Poštnina plačana v gotovi ni
5. IX. 1936
Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'It leta 00 Din, za ‘/i leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno zemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka f 00.
Uredništvo in upravništvt je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
Izfoasa vsak torek’
trtek in soboto
Liubliana,	sobota	S	1936
Cena S5S*S.
-9:
$§ovemki muzei
Dostikrat kažemo s ponosom na svojo kulturo, toda kadar pridemo v tuja velika mesta in vidimo, kaj vse imajo drugi narodi, se ta ponos vedno silno zmanjša. In vendar bi tudi mi kljub svoji malo-številnosti mogli imeti marsikaj, kar moramo danes še vedno pogrešati. Samo malo bolj ekonomični bi morali biti in malo bolj složni v pozitivnem delu, pa bi šlo.
Kdor je n. pr. obiskal letos lesno razstavo na velesejmu z vsemi njenimi oddelki ter videl vso obilico bogatega in izbranega materiala, ta je morda vzkliknil, da je vendarle škoda, če se bo ves ta material zopet porazgubil na razne kraje, mesto da bi kot celota tvoril podlago za veliko in stalno razstavo o našem lesu ter njegovem pomenu za naše gospodarstvo in za našo kulturo. In kdor je videl jadransko razstavo, kdor je občudoval vse druge posebne razstave na jesenskem velesejmu, ta je najbrže tudi za vse te razstave izrekel isto konstatacijo. Ce bi pa te razstave še sproti izpopolnjevali, bi imeli kar naenkrat zbran material za slovenski muzej, ki se seveda ne bi mogel primerjati z orjaškim Nemškim muzejem v Munchenu, ki pa bi vendar bil za naše razmere nekaj izrednega, kar bi mogli s ponosom pokazati vsakemu tujcu. Kakor so podobne razstave dale največjo oporo Narodni galeriji, da je bila ta v primeroma silno kratkem času in tako vzorno ustanovljena, tako bi mogle enako poslužiti stalne razstave velesejma.
In če bi bili ekonomični, če ne bi tratili svojih sil, bi tako tudi postopali in v nekaj letih bi bil velik slovenski muzej dejstvo in ne le prazna utopija. Celo to bi se moglo doseči, da bi imel slovenski muzej v nekaj letih že svojo veliko palačo, ki bi bila vsem nam v resničen ponos.
Živimo v malenkostnih razmerah, ko celo naše prve ljudi tlačijo materialne skrbi. Posledice teh malenkostnih razmer čutimo v vsem svojem mišljenju in zato smo takoj malodušni, če nam kdo razgrne načrt, ki je zasnovan na veliko in za katerega realizacijo so potrebna znatna sredstva. Takoj se preplašimo, takoj obupamo nad izvedljivostjo načrta, da nam roke omahujejo in da se sploh nihče ne loti načrta. In vendar bi se mogle tudi pri nas zbrati znatne vsote in če je mogla Ljubljana pred 200 loti postavljati velike katedrale in palače, bi jih mogla postaviti tudi znatno večja sedanja Ljubljana, ki ima tudi danes vse drugačno nacionalno veljavo. Sredstva bi se že našla, če bi delali sistematično in če bi vsako leto nekaj storili za uresničenje svojega kulturnega ideala. Druga je seveda stvar, če sirto brez tega ideala, kar bi danes skoraj morali konstatirati.
Da vsako leto organiziramo lepo in zaokroženo razstavo, ki traja le nekaj dni, nato pa je ves silni trud za organizacijo razstave izgubljen, je tako velikanska potrata naših sil, da je ne bi smeli več trpeti. Ob sedanji lesni razstavi je treba to še posebej konstatirati. Vse leto bi moralo biti razstavljeno, da bi polagoma videli vsi naši gozdni posestniki, kako je treba opremiti les za izvoz, kako je treba izdelovati lesne izdelke in kako je treba čuvati našo gozdove, ker bi si s tem vsa-
ko leto prihranili milijone in milijone. Spoznali bi, da je v stalno lesno razstavo naloženi denar silno plodono-sno investiran in da bi se le redko kam drugam investirani denar bolje obrestoval.
Hočemo doseči industrializacijo svoje dežele, a svojim obrtnim vajencem, svojim industrijskim delavcem ne*damo prilike, da si razširijo svoj lioricont in da na praktičnih vzgledih izpopolnijo
svoje znanjr Hočemo elektrificirati deželo, hočemo s tujskim prometom dvigniti bogastvo dežele,-hočemo povečati rentabilnost naše agrarne proizvodnje in hočemo doseči za svoje izvozno blago dobre cene, a nikjer nima naš človek prave prilike, da se izuči, da vidi, kako dela naprednejši svet.
V slovenskem muzeju bi dali našim ljudem priliko, da se iz-uče v vseh potrebah, da spoznajo,
kako se je delalo nekoč in kako se mora delati v današnjih dneh. Podlaga za slovenski muzej pa je v že obstoječih zbirkah in muzejih ter v posebnih razstavah ljubljanskega velesejma. Izkoristimo že enkrat ugodno priliko, ki jo nudijo posebne razstave velesejma in začnimo z ustvarjanjem slovenskega muzeja, da bomo tudi v tem pogledu enakovredni drugim narodom.
Zopet	100	trgo
obratov
Že peto leto traja neprestano nazadovanje trgovine in obrla v Sloveniji. Že peto leto opozarjamo vsako četrtletje na to nazadovanje ter zahtevamo odpomoči proti temu nazadovanju. Že peto leto pa so tudi vsi ti naši pozivi zaman in nič se ne stori, da bi se to katastrofalno nazadovanje trgovine in obrta že enkrat zaustavilo. V drugih pokrajinah že poročajo o zboljšanju položaja ter o dvigu števila trgovin in obrtnih 'delavnic, le v Sloveniji traja kriza kar naprej in le v Sloveniji pada število trgovin in obrtov še nadalje. Ali se res ne misli nič storiti za slovensko trgovino in obrt? Ali bosta res slovenska trgovina in obrt čislo prepuščena svoji usodi?
Pred nami leži poročilo Zbornice za TOI o gibanju obratov na njenem območju v II. letošnjem četrtletju. Iz tega poročila sledi, da se je število trgovinskih obratov zopet znižalo za 100, število obrtniških pa za 133. V I. letošnjem četrtletju pa je padlo število t govin za 325, obrtnih delavnic pa za 227, torej skupno v I. polovici letošnjega leta 425 trgovin in 3G0 obrtnih delavnic.
Od leta 1932 dalje se je s tem znižalo število trgovin v c''ovcniji skupno za 4556, število obrtnih delavnic pa za 3797 ali skupno obeli za 8353. In če gre tako naprej bomo proti koncu leta doživeli tudi številko 9000. In še se najdejo ljudje, ki govore, da tožbe obrtnikov ter trgovcev niso opravičene in se najdejo tudi odgovorni ljudje, ki omalovažujejo zahteve trgovstva in obrtništva!
Propadanje trgovine in obrta je treba na vsak način ustaviti, ker bodo drugače izpodkopani temelji našega narodnega gospodarstva. Zato ponovno in z vso odločnostjo zahtevamo, da se že začno izvajati zahteve slovenskega trgovstva in obrtništva in da se omogoči slovenski trgovini in obrtu, da bosta zopet mogla začeti dihati!
*
Ce pregledujemo podrobno podatke zbornice, potem vidimo, da je letos padlo število posameznih p-ovin tako-le: trgovine s konji za 5, z živino za 31, s prašiči za 9, z lesom za 63, s kurivom za 6, z ma-nufakturnim blagom za 12, s konfekcijo za 2, z usnjem za 14, z deželnimi pridelki za 26, z živili za 27, z mlekom in mlečnimi izdelki za 13, s sadjem za 6, s perutnino za 22, s špecerijskim in kolonialnim blagom za 8, z mešanim blagom za 31, s knjigami za 3, z vinom za 17, z vinom v zaprtih steklenicah za 6, sejmarjev za 29, avtotaksijev za 21, itd.
Od obrtniških podjetij je padlo število: podkovnih kovačev za 21, ključavničarjev za 5, kolarjev za
27, mizarjev za 40, sedlarjev za 15, izdelovalcev pletenin za 15, krojačev za 19, šivilj za 53, čevljarjev za 109, mlinarjev za 10, zidarjev za 16, tesarjev za 7, izposojevalnic mlatilnic za 30 itd.
Gostinskih obratov je bilo v II. četrtletju prijavljenih 58, odjavljenih pa 69, da se je njih število znižalo za 11. Gostilne so padle za 17, brezalkoholne za 3, hoteli za 1, dočim se je povišalo število restavracij za 4, rezijskih gostiln za 1, bifejev za 1, ljudskih kuhinj za 2 in točilnic alkoholnih pijač za 1.
Industrijskih podjetij pa ije bilo
prijavljenih 3, odjavljenih 5, torej več odjavljenih: 2.
V vseh strokah torej več odjav ko prijav, jasen dokaz, da je vse slovensko gospodarstvo v težki krizi, kakor niti v eni drugi pokrajini. Naravna posledica tega dejstva bi morala biti, da bi se Sloveniji davčno breme olajšalo, delež Slovenije pa pr: javnih delih povišal. Toda o tem odločujoči krogi v Beogradu še ne razmišljajo.
Zato pa je pred nami le temna slika, ki postaja še vsak dan temnejša.
Licitacija za cest o Maribor —it.	IIi	zopet n
Pri Št. liju se neiia tlakovana avstrijska cesta, da more vsak tuj avtomobilist že po cesti spoznati, da je prišel v drugo državo. Seveda vsak tujec to razliko tudi primerno komentira in posledica tega je, da tujec še ni prišel do Maribora pa ima že prav posebno visoko mnenje o naši državi. Nikakor ne spadamo med one, ki iščejo pohvale tujcev ali ki mislijo, da je glavno, kako mnenje imajo tujci o nas. Toda kdor ljubi državo, tega boli, če mora slišati iz tujčevih ust neprijetne konstatacije o naši državi in ki so poleg tega tudi vseskozi resnične. A vse kaže, da so v Beogradu nad vsem tem visoko vzvišeni!
Toda na vse zadnje potrebujemo lepo tlakovane ceste tudi za sebe, ker prašna cesta je nadloga za vse prebivalstvo, ki živi ob cesti ter za vse ljudi, ki hodijo ali se vozijo po cesti. Od slabih cest trpimo mi sami, trpi naša živina, trpe naši vozovi in zato bi morali že zaradi sebe skrbeti, da dobimo dobre in tlakovane ceste. Pa menda so v Beogradu tudi nad temi našimi lastnimi oziri vzvišeni.
Po dolgih letih dreganja je končno prišlo le do tega, da je iz milijardnega kredita za javna dela padlo nekaj tudi za Slovenijo. Mnogo hvale smo že zaradi tega slišali in še bomo slišali dosti slavospevov. Med drugim tudi zaradi tlakovanja ceste Št. IIj—Maribor. Sicer je to le silno kratka cesta in če bi šlo po tem tempu' dalje, bi vsi prej pomrli, kakor pa doživeli avtomobilsko tlakovano cesto iz Št. lija skozi Maribor in Ljubljano k morju! Toda vsaj začetek je bil storjen in zato smo le malo bolj veselo pogledali v bodočnost in zasanjali o onih lepih časih, ko bo drvel avtomobil za avtomobilom iz tujine v Slovenijo in naprej k morju.
Toda še to skromno upanje, da bo vsaj drugo leto nova cesta Št. Ilj—Maribor gotova, še to upa-Lje se je podrlo. Bila je že razpisana prva licitacija za oddajo del, toda licitacija ni bila odobrena. Nato je bila po skrajšanem postopku razpisana nova licitacija in so bila dela tudi izlicitirana za znesek pet milijonov (od milijardnega kredita), toda tudi ta licitacija ni bila odobrena. »Slovenec« poroča, da ni. bila odobrena zato, ker ni bil v licitaciji naveden rok, do katerega mora biti cesta gotova.
Živio Kralj IPaier II. S
V nccloljo praznuje, naš mladi kralj svoj 14. rojstni dan. Z zanosom v duši in s iskreno ljubeznijo v srcu bo proslavil slovenski narod ta dan, saj je to dan reprezentanta naše skuj)nosti in zastopnika one čiste ter lepe jugoslovanske misli, ki je bila sen naših očetov.
Rojstni dan našega mladega kralja jia jtroslavlja naš narod s posebno iskrenostjo tudi zato, ker je moral že tako zgodaj občutiti krutost usode, ko mu je bil ugrabljen njegov vzvišeni oče. Bil jo to udarec, ki je za vedno združil usodo Jugoslovanskega naroda s kraljevsko rodbino Karadjordje-vičev in ki je še okrepil že itak vzorno zvestobo jugoslovanskega naroda do svojega kralja.
Rojstni dan mladega kralja pa proslavi ja jugoslovanski narod tudi z vero v srcu, z največjimi upi v lepšo bodočnost svoje domovine. Jugoslovanski narod veruje, da ga bo njegov mladi kralj povedel v lepše in srečnejše dni in zato mu je njegov kralj naravnost simbol njegovega optimizma. Baš zato pa je za jugoslovanski narod kraljev rojstni dan tudi dan radosti, ko po vsej širni Jugoslaviji in j>o-vsod, kjer bivajo Jugoslovani kipi življenjska sila jugoslovanskega naroda in njegova vera v bodočnost.
In te vere ne more omajati nobena težka izkušnja, a tudi nobeno še tako veliko razočaranje, pa niti najbolj žalostni dogodki, ki jih je zla volja drugih pripravila jugoslovanskemu narodu. Še nad težjimi dogodki je triumfiral jugoslovanski narod in pod vodstvom svojega mladega kralja bo triumfiral tudi v bodoče.
In ta zavest združuje jugoslovanski narod s svojim kraljem za vse dni in zato kliče jugoslovanski narod iz dna svoje duše:
Živio kralj Peter II.!
Živela močna in krepka Jugo- \ slavi ja!
Živio kraljevski dom Karadjor-djevičev!
Obiščite, velesejem J
število vajencev pri obrtnikih
Kr. banski upravi dospevajo prošnje, da se izjemoma odobri sprejem vajencev pri obrtniku, ki zaposluje že polno število dopuščenih vaj mcev.
Prosilci zmotno razumejo § 1., odst. 4., uredbe o ureditvi razmerja vajencev proti številu pomočnikov itd. z dne 30. aprila t. L, »Službeni list« št. 321/47. S tem določilom je ban pooblaščen, da za celo dotično stroko zviša število vajencev, nikakor pa ne za posameznega obrtnika, »kadar je to po izrednih okolnostih ali po tehniki dela v kaki stroki potrebno«, zviša število vajencev za dotično stroko nad številom, ki ga za pravilo stavlja odstavek 1., 1. c.
