojavile odprte liste, kar priča o demokraciji postopka. V nadaljevanju so delegati po predlogu konference OOZS DO IMV izvolili predsednika DS DO IMV; to funkcijo bo dve leti opravljal VLADO CVETKOVIČ iz tozda Tovarna avtomobilov in namestnika predsednika ROBERTA YEBUAHA iz tozda Razvojni inštitut. Da ne bi z izvolitvijo novih članov zavrli aktivnega dela čla- nov odbora za družbeni standard in odbota za organizacijo in nagrajevanje, ki so bili izvoljeni pred letom dni, so jih delegati izvolili še za nadaljnji dve leti. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da gre za delo odborov, kjer bi zamenjava članov v času najpomembnejših nalog nehote pomenila zavoro, zdajšnji člani pa so ravno dodobra spoznali naloge in svoje delo uspešno opravljajo. Tako oba odbora ostajata nadaljnji dve leti v znani sestavi. Vsem. ki so to že pozabili, naj povemo, da bomo marca izdali POSEBNO IZDAJO KURIRJA z imenskimi seznami vseh novo izvoljenih samoupravnih in DPO organov. Z Renaultom imamo skupen cilj Največje pozornosti je bila seveda deležna peta točka dnevnega reda, v kateri je predsednik PO DO IMV Marjan Anžur v več kot polurnem izvajanju delegate seznanil z dolgoročnim avtomobilskim programom in okvirno pogodbo ter dejal, da smo bili dobri dve leti deležni očitkov zunaj IMV, da zavlačujemo z izbiro partnerja. Anžur je poudaril, da se PO ni želel odločati hitro, saj so takšne odločitve običajno slabe. V času pogovorov pa je rešitev nenehno pridobivala na kakovosti. Nadaljevanje na str. 3 KURIR Nadaljevanje z 2. str. Podpisana je okvirna pogodba, pravzaprav dokument z opredeljenimi pogoji, potrebnimi za sklepanje pogodb, ki bodo tej sledile. Predvidoma maja bo podpisana pogodba o sovlaganju, ki mora biti potrjena tudi s strani zveznih organov, hkrati pa bo tudi podpisana pogodba o podaljšanju sedaj veljavne kooperacijske pogodbe do leta 2000. Okvirna pogodba opredeljuje sedanje in nove odnose med 1MV in Renaultom, opredeljuje obstoječi in nov program. Tako naj bi leta 1989 naredili manjše količine R-5, ki pa bi se z leti povečevale. Izdelali bomo R-5 v štirih variantah (s 3 in 5 vrati z dizel in bencinskim motorjem), R-ekspres za jugoslovanski trg in R-21 kot nadomestilo za R-18. Marjan Anžur je odločno zanikal, da proizvodnja R-5 pomeni ukinjenje R-4. Poudaril je, da bomo R-4 izdelovali, dokler jo bo tržišče sprejemalo, saj ostajamo edini proizvajalec tega vozila v Evropi. To je program, ki ga dobro poznamo, obvladamo in smo ga vajeni, torej ga je nesmiselno ukinjati. Tudi očitki nekaterih novinarjev, da je R-5 star model, so netočni, saj je bilo to lani tržno najuspešnejše vozilo Renaulta v Evropi. V nadaljevanju je Anžur dejal, da so bili ekonomičnost, izraba kapacitet in sovlaganje glavne zahteve, ki jim je s tem programom zadoščeno. »To, da smo bolj zanimivi za partnerstvo, kot smo morda sami mislili, smo spoznali v času pogovorov s partnerji.« je povedal Anžur in dodal: »Ko smo se odločali o partnerju, je pri odločitvi pomagala treznost. Morda bi bila za nas optimalna rešitev z obema partnerjema — z Japonci in Renaultom, vendar hočemo ostali del Evrope. Zato smo se odločili za povezovanje z Evropejci. Po letu 1992, ko bodo v Evropi najmočnejši procesi raznih integracij, bo naše sodelovanje z Renaultom trden most, ki nas vodi v Evropo.« Podjetje bo upravljano skupno in gre za normalno partnerstvo, pri čemer bo francoski delež znašal 20 %. V partnerstvu gre za skupen cilj, to je ČIM VEČJI DOBIČEK. Vloga francoske misije se bo seveda spremenila, postala bo eden od nas in bo neposredno odgovorna za določena področja. Postajamo resnični član družine Renault, kar bo v neusmiljenem boju s konkurenco razlog več, da se zavemo, da tega boja ne. zmoremo sami, pač pa le v integraciji, ki se bo še povečevala. Naš nadaljnji razvoj bo šel še vedno v smeri razvijanja vseh programov (kombi, terensko vozilo). Nikakor pa ni časa za lagodje. Akcijo »leto kakovosti«, ki je edina možnost za preživetje, bomo letos, kot je opozoril Marjan Anžur, razširili z akcijo »LETO EKONOMIČNOSTI«. »Znižati moramo stroške, in o tem ne bomo več le govorili, pač pa moramo doseči maksimalne prihranke v organizaciji, materialu in izkoriščanju delovnega časa,« je podčrtal Anžur in nadaljeval: »V IMV, v prikoli-škem programu, so predstavniki ameriške firme Proudfoot. Pripravljajo študijo, katere smernice bodo ta program postavile na lastne noge, da bo preživljal Bivši in novi predsednik DS sam sebe, saj lahko samo še letos pričakuje solidarno pomoč drugih!