Prošnje za dovoljenje namestitve večjega števila vajencev pri posameznih obrtnikih se torej ne morejo ugodno rešiti in jih naj zato obrtniki tudi ne vlagajo, ker so popolnoma brezuspešne.
Izreden uspeh velesejma
Obisk velesejma je nepretrgoma dober in se še stalno veča, ker tudi zanimanje za velesejmske razstave stalno raste. Lesna razstava, razstava lesnega stavbarstva, uporaba lesa v kemiji, same
izredne zanimivosti, ki širijo hori-cont in dajejo nove pobude. Poleg tega izredno lepa vrtnarska razstava, okusna razstava sadja, vedno na višku stoječa pohištvena razstava, živalski vrt, ribji bazen, razstava »Živalice«, sijajni variete, kdo bi se mogel upreti mamlji-vosti vseh teh zanimivosti.
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od
16.	do 31. avgusta*
0tvorjenj konkurzi:
Drinska banovina:	Griinbaum
Armin, Vinkovci.
Razglašene prisilne poravnavo; Savska banovina: Horvat Baga-dur Fanika, Samobor; Olivieri Vladimir, Seuj.
Donavska banovina: Lindnera Lajoša supruga, Stanišič.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse'druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. —r Op. urod.
Razpis zborničnih volitev
Reklamaciie se moram vlagati od 29. septembra do 13. oktobra
Glavni volilni odbor Zbornice 'za TOI objavlja v današnjem »Službenem listu« razpis o volitvah v Zbornico za TOI v Ljubljani na podlagi uredbe z dne 21. avgusta 1935. Iz razpisa posnemamo njegova glavna določila:
Volitve so v nedeljo, dne 29. novembra in trajajo od 8. ure dop. do 6. ure zvečer.
Razpis navaja nato posamezna volilna telesa in okrožja, število mandatov za vsako volilno okrožje ter posebna določila, katerim strokam morajo pripadati kandidati v volilnem okrožju mesto-Ljubljana. Vse to smo objavili že v zadnji sobotni številki. Nato navaja razpis določila
glede volilne pravice
Aktivno volilno pravico, da sme voliti ima vsak pripadnik zbornice, ki je državljan kr. Jugoslavije, ki uživa vse državljanske pravice, opravlja najmanj leto dni samostojno in upravičeno kak obrt v zborničnem območju ali se bavi s katero izmed gospodarskih panog, navedenih v § 394. odst. 1. obrtnega zakona. Prav tako tudi pravne osebe, če opravljajo obrt v smislu prejšnje določbe.
Rok leta se računa od dne, ko se je po zakonu pridobila pravica opravljati obrt. Upravičeni so torej le oni, ki so prejeli najkasneje do dne 29. novembra dovolilo za obrt po § 60. obrt. zakona. Ce pa je bil obrt prijavljen za registracijo po § 456. obrt. zakona, se smatra, da je ta pogoj izpolnjen ne glede na to, če se je pooblastilo ali dovolilo izdalo ali ne.
Vse te osebe imajo aktivno volilno pravico, ne glede na to ali imajo v zborničnem območju glavni obrat ali podružnico, če so le zavezani zbornični dokladi.
Aktivno volilno pravico izvršujejo: za edinoosebne obrte njih lastniki, za nedoletne ali osebe pod kuratelo njih zakoniti zastopniki, za zapuščinske mase njih upravitelji.
Volilna pravica rokodelcev je vezana na to, da osebno izpolnjujejo pogoje za opravljanje dotič-mega obrta, zato v obrtnem odseku nimajo volilne pravice vdove, nedoletniki in pravne osebe, pač pa rokodelski mojstri, ki so člani javne trg. ali komanditne družbe.
Za di-ge obrte se izvršuje aktivna volilna pravica tako-le:
Pravne osebe imajo saino en glas. Svojo volilno pravico izvršujejo po osebi, ki izpolnjuje preje navedene pogoje, in ki je kot član uprave ali kot glavni tehnični ali komercialni pooblaščenec upravičen podpisovati firino. Pri podružnicah izvršujejo volilno pravico lastnik ali poslovodja, pri družbah sodno protokolirani poslovodja. Pri javnih trg. in ko-mandituih družbah člani, ki so upravičeni podpisovati družbo, za državna, banovinska in občinska podjetja njih upravniki.
Aktivno volilno pravico imajo volilci samo v tistem volilnem telesu, kateremu pripadajo in ne glede na štovilo obrtov, ki jih opravljajo, samo en glas. Voliler, ki ima v-y obratov, si more izlua-ti, na katerem volišču bo voliL, mora pa to javiti vsem združenjem, ki ga vodijo v seznamu, najkasneje do 13. oktobra. Če te pri. jave do tedaj ne izvrši, ga bo gl. volilni odbor črtal L vseh imenikov.
Obrtnik, ki likvidira, je upravičen voliti, če do dneva volitev likvidacija še ni zaključena.
Izvolieni pa smeio biti:
vsi moški, ki imajo aktivno volilno pravico v smislu prejšnjih predpisov, ki stanujejo v zborničnem območju najmanj 3 zadnja le-
ta in so prav toliko let upravičeni in ki dejansko opravljajo obrt v območju zbornice, ki so dovršili 30 let, ki pišejo in govore državni jezik, ki niso člani upravnega ali nadzornega odbora obveznega združenja, ki niso aktivni ali upokojeni nameščenci zbornice, ki nimajo sodne pravde z zbornico, ki niso v nikaki zasebno pravni zavezi proti zbornici, ki niso v zaostanku za 6 mesecev s plačilom zbornične doklade (tozadevno potrdilo je treba priložiti kandidatni listi) in da niso izvzeti od pasivne volilne pravice.
Izvoljeni morejo biti tudi člani javnih in drugih trg. družb, člani upravnih odborov delniških družb, ter zadrug, če spadajo pod obrtni zakon in če imajo aktivno volilno pravico in če izpolnjujejo vse druge pogoje razen onega, da najmanj 3 leta upravičeno in aktivno opravljajo obrt v zborničnem področju.
Volilni imeniki
Pasivno volilno pravico imajo volilci v tistem volilnem telesu, v Čigar volilni imenik so vpisani.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni v prostorih pristojnega obveznega skupnega ali strokovnega združenja na območju zbornice, in sicer za članstvo dotičnega združenja.
Volilni imeniki za industrijski odsek pa bodo razgrnjeni v uradnih prostorih združenja. Tam bodo razgrnjeni tudi imeniki onih pripadnikov zbornice, ki ne pripadajo nobenemu obveznemu združenju.
Združenja so dolžna, da dostavijo volilne imenike najkasneje do 17. septembra pristojnim volilnim organom.
Vsi volilni imeniki za vsa telesa bodo razgrnjeni od 29. septembra do 13. oktobra, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 4. do 6. ure popoldne. Imenike sme v tem času pregledati in jih tudi prepisati vsak pripadnik zbornice.
Rok za reklamaciie
zoper volilne imenike se začne z dnem razgrnitve volilnih imenikov, to je dne 29. septembra in se neha 13. oktobra.
Reklamacije se morejo nanašati na popravke obličnih in stvarnih napak radi naknadnega vpisa oseb, ki imajo aktivno volilno pravico in izbrisa oseb, ki te pravice nimajo.
Reklamacije se morajo vlagati pismeno in jih more vlagati vsak, kdor ima volilno pravico. Reklamacijam se morajo priložiti vse listine, ki dokazujejo upravičenost reklamacij, oblastva pa morajo izdajati te listine ceklaman-torn v 3 dneh. Reklamacije se morajo izročiti osebno ali po pošti najkasneje do l4 oktobra.
Glavni volilni odbor 6klepa o reklamacijah in pošlje svojo odločbo reklamantom. 0 vseh vloženih reklamacijah mora odločiti najkasneje do 22. oktobra. Odločbo mora takoj priobčiti stranki in pristojnemu krajevnemu volilnemu odboru, da popravi imenik.
Kandidatne liste
se postavijo za vsako volilno telo in za vsako volilno okrožje posebej in se smejo vlagati skupno s prilogami samo na uradnih obrazcih, ki se bodo dobili pri gl. vol. odboru za 5 din s prilogami vred.
Kandidatne liste se vlagajo pri gl. vol. odboru pričenši s 23. oktobrom in najkasneje do 2. novembra v zborničnih uradnih urah. Kandidatne liste se označijo po njih nosilcih (ki so prvi napisani na listi). V listah so navedeni volilno telo in volilno okrož-
je ter dan volitev. Lista mora navajati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor jih je v poedinem telesu in okrožj". ,randidati se vpišejo po zaporedni številki, pri vsakem pa se mora navesti rodbinsko in krstno ime, sedež obrta (v mestih tudi ulico in hišno številko) ter stroko. Razen teh podatkov ne sme obsegati lista nič drugega.
Na listah smejo biti samo osebe, ki morejo po določbah tega razpisa biti izvoljene, lina oseba sme biti nosilec samo na eni kandidatni listi.
Ena in ista oseba sme kandidirati na dveh ali več kandidatnih listah. Ni ovire, da se ena in ista oseba, ki ima aktivno volilno pravico v več volilnih telesih, kandidira v dveh ali več volilnih telesih. Če bi bil tak kandidat izvoljen v več telesih, obdrži samo en mandat.
Član uprave ali nadzornega odbora obveznega združenja, ki spada pod nadzor zbornice, sme kandidirati za zborničnega svetnika samo, če pismeno izjavi, da bo podal, če bo izvoljen, ostavko na položaj v tem združenju. Isto velja za namestnika, toda šele takrat, kadar je pozvan, da nastopi svojo funkcijo. Te izjave je treba prilož;ii kandidatni listi. Kandidatne liste mora čitljivo podpisati po petkrat toliko predlagateljev, kolikor je kandidatov trgovcev, rokodelcev ali iz pogostinskih obrtov, po dvakrat toliko pa, kolikor je kandidatov industrijcev v do-tičuem volilnem telesu in volilnem okrožju. Najmanjše število predlagateljev je v prvem primeru 5«, v drugem pa 16. Izvzeti so samo primeri, ko število volilcev ne presega 30. V takem primeru zadošča petina števila volilcev ':ot predlagateljev.
Pri računanju dvojnega oziroma petornega števila predlagateljev se bo upoštevalo samo število kandidatov za svetnike, ne pa tudi število kandidatov za namestnike.
Kandidatne liste smejo predlagati samo zbornični člani, ki imajo za dotično volilno telo in za do-tično volilno okrožje aktivno volilno pravico.
Predlagatelji morajo ozrr.čiti svoje ime in stanovališče. Vsak predlagatelj sme podpisati samo eno kandidatno listo. Če podpiše predlagatelj več list, velja njegov podpis samo za listo, ki se vloži prva. Kot prodi.gatelji smejo podpisati listo tudi kandidati na isti listi. Oseba, ki je kandidat na več listah, more kot predlagatelj podpisati samo eno teh list.
Listo izročita gl. vol. odboru dva predlagatelja proti potrdilu. More se poslati tudi po pošti na povratni recepis. Listam se mora priložiti izjava kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, izjavo kandidatov, da odstopijo kot člani uprave ali nadzorstva združenj, če. bi bili izvoljeni, potrdilo pristojne davčne uprave. Obrazci teh izjav, oz. potrdila so priloženi obrazcem kandidatnih list.
Če se pošlje kandidatna lista po pošti, morata biti podpisa prvih dveh predlagateljev pri pristojnem občnem upravnem oblastvu I. stopnje, kjer pa teh ni, pri obč. upravi overovljena.
Predlagatelji označijo v listi svojega predstavnika in namestnika, ki naj občuje z gl. vol. odborom. Ce tega predloga ni, se smatra prvi predlagatelj kot predstavnik, drugi pa za njegovega namestnika.
Kandidatna lista, ki sc je že izročila gl. vol. odboru, se ne more preklicati in tudi se ne more v nji nič izpreminjati. Gl. vol. odbor potrdi kandidatne liste, ki zadoščajo določbam uredbe in izroči po en izvod upravičenemu predstavniku liste.
Ce kandidatna lista ne ustreza predpisom, jo bo gl. vol. odbor v treh dneh vrnil, da se popravi. Poziv za popravek se vroči predstavniku liste. Ce se vloži več list istočasno, bo poslal gl. vol. odbor poziv za popravek predstavnikom list istočasno.
Nar to zavrnjene kandidatne liste sc more vložiti v potrditev novji kandidatna lista najkasneje do 5. novembra.
Vsaka potrjena lista se objavi v »Službenem listu«, in sicer po redu, kadar je prispela. Samo tako objavljene liste imajo popolno veljavnost.
Brez ozira na vse. morebitne očitke, da nimamo dovolj socialne^,.. čuta, smatre no 'e za potrebno, da ugotovimo naslednja dejstva:
Podjetniki tekstilnih tvornic v Mariboru so sprejeli absolutno vse zahteve delavstva in se poleg tega zavezali, da bo veljala nova kolektivna pogodba tudi za nazaj od 1. septembra dalje. Kar so delavci zahtevali, so torej dosegli 100 odstotno. Kljub temu pa so izjavili, da morajo stavkati, in sicer iz simpatije do delavcev v Kranju. A ne samo to: Kakor v Kranju so tudi oni zasedli tovarne in lastniki tovarn nimajo dostopa v lastne hiše. Dosedaj smo brali, da se takšni dogodki dogajajo le v drugih državah, sedaj pa smo tudi mi tako moderni.
Policija v Mariboru je izdala proglas v zaščito javnega reda ter v prvi točki tega razglasa pravi: 1. »V omenjenih (tekstilnih) tovarnah (v Mariboru) kakor tudi v bližnji okolici tovarn je prepovedano vsako zbiranje in shajanje oseb, predvsem pa vseh bivših in sedanjih delavcev označenih podjetij. Od te prepovedi so izvzete le osebe, ki spadajo k vodstvu podjetja in obratni delavski zaupniki v izvrševanju svoje funkcije.« Razglas navaja tudi kazni, s katerimi bodo kaznovani oni, ki kršijo prepovedi razglasa.