« Marjan Anžur je ob koncu dejal, da nam ta pogodba daje varno oporo, saj z njo pokri- vamo vse svoje devizne potrebe. Količine vozil, ki jih bomo proizvajali, so take, da presegajo zahteve domačega trga. Postali bomo edina filiala Renaulta v Evropi. Od nje bo Renault kupoval vozila za prodajo v Evropi. Marjan Anžur je delegate pozval, da še naprej, kot dosedaj zaupajo vodstvu. Delegati so z dvigom rok potrdili naslednji sklep: Delavski svet sprejme poročilo poslovodnega odbora DO IMV o ureditvi dolgoročnega razvoja avtomobilskega programa in potrjuje sklenitev okvirne pogodbe IMV - Novi delegati izvoljeni volitev skupno 5836 delavcev, volilo pa jih je 5158 ali 88,38 %, torej velika večina. Na voliščih ni bilo le tistih sodelavcev, ki se niso mogli odzvati iz upravičenih razlogov. To lahko podkrepimo s podatki, da je bila udeležba v eni TOZD celo 100-odstotna, več TOZD so se temu številu približali, nikjer pa udeležba ni bila nižja od 85 % (84,96). Skupno smo izvolili 361 delegatov oz. članov delavskih svetov, organov samoupravne delavske kontrole in disciplinskih komisij. Udeležbo na volitvah in število izvoljenih kaže naslednja tabela: Imena vseh izvoljenih bomo objavili v eni od naslednjih številk Kurirja. kunr s. d TOZD DSSD Štev. delavcev Volilo št. % Izvoljenih DS tozd DSSD V KSDK DIS. K. DS. DO OSDK Skupaj TA Beli M. T. P. TAP Mirna Črnomelj Šmarjeta Podgorje R. I. Commerce DSSD 2707 369 654 252 386 329 73 158 164 404 340 2300-84.94 320-86,72 586-89,60 231-91,67 377-97.67 296-89,97 71-97,26 158-100 162-98,78 367-90.84 290-85,29 29 15 23 14 17 17 9 11 14 21 19 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 7 7 7 5 7 7 7 7 7 7 7 9 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 51 30 38 29 32 32 24 26 29 36 34 Skupaj: 5836 5158- 189 55 77 29 11 361 Volitve, 4. 2. 1988, na katerih smo volili delegate v delavske svete TOZD in DSSD. člane komisij samoupravne delavske kontrole in disciplinskih komisij TOZD in DSSD. delegate TOZD oz. DSSD v delavski svet DO IMV in delegate v odbor samoupravne delavske kontrole DO so uspele. Še več, na volilne izide, zlasti na udeležbo, smo lahko upravičeno ponosni, z vsem pa smo ponovno potrdili lep odnos do osebnega samoupravnega izjavljanja. V DO IMV je bilo na dan KURIR 3 Biser v školjki Šele po dvajsetih letih obstoja Industrije motornih vozil, ki je bila v teh letih nenehno v gradnji, kot da bi tako želela čimprej spodbuditi rzavoj v nerazviti, a lepi gričevnati Dolenjski, se je nekdo spomnil, da stroji in hale niso vse, da so pomembni tudi ljudje. Tu mislim na potrebo ljudi po nečem več. kot je le »pehanje za ljubi kruhek«, na pesem. Vendar je petje v zboru več kot bežen trenutek v dobro razpoloženi družbi, ki rada zapoje. To je obveznost, odgovornost, delo. samoodpovedova-nje, žrtvovanje, predvsem pa užitek. To je ljubiteljstvo, ki mnogokrat presega profesionalnost. Pevci to dobro vedo. Dvakrat tedensko večerne vaje. Najčešče Na slovesnosti je spregovoril podpredsednik PO DO IMV Franci Borsan, kije med drugim poudaril, da ni pravega napredka brez kulture. Dvorana, polna ljubiteljev zborovskega petja, in aplavz, to je največja nagrada pevcem za njihovo požrtvovalno delo. potrebo po izpovedi. Da, tudi petje je izpoved. Za nekoga morda najlepša. Za pevce prav gotovo. In zamisel se je kmalu ostvarila. Nekaj aktivnih, zagnanih ljudi. pomoč OŠ Grm in zborovodje Slavka Raueha, in že je bil zbor tu. Kako enostavno, bi rekli, pa ni. Dolenjci so pevci, vsi radi pojo. Radi imajo lepo takrat, ko je tako prijetno sedeti doma, ne pa se 20 km voziti na vaje. Na vaje zato, da se ves večer učiš tehnike petja, dihanja, ponavljaš tone in poltone. Pa vendar, tam te čakajo prijatelji, ki imajo enako ljubezen - ljubezen do petja! Toliko lepega preživijo skupaj. Pika na i je nastop. To je Pevskega zbora si brez zborovodje ne moremo predstavljati. In ob dobrih pevcih je za uspeh potreben dober zborovodja. Slavko Rauch vodi naš zbor že od samega začetka. V znak pozornosti niu Mirko Miščevič izroča sliko našega slikarja samouka F'ranca Urbanča. Pa tudi brez priznanj ne gre. Dobili so jih veliko od pevskih zborov. V imenu konference sindikata DO IMV, pod vodstvom katerega deluje naše kulturno društvo, jim je priznanje izročil predsednik Mirko Miščevič. dogodek, za katerega je vse to vredno. Ko v polni dvorani po odpeti pesmi zadoni aplavz, so vsi napori pozabljeni. A vsi ne zdržijo, v desetih letih so prihajali in odhajali. Če bi ostali vsi. kako številčen bi bil lahko naš zbor! V teh letih so naštudirali prek sto pesmi in kako težko je bilo izbrati repertuar za slavnostni