Drugi dan po objavi prepovedi policije pa je objavila »Mariborer Zeitung« daljše poročilo o stavkovnem položaju, v katerem pravi med drugim:
»... Delavci imajo zasedene še nadalje tovarniške prostore in preprečujejo s tem vsako delo, ven-
Dovolj je znano, kako težke čase preživlja naša premogovna industrija, zlasti slovenska. Brez ozira na to pa je razpisala generalna direkcija drž. železnic za 22. septembra licitacijo za dobavo 130.000 ton briketov ter v pogojih predpisala, da mora znašati vzdržljivost teh briketov 15 let. V državi imamo tri premogovnike, ki izdelujejo brikete, toda njih vzdržljivost je zajamčena samo za 4 leta. Po [K)gojih licitacije. domači briketi torej ne bi prišli v poštev in bi vseh 130.000 ton briketov dobavila Nemčija. Noben dober gospodar ne more s takšnim postopanjem državnih železnic soglašati. Zakaj je potrebno, da vzdr-že briketi 15 let, je popolnoma nejasno. Še večje vprašanje pa je, če je sploh mogoče jamčiti, da bodo briketi vzdržali 15 let. Kaj pa naj železnice store, če briketi tako dolgo ne bi vzdržali? Za tožbo bi pač bilo malo prepozno.
A ne samo tol Dobava briketov iz tujine bi bila carine prosta, kar pomeni, da bi država samo na carinah izgubila 12,4 milijona din. Briketi zato tudi ne bi veljali samo 45 milijonov din, kakor se s poudarkom naglasa, temveč okoli 58 milijonov din, da bi bil tudi
Ce se vloži, oz. potrdi za kako volilno telo in volilno okrožje samo ena kandidatna lista, bo proglasil gl. vol. odbor, ko poteče rok za izročitev, vse kandidate, predlagane v tej listi, za izvoljene.
Ce za kako volilno telo in volilno okrožje ne h- vložena pravočasno niti ena kandidatna lista, bo sestavil gl. vol. odbor najkasneje do 10. novembra kandidatno listo, in sicer po predpisih čl. 25., odst. 2., uredbe o zborničnih volitvah.
'Tato slede	gle'^ na-
čina glasovanja, ki jih bomo objavili v prihodnji sobotni številki.
dar pa nista bila red in mir nikjer kršena...« Zasedene tovarne so menda znak reda in mira.
Nato poroča list o shodu delavcev v Unionu. Po razglasu preje citiranega razglasa policije so shodi stavkujočih delavcev dovoljeni le z izrečnim pristankom policije, kar tudi mimogrede pripominjamo. Prav tako tudi prepoved policije vsakršnega izražanja v pisani ali govorjeni besedi, s katero bi se vzpodbujalo k stavki.
0 tem shodu poroča »Mariborer Zeitung«, da so prišli delavci na shod v strnjenih vrstah. Predsednik tarifnega odbora je delavstvo opominjal, da pokažejo vzorno di sciplino in da se ne puste zavest k nobenim nepremišljenim deja njem. Delavci so nato odkorakali v strnjenih vrstah v tovarne, da jih imajo zasedene že nadalje.
Tudi delavci v Kranju so objavili v vseh dnevnikih svoj komunike: V tem komunikeju pravijo, »da bodo delavski zaupniki svetovali delavstvu ukrepe, ki bi mogli omiliti nasprotstva med podjetniki in delavstvom. Pred vsem bodo delavstvu svetovali, naj vodstvom podjetij in njihovemu osebju v nobenem primeru ne otežujejo dostopa v pisarne in poslovanja v njih.« P ričakovati je torej, da bodo podjetniki vendarle smeli priti1 v svoje pisarne, ker to jim bo menda le velikodušno dovoljeno!
K vsem tem ugotovitvam, ki smo jih zbrali iz že cenzuriranih listov, ugotavljamo le Se, da se vse to dogaja v Sloveniji. Pričakovati je, da bodo tudi drugi delavci sledili vzgledu tekstilnih delavcev in da bo pri nas socialno vprašanje v kratkem rešeno in na najbolj moderen način.
kupčijski uspeh dobave briketov v tujini iluzoren.
Pa ne glede na to, je treba poudariti, da bi zaradi dobave briketov v tujini postalo polno naših delavcev brez posla. Zato se mora namera generalne direkcije železnic preprečiti! Dobava briketov naj se odda domačim premogovnikom na jugu države, ki brikete izdelujejo. Ker pa bodo ti s tem holj zaposleni, pa se naj zvišajo železniške dobave navadnega premoga slovenskim premogovnikom! S tem bo pomagano vsem. Nikakor pa ne gre, da državne železnice naročajo v tujini blago, ki ga morejo dobiti doma!
Namera generalne direkcije je tako zelo napačna, da vendar upamo, da se ne bo uresničila. Menda vendar ne bomo razočarani.
v	barva,	planira	Ib
Ze v 24 urah rrr«:
Itd. Skrobl la evetlolika ira)ee ovratnike is manšete. Pero obH. <nong» Ib tika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljamki naatp M. Setoobnrgova al. 8. Teleloa it »-72.
Stavka	tekstilne
lavstva tudi v Mariboru
Mesto domačega premoga	brikete
M
Trgovec izpolni
■BHHBBBOBBn
dolžnost, če na-
roči prvič in po-maga plasirati
terpentinovo milo
l^eZifecin
za namakanje perila pa
‘Radio sl peric
na 43'20. egipt. funta od 220’— na 224-—, urugvajskega pezx>sa od 19'— na 20'—, nizozemskega goldinarja od 2945'— na 2975'—, leve od 47'— na 47'50, švedskih kron od 1120'— na 1125-—, danskih kron od 976'— na 977'— in čst. krone
od 180'— na 180'50. Znižali pa se tečaji: marke od 15'50 na 14'50, avstrijskega šilinga od 8-70 na 8'50, ital. lire od 325'— na 320'— in španske pe/.ete od 650'— na 550'—. Tečaj španske pezete je bil oče-vidno v zadnji objavi napačno na-
veden, na kar smo tudi opozorili, vendar pa ni bil popravek objavljen. Sedaj je bil tečaj nabrat znižan za 100 din.
*
Beograjska občina je dobila od Drž. hip. banke posojilo 30 milijonov din, da bo z njim plačala svoj dolg državi za neplačane davščine.
Po zadnjem tedenskem izkazu čsl. Narodne banke se je (vse v milijonih Kč) njena zlata podloga znižala za 100 na 2.597-2, devizna pa povišala za 100 na 123-6. Menična posojila so nazadovala za 46-0 na 643-8, bombardna pa se povečala za 19-3 na 840-2. Obtok bankovcev se je povečal za 209 6. Zakonito kritje je padlo od 44-6 r.a 43-4%.
Uvajali pa bodo z izdatno reklamo
Dolničar & Richter
LJUBLJANA
Ferrucio Carli, Rim
Jugoslaviia
*
Denarstvo
Gibanje vlog pri slovenskih hranilnicah v juliju 1936
Četudi so v mesecu juliju 1936 vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah padle za din 2,450.349-— na din 1,046.3^8.3; —, moramo vendar pri velikem številu hranilnic ugotoviti zboljšanje položaja. Pomisliti je treba, da bi znašale obresti od vlog za 1 mesec približno 3 in pol milijona din, torej več, kakor znaša skupno nazadovanje vlog.
Razveseljivo je, da je skupno stanje vlog na knjižice naraslo, četudi neznatno na 615,697.76 din, in da so narasle v tem mesecu skupne vloge na knjižice pri 10 hranilnicah, vloge v tekočem računu tudi pri 10 hranilnicah (od 20 hranilnic, ki sploh sprejemajo vloge v tekočem računu) in da je tudi število tekočih računov naraslo pri vseh hranilnicah od 7.026 na 7.036. Skupno stanje vlog (po zneskih) je naraslo pri 7 hranilnicah.
Te številke so dokaz polagoma Vračajočega se zaupanja v denarne zavode, ki se kaže v stalnem porastu novih, vedno razpoložljivih vlog.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 31. avgusta navaja te izpremembe (vse v milijonih dinarjev):
Zlata in devizna podloga se je skupno zmanjšala za 2,9 na 1545,8.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so naraste za 15,15 na 494,7, torej že skoraj na 500 milijonov din.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je zmanjšala za 34,6 na 360,7.
Posojila so se skupno povečala za 4,9 na 1632,6.
Itazna aktiva so narasla za 9,9 na 633,2.
Obtok bankovcev se je povečal za 148,8 na 5125,5 ter je dosegel s tem stopnjo v letu 1931. Obveze na pokaz pa so se nasprotno znižale za 110,8 na 1451,1.
Razna pasiva so se zmanjšala za 44,7 na 313,4.
Skupno zlato in devizno kritje se je znižalo od 30'43% na 30,20%, samo zlato pa od 28,96 na 28'80%.
Obrestna mera je ostala neizpre-menjena.
Uradni tečaj za mesec september
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 27. avgusta 1936.'
Za čas od 1. do 31. avgusta veljajo nastopni tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in odrejanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . . ,	■	•	din 303 —
1 zlata turška lira ,	•	•	344 —
1 angleški funt . ,	■	■	238'—
1 ameriški dolar . .	P	•	43'30
1 kanadski dolar , ,	9	«	43-20
1 neuiška marka , ,	4	•	1450
1 zlot		•	•	8'2d
1 avstrijski šiling . ,	1	«	850
1 belga			■	•	7'35
1 pengo .....	•	•	8'80
1 braziljski milreis .	»	•	2'40
1 egiptovski funt . ,	*	1	224 —
1 urugvajski pezos .	1	1	20 —
1 argentinski pezos .	•	•	12'—
1 turška papirnata lira	•	S	34-7«
100 albanskih frankov ,	t	•	1410'—
100 francoskih frankov .	■	P	288 —
100 švicarskih frankov .	»	k	1427’50
100 italijanskih lir . .		i	320'—
100 nizozemskih goldinarjev		,	2975 —
100 romunskih lejev .	•	•	37'—
100 bolgarskih levov ,	*	k	47'50
100 danskih kron . , ,	*	%	977-—
100 švedskih kron , .	#	9	1125-—
100 norveških kron . .	#	•	1100'—
100 pezet			m	'4	550’—
100 drahem			9	41“—
100 češkoslovaških kron	M	9	180-50
100 finskih mark . . .	9	•	96‘50
100 letonskih lat . , ,	•	4	1110 —
V splošnem so se tečaji le neznatno izpremenili. Zvišali so se tečaji: kanadskega dolarja od 43'—
V člankih, ki jih je objavil »Trgovski list« lani in tudi predlanskim, sem poudarjal možnost tesnejše izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, toda ne le gospodarske, temveč tudi turistične in kulturne. Govoril sem o mednarodnih odnošajih, o zbližanju narodov. Nekateri mi je oporekal, češ videli bo te posledice. Pridiga se o miru, pravičnosti, in... dela se v^jna ter glasuje se za sankcije; torej nič slab konec! Pomirite se! sem dejal, zaupajte! »Vrag ni tako črn, kakor ga vidimo.« Vojne ne bo, v pravem evropskem pomenu besede. Enako sem uverjer. še danes. Toda napačno je, da govorimo vedno o vojni, o pravičnosti.
Pred vojno smo in-^li, čeprav ne morem reči popotno, pa vsij dovolj točno predstavo prava in mednarodne pravičnosti. Vojna je uničila kopico postavk in ušiva i!a novih; predvsem je ustvarila novo duševno nastrojenje, nove ideologije, mnogo potreb in zahtev in versajsko pogodbo.
Vsi Italijani so iskreno pozdraviti ustanovitev novih naroač (držav), toda v strahu in mnogi niso mogli verjeti, da je še toliko krivic, toliko neenakosti med narodi in državami. To so večinj ra nenaravne, pravno poslabšane raz mere.
Rekli so; vi pripravljate vojno. A bodimo točni. Italija smatra, da mora dobiti s silo to, česar ji ni priznalo pravo. Pravo je nedvomno že ukoreninjeno v Italijanih. Sankcije so bile kratkomalo izglasovane. To je nezaslišano, pravijo Italijani; toda znali so razločiti natanko, čeprav so bile za sankcije glasovale skoraj vse države, in mislijo, da so male države glasovale pač zaradi nekega resničnega čuta pravičnosti in miru, ostale pa zaradi političnega sovraštva, tretje od strahu ali zaradi solidarnosti, ustrahovanja, ves svet pa je vedel, da stoji zadaj Anglija, M je po krivem sodila, da so ogroženi njeni interesi. Pustimo to!
V tem vzdušju sem sestavil svoj članek o italo-jugoslovanskih odnošajih in o velesejmu v Bariju, ki ima nalogo, sodelovati za poglobitev stikov med narodi vobče in ne samo gospodarskih. Velesejem je bil in je sijajno uspel. Sedmi velesejem se odpre dne 6. septembra letos in s še večjim uspehom.
Toda vi ste med sankcijami pridigali avtarkijo! — porečejo moji prijatelji pesimisti; — kakšen smisel naj ima ponavljati napravo, ki
* Naprošeni objavljamo članek uglednega italijanskega gospodarskega delavca, da pokažemo svojo dobro voljo za zboljšanje gospodarskih odnošajev z Italijo. Pri tem pa moramo seveda izjaviti, da se mora enako dobra volja pokazati tudi na drugi strani, ker drugače tudi vsa naša prizadevanja ne morejo roditi pravega uspeha. Zal da do danes še ne moremo reči, da bi dejanja to dobro voljo tudi na drugi strani res dokazala.
bi se mogla nazvati ironična? — Bodimo iskreni in zlasti mirni, prijatelji; Italija je govorila in govori o avtarkiji, to je reš, a ves svet tudi ve, da ta ne bi mogla absolutno prevladati, še najmanj med Jugoslavijo in Italijo, katerih gospodarstvi sta tako različni in dopolnjujoči se, da zahtevata rastočo medsebojno izmenjavo. To pa je, kar goji na splošno velesejem v Bariju, in gotovo mu ne gre odrekati upravičenosti in koristnosti za to nalogo.
Dovoljujem si, biti navdušen pristaš vseh razstav, zlasti še barij-skega velesejma, ki ga spremljam od njegovega nastanka. In to sem tem bolj, ker sem mnogo bival v inozemstvu in znam ceniti njegov pomen. Gre za razstavo, ki naj zbliža sever z jugom, zapad z vzhodom. Plemenita naloga, a tudi zelo drzna in težka. To zbližanje hoče biti, kakor rečeno, ne le gospodarsko, marveč tudi kulturno in tujsko prometno; moralna, duhovna, socialna ali tudi politična združitev; gospodarska mora nastati kot njena nujna posledica.
Takšen je torej program Barija: razstava kmetijskih in industrijskih proizvodov vseh vrst, vseh dežel, čim širša in vsa posvečena podpiranju in olajševanju srečanj med kupci in prodajalci, olajšati povpraševanje, možnosti obeh strani za čim večji uspeh največjih zahtev — doseči maksimum izvoza. Zato treba iti v Bari, kjer bomo mnogo videli in spoznali. To ni navaden velesejem, temveč vzorna ustanova, izvirna že po tem, da posluje v nekem smislu vse leto.