koncert. Dogodek, za katerega so živeli zadnji mesec dni. Vadili so vsak dan in zdržali. Pred koncertom pa trema, suho grlo (kako dobro so dele suhe slive). In strah, ali niso obleke zastarele, ali se bo vse skladalo. Pa največja bojazen: kaj, če bo dvorana prazna?! Pa ni bila. Petek, 12. februarja 1988. Večer z našim zborom pa Zvonko in Jožetom Falknerjem, ki sta program povezovala, nam bo še dolgo ostal v spominu. Zahteven repertoar, ki so si ga izbrali, so zapeli čudovito in vse dvomljivce prepričali, da so kakovosten zbor. Vsi tisti, ki jih niste slišali zapeti, ste bili prikrajšani za enkratni glasbeni užitek. Pa bo še dovolj priložnosti. Tudi pevci si jih želijo. Upamo, da se jim bodo uresničile želje, ki so jih v suhih letih IMV tako negovali. To si zaslužijo, taki kot so in kot je na koncertu izjavil predsednik skupščine občine Franci Šali: »To je biser v školjki!« J. Š. RAČUNALNIK IN MI Danes pričenjamo z novo rubriko: RAČUNALNIK IN Ml. V sodelovanju s strokovno službo (organizacijsko-informa-eijskim sektorjem) boste v tej rubriki lahko prebrali marsikaj zanimivega in seveda takšnega, da vam bo delo z računalnikom lažje. Rezervni deli na računalniku V prodaji rezervnih delov so delavci komercialnega oddelka začeli uporabljati nov paket programov, ki zajema približno 45 programov, izdelanih v našem računskem centru. Analiza spomladi 1987 je pokazala, da so največje rezerve v skrajševanju ciklusa naročanja rezervnih delov v RENAULTU, zato smo poleg avtomatizacije celotnega poslovanja določili skrajšanje ciklusa naročanja za osnovno nalogo. Kaj omogoča novi paket? a) Doba rezervnih delov: - izračunavanje plana rez. delov na podlagi prodaje v preteklih šestih mesecih, priprava naročila dobavitelju (tedensko), - poslati naročilo po tcle- transmisiji v Francijo, - sprejeti dobaviteljev račun po teletransmisiji iz Francije, na podlagi prejetega računa; b) prodaja rezervnih delov: - zapisovanje naročil kupcev (lahko z diskete), - avtomatična priprava in izpis dobavnice, - izpis računa kupcu (lahko tudi na disketo), - izpis obvestila kupcu, kaj mu še dolgujemo, - ažuriranje zalog v skladišču na podlagi izstavljene dobavnice; c) ostalo: tarifiranje prejete pošiljke, ažuriranje zalog v skladišču - evidenca trenutnih zalog, - evidenca naročenih rezervnih delov, - evidenca dolgov dobaviteljev, - priprava mesečnih poročil o prometu za računovodstvo. Iz naštetega je razvidno, da je tako rekoč vsa poslovna funkcija avtomatizirana; da bo v kratkem odpadla večina ročnih evidenc; da je možnost napak ob pravilni uporabi programov močno zmanjšana. To pa ne pomeni nič drugega kot prehod na sodobnejši način dela. Bistveno pri uvedbi tega paketa pa je to: naročilo je možno izračunati in poslati v dveh dneh vključno s kontrolo in ročnimi popravki, — paket omogoča tedensko naročanje dobaviteljem (prej samo 1 x mesečno), - čas od prispetja pošiljke v carinsko skladišče do prevzema v skladišču se skrajša na dva dni. To pomeni, da se čas od naročila rezervnega dela v RENAULTU do prevzema tega dela v centralnem skladišču rezervnih delov skrajša na dvajset dni. Vse to pa tudi pomeni manjšo varnostno zalogo v CSRD. manjšo zalogo rezervnih Jelov in tudi bistveno manj v zalogah vezanih sredstev. Skratka, opisana obdelava je primer, za katerega ne bo težko izračunati direktnih finančnih učinkov, ki se bodo pokazali ob doslednem izkoriščanju naštetih prednosti v naslednjih mesecih. Prav finančni učinek bo moral v prihodnje postati najpomembnejši kriterij pri organiziranju in izdelavi novih obdelav. Opomba: Teletransmisija = telefonska povezava računalnika v računskem centru 1MV z računalnikom v RENAULT. hurif z ž Negativna stran informatizacije družbe Ideja o »informacijski družbi« je nastala v času mrzličnega iskanja odgovorov na prvi »naftni šok« iz leta 1974. Razmišljanja o informacijski družbi kot poindu-strijski družbi so predvsem spodbudila nagel razvoj informacijske tehnologije. V kratkem času se je naglo povečala moč računalnikov ob istočasnem padcu njihove cene. Pokazalo se je. da skorajda ni področja življenje in dela, kjer ne bi bilo moč uporabiti računalnikov. To naj bi imelo pomembne povratne učinke na celotno družbo. Najbolj vneti zagovorniki informacijske družbe vidijo v tej koncepciji zdravilo za rešitev tako rekoč vseh perečih problemov sodobnega sveta. Če bi na kratko povzeli razmišljanja različnih avtorjev, pridemo do naslednjih značilnosti za informacijsko družbo: - večina ljudi ne dela več v primarnem in sekundarnem sektorju (kmetijstvo in industrija), temveč se ukvarja z obdelavo informacij; - informacije postajajo pomembnejše kot surovine in energija; - družba se od množične materialne proizvodnje usmerja v množično produkcijo znanja; - bistvenega pomena postane prenos'informacij in ne fizično gibanje ljudi; - nova tehnologija naglo spreminja stil življenja vseh ljudi. S temi problemi se največ ukvarjajo ameriški in japonski avtorji. Navadno se izogibajo problemu vpliva prevlade na tehnološkem področju na mednarodne odnose. Možnosti novih visokih tehnologij so resnično velike, toda same po sebi ne bodo rešile nakopičenih svetovnih problemov. Tveganje se bo povečalo, saj bo v drugi polovici prihodnjega stoletja na zemlji 12 milijard ljudi. Pred 150 leti je prebivalstvo razvitih držav predstavljalo tretjino prebivalstva planeta, leta 1980 četrtino, čez 170 let pa naj bi po predvidevanjih strokovnjakov Oxforda predstavljalo le 14 odstotkov prebivalstva sveta. Znanost in visoke tehnologije se koncentrirajo v peščici najbolj razvitih držav. Razvoj visokih tehnologij veliki večini prebivalstva sveta odvzema možnost konkuriranja z nizkimi cenami. Te napovedi, na katere opozarja slovenska znanstvenica dr. Aleksandra Kornhauser, delujejo kot mrzla prha na optimistične obete informacijske družbe. Napovedi glede množičnega ustvarjanja znanja postavlja pod vprašaj že sedanja praksa razvitih dežel. Dostopnost novega znanja, opozarja dr. Kornhau-serjeva, je majhna. Nekdaj odprte raziskovalne skupine so sedaj večinoma zaprte in povezane z industrijo ali vojsko. Zato moramo spreminjati naš zastareli sistem vrednosti na področju ustvarjanja, prenosa in uporabe znanja. Računalniki, telekomunikacije in roboti niso lc sredstvo za nadomeščanje človekovega dela, sredstvo povečanja produktivnosti in razumevanja med narodi, temveč lahko postanejo (ali pa so že) izjemno učinkovito sredstvo ohranjanja in krepitve sedanjega sistema svetovnih odnosov. Nova tehnologija, pravi Shallis, ni napredna zavoljo same sebe ali zavoljo učinkovitosti in produktivnosti, če je cena nezaposlenost, odvzem veščin, ponosa. Napredek mora biti usmerjen k nekemu določenemu cilju. Vsak čas ima svoja dominantna znanja in informatika je nedvomno dominantno znanje našega časa. Iz zgodovine preteklih civilizacij je mogoče jasno razbrati: ignoriranje kritičnih razvojnih točk družbe se maščuje s civilizacijskim nazadovanjem celotne družbe. Zapostavljanje informatike bi bilo usodno za razvoj naše družbe. Kaže se odreči utvari, da je računalnik na mizi že zanesljiva BREŽIŠKA STRAN V kaj bomo letos investirali Delavci v naši temeljni organizaciji večkrat upravičeno opozarjajo, da se nič ne vlaga v osnovna sredstva in drobni inventar. V minulem obdobju so bila vedno premajhna sredstva glavni krivec za to, da je bilo nabavljeno tako malo nove opreme. No, finančna situacija tudi danes še ni idealna, kaže pa, da bo letos vendarle nekaj novosti pri investiranju v našo TOZD. Delavski svet je namreč na svoji zadnji seji sprejel plan investicijskih vlaganj za leto 1988 za Brežice. Na seznamu predvidenih investicij, so naslednja osnovna sredstva: dostavni avto, 5 t viličar za nakladanje prikolic, stroj za polnjenje blazin, pnevmatski vijačniki in vrtalni strojčki, naprava za snemanje izolacije in montažo plastičnih natičev, konzolno dvigalo za dviganje prem in sten, priprava za odvijanje pločevine za streho, vozički za notranji transport, terminal, regali za arhiv in razno drobno orodje in pripomočki. Sredstva bo treba nekako zbrati tudi za ureditev tovarne glede na zahteve požarne varnosti. Velik problem predstavljajo tudi skladišča materiala, katera imamo na petih lokacijah. Tri od njih so zaprta samo z žično ograjo in seveda neogrevana. Zato smo predlagali, da se zunanja skladišča razširijo in zaprejo tako, da bo možno urediti ogrevanje. Predlagana je tudi zgraditev prostora za prevzem materiala ob zahodnem delu proizvodne hale. S tem bi pridobili prepotreben prostor za proizvodnjo prikolic v hali. kurit ES Bo letos boljše? V prvi letošnji številki Kurirja smo lahko prebrali podatek, da je samo TOZD TAP Brežice reklamiral polfinalistom 1MV kar 61.300 izdelkov. Če pogledamo še, kako so v tej res previsoki številki udeležene posamezne temeljne organizacije, dobimo naslednji podatek: - Tovarna pohištva Črnomelj 24707 reklamiranih izdelkov, - Tovarna prikolic Novo mesto 13.282, - Tovarna avtomobilov Novo mesto 11.242, - Tovarna Podgorje Šentjernej 8.131, — Tovarna opreme Mirna 2.371, Nekaj kratkih - PRAVKAR minulo obdobje evidentiranja kandidatov za volitve v najvažnejše samoupravne organe