Program obsega usmeritev prometa s tujino po določilih vlade in za tisti uvoz, ki bi ga dežela
Slara resnica je, da dobi naš dalmatinski vinogradar za svoje vino le slabo ceno in da dostikrat ne dobi za liter niti en dinar. To isto vino pa gre v veliki meri v Francijo ter se potem za drag denar prodaja dalje kot bordosko vino. A ni tu le trgovska nesposobnost dalmatinskega kmeta vzrok, da ne dobi za svoje vino niti primerne cene, temveč tudi njegovo slabo ravnanje z vinom. Kletarstvo je v naši državi, razen v Sloveniji, okolice Zagreba in Zadra, na mizerni stopnji in to je eden glavnih razlogov, da nam vino ne da onih dohodkov, ki bi jih nam moglo dajati. A tudi v Sloveniji še ni kletarstvo na oni stopnji, na kateri bi moglo in moralo biti, kar nam posebno jasno kaže razlika med vini, ki jih prodajajo ve-
ne mogla pogrešati. Blagovni oddelki so razporejeni prostorno in kakovostno. Njihove naloge so mimo gospodarskih tudi tehnične in moralne: pokazali hočejo napredke, ki so doseženi v posameznih strokah. Kakor vsa prejšnja leta se prirede dnevi poedinih izdelkov, ki so vedno uspešni. A kakor vsako, ima tudi to leto svojo novost; razstavo bo spopolnjevala tipčna in zanimiva kolonijska propaganda. Zanimanje zanjo je zelo veliko. Inozemstvo ne sme pozabiti, da je Mussolini dan po italijanski zmagi v Etiopiji zagotovil, da tuj uvoz v Afriko ne bo prepovedan. To je še razlog več za pot v Bari.
Poudariti hočem tudi turizem. To je veja, katere pomen raste vsa leta in pri kateri ne moremo govoriti o avtarkiji. Čeprav prožen, je to vendar bogat in vsestranski vir. Napreduje in ima še veliko bodočnost. V Bariju so znale mnoge dežele pripraviti resničen, močan in presenetljiv vtis svojih naravnih in umetnih krasot.
Jugoslavija se udeleži velesejma v Bariju tudi letos z nedvomno odličnim paviljonom. Tako je bilo v preteklih letih in ne more biti letos drugače. Jugoslavija bo prijazno sprejeta. Dobro vemo, da je znala kljub vezanosli na sankcije v tem žalostnem času ohraniti dobrohotnost, prijateljstvo. Naši dve deželi ne bi mogli živeti ena proti drugi. Polagoma, pomalem, bo morala zmagati ta skupnost, to srčno prijateljstvo, polno zaupanja, ki bo usmerjeno v to, da doseže temeljito skladne odnošaje ne le v področju gospodarstva, ampak tudi — kar vsi živo želimo in verjamemo — v duhovnem, političnem področju.
leposestva in onimi majhnih vino-gradarjev.
Še mnogo slabše pa so razmere na jugu države, kakor to sledi iz izjave direktorja enološke postaje v Beogradu, g. Bošnjaka. Iz njegove izjave naj navedemo lo par najbolj značilnih mest.
Uvodoma je g. Bošnjak najprej naglasil, da so zlasti v Srbiji vina najboljše kvalitete. Zlasti v Župi, Vlavolinest, Sičivem se dobiva najboljše grozdje. Toda kletarstvo je v teh krajih izpod vsake kritike. Ves problem našega vinogradništva je v tem, da se zboljša kletarstvo. Posamezniki tega ne morejo doseči, ker nimajo zadosti kapitala. Storiti pa bi moglo to zadruge! (Te pa se seveda s kletarstvom ne v 'jo, ker so jim pri srcu le nabavljalne zadruge. Gp. ured.)
SLOVERIA-TRAHSP0RT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah,
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajevni,' medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
Od vinogradarjev kupijo vino razni manjši srbski gostilničarji, ki vino po svoje »popravijo«. Posledica tega je, da je preiskava dokazala, da se toči v Beogradu samo 25 odstotkov zdravih vin, vsa druga so slaba ali ponarejena. Škodo od tega ponarejanja pa nimajo le srbski vinogradarji, temveč vsi v državi, ker trpi zaradi tega sloves naših vin. Poleg tega je kupec vedno v strahu, da dobi pokvarjeno vino in zato kupuje naše vino le, .če je ceneno.
So pa tudi v naši državi vina, ki so znana po svoji dobri kakovosti in k: bi se mogla tudi dobro izvažati. Zlasti za velik del slovenskih vin velja to. Ce se kljub temu ne izvažajo, pa ni krivda le v pomanjkanju kontingentov, ki se dovoljujejo našemu vinu, temveč tudi v premajhni podpori našim vinogradarjem.
Položaj je danes takšen, da zahteva tujina predvsem močna in sladka vina. Takšna vina dobavljajo danes tujini Grčija, Španija, Francija in tudi Italija. A kar je glavno, po nižji ceni, kakor pa ga morejo dobavljati naši izvozniki. Vzrok, da so naša vina kljub svoji nizki ceni vendarle v tujini predraga v primeri s španskimi, italijanskimi in grškimi je v tem, ker dobivajo naši vinogradarji alkohol in sladkor mnogo draže, ko njih konkurenti na tujih trgih. Kajti tudi Italijani, Grki in Francozi morajo okrepiti svoja vina z alkoholom in ga osladiti s sladkorjem, da ustreza zahtevam tujih trgov. Dočim pa velja našega vinogradarja liter alkohola din 6-50, velja tuje vinogradarje le 2-75. Za 3*75 din mora biti torej žo zaradi alkohola našo vino dražje. Za sladkor pa plačuje naš vi-nogradar pri eksportnem vinu po din 5*60, dočim velja češkoslovaški sladkor v Splitu le 1-90 din, torej plača naš vinogradar za sladkor 3-70 Din več.
Te razlike v ceni alkohola in sladkorja bi se morale odpraviti in takoj bi mogli tudi glede cene konkurirati na tujih trgih.
Da prib"-i mo našemu vinu dostop na tuje trge, je torej odvisno le od nas, da zboljšamo kletarstvo in da omogočimo našem i vinu, da more uspeš- konkurirati s tujim vinom. Pa za takšne realne reči, ki bi nas privedle do resničnega blagostanje, menda nimamo časa, ker smo prezaposleni s politiko.
In po vsem tem se najdejo še ljudje, ki nam očitajo, če zahtevamo, da se da že enkrat gospodarski politiki prednost pred vsako drugo, zlasti pa pred strankarsko.
Dokazi za naše bogastvo
Naši gozdovi in naš les nas napravljajo tako bogate, da nas tujci zavidajo, vendar pa ne znamo teh svojih zakladov izkoristiti tako, da bi si res opomogli. V ta namen bo pa na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. septembra velika razstava »Za naš les«, kjer nam bo statistika o gozdovih za vso državo, podrobno pa za Dravsko banovino dokazala, kako lahko bi vsaj z lesom in z izdelki iz lesa tekmovali z drugimi državami. Posebno nas bo presenetila statistika o produkciji, domači porabi in izvozu našega lesa, ko bomo strmeli, kako ogromne množine lesa pri nas ostanejo neporabljene in neizkoriščene.	,
Donesek	h	k
vinogradništva
V Beogradu te toči 75 odstotkov slabega in ponarejenega vina
Stran 4.
■ trn—m—mm
Politične vesti
Novi zunanji minister Antonescu
je podal izjavo o osnovah svoje zunanje politike. Izjava ima očitno namen, da razprši strah, da bi se po odhodu Titulesca iz zunanjega ministrstva izpremenila zunanja politika Romunije. V svoji izjavi je zato Antonescu podčrtal, da je Romunija za ohranitev mirovnih pogodb, da je zveza s Francijo temelj romunske zunanje politike, prav tako pa tudi zveza z državami Male antante. Romunija bo nadalje skušala poglobiti svoje odno-šaje s Poljsko. Z Italijo spajajo Romunijo spomini iz svetovne vojne, katere krepe skupni gospodarski interesi obeh držav. Zboljšati hoče Romunija tudi odnošaje z Rusijo ter ohraniti dobre gospodarske zveze z Nemčijo.
V svetovnem časopisu se mnogo ugiba o bližnjem velikem kongresu Hitlerjeve stranke v Niirnbergu. Splošno se sodi. da bo Hitler klical evropske narode k zvezi proti boljševistični nevarnosti. To bi tudi odgovarjalo sedanji nemški zunanji politiki, ki se dosledno trudi, da bi izolirala Rusijo. Če bo imel Hitlerjev klic tudi. uspeh, pa je dvomljivo, ker se v nekaterih državah Hitlerja in nemškega narodnega socializma bolj boje ko komunizma.
V zvezi s Hitlerjevim klicem proti boljševizmu, se tudi trdi, da pride v kratkem med Hitlerjem in katoliškimi škofi do sporazuma. Zadnje pastirsko pismo katoliških škofov, ki v njem opozarjajo vernike na komunistično nevarnost, je odlična priprava za kompromis. Baje je Hitler obljubil Mussoliniju že takrat, ko se je pripravljala pogodba med Nemčijo in Avstrijo, da se bo pobotal s katoliško cerkvijo.
Pogajanja Rydz-SmogIyja z zastopniki francoske vojske in vlade so bila vseskozi uspešna. Francija bo oborožila Poljsko z najmodernejšim orožjem. Poljska pa se je zavezala, da tega orožja ne bo nikdar uporabila proti francoskim zaveznikom.
Po dvotedenski krvavi borbi, v kateri je padlo baje 5000 ljudi, so zavzeli v petek uporniki mesto Irun ter s tem pretrgali zvezo vladnih čet s Francijo. Mesto je le še kup raz val'n. Z zavzetjem Iruna je najbrže tudi odločena usoda San Sebastiana. Vladna poročila pa še naprej poročajo o samih uspehih vladnih čet.
V Španiji imajo zopet novo vlado, ki jo je sestavil znani marksist Caballero in v kateri so sami marksisti.
Ker je podaljšala vojaško službo Nemčija, se pripravljajo tudi v Franciji, da bi sledili nemškemu primeru. Načelno je podaljšanje vojaške službe že sklenjeno, ni pa še doseženo soglasje, za kako dolgo naj se vojaška služba podaljša.
Nemčija in Portugalska še vedno nista pristale na imenovanje nadzornega odbora glede nevmešava-nja v španske zadeve. Tako moreta obe državi še naprej zalagati upornike z orožjem in municijo.
Argentinski poslanik Mancilla, ki se zelo trudi, da bi se vodila državljanska vojska v Španiji bolj humano, je izjavil, da je že postavljen stik med madridsko vlado in uporniki in da nimajo pričeta pogajapja samo ta cilj, da se omili državljanska vojna, temveč tudi, da se sklene premirje. Baje predlaga madridska vlada upornikom, da pristanejo na formacijo vlade narodne koncentracije. V novo špansko vlado naj bi vstopila tudi generala Franco in Molla. To vest pa je treba sprejeti z vso rezervo.
Trgovinska pogajanja s Holandsko
Holandsko-jugoslovanska zbornica nam sporoča:
Po sporočilu Nj. Eks. dra. Hubrechta, upolnomočenega ministra Holandske v Bukarešti, ki je akreditiran na našem dvoru, pride te dni holandska trgovinska delegacija v Beograd, da se začne pogajati z našo vlado. Gre za pogodbo, ki naj bi olajšala zamenjavo blaga med našo državo in Holandsko.
Računajoč z verjetnostjo teh pogajanj je odbor nacionalnega odbora Holandsko - jugoslovanske zbornice že pred kratkim zbral in izročil odločujočim či-niteljem vse fcelje naših izvoznikov.
če bi kateri od izvoznikov imel še kakšne posebne želje, naj jih sporoči Nacionalnemu komitetu Holand^ko-jugoslovan-ske zbornice v Beogradu, Rat-nički dom I.
Tudi na	teriatvetrgovcev
se ne sme pozabiti
&pei zagrebških trgovcev na ministrskega
predsednika
Pred kratkim smo objavili izjavo ministrskega predsednika doktorja Stajadinoviča, ki v svoji izjavi obljublja, da bo vprašanje kmetskih dolgov rešeno še pred 1. oktobrom. Ker pa ni po tej izjavi še bilo jasno, kako in če se bo rešilo tudi vprašanje terjatev proti kmetovalcem, je poslal predsednik Zveze trgovskih združenj v Zagrebu g. Ivan Prpič ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču naslednje pismo, s katerim se bodo strinjali pač vsi trgovci. Pismo se glasi:
»Gospod minister!
Vaša izjava, ki ste jo izvolili dati našemu tisku, je nenavadno in zelo razveselila vso našo gospodarsko javnost, zlasti pa ves naš trgovski stan, namreč napoved, da bo kr. vlada še pred 1. oktobrom definitivno rešila dolžniško vprašanje, ki se je dosedaj štiri leta odlagalo v negotovost.
Vaša namera, da se vprašanje kmetskih dolgov enkrat za vselej definitivno reši in odstavi z dnevnega reda, je hvalevredna ter jo bomo vsi iskreni rodoljubi pozdravili, ker je vprašanje kmetskih dolgov, nerešeno in odlašano v brezkončnost upropastilo ne samo kmetovalce, temveč poleg njih tudi njih najštevilnejše in najmanjše upnike — trgovce.
Gospod minister!
Sedaj, ko naj se dolžniško vprašanje definitivno reši, se obrača podpisana Zveza na podlagi resolucij, sprejetih na kongresih vsega jugoslovanskega trgovstva v Skop-liju leta 1934. in dne 15. in 17. maja v Beogradu na Vas, ki ste dosedaj vedno pokazali ra-
Pošiljajoč Vam, gospod ministrski predsednik ta naš zadnji apel, Vas prosimo in Vam polagamo na srce, da se pri reševanju dolžni-š' ja vpiv.sanja upoštevajo vsi državljani te države, brez ozira na njih stanovsko pripadnost, zlasti pa da se vodi račun o največjih in najbolj številnih upnikih kmetovalca, in to so trgovci, katerih terjatve bi bilo treba že v interesu samih kmetovalcev izvzeti iz kmetske zaščite, dočim naj vse drugo, kar velja za kmetovalce, velja tudi za vse druge državljane na enak način, in tako tudi za trgovce.
Prepričani smo, da se boste gospod ministrski predsednik, pri reševanju tega zelo važnega vpraša-
nja, kar je dolžniško vprašanje, ravnali tudi z ozirom na minimalne, zato pa tem bolj upravičene zahteve trgovskega stanu.