v naši TOZD ni minilo povsem brez zapletov. Ko je bila sklicana kandidacijska konferenca, so nekateri mislili, da gre za zbor delavcev, na sami konferenci pa je bilo ugotovljeno še to, da nekateri ne vedo, v katero samoupravno delovno skupino spadajo. Čas bi že bil. - Tovarna plastičnih delov Šmarjeta 1557. Žal nimamo podatka o številu in vsebini reklamacij gotovih prikolic, kar bi nam kot finalistu gotovo koristilo, tako da bi v letu 1988 še izboljšali kvaliteto, kar je pogoj, da vsaj obdržimo svojo udeležbo na evropskem tržišču. Delavci omenjenih tozdov pa naj se zaradi objavljenih številk ne čutijo prizadete, ampak naj se potrudijo, da bodo ob koncu tekočega leta številke mnogo nižje, saj bodo tako dosti pripomogli k dvigu produktivnosti in kakovosti pri obeh finalistih. kurir E s. da bi se končno vedelo, kdo je kdo in kaj je kaj. - LETOŠNJA ZIMA brez snega je kot nalašč za kompletiranje prikolic, saj smo se tako izognili nepotrebnemu in nevarnemu čiščenju snega z njih, da o poplavljenih proizvodnih prostorih niti ne govorimo. Gotovo pa bi bili še bolj zadovoljni, če bi zapadlo veliko snega in ne bi nobena prikolica nekompletna zapustila tekočega traku. stopnica za informacijsko dru- rešuje naših problemov oziroma žbo. Za razliko od TV sprejem- če smo ga kupili le zato, ker smo nika, ki pošilja informacije vsem nasedli agresivnim marketinškim enako, je računalnik interak- pristopom proizvajalcev, imamo tivno orodje. na svoji mizi le statusni simbol. Odgovarja na smotrna vprašanja in sledi namenu in ciljem, ki L Vodja OIS mu jih je človek zastavil. Če ne HUllf Vlado Starič IZ PRVE JAKOSTNE LIGE Secretin in Renault V času namiznoteniškega turnirja TOP 12 v Ljubljani je IMV RENAULT omogočil nastop bivšega svetovnega prvaka Jac-queša SECRETINA tudi v športni dvorani MAROF v Novem mestu, in sicer v četrtek, 11. februarja. S svojim mojstrstvom in vragolijami je francoski igralec navdušil številne ljubitelje namiznega tenisa, ki so si hkrati z zanimanjem ogledali tudi razstavljeni vozili R-5 in R-21. Bojan zadovoljen s petico Da je vozilo R-5 resnično osvojilo najboljše in najzahtevnejše, se lahko prepričate tudi sami. Tokrat se je BOJAN KRIŽAJ oglasil pri nas zaradi rednega servisnega pregleda svojega R-5 TURBO. Avto je prevzel že lani v Franciji, kjer je s strani RENAULTA bila pripravljena kratka predajna slovesnost. KRIŽAJ: »Zelo sem zadovoljen s tem malim velikanom. Navdušen sem nad njim.« Da imajo najboljši vpliv na ostale, dokazujejo njegovi klubski kolegi iz smučarske reprezentance, ki se prav tako navdušujejo za nakup (nekateri so to tudi že storili). Skrivnost, ki ni skrivnost O čem naj bi pisali v Kurirju so mnenja zelo različna (na srečo vsaj v uredniškem odboru dobro poznamo temeljno vsebinsko zasnovo)... Enim je to vseeno, drugi brezmejno uživajo v tekstih, ki koga (seveda ne njih) špikajo, nekatere zanimajo strokovne teme itd., še in še bi lahko naštevali. Okusi in želje so pač različni. So pa med nami tudi takšni, ki še pošteno ne znajo napisati dopisa, kaj šele zahtevnejšega teksta (dasiravno bi ga, glede na mesto, ki ga zasedajo, morali). In zanimivo je, da so ravno takšni (pa še iz vrsto nenaštetih razlogov — oni jih že poznajo!) najbolj glasni in »pametni« pri presoji, kaj je in kaj ni za objavo. Seveda pa sami spet (kljub pismu KURIR, ki ga redno dobivajo) skrbijo vestno, da se iz njihovega področja dela nič ne izve. Če pa slučajno v uredništvu kaj izvohamo in objavimo je seveda ogenj v strehi. Tokrat vam želim opisati konkreten dogodek, ki pa ga moram delno zaviti v tančico skrivnosti, da ne bi odkrivala pomembne skrivnosti (beri: poslovne tajne), ki to pravzaprav več ni. Vse prevečkrat se še dogaja, da iemvejci zvemo pomembne reči o sebi preko javnih medijev, v naši hiši pa o teh istih rečeh molčimo in jih skrivamo (kdo ve zakaj)! To miselnost in odnos do kolektiva je težko spremeniti, sploh pa je starega konja težko naučiti furat... Pa ne le, da se skriva, tudi pozablja se rado na obveščanje delavcev. In tako sem tudi sama presenečena obstala, ko sem skrivnostni predmet zagledala v petek, 12. 2. 1988 ob 9. uri pred bifejem v Žabji vasi. Ljudje so si ga seveda z zanimanjem ogledovali in jaz tudi. Takoj sem pomislila, to bo nekaj za v Kurirja. In kljub temu. da sem imela fotoaparat pri sebi, sem se odločila, da stvar opravim »po regel-cih«... Pa tako v IMV (na srečo samo nekje) to ni možno. V tem primeru je bilo tako. Ko sem prišla tja, kjer je uradna lokacija skrivnostnega predmeta, sem za hrbtom zaslišala nevrotično vpitje šefa in o fotografiranju ni bilo govora. Ne da bi vprašal kaj, zakaj, kako, ali se potrudil poslušati me ali pustil do besede, sva bila »zmenjena«. Tako smo mi v uredništvu ostali brez slike, vi bralci, pa brez informacije. Ne ostane vam nič drugega, če smo seveda v vas vzbudili radovednost, da po mestu in okolici (predvsem okrog gostinskih objektov) hodite odprtih oči in opazujete. Skrivnostni predmet očitno le ni tako skrivnosten, kot bi naj bil, pač pa le toliko, kot se nekaterim zdi potrebno. Ali pa bo vašo radovednost, kot že tolikokrat doslej, potešil fotoreporter kakšnega drugega časopisa, ki se pač ne ozira na raznorazne iemvejske kaprice in principe in bo skrivnost, ki ni skrivnost, objavil v svojem časopisu. Naj si ob koncu tega pisanja drznem takšnim in podobnim avtoritetam svetovati, da red naredijo predvsem v svojih službah in med svojimi ljudmi. Njih pa bi kazalo (prve) opozoriti, oziroma naučiti spoštovati POSLOVNE SKRIVNOSTI, ki to, ko jih »promoviramo«, oziroma razstavljamo pred bifeji, to gotovo niso več!!! j.š. ŠPORT Bloudkova priznanja tudi našim delavcem Zveza telesnokulturnih organizacij občine Brežice je na prireditvi konec januarja podelila nagrade najboljšim športnikom v občini in Bloudkove značke kot priznanje za dolgoletno aktivno delo v telesni kulturi. Letos sta bila prvič med dobitniki tega najvišjega občinskega priznanja tudi dva delavca našega tozda. To sta Franc Ger-jevič in Janez Kranjc, priznanji pa sta prejela za večletno delo v strelski organizaciji. Za naš list sta izjavila: - Franc Gerjevič, dobitnik srebrne Bloudkove značke za več kot dvajset let dela v strelskem športu: »To priznanje sprejemam kot priznanje svojega okolja in širše družbe za svoje delo v strelstvu, ki mi je po tolikih letih še vedno v veselje. Streljam že od leta 1963. O prenehanju še ne razmišljam. Streljal bom tako dolgo, dokler bom dosegal kolikor toliko dobre rezultate.« Janez Kranjc, dobitnik bronaste Bloudkove značke za več kot 10 let dela v strelskem športu: »Skrivnosti, ki bi odpirala pot do uspehov in do dobrih Franc Gerjevič rezultatov, ni. Za to so potrebne resnost, prizadevnost in vztrajnost na treningih, ko tekmovalec nima pred očmi samo rezultatov, ki jih je že dosegel, ampak predvsem rezultate, ki jih še mora doseči. K doseženim uspehom strelske družine IMV sem sam prispeval le delež. Brez ostalih prizadevnih članov, ki so se trudili pred menoj in skupaj z mano, naše skupno delo ne bi bilo tako uspešno. Menim, da je Bloudkovo priznanje, ki sem ga letos prejel, priznanje vsem članom strelske družine IMV in ne samo meni. Mislim, da bi nam škodilo, če bi nenadoma postali zadovoljni z doseženim. Spanje na lovorikah je največja zavora razvoja. Rekordi, kolajne in zmage morajo biti spodbuda za delo in za nove dosežke, ki bodo strelski šport še bolj uveljavili v široki družini občinskih športnih organizacij. Zastojev v napredku si ne bi smeli dovoliti, kajti zastoju običajno sledi nezadovoljstvo, iz takšnega stanja pa je potem težko priti spet na prave tirnice. Janez Kranjc Prava, objektivna informacija o strelstvu bi morala odpreti marsikatera vrata in izboljšati posluh, in to ne samo v delovni organizaciji, ampak tudi drugod, ko strelci prosijo za pomoč pri nakupu streliva, gradnji strelišča, brez katerega ne bo napredka, in podobno. Ernest Sečen STRELJANJE Strelska družina IMV Brežice je priredila družinsko kategorij-sko prvenstvo ter prvenstvo za družinsko »zlato puščico«. Udeležba je bila bolj skromnavrezul-tati pa tudi nižji od pričakovanih. To lahko razumemo, saj se je nova sezona tekmovanj s serijsko zračno puško šele pričela! Rezultati družinskega prvenstva so bili: Člani: 1. Bojan Sotler, 347; 2. Franc Gerjevič, 344; 3. Ernest Sečen, 338; itd. Pri članicah je zmagala Ivanka Bogolin z 246 krogi pred Karmen Kranjc, 232. Mladince je predstavljal le Edi Baškovič in nastreljal 242 krogov. Vrstni red tekmovanja za družinsko »zlato puščico« pa je bil tak: L Franc Gerjevič, 518 krogov; 2. Robert Zidarič, 515; 3. Bojan Sotler, 510; 4. Ernest Sečen, 500; 5. Robert Kranjc, 491; itd. Nastopilo je deset tekmovalcev. E. S. Kje smo in kaj lahko pričakujemo od leta 88 Izrazito neugodna gospodarska gibanja na vseh ključnih sektorjih gospodarskega življenja v Jugoslaviji v preteklem letu kažejo, da poglavitni cilji ekonomske politike tudi v letošnjem letu ne bodo uresničeni. Produkcijska aktivnost plahni, celoten obseg zunanjetrgovinske menjave se krči, produktivnost in že sicer nizka učinkovitost gospodarjenja s sredstvi še naprej upadata, povečuje se inflacija in zaostrujejo