Prosimo Vas, gospod ministrski predsednik, da blagovolite tudi pri tej priliki sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja.
Predsednik Ivan Prvič.«
Slovensko trgovstvo se temu apelu v zadnji uri pridružuje v celoti ter upa tako, kakor hrvatsko trgovstvo, da ta apel ne bo zaman in da bo dolžniško vprašanje rešeno tako, da ne bo pomagano samo kmetu, temveč vsemu našemu gospodarstvu.
Zazaamovalnid
V Žaioa preklicana pravica za ozstamkovanie hmetiia
Odločba.
%€>
ostalo, naše Utone
zumevanje za malega gospodarskega človeka — to pa je večinoma naš podeželski trgovec — da se pri končnem reševanju dolžniškega vprašanja našega kmeta upoštevajo v prvi vrsti tudi mali gospodurski ljudje, in to so trgovci, pa tudi drugi dolžniki brez ozira na njih stanovsko pripadnost. Nepravično bi bilo, da bi se to
Po pravilniku o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz z dne 10. junij 1932 (»Službeni list« št. 521/1), ki je bil izdan na osnovi pooblastila §a 1. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz z dne 18. novembra 1929 (»Uradni list kralj, banske uprave dravske banovine« št. 56/15) se mora za izvoz namenjeni hmelj s hmeljnih področij navedenih \ točkah a in b čl. 2 tega pravilnika, če se oznamkuje (signira), na zahtevo lastnikov oznamkovati po predpisih tega pravilnika. To oz-namkovanje sme opravljati izključno le v smislu čl. 17. tega pravilnika imenovana banovinska hmeljna komisija po svojih poverjenikih in članih komisije za kontrolo in oznamkovanje hmelja. Ta banovinska komisija je bila že imenovana s tukajšnjo odločbo (z dne 17. julija t. 1. ITI. No. 5080/1) in se imenuje Banovinska hmeljska komisija dravske banovine v Celju, komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja in poverjeniki so pa bili imenovani s tukajšnjo odločbo z dne 13. avgusta 1.1. III. No. 5080/3.
S citiranim zakonom in v zvezi s citiranim na osnovi pooblastila tega zakona izdanim pravilnikom je bil avstrijski zakon o oznamo-vanju krajevnega izvora hmelja z dne 17. III. 1907 drž. zak. št. 102 brez dvoma derogiran vsaj kolikor
vprašanje, ki zanima ves naš na- gre za oznamkovanje hmelja, narod in vse naše gospodarstvo, menjenega za izvoz, ker ni mogo-
obravnavalo ko dosedaj le z enostranskim favoriziranjem enega stanu na škodo drugih, zbog česar so mnogi in mnogi trgovci ko tudi drugi gospodarski ljudje zaradi te enostranske zaščite bank in kmetov propadli in prišli na beraško palico ter si v bedi in revščini vzeli tudi življenje.
Sila vsake države, in tudi naše, je v zadovoljstvu njenih državljanov, v njih enakih pravicah in
če, da bi istočasno veljala dva zakona, ki urejujeta isto materijo. Upravičeno se pa mora trditi, da so po namenu zakonodavca prestala veljati vsa določila omenjenega avstrijskega zakona o oznam-kovanju v tuzenistvu pridelanega hmelja ne glede na to, ali je bil hmelj namenjen za izvoz ali ne. Ce naj bi se po namenu zakonodavca oznamkovanje hmelja, ki ni namenjen za izvoz, še nadalje vr-
dolžnostih pred zakonom, kjer ne I šilo po določilih tega zakona, bi sme biti privilegiranih in neprivi- j bil to zakonodavec gotovo določil legiranih, zlasti pa ne v tako ve- v §-u 9. zakona o kontroli kmetij-likem vprašanju kakor je dolžni-Iških pridelkov namenjenih za iz-ško vprašanje in ki naj se sedaj ' voz. Ker tegr ni storil, se mora končno reši.	|sklepati iz tega, da ni smatral za
Nakup naših izdelkov z znamko EF-KO Vam jamči za stalen porast Vašega prometa
MODNE PLETENINE INTERL0K-« PERILO
F. KOS
LJUBLJANA, Židovska ul. 5
potrebno, da bi obstojalo dvojno oznamkovanje hmelja, eno za hmelj, ki je namenjen za izvoz, drugo za hmelj, ki ni namenjen za izvoz, to pa iz razloga, ker je oznamkovanje (potrdilo o krajevnem izvoru in o kakovosti) važno predvsem za hmelj, ki se izvozi in ker je zakonodavec smatral, da način, po katerem se oznamkuje za izvoz namenjeni hmelj, popolnoma zadostuje tudi za notranji promet, ako je za notranji promet oznamkovanje sploh potrebno.
Če pa bi vendarle bil namen zakonodavca, da se oznamkuje hmelj za notranji promet drugače, kr'*or za izvoz namenjeni hmelj, bi bil gotovo tudi predpisal način, kako se oznamkuje, ker ne bi mogel kratkomalo dopustiti, da se hmelj, ki ni ''	m jen za izvoz,
oznamkuje še	aIje po predpi-
sih navedenega avstrijskega -a-kona, ker bi bil s tem dop..;lil možnost raznih zlorab, ker se je po navedenem avstrijskem zakonu oznamkoval hmelj na enak način, ne glede na to, ali je bil namenjen za izvoz ali ne, in je bilo to oznamkovanje zelo podobno temu, ki ga predpisuje citirani pravilnik. Ta pravilnik pa v čl. 21 celo pod kaznijo prepoveduje vsakomur samovoljno oznamkovanje hmelja z oznakami, podobnimi onim, ki jih uporablja banovinska hmeljna komisija.
Iz tega sledi, da je sedaj oznamkovanje hmelja, ki ima javni značaj, dopustno samo po predpisih citiranega pravilnika, brez razlike, ali je bil hmelj namenjen za izvoz ali ne in da sme to oznamkovanje opravljati samo v smislu tega pravilnika imenovana banovinska hmeljna komisija ter da se tudi privatno ne sme hmelj oznamkovati z oznakami, podobnimi onim, ki so določene v citiranem pravilniku.
Vsled tega pravnega položaja je ugasnila tudi pravica, ki je bila z odločbo bivšega štajerskega namestništva v Gradcu z dne 9. aprila 1912 št. 2-834/17-1912 na osnovi §-a	11. zakona o oznamkovanju
krajevnega izvora hmelja z dne
17.	III. 1907 drž. zak. št. 102 ri-znana Zaznamovalnici za hmelj v Žalcu kot javnemu zavodu, da po predpisih tega zakona posvedočuje krajevni izvor za promet določenega hmelja, pridelanega v sodnih okrajih Celje, Gornji grad in Vran-sko in izdaja o tem potrdi'a. ki imajo značaj javnih listin. Pa tudi v primeru, če ne bi bilo pravilno prej obrazloženo pravno naziranje, da so namreč bila določila najedenega avstrijskega zakona v celoti derogirana, torej tudi glede ozna-kovanja hmelja, ki ni namenjen za izvoz, bi se morala v smislu §-a 14. tega zakona Zaznamovalnici za
hmelj v Žalcu priznana pravica v celoti preklicati, ker z ozirom na obrazloženo pravno stanje in sedaj veljavne predpise pravilnika o kontroli hmelja namenjenega za izvoz, ni več podano jamstvo, da se ne bi kontrolna potrdila, če bi jih imenovana Zaznamovalnica še nadalje izdajala za hmelj, ki ni namenjen za izvoz, zlorabljala pri izvozu hmelja, kar bi v inozemstvu popolnoma diskreditiralo našo ureditev oznamkovanja hmelja in s tem tudi oškodovalo našo t:go-vdno s hmeljem.
Ker je banovinska hmeljska komisija za dravsko banovino v Celju že vse pripravila za oznamkovanje hmelja in ker spada v njen delokrog tudi v točki a čl. 2 cit. pravilnika navedeno hmeljno področje, to je savinjsko področje dravske banovine, ki obsega sodne okraje Celje, Gornji grad in Vransko, zato tudi formalno v celoti preklicujem s prej citirano odločbo bivšega štajerskega namestništva v Gradcu Zaznamovalnici za hmelj v Žalcu pravico in odrejam, da zaznamovalnica preneha z oz-namkovanjem hmelja.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo trgovine in industrije. Pritožbo je vložiti pri kr. banski upravi v Ljubljani v roku 15 dni od dr.eva po prejemu te odločbe. . ,
Temeljem §-a 119., odstavek 2., z. u. p. radi varovanji javnih koristi odrekam morel itni pritožbi odložilno moč.
Kraljevska banska uprava dravske
banovine v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1936. l)r. Natlačen s. r.
Naval na drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani
Tri dni je trajalo vpisovanje na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani in tri dni je bila tamkaj velika gnječa. Za prvi razred se je priglasilo 64 učencev in 169 učenk. To število bi zadoščalo za šest paralelk prvega razreda, zavod ima pa samo dve vzporednici. V prvi razred je bilo sprejetih 48 učencev in 49 učenk. ( S tem sta obe paralelki do zadnjega prostora napolnjeni. Nesprejetih je ostalo 16 učencev in 120 učenk. Starši se vprašujejo: »Kam hočemo z otroci, ki imajo izpolnjene predpogoje za vstop v trgovsko šolo, pa jih zavračajo, ker ni prostora?« Ali bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitve novih učnih moči, da bi se otvorile nove paralelke?
»Službeni list«
kr. banske uprave za Dravsko banovino objavlja: Uredbo o posebni pogodbi med poštnimi upravami Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij — Iz-premembe in dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah — Uredim o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni, promet — Navodilo finančnega ministrstva o voditvi knjige za vnos in iznos špirita — Odločbo glede žganja — Odločim o razširitvi področja carinarnice v Jesenicah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Poseben priboljšek kadilcem,
ki bodo med 1. in 13. septembrom obiskovali jesenski velesejem, je pripravila Monopolska uprava tudi letos, ko bodo spet samo na velesejmu prodajali posebej v ta namen narejene cigarete »Vardar« in »Drina« najboljše kvalitete. Čeprav bodo velesejemske »Vardar« in »Drina« prave specialitete. vendar ne bodo nič dražje kot navadne cigarete tega imena.
Doma in po svetu
Bolgarski kralj Boris se je na povratku iz Italije ustavil za en dan pri knezu-namestniku Pavlu na Bledu.
Kraljica Marija je v petek obiskala Šmihel in tamošnje šolske sestre, na povratku pa se ustavila v Mali Loki, kjer si je ogledala gospodinjsko šolo.
Bolgarski kralj se je sestal v Rimu z Mussolinijem.
Bolgarski pravoslavni duhovniki s sofijskim metropolitom Štefanom na čelu obiščejo v soboto patriarha Varnavo.
Notar Anton Koder je umrl v starosti 46 let nenadoma na Pohorju, ker je stopil preveč pregret pod prho. Pokojnik si je pridobil zlasti za naše nacionalno življenje v Murski Soboti trajnih zaslug. Slava njegovemu spominu!
Narodna skupščina se bo začela seliti v novo palačo, ki je vendar enkrat gotova, dne 7. septembra.
Cesta med Splitom in Šibenikom je v tako slabem stanju, da so avtomobilske nesreče kar na dnevnem redu. Te dni se je prevrnil neki avtomobil z avstrijskimi turisti ter je bilo več njih ranjenih.
V Ljubljani je bil dosežen sporazum med pekovskimi pomočniki in mojstri. Plače pomočnikov so bile zvišane.
Stavka gradbenih delavcev v Zagrebu še vedno traja. Uprava Zagrebškega zbora pa razglaša, da bo kljub temu novi velesejem pravočasno zgrajen.
Velik požar je bil v Vnanjih Goricah. Škodo cenijo na 800.000 din.
Odlog plačil je dovoljen Mestni hranilnici v Koprivnici za dobo 6 let. Obrestna mera za stare dolgove je 2%.
Uredbo o ureditvi oceanogra.*--skega instituta Jugoslavije je predpisalo prosvetno ministrs-ivo.
V Splitu so se začele vojaške tekme Male antante. Prvi dan tekem je zmagala Jugoslavija.
Velike šahovske olimpijske tekme v Miinchenu so končane. I. mesto si je priborila Madjarska s 110-5 točkami, II. Poljska s 103, tretje Nemčija s 106 5 točkami. Na četrtem mestu je Jugoslavija s 104-5, nato sledi Češkoslovaška s 104. Vse druge države so dosegle manj ko 100 točk. Uspeh Jugoslavije je torej več ko zadovoljiv. Za Češkoslovaško slede te države: Latiška, Avstrija, Norveška, Danska, Estonska, Litovska, Finska, Nizozemska, Romunija, švedska, Brazilija, Švica, Italija, Islandska, Francija in na 21. ali zadnjem mestu Bolgarska s 38-5 točkami.
V nottinghamskem veleturnirju sta dosegla I. in II. mesto Botvi-nik in Capablanca, Euwe, Fine in Aljehin pa jim sledijo. Dr. Vidmar je kot amater dosegel v tem turnirju svetovnih mojstrov prav lep uspeh.
Voditelju Jugoslovenske narodne stranke Svetislavu Hodjeri je bila na njegovem shodu v Svilanjcu ukradena dragocena žepna ura, vredna 20.000 din.
Notranji minister Salangro je napovedal, da bodo v kratkem v francoski vladi izvršene neke iz-premembe.
Italija bo na jesenskem zasedanju Zveze narodov zahtevala, da se črta Etiopija kot članica Zveze narodov.
Trockega je norveška vlada internirala. Vsa vila, v kateri biva Trocki, je cernirana od policije, da ne more nihče Trockega obiskati.
Lloyd George je v spremstvu svojega sina odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal tudi s Hitlerjem.
Upornikom se je posrečilo, da so zasedli že vse hribe okoli Iruna in da so tudi že prodrli v predmestja. Irun je s tem pred padcem. Vendar pa se vladne čete še vedno obupno branijo ter so skušale tudi s protinapadi osvojiti nazaj ’zgubljene pozicije, vendar pa so bili vsi njih protinapadi krvavo odbiti.
Zunanji minister Eden je obolel in bo moral ostati tri tedne v postelji. Vendar pa se bo mogel udeležiti zasedanja Zveze narodov v Ženevi.
Italija je poslala v Barcelono 10.000 tonsko križarko »Pola« v za-
ščito tamošnjih Italijanov. Neki italijanski državljan je bil namreč v Barceloni ubit. Tudi Francija je nato poslala v Barcelono svoje bojne ladje, da bo francosko bro-dovje pred Barcelono enako močno ko italijansko.