se problemi na celotnem finančnem področju. Tako akumulativnost kot reprodukcijska sposobnost se zmanjšujeta. Mednarodni denarni sklad je Jugoslavijo ocenjeval takole: - upamo, da se strinjate, da je položaj nevzdržen; - proizvodne aktivnosti se vzdržujejo z domačim povpraševanjem in delitvijo dohodkov; - stroški rastejo; - zunanjetrgovinski sektor ni prispeval k realni rasti; ni doseženih 930 milijonov dolarjev tekočega suficita. Ob tem obstajajo strukturni problemi: - ni racionalne alokacije sektorjev; - nedisciplina v financah, OZD poslujejo z izgubo; - brez tržnih sankcij, spremembe tečajev in cen ne zaležejo; - negativne obrestne mere pospešujejo medsebojno kreditiranje izven bank; - ob tem je nujno zavirati rast osebnih dohodkov, ostro sankcionirati oz. likvidirati izgubarje, disciplinirati in znižati javne izdatke itd. V letu 1987 so se vlekla pogajanja z našimi upniki posamično, kar je posledica odsotnosti Mednarodnega denarnega sklada in stand-by aranžmana. V tem letu pa se vračamo na pogajanje z Mednarodnim denarnim skladom. Krediti sklada so pogojeni z izpolnjevanjem kriterijev in stand-by aranžmana. Prednost sporazuma s skladom je časovna, njemu slede države upnice in konzorciji bank. V obratnem primeru se vlečejo dolgotrajni bilateralni pogovori. Prav je, da se spomnimo, da nekatere klavzule mednarodnih finančnih pogojev zavezujejo Jugoslavijo iz prvih stand-by aranžmajev: - set off omogoča avtomatično plenjenje deviznih računov poslovnih bank in NB Jugoslavije v inozemstvu; — eross default pomeni obvezno povračilo premostitvenih kreditov zaradi nepravočasnih izpolnitev obveznosti, če tudi le eden od jugoslovanskih dolžnikov ne izpolni obveze; — pristojnost newyorškega sodišča - država se odpove imuniteti, če bo tožena pred sodiščem namesto katerekoli stranke iz SFRJ — prizadeta komercialna suverenost partnerja. Izid pogajanj z MDS in dodatna določitev kriterijev iz resolucije za leto 1988 bosta bistveno vplivala na poslovanje naše delovne organizacije v tem letu. Tako lahko v tem letu pričakujemo: — še nadaljnje zniževanje izvoznih stimulacij, predvsem v okviru izvoza prek dolgoročnih proizvodnih kooperacij in maloobmejnega poslovanja; — določitev kriterijev za uvedbo olajšav carinskih stopenj in uvoznih davščin za tisto blago, ki se bo uporabljalo izključno pri proizvodnji blaga za izvoz (od sedanjega zamika pri plačilu carinskih dajatev in uvoznih davščin bomo prišli verjetno na delno oprostitev); — posamezne zamrznitve določenih proizvodov tekom leta; — v marcu še padec realnih obrestnih mer, v naslednjih mesecih pa ponovno rapidna rast le-teh; — uvedbo administrativnega urejanja in realnega znižanja osebnih dohodkov; sedanji nivo osebnih dohodkov bo mogoče obdržati le z nadpovprečno dohodkovno uspešnostjo; — povečanje pritiska na zaposlovanje od zunaj, kar že sedaj kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje v Novem mestu, kjer število nezaposlenih rapidno raste, OZD pa napovedujejo znižanje števila zaposlenih; — fizična rast obsega proizvodnje tako v avtomobilskem kot v prikoličarskem programu; — spremembe, ki izhajajo iz podpisa okvirne pogodbe z RNUR. Veliko naporov bo potrebno vložiti, da bo IMV lahko posloval z zadovoljivim dohodkom v tem letu, tako je več kot potrebno dati maksimalni poudarek na znižanje stroškov ob hkratni rasti kvalitete na slehernem delovnem mestu. Tako je razglasitev leta 1988 za leto ekonomičnosti vse prej kot simbolična. ZAHVALA Ob smrti moje mame se zahvaljujem IO OOS DSSD, sodelavcem, prijateljem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Marjanca Oštir Ko praznujemo 8. marec Budilka je zadrdrala prav tako predirljivo kot vsako jutro in jo surovo postavila v sivo vsakdanjost. Jutranji opravki so si sledili po ustaljenem redu. Vsi člani družine so še uživali spanje pravičnega, ko je za seboj zaklenila vhodna vrata in stopila v nič kaj privlačno sivino dneva, ki je prav nejevoljno vlekel modrikaste plasti noči izpod neba in jih odlagal nekje za obzorjem. Koraki so enakomerno odmevali po asfaltu in v razblinjajoči se mrakobnosti je pomislila: »Saj danes je vendar 8. marec! Kdove, kakšna presenečenja nas danes še čakajo!« Ženske so pridrvele v službo do minute točno in z »andahtjo« srkale običajno kavico, ki so si jo danes privoščile, preden je mize preplavil papir. Nato so se zagnano lotile dela. kajti SDK prav nič ne upošteva ženskega praznika. Do malice je bilo najnujnejše opravljeno. V jedilnici so jih pričakali fantje. »Veliki šef« si je nadel zatemnjena očala in z nasmehom, ki se ga ni dalo analizirati, spregovoril: »Drage tovarišice! Danes je priložnost, da vam čestitam ob tako pomembnem prazniku, kajti 8. marec je ena res velika zadeva, ki je ne smemo prezreti .