Od velikega lanskega konverzij-skega posojila je dobila italijanska vlada skupno okoli 8 milijard lir
gotovine. S temi milijardami je mogla financirati del vojnih stroškov v Etiopiji. Finančni položaj Italije pa se s posojilom ni zboljšal ker se je z konverzijo stari 3-5% dolg izpremenil v 5%.
Tvornica orožja v Amiensu, ki dela le za državo, je bila pretvorjena v zadružno podjetje in je sedaj last delavcev.
Trocki je podpisal sporazum z norveško policijo, da' se do 18. decembra ne bo bavil s politiko in da ga lahko norveške oblasti izženejo, če bi prelomil to svojo obljubo.
Izredni vseruski kongres sovjetov bo dne 29. novembra v Moskvi. Kongres bo moral med drugim sprejeti tudi novo sovjetsko ustavo.
Kralji	ca ari/a
na ljubljanskem velesejmu
V petek dopoldne je obiskala kraljica Marija v spremstvu dvorne dame gospe Šverljugove ter adjutanta polkovnika Pogačnika ljubljanski velesejem. Pri izstopu iz avtomobila je pozdravil kraljico Marijo ravnatelj velesejma dr. Dular, pred vbodom v lesno razstavo pa predsednik veelsejmske uprave Fran Bonač ter ji izročil krasen šopek. Zbrana pa je bila ob prihodu kraljice na velesejmu tudi cela vrsta drugih odličnikov, tako dvorna dama ga. Tavčarjeva, ban dr. Natlačen, predsednik Avgust Praprotnik in drugi.
Kraljica si je najprej ogledala lesno razstavo, kjer sta jo ob vhodu pozdravila predsednik razstave irž. Itustja in tajnik inž. Šušteršič, direktor inž. Božič pa je vodil kraljico po razstavi. Kraljica se je ži-
vo nimala za razstavo, si podrobno ogledala posamezne oddelke ter se zelo pohvalno izrazila o razstavi.
Iz lesne razstave je odšla kralji a Marija mimo ogljarske kope v pastirsko kočo, kjer jo je pozdravil dr. VI. Knaflič, njegova hčerka pa ji je izročila lep šopek planinskih cvetic.
Nato si je ogledala kraljica kemični oddelek, kjer je tolmačil kraljici razne razstavne predmete univ. prof. dr. Rebek. Iz kemičnega paviljona je odšla kraljica v stavbni oddelek, kjer je pozdravil kraljico organizator razstave arli. Kregar. Kraljica se je zlasti zanimala tu za lesene mostove in posebno stare, proti vremenskim ne-prilikam zavarovane mostove v Poljanski dolini.
Iz stavbnega oddelka je odšla kraljica na razstavo naših preprog, kjer je sprejela kraljico ga. Gove-karjeva, ga. Limltncrjevn pa je vodila kraljico po razstavi.
S posebno pozornostjo si je ogledala kraljica nato še vrtnarsko razstavo, kjer sta jo pozdravila predsednik pripravljalnega odbora Lap in ga. Ključcnko. Ni treba še posebej omeniti, da so kraljici iz razstavljenih rož takoj sestavili lep šopek. Ko si je kraljica ogledala še sadjarsko razstavo, se je s svojim spremstvom vrnila na Bled.
Kraljici so ves čas navdušeni obiskovalci velesejma prirejali navdušene ovacije, zahvaljujoč se ji s tem za pozornost, ki jo je poklonila ljubljanskemu velesejmu in s tem slovenskemu gospodarstvu.
effodn&fia
C I KO PII A
Kako se mora opremita
iesza Izvoz
Na lesni razstavi vzbuja posebno pozornost oddelek, ki ga je priredil g. Aleksander Fridrih in ki kaže, kako je treba pošiljati les v tujino. Od plohov pa do najfinejših frizov in parketnih ploščic vidimo, kako je treba opremiti lesne pošiljke za tujino. Vsak kos natančno odmerjen, plohi na koncu zavarovani, prostor kar najbolj ekonomično izrabljen, da napravi pošiljka že s svojo zunanjostjo kar najboljši vtis. Obenem pa priča pošiljka, da je bila predelava lesa v resnici vestno in natančno opravljena in da bo kupec v resnici dobil to, kar pričakuje. Pri takšnih pošiljkah se tudi v resnici dobi polno ceno, ki je bila dogovorjena.
Vsako pošiljko pa je treba tudi prilagoditi uzancama tujega tipa in tudi v tem pogledu daje odde-
lek g. Fridriha nazorno sliko. Obenem pa kraje, v katere dežele gre naš les. Vidi se, da je naš les znan po svetu in da tudi na glasu po svoji kakovosti.
Z istii riznanjem je treba omeniti tudi razstavo predmetov parne žage g. Lea Pavlina iz Straže pri Novem mestu. Tudi ta razstava nazorno kaže, kako se morajo opremiti pošiljke lesa za tujino. Vsi razstavljeni predmeti pa so tudi zelo prepričujoč dokaz o izvrstni predelavi lesa.
Tako nam dokazujeta oba oddelka, da so naši lesni, trgovci in industrialci v vsakem pogledu konkurenčni s tujino in da so vzroki čisto drugod, če je zastal naš lesni izvoz. Napake so v centrali, pa o tem smo itak že ponovno in obširno govorili.
Trgiviaski reiister
Angleška pošta in časopisni
Vsi tisti, ki mnogo sedijo
treba da preprečijo zle posledice tega načina življenja z rednim pitjem znamenite
Rogaške slatine,
ki prijetno podpira in pospešuje delovanie prebavnih in odvajalnih organov.
Uea. S. br. 9927/36
V londonskem klubu za reklamo je predaval član tiskovnega oddelka londonske poštne uprave L 11. Brebner o pomenu časopisne reklame za pošto. Med drugim je izvajal:
Časopisi so najbolj dragocena izložbena okna za kvalitetno blago.
Zato je trajno, važno in nad vse uspešno načelo za angleško pošto, da mora v časopise inserirati. Po izkušnjah, ki jih ima pošta, pa se je to načelo tudi vedno obneslo. Najprej se je poštna reklama v časopisih omejevala na telefon, sedaj pa se uporablja za vse panoge poštne uprave. Predvsem zasluga časopisnih inseratov je, da se je zopet okrepil brzojavni promet, ki so ga označevali kateri pesimisti že kot izumirajoče sredstvo poročanja. Samo s pomočjo časopisne reklame se je tudi telefonski promet silno razvil. Samo v enem letu se je priglasilo okoli 200.000 novih telefonskih naročnikov, kar je povečalo poštne dohodke za 750.000 funtov, okoli 187,5 milijona din. Zaradi tega se je tudi silno povečalo število medkrajevnih pogovorov. Znižanje poštnih pristojbin za poštne pakete je z objavo znižanja v časopisih povečalo poštni promet za približno 13 milijonov paketov v letu. Za pošto so se izkazali časopisni inserati kot zelo koristni in dobičkanosni.
Dobro bi bilo, da bi si predava-
nja angleškega poštnega strokovnjaka temeljito ogledala tudi naša poštna uprava, potem bo morda tudi ona spoznala pomen inserira-nja v časopisih.
Pa tudi za nekatere naše poslovne ljudi bi bilo zelo koristno, da bi si preči tali to predavanje, ker potem bodo enkrat le prišli do tega spoznanja, da so časopisni inserati vsakemu podjetju neobhodno potrebni, ker niso samo lep izgovor za podeljevanje podpor za časopise. To starokopitno mnenje bi pri nas res že enkrat moralo izginili!
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 5. septembra objavlja: Dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja taks na vstopnice za osrednji pok. sklad članov narodnih gledališč — Dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav — Revizijsko odločbo glede sejmskih in tržnih pravic na območju Dravske 'banovine — Razglasa o obč. volitvah v Polenšku, Št. Janžu na Dravskem polju in Slovenji vasi — Razglas o razpisu volitev svetnikov v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Vpisale so se naslednje tvrdke:
Mehanična tkalnica Jugo-pamuk, Čech & Nemec v Kamniku. Obratni predmet: mehanično izdelovanje vsakovrstnih tkanin in razpečavanje izdelkov. Javna trgovska družba. Družbenika: Josip C -h in Jurij Nemec, oba tkalska strokovnjaka v Kamniku. Tvrdko podpisujeta oba družbenika skupno.
Dental - depot - Dentes, družba z o. z. v Ljubljani, Obratni predmet: nakup in prodaja potrebščin za zobozdravnike, dentiste in zobne tehnike. Osnovna glavnica je določena na 200.000 din in je od nje vplačano v gotovini 50.000 din. Poslovodje: Robert Paulin, podjetnik v Ljubljani in njegova soproga Marija Paulin. Tvrdko zastopata oba poslovodji ali en poslovodja in en prokurist.
Postelj Alojzij in drug, javna trgovska družba v Ljubljani. Obratni predmet: izvrševanje pekovskega obrta ter trgovina s kruhom in vsakovrstnim drugim pecivom ter s slaščicami. Družbenika: Alojzij Pestelj, pek, in Maks Murn, pek, oba v Ljubljani. Družbo zastopa družbenik Alojzij Pestelj.
Fr. Stupica sinovi, Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z železnino na drobno in na debelo. Javna trgovska družba. Družbeniki Franc Stupica in Leon Stupica, oba trgovca v Ljubljani. Za name-stovanje upravičen vsak družbenik samostojno.
Zunanja trgovina
Italijanska vlada je odgovorila na odgovor naše vlade ter jo pozvala, da pošlje v Rim svoje zastopnike, da se bodo začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Naša delegacija je že odpotovala v Rim.
Carinski oddelek finančnega ministrstva naznanja, da se morajo pri uvoznem carinjenju predložiti originalne fakture, ker da je samo na ta način mogoče natančno kontrolirati plačila za blago, Ki je bilo uvoženo iz tujine.
Na velesejmu v Bariju bo Jugoslavija tudi letos zastopana.
Nazadovanje avstrijskega lesnega izvoza je trajalo tudi še v juliju. V prvih 7 mesecih t. 1. je izvozila Avstrija (v 1000 tonah) iglastega okroglega lesa 174 (lani 203), iglastega rezanega lesa '335 (lani 383), papirnega lesa 104 (114), sobnega lesa 34 (36) in jamskega lesa 30 (23) tisoč ton.
Širite »Trnovski list«!
NašaPravi tlomači izdelek!
Variete na ljubljanskem velesejmu
je izredna privlačnost in vedno nabita polna dvorana jasno priča, da variete izredno ugaja in da so obiskovalci z v -ietejem izredno zadovoljni. In kako bi tudi ne bili. »Singing Rabies< so v resnici prvovrstna atrakcija. Teh 6 pevk in klavirska igralka znajo svojo reč. Vse so izvrstne pevke, ki jih odlikuje poleg toga nad vse simpatičen nastop, da takoj dosežejo kontakt s poslušalci in da si jih takoj osvoje. Pojejo v vseh mogočih jezikih in tudi v slovenščini in hrvaščini. Z zadoščenjem so mogli poslušalci ugotoviti, da prekaša slovenska pesem po svoji melodi-oznosti skoraj vse druge pesmi, Kakšen uspeh bi imele slovenske pevke po svetu, ki bi na podoben način ko »Singing Babies« nastopile s slovensko pesmijo pred svetom !
A tudi druge točke v varieteju so v resnici dobre, zlasti pa sta bila deležna velikega aplavza oba telovadca. Kaj takšnega se res ne vidi zlepa. A tudi humorist, ki je naučil svoja psa, da posnemata konje in prav tako kitajski žongler sta navdušita publiko.
Oglejte si zato variete in ne bo vam žal!
Tudi pri nas bi moralo biti tako
Poštna uprava srednje ameriške države Honduras je naročila vsem poštnim upravam, da morajo biti v prostorih, v katere pride občinstvo, vsak teden sveže rože. Veliki poštni uradi pa morajo imeti za občinstvo tudi čitalnice.
Tudi pri nas bi bila j>odobna odredba zelo potrebna, žal pa je v dostih poštnih upravah zaradi obupno žalostnih prostorov skoraj neizvedljiva. Ali res ne bi mogla poštna uprava, ki je vendar visoko aktivna, začeti sistematično delati na to, da bi bili poš!ni lokali povsod prijazni in da bi že s svojo ljubko zunanjostjo privabljali občinstvo. Danes pa se človek skoraj boji vstopiti v poštne urade, ker so dostikrat najbolj podobni čisto zaprašenim arhivom.
Kljub temu pa mislimo, da bi mogla to, kar poštna uprava v Hondurasu, izvesti tudi poštna uprava Jugoslavije! Ali se morda motimo?
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banor vine z dne 26. avgusta objavlja: Uredbo o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji — Občni pravilnik p voznih in prevoznih ugodnostih — Izdajanje kuponov za potovanja po vožnji s popustom na železnicah in ladjah y državni eksploataciji — Pristojnost železniških direkcij za izdajanje legitimacij za vožnjo s popustom — Naredbe o zvišanju prispevne tarife za nezgodno zavarovanje — Pravilnik o izpremembi in dopolnitvi pravilnika o opravljanju strokovnega Izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s fakultetno izobrazbo — Odredbe glede nadzora pri nakupovanju in prekladanju sadja — Odločb:) glede komisarjev za pregled in razredbo izvoznega sadja.
Dobave - licitacije
Pri Direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu bo dne 16. septembra ofertna licitacija za dobavo barv. Licitacija bo v pisarni Mašinskega oddelka direkcije; v istem oddelku bo dne 18. septembra licitacija za dobavo vrvi.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 9. septembra ponudbe za dobavo 200 lopat za premog, gradbeno odelenje iste direkcije pa do 11. septembra ponudbe za dobavo raznega železa, železne pločevine, vijakov in matic.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 10. septembra ponudbe za dobavo dveh kompletnih jamskih induktorskih telefonskih aparatov.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 10. septembra ponudbe za dobavo 90.000 kg sena, armiranega stekla, terpentina, kita, laka, sode, mila, 30.000 kg nega-šenega apna, 150 kg vazelina za sf.roje, lutenventilatorjev, sapnic, električnih motorjev, štrang za konje; do 17. septembra za dobavo raznih ra Špel, vijakov z maticami in raznega orodja in do 24. septembra za dobavo 6000 kg trač-nikov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 19. septembra ponudbe za dobavo raznega jekla; do 20. septembra za dobavo keramičnih ploščic; do 24. septembra pa za dobavo dlet, spiralnih svedrov, klešč i. dr., 200 jesenovih desk za vesla ter 100 m verig iz medi,
Licitacije:
Dne 7. septembra bo v štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo mesa za čete, ki so na manevrih v Ribnici od 20. do 30. septembra.