« Vsaki posebej je čestital (dobro. da ne veliko) in ji izročil Nagradna križanka Videti je. da je bila matematična uganka za vas trd oreh. saj smo v uredništvo dobili občutno manj rešitev. Žreb je bil tokrat naklonjen: - Bojanu Rebolju - TOZD TO Mirna, kovinski obrat — Ljubu Skupku — STS, vzdrževanje p. III. — Tonetu Brkopcu — TOZD TA, tehnološki - Jožetu Kastrevcu - STS -p. III. - Martinu Kastelcu - TOZD TA — tehnološki Rešitve križanke pošljite v uredništvo Kurirja do 5. marca 1988. šopek. Nato so jim fantje postregli z aperitivom in prav fletno bi se še zabavale, ko ne bi bilo zoprnega dela, ki je spet priganjalo. Kljub temu so dobile dovoljenje, da smejo ob dvanajstih domov. Kmalu po malici se je močnejši spol porazgubil. Ostale so same in čas do dvanajste ure preživele v kolikor toliko delovnem vzdušju. Doma jo je čakal drugi šopek, od moža. Zelo bogat in zraven listek: Ne vem, kdaj pridem domov, imeli bomo proslavo. Hčerka ji je s sijočimi očmi izročila čestitko, ki so jo v šoli sami izdelali, sin pa trenutno ni mislil, da bi bil kakšen poseben dan, kajti bil je že velik in v šoli niso več delali čestitk za mamice. Sporočila je v cvetličarno po šopek za taščo, ki jo je imenovala kar taščica. Ko je torej izročila taščici cvetočo lončnico, se ji je ta sicer zahvalila, dala pa je videti, da je pričakovala kaj več. nekaj bolj konkretnega. »Danes bomo pa imeli malo bolj slovesno večerjo, kajne?« je zagostolela taščica in ONA je vedela, kaj jo čaka. In čez čas: »Ah, veš. tako sem utrujena, prav nič se mi ne da. Malo bom šla počivat, saj je pra- znik. Naj me delo v uho piše! Dan žena je pa tudi samo enkrat v letu. (Omenjena taščica praznuje namreč vse praznike, kar jih je v letu, pa najsi so ali pa ne pisani na koledarju.) ONA se je vrgla na delo. Do šestih je pripravila večerjo, vmes obesila perilo, drugo vrgla v stroj, pospravila spalnico, zalila rože, končala pa je v otroški sobi. Če bi imela na — Ti. kaj pa dela tvoj ati? — Spi, sedi pa roko dviguje, kima. bulji v prazno... — A je hipnotizer? — Ne, občinski delegat. »Ste zelo utrujene?« In tako dalje v podobnem stilu. Fantje so kapljali v službo z različno veliko zamudo. Eden je bil žejen, drugega je bolela glava, tretji je bil potreben kave kot Sahara vode. ONA se je spomnila, da je mož prišel domov šele proti jutru, natreskan, da je sam sebe vikal in si je seveda privoščil dan dopusta, kajti njegova glava je bila prevelika, da bi šla skoz vrata hkrati z njim. Prejšnji dan je Božo mož vprašal, ali bo kaj spekla, da bi potem on z otroki postregel. Jana se je s svojim možem na mrtvo skregala, ker je prišel domov ob enih zjutraj (iz dopoldanske izmene), njej pa je obljubil, da jo bo peljal na večerjo. Ana je samo vzdihnila: »Kakšna sreča, da je moj v vojski!« Torej, naj živi 8. marec, naj živi emancipacija, naj živijo ženske in naj bodo še naprej tako trdne in vzdržljive, da bodo možje na njihov račun praznovali še 365. dan v letu! Ivanka Bogolin nogah števec, bi ji pokazal osupljivo številko. Sedli so k večerji, tašča. sin. hči in ONA. Moža še ni bilo. zato sta si s taščico kar sami nazdravili. Naj živijo ženske, emancipacija in kaj vem, kakšne oslarije še! — je pomislila. 9. MAREC Ob šestih je že brnel telefon. »Ste preživele svoj praznik?« »Imate mačka?« ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JANEZA SKUBICA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in ostalim iz IMV. ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani z besedami in dejanji. Slavko Skubic O cfvvo SVv«ll 2 V IWW>1 Nicbes ?CT£OL J'Kvei VA»C. Akpstl O ital or MER. ■^oHAČe SO* \j£> VOT«<4 ■fcx.oro< CiIJomC •3ul“l \VA 3*6 iltfAU 7 uidi lAotam /TAlOA '•WTCt. j*.***e £At>'C? TE l£V*i-)A 'G, ejst.ee ^6 LOM suoot eAvrnvA ‘ceTer, SApč - ^ lasmi* ČJOtA V 3V07C<« MAL**, fcS^O^ic m,le AVToaJ o vov^rrstfi TffcAlJ bosrivitn "teLAi/ec. STEfi'u IKiOl J T>ELČ? IO V CEV • bt>oMr 14. 1 10 L Aie/ ton A»J ADLfuD i VMO v S'ftifciD1 Liv/al *i Sr Ano« F.mAmIvia OSTAMOvA JOb *Alo Wol UA O Slo 7 v O IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik. Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič. Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, J'anez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnak Štefan. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Lektor: Ivan Zoran. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.