Dne 7. septembra bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za razna popravila v oficirskem domu v Ljubljani in dne 9. septembra za popravilo stranišča v oficirskem domu v Ljubljani.
Dne 9. septembra bo v inženjer-skem oddelku štaba Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za popravilo objekta v logoru »Krste Frankopana« v Zagrebu.
Dne 12. septembra bo pri Upravi slagališta 1. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 4000 kg bakrenih cevi.
Razpisane so ofertne licitacije za nabavo mesa za vojaške potrebe od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937, in sicer dne 12. septembra v Celju in Škofji Loki; dne 14. seutembra v Ljubljani in Murski Soboti; dne 16. septembra v Dolnji Lendavi, Mariboru in Bohinjski Bell in dne 18. septembra v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.
Dne 14. septembra bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo perila za bolnike in vreč za to perilo ter dne 15. septembra za dobavo kocev in blazin.
Dne 18. septembra bo pri Komandi mesta v Kotoru ofertna licitacija za dobavo 73.400 kg odpadkov od železa.
Dne 21. septembra bo pri Komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu ofertna licitacija za nabavo motornega čolna, in dne 28. septembra za dobavo raznega železa.
(Predmetni oglasi so v pisarni za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Dehteča tekma
Marsikdo se bo začudil temu naslovu, vendar bomo na vrtuar-ski razstavi jesenskega velesejma res imeli tako tekmovanje med našimi najbolj spretnimi prijateljicami in prijatelji dehtečega cvetja. Tekmovali bodo med seboj, kdo ima žlahtnejše vrtnice, katera ima najbujnejše cvetoče begonije, najveličastnejše dalije in najpestrejše pisano cvetje vseh vrst. — Gre namreč za lepa odlikovanja, ki jih bodo ocenjevalne komisije naših najboljših strokovnjakov v vrtnarstvu razdelili med tekmovalke in tekmovalce. Zglasi se naj torej takoj pismeno ali ustno na velesejmu, kdor ima mnogo vrtnic, krasnih begonij in dalij in drugega lepega cvetja, da razstavi svoje najlepše ljubljenke na razstavi >Sodoben vrte!
Gospodarstvo Albanije
in nieni trgovinski odnošaii z Jugoslavijo
Zaradi praznika izide prihodnja, številka »Trgovskega lista« šele v četrtek.
Albanija je po svoji površini (37.538 km2) in po številu prebivalstva (1,003.008) kakor tudi v gospodarskem pogledu najšibkejša državna tvorba na Balkanu. Je pretežno agrarna država, kajti od skupnega števila prebivalstva odpade 80% na kmete in živinorejce, 8% na trgovce, 6% na obrtnike, 2% na uradnike in 4% na druge poklice. Od celotne površine je obdelane le 22%, 45% je poraščene z gozdovi, 33% — torej ena tretjina — pa je nerodovitna. Z;*- najro-dovitnejše predele, kjer je gospodarstvo kolikor toliko razvito, se smatrajo: kotlina Elbasana in Be-rata, Korčansko polje, ravnina pod Skaderskim jezerom, Dolnjim Dri-mom in Muzakija, ki obsega ju-gozapadni primorski del države, kot tudi ostali primorski predeli severno od nje.
Albanija si zelo prizadeva, da bi čim bolj dvignila svoje poljedelstvo. Spopolnjuje obdelovanje zemlje, izvršuje se obširne melioracije, ustanavlja zadruge itd. Za strokovno izobrazbo kmeta pa skrbi poljedelska šola v Kavaji, ki je prav lepo obiskana. S temi ukrepi se je albanski vladi posrečilo, da je Albanija v kratkem času dvignila svoje zaostalo poljedelstvo tako, da že lahko krije ne samo potrebe domačega trga, ampak izvaža tudi že znatne količine žitaric. Tako je n. pr. še 1. 1931 uvozila 323 vagonov žita v vrednosti ( 17.081 zlatili frankov, 1. 1932 pa le še 27 vagonov.
Obrtništvo je razvito le v večjih mestih, najlmlj v Korci in Skadru.
0 njem je treba reči, da je še zelo zaostalo, kar gre na račun konservativnosti prebivalstva, ki svoj okus in navade le počasi menja. Obrtniška delavnost gre v glavnem za zadostitev domačega trga. Slabo je razvita tudi hišna industrija, ki se bavi z izdelavo tekstilnih, kožnih in lesnih proizvodov.
Zavidljiv razvoj pa zaznamuje v zadnjem desetletju albanska indu-strija. Danes ima Albanija že industrijska podjetja, ki ne zaostajajo za tovarnami drugih držav. Potrebe domačega trga so bile poglavitni vzgon albanske industrijske delavnosti. Državne oblasti pa si tudi mnogo prizadevajo, da jo z raznimi zaščitnimi merami in predvsem z visokimi uvoznimi carinami pospešujejo in krepijo. Se veda dela mlada albanska industrija s tujim kapitalom, predvsem
1 italijanskim. Albanija ima danes okoli 60 industrijskih podjetij, med katerimi so najmočnejše zastopane mlinska, tobačna, milarska, tekstilna in druge. Tobačna tvornica »Stames« v Draču n. pr. dela s kapitalom 1,200.000 zl. frankov in stalno zaposluje do 200 delavcev. V Korci obratuje najmodernejša pivovarna, ki je edina v deželi in že izvaža znatne količine. V zadnjem času so zgradili tudi tovarno cementa v Skadru.
Mnogo se je zadnje čase pisalo tudi o prirodnem bogastvu Albanije, posebno o bogatih najdiščih nafte. Razne inozemske družbe, v prvi vrsti seveda italijanske, so si pridobile koncesije za izkoriščanje teh vrelcev. Vendar pa so se dosedanja vrtanja prav slabo obnesla.
Albanska uvozna in izvozna trgovina je osredotočena v Skadru, Korči, Tirani, Elbasanu, Draču in Valoni, ki so obenem največja mesta v državi. Za najvažnejšo luko, skozi katero gre največji del uvozne in znaten del izvozne trgovine, velja Drač, dočim je Valona zaradi slatega zaledja bolj lokalnega pomena.
Trgovinska bilanca Albanije je močno pasivna. Tako je bil n. pr leta 1929. njen uvoz za 23,961.900 zl. frankov večji od izvoza. Leta 1930. je pasivnost padla na 20 milijonov 936.900 zl. fr., leta 1934 pa je znašala le še 8,038.377 zlatih frankov. Dočim je znašal izvoz
letu 1929. 14,682.603 zl. fr., je padel v letu 1934. na 4,284.331 zlatih frankov. Prav tako se je tudi uvoz zmanjšat od 38,634.900 zl. fr., v letu 1929. na 12,322.708 zl. fr. v letu 1934., t. j. za 70%.
Albanija uvaža v glavnem naslednje proizvode; bombaž, bombažno predivo in bombažne tkanine, sladkor, železo in jeklo, volno in volnene tkanine, gradbeni material, barve in kemične izdelke, predelane kože, stroje, izdelke papirne industrije — in razne pijače. Največ uvaža iz Italije, ki je udeležena z nad 40%; od drugih držav so udeležene Anglija z 10%,
Češkoslovaška, Jugoslavija, Nemčija, Grčija s po 6%, ostale države pa uvažajo skupno 20%.
Kar se tiče albanskega izvoza, zavzemajo prvo mesto žitarice, živina in ribe, kože, volna, les, barve, olivno olje in proizvodi živine. 80% albanskega izvoza gre v Italijo, 9% v Združene države Severne Amerike, 6% v Grčijo, 2'5% v Jugoslavijo, 1% v Anglijo, 1*5% pa v druge države.
Jugoslavija zavzema v albanskem uvozu četrto, glede izvoza pa je na petem mestu. V letih 1928. do 1933. je znašal naš uvoz iz Albanije letno okoli 3 milijonov din.
Uvažali smo razne poljedelske proizvode, orehe, ribe, olive, kože, tobak in volno. Izvažali pa smo predvsem gradbeni material, les in cement.
Trgovinski promet med obema državama torej ni posebno živahen, čeprav bi mogla postati Jugoslavija tako po svoje geografski legi, ko tudi po strukturi svojega gospodarstva eden najmočnejših izvoznikov v Albanijo.
Nova trgovinska pogodba, sklenjena med obema državama leta 1933., temelji na kompenzacijah in predvideva skupno vrednost izmenjanega blaga na 20 milijonov din letno. V svrho dajanja obmejnega prometa pa je bil leta 1934. podpisan tudi poseben protokol o obmejnem prometu.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA”
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet din 1,!)12.137'50.
Napram deviz. prometu zadnjega tedna, ki je dosegel skupno din 3,416.513*52, je občutno padlo število deviznih zaključkov tega tedna. Nazadoval je Curih nalik New Yorku in dinarski devizi za skoro tristotisoč dinarjev, Pariz In London pa za dvestotisoč din, medtem ko se je edini Dunaj obdržal malone na višini prejšnjega tedenskega prometa.
Spodnja razpredelnica kaže višino skupnega prometa v posameznih devizah (vse v tisočih din):
Devize:
minuli tekoči teden
Amsterdam	165	41
Berlin	437	278 priv. klir.
Bruselj	4	—
Curih	553	173
Din. deviza	424	KM) avstr. pr. ki.
Dunaj	547	532 avstr. pr. ki.
London	639	375 avstr. pr. ki.
New York	415	130
Pariz	73	227 ,
Praga	—	3
Solun	150	36 boni
Stockholm	—	13
Madrid	10	— priv, klir.
Montreal	—	4
London	31.	Vlil.	219*33	221-39
	4.	IX.	219*63	221-68
Nevv York	3t.	Vlit.	4333*22	4369*53
	4.	IX.	4333*22	4369*53
Pariz	31.	Viti.	287*68	289*12
	4.	IX.	287*64	289-08
Praga	31.	Vlil.	180*47	, 181-58
	4	. IX.	180*33	181*44
Efektno tržišče
Tendenca stalna
Notirali so le državni efekti in dosegli na ponedeljkovem oziroma petkovem borznem sestanku (dne 4. t. m.) te tečaje:
				Din	
7% inv. pos.		31.	Vlil.	82*50	83*—
		4.	IX.	82*50	83*—
00	Blair	31.	VIII.	83 50	84—
		4.	IX.	83*50	84 —
7%	Blair	31.	VIII.	73*50	74*50
		4.	IX.	73*50	74*50
7%	Seligm.	31.	VIII.	86*50	87*—
		4.	IX.	86*50	87—
4%	agr. obv.	31.	VIII.	47*50	48-50
		4.	IX	47*50	48*50
6%	begi.	31.	VIII.	68*75	69*75
		4.	IX.	68*75	69*75
‘5%	voj. škod. 31.		VIII.	865—	366*—
		4-	IX.	363*-	365*—
Narodna banka je posredovala le v Amsterdamu, Curihu in Parizu, za skupno vsoto din 160.000-—.
V mesecu avgustu je znašal celotni devizni promet 13.633.000’— dinarjev, kar znači dokajšen porast napram avgustu v letu 1935, ki je zaključil s stalnim deviznim prometom diu 10,928.000’—.
Notice priv. kliringov so bile:
Angleški funt
31.	VIII.	din	238’—	den.	—	238’50	1>1.
1.	IX.	din	237*20	—	238’80	bi.
2.	IX.	din	238 —	den.	—	—*—
3.	IX.	din	238’—	den.	—	—'
4.	IX.	din	236'95	—	238’55
Avstrijski šiling
31.	VITI.	din	8’56—8-66
1.	IX.	din	8*56—8*60
2.	IX.	din	8’60—8'70
3.	IX.	din	8’60—8’70
4.	IX.	din	8158—8-68
Nemška marka
31.	VIII.	din	13*30—13’50
1.	IX.	din	13*20—13*40
2.	IX.	din	13*30—13*50
3.	IX.	din	13*35—13-55
4.	IX.	din	13*33—13*53
Razlika v tečajnih izpremembah je bila v zadnjem borznem tednu (izražena v poenih) tale: Amsterdam — 0*34, Berlin + 0-71, London + 0*30, New York 0, Pariz — 0*04 in Praga — 0*14. Edini Curih je beležil ves čas nespremenjeno. Notic ostalih deviz ni bilo.
Dne 4. avgusta je bilo ekseku-tivjio prodano 20 kosov vojne škode po tečaju din 360*— za din 1000*— nominale. Privatni vrednostni papirji niso beležili.
Žitno tržišče
Tendenca mirna
V žitu in moki ni bilo prometa.
Cene so ostale brez. izprememb, le rž je v petek 4. t. m. notirala za par točk višje.
Žito:
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. protn. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . £
175— 180*—
105*- 110'—
85*— 88'—
Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, 8 kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka in banatska postaja . . zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . . činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad.
postaja.................
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana ,
Rž:
nova, 72 kg, 2%, franko vagon baranjska postaja...................
din
din
Devize
Amsterdam 31. VIII.
4. IX.
S primo Narodne banke Povpr. Pon. din din 2967*07 2981*07 2966*73 2981-32 Berlin	31. VIII.	1753*84	1707*72
4. IX. 1754*55 1768*42 Bruselj	31. VIII.	737*03	74210
4. IX.	737*03	742*10
Curih	31. VIII.	1424*22	1431*29
■ ul...	4.	IX.	1424*22	1431*29
93*—	94-
113*- 114*-
117-— 118*-
105— 110—
130*— 135-
115*— 117*50
Mlevski izdelki:
din din
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 215*— 220"—
pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 215*— 220— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu , . 195’— 200*—
Lesno tržišče
Tendenca še vedno mlačna.
Te dni gre naša delegacija v Rim na pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Upamo, da se bo kolikor toliko uredilo. Vsekakor pa ne smemo pri event. bodočih kupčijah izgubiti glave. Vlada namreč pri nas ko pri Italijanih bojazen, da bo zbog prevelike ponudbe nastala popolna-anarhija glede kvalitete in cen blaga. Zato je nujno potrebna organizacija in kontrola blaga, ker le, v tem bi se mogla organizirati prodaja blaga ter regulirati cene lesa. Naši producenti naj se vsaj načelno sporazumejo v tem pogledu, kajti cene, ki jih plača Italija, so dobre in nespametno bi bilo, da samo kvarimo italijanski trg v svojo lastno škodo.
Letošnji jesenski velesejem v Ljubljani je za lesno produkcijo in zlasti manipulacijo eksportne-ga blaga, velikega pomena. Z največjim trudom in žrtvami sc je ta razstava res vzorno uredila. Če se bo z blagom tako manipuliralo, blago tako adjustiralo in kouservi-ralo ter tako nakladalo, kot nam nazorno prikazuje ta razstava, potem bo lahko naš les plasirati na vseh svetovnih tržiščih. Da se pa takšna manipulacija doseže, je potrebno mnogo truda in poduka v lesni industriji. Razstava tudi kaže, da so naše uzance postale zelo pomanjkljive ter bi jih bilo treba v mnogočem dopolniti, kar pa zahteva seveda zopet mnogo časa in smotrnega dela.
Povpraševanja.
5. — Javorjevi hlodi od 1 40 in 2"40 m. cilindrični, ravni.
16. — I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50 do 100 mm, 2—5 m.
28. — Večja količina bukovih hlodov la, 25 do 35 cm, 60—300 mm.
36. — la bukovi, neparjeni stebriči
(ševroni)v raznih merah.
37. — Neparjeni, bukovi, paralelno,
ostrorobo rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1—190 m dolžine.
Ponudbe.
3. — Smrekove-jelkove deske
18/24/28 mm.
4. — Neobrobljeni lipovi plohi v kva-
liteti monte.
5. — Bukova drva.
Vsak trgovec mora biti naroinik ..Trgovskega lista1'
Slev.100.
'■■MOMBBCa«
^o^maševanie našem blagu
v tuiSnl
Les in lesni izdelki:
907 — Haifa: razen les, zlasti vezane plošče.
Deželni pridelki:
908 — Rotterdam: žitarice, semena, stročnice, otrobi, oljnate pogače, rezanci;
909 — Casablanca (Maroko): razna živila, zlasti konzerve suhe povrtnine in suhe gobe;
910 — Kjobenhaven:	žitarice (pšenica, koruza in rž), pšenični otrobi, živalska krma, oljnate pogače;
911 — Port Said: krompir (mesečno 90 ton);
912 — Valletta (Malta) nudi se zastopnik za deželne pridelke;
913 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za žitarice;
914 — Essen: beli fižol;
915 — Milan: ječmen, oves in druge žitarice;
916 — London: hmelj;
917 — Oslo: žitarice in živalska krma;
918 — Dresden: razne zdravilne rastline (lipovo cvetje, žajbelj, bolhač v cvetju, zobnik).
Proizvodi sadjarstva
919 — Casablanca: sadne konzerve;
920 — Aleksandrija: suho sadje;
921 — Essen: suhe češplje;
922 — London: sadje;
92S — Manchester: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki grozdja, oluščenih orehov in suhih češpelj;
924 — Oslo: sveže in suho sadje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
925 — Berlin-Charlottenburg: perutnina in divjačina;
926 — Leipzig:	neoprana in oprana volna (zlasti iz okolice Bi-tolja);
927 — Casablanca:	predelano meso;
928 — Koln-Braunsfeld:	ribje luskine;
929 — Niedereinsiedelei (Češkoslovaška) pasta iz ribjih luskin;
930 — London: jajca, perutnina, surovo maslo;
931 — Manchester: zastopnik za perutnino pernato divjačino (prepelice), purane, piške, jajca;
932 — Forst (Lužica):	surova žima iz konjskega repa.
Rudarski proizvodi:
902 — Pittsfield (Združene države Sev. Amerike)- kalciniran magnezit v kosih,
903 — London: večje količine železne rude.
933 — London: boksit;
934 — Valletta:	zastopnik za cement;
935 — London: svinčena ruda.
Industrijski izd Tki:
936 — B enaventura republika Kolumbija) žvepleni eter;
937 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za zdravila, manufak-turno blago, porcelan;
938 — Praga: kazein za klej;
929 — Tunis; zastopniška tvrdka se zanima za živila (surovo maslo, kondenzirano mleko, konzerve iz povrtnine, zlasti konzerve s paradižniki, belim fižolom, sočivjem, orehi, lešniki, mandeljni, češpljami), les vseh vrst, stekleno blago (steklenice vseh vrst, zlarti steklenice za lekarne), kemične in lekarniške proizvode, zdravilne rastline, termometre, šivanke, umetno cvetje.
Foto•Studio Foto »materija!
Franjo Mavec
Hikloiiieva cesta 6
Moderna portretna fotografija. / Fotoamaterska dela, vedno svež foto-materijal
Novosti
Najfinejša imitacija v
BRILJANTIH
Ljubljanski velesejem 0 Paviljon H, prostor It. 313
Obiskovalci velesejma
se opozarjajo na lepo razstavo ribiških potrebščin, IIIBHI katero je razstavila največja tvrdka Jugoslavije
ANTON BEBIČ
Zagreb, Hrvojeva ul. 3 — Pavilijon H, st. 287 — 289
10 gr©atilničavjil	0	Holclivjil
Kupite jedilno orodje in kuhinjsko posodo pri
Franc Golob, Ljubljana. WoHova ulita
STAVBNI MATERIAL
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement itd. se kupi najceneje pri
MATERIAL
LJUBLJANA
Tyrševa c. št. 36 c
Telefon štev. 27 16
Razno;
904 — London: natrijev sulfat,
905 — Casablanca: nudi se zastopnik za steklarsko, porcelanasto in emajlirano posodo,
996 — Praga: neka tvrdka išče zveze z jugoslovanskimi izvozn”;i, ki obratujejo s predmeti, za katere je možnost izvoza v Češkoslovaško.
Opombe:
1. Bois d’Haine: belgijska tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki čokolade, kakaoa in sladkarij;
2. Solun: solunska tvrdka se zanima za kupce raznih kovin: jekla v palicah, bakra v listih in ploščah, cinka v listih, železa za obroče, raznih vrst manjših žebljev;
3. Bohringen (Saksonska): nemška tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki klobučevinastega sukna za offset stroje.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje In 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Zapravljivost in potrata
sta krivi splošnega pomanjkanja, vsaj kar se tiče gospodarstva z našim lesom. Pod ceno je šel v inozemstvo neobdelan les, nato so nas pa sankcije oropale še teh dohodkov in prisiljeni smo bili, da končno spoznamo svoje grehe. Naše spretne roke že znajo obdelovati les tako, da nam ne bi bilo treba več uvažati iz našega lesa na tujem izdelanih predmetov, pač bi pa vse to lahko v množinah izvažali, ker so se naši obrtniki in in-dustrijci že izkazali, da lahko z uspehom konkurirajo tudi z inozemstvom. Vse prilike za uspešno poiabo domačega lesa, zlasti pa tudi za uporabo najrazličnejših odpadkov lesa in stranskih produktov, nam bo nazorno prikazala državna razstava »Za naš les« od 1. do 13. septembra na Ljubljanskem velesejmu.
Obiskovalci velesejma
oglejte si lepo razstavo
prvovrstnih harmonik
domačega izdelka v zunanjem paviljonu štev. 642 tvrdke
ANTON ŽELEZNIK
izMonteli harmonik. VRHNIKA
KRUPP
SVETOVI! KRUPP DIESEL II KRUPP JUNKFRS DIESEL OD 1% DO 7 TON
GLAVNO ZASTOPSTVO
O. ŽUŽEK
uubuana Tavčarjeva n
Konkurzi - poravnave
BE^smmsmmsmummmEmKsesi
Končano je poravnalno postopanje Kmetijske gospodarske zadruge v Boh. Bistrici.
Nadalje je končano poravnalno postopanje Ivana in Marije Čarman v Zg. šiški.
Potrjuje sc prisilna poravnava, ki jo je sklenil Ivan Vidali, posestnik in mizar v Vel. Mengšu s svojimi upniki.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 6. sept. 8.00: Koncert delavske godbe »Zarja« — 8‘45: Čas, poročila — 9.00: Koncert del. godbe »Zarja« — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jagodic) 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.15: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Čas, obvestila — 13.20: Domoljubne pesmi (poje Akademski pevski kvintet) — 17.00: Kmet. predavanje: O kon-serviranju — 17.20: Prenos z velesejma: lahka glasba — 18.00: Reportaža z vrtnarske razstave na velesejmu (Josip Kregar) — 18.20: Otroci igrajo in pojo (vodi gdč. Vencajz) — 19.00: Prenos odkritja jugoslovanskega spomenika v Clevelandu — 19.30: Nac. ura — 19.50: čas, vreme, poročila — 20.15: Koncert na novih orglah za Djakovo (prenos iz delavnice orgelskega mojstra g. F. Jenka v Št. Vidu nad Ljubljano) — 21.15: Lahka glasba (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Plesna glasba (radijski jazz).
Ponedeljek, dne 7. sept. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Simfonične pesnitve (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Ruske romance in pesmi (pojeta gg. P. Go-lovin in G. Driga) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura
— 19.50: Vesele pesmi pojeta TJdo-vičeva in Lovšetova (na ploščah)
— 20.00: Zdravniška ura — 20.30: Operni prenos iz Beograda — 22.: čas, vreme, poročila.
Torek, dne 8. sept. 9.00: čas, poročila — 9.15: Za dobro voljo (plošče) — 9.45: Verski govor (dr. Rant) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Magistrov Šramel kvartet — 12.00: Koncert radijskega orkestra — 13.00: čas, obvestila — 13.20: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Naš les (ing. Vilko Mazi) — 17.40: Narodne pesmi s spremljevanjem radijskega orkestra — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Harmonisti pojo (plošče) — 20.00: Duet citer (Ivan Skalar in Emil Mezgolits) — 20.40: Operni spevi in odlomki. Sodelujejo: Jože Gc-stič in radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Sreda, dne 9. sept. 12.00: Kmečka godba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15:	Bizetove koncertne suite
(radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Plošče — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Mladinska ura: K razstavi »Naš les« (ing. Vilko Mazi) 20.10: Bitenc Vinko bere 3 svoje zgodbe za mladino — 20.30: Klavirski koncert prof. Antona Trosta — 21.30: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.20: Vesel spored (radijski orkester).
Četrtek, dne 10. sept. 12.00: Reproduciran koncert češke lahke glasbe — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Skladbe komponista Paula Lincke-ja (igra radijski orkester) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Jan Kiepura poje( plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Koncert moškega zbora »Sloge« — 21.15: Operetna glasba (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Harmoniko igra g. Stanko Avgust.
S. KOLAR, LiHbljana
Obsevalni aparati, Quarz-lampa, Novi modeli senčnikov iz celona, pergo papirja, Krasni novi lestenci, svetilke, svetlobna telesa,
Novi izdelek kuhalnih plošč, likala, ogrevalni aparati.
Napeljava In popravila
//
Cene nizke
Vase
pisalne stroje, računske stroje, registrirne blagajne poceni in strokovno popravi
Boril V. Simandl, Ljubljana. Kolodvorska ui. lf, Tel. 24-37
Vam
Nova razstava na veleseim
Znana nemška tovarna sukanca in pajfolan-prediva (florgarn)
Herman Schubert ir Zittau
ima prvikrat na velesejmu razstavljene svoje izdelke
v zunanjem. posameznem pavi-gonu, v $redi, nasproti paviljona E
Njen zastopnik g. Stipič-Kotan nam je pokazal to predivo (Herma-hTorgarne) za nogavice in šivalni sukanec (trivogalne znamke) za šivanje razne konfekcije in za domačo porabo.
Ker smo se prepričali o res dobri kvaliteti teh izdelkov, priporočamo cenj. trgovcem, da si te razstavljene izdelke ogledajo in si jih nabavijo. Vsakdo se lahko o teni prepriča.
Tovarna ima zalogo v Zagrebu pri tvrdki
Emil Sasson nasl. Z. Stipif, Zagreb,
Palmotiiava ul. br. 32
jP
maiu<
PANTKRA
Pip an St Cie., Ljubljana
lelalso M. 23-54	Km.	Ua. JraiLa z omejeno laveio	lelclo*	U. 2634
Bencin • Pelrolcj • DireLfni imporl izven Larfela avl« olja •
Pisarna: Resljeva c. 2 Skladišče: Vilharjeva c- jsl1
• Različna mineralna olja W Surovine za razno industrijo
J
STRGULEC PAVEL
ohranite vedno kot nove, ako jih čistite s spccijalno pusto
IZDELOVANJE ZICN1H POSTELJNIH VLOG IN ŽELEZNIH POSTELJ
SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVILA
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13, Kolizej
TELEFON 38-97	____________
NA MALO IN VELIKO!
TISKARNE
$ Splošno kleparstvo Ul leso-cementne strehe $ strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
TELEFON 29-33
priporoča svoje prvovrstne proizvode vseh vrst platna, lanene in vse v stroko spadajoče raznovrstne tkanine
Veležganjarna
tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina -vermoutha, bermeta, malinovca iz gorskih malin
priporoča Špecerijsko blago, več vrat žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon St. 2666 Ceniki na razpolago!
Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po najnižjih cenah v trgovini
Kavi ^rcZog, Ljubljana
0 Židovska ulica 4	%	Stari	trg	12
KASTELIC
IN DRUG
v si st želimo konca nepovoljnega stanja na . denarnem trgu in iz tega Izvirajoče gospodarske krize 1 Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! POMAGAJMO SI SAMI! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9
Pritličje levo
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Združenib^apirntaJ£evčejjG^ rlčane in Medvode d. d. v Ljubljani In Industrija papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
O. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrševa cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Krasne dnevne In večerne frizure potom trajne in vodne ondulacije, strokovnjaško izvršuje frizerski salon
FRANCHETTI E NGECBERT / novo vodstvo
TYHSEV\ CESTA 20, vIs-A-vU kavarne ,,Evropa"
Trajna ondulacija na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez žic
ali risbal| nai80rlidri&i$Q
hi iifamu
ST-DEU
Lastni izdelki! Prvovrstna izdelava!
v veliki izbiri v vseh številkah n. pr.: modne poplin in cefir z dvema ali z enim šport ovratnikom, trpežne turing, bele šifon, panama, svilene, oksford, spalne srajce, spodnje hlače barvaste in bele, triko majce, delavne plašče, kakor tudi vse modne potrebščine priporoča po konkurenčnih cenah tvrdka
Splošno je povpraševanje za novoizumljeni email-lak
Izdelovalnica harmonik
Moško perilo se izdeluje tudi po naročilu
Izdelujem Tango harmonike, hroma-tične in diatonitne. Sprejemajo te via popravila. jANC DRAGO,
Ljubljana, Sv. Petra c. 55
Vsak predmet lahko obnovite z novim email-lakom. Idealno prepleskanje za les, pohištvo, železo, steklo itd. Trgovci naročajte pri zastopstvu za Dravsko banovino :
Commerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10. Tei. 25-56
»KeaaordJ Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.