PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV DRUŽINE V JOŽETU
IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHiCAGo.
ŠTEV. (No.) 126.
Velik kat. dan na Eveleth-u, Minn.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST, 12, 1924.
LETNIK XXXIII.
(Izvirno). (Dalje.)
Dalje je Mr. Zalar povda-ril, da se mu je iz Clevelanda očitalo, da se njemu splača govoriti za K. S. K. J. Očitalo se je duhovščini, da dela iz o-sebnih koristi za to Jednoto. Sedaj pa javno vprašam, ako se je tudi Fathru Šavsu, ki še. nikdar ni imel slovenske žup-; nije, ako j£ tudi on delal in sprožil misel za organiziranje K. S. K. J. radi osebnih koristi? Jaz menim da ne, kajti on nima in ni imel od tega nobenih koristi. On ni ustanavljal K. S. K. J., da bi s tem svojo slovensko faro vzdržal, kakor se je to pokojnemu Rev. ŠušteršiČu očitalo. Prosim Father Šavs vstanite in povejte pred to maso. če ni res tako ? Father Šavs je na poziv vstal in odgovoril : "Mr. Zalar prav govori;" (Nakar je zagrmelo burno ploskanje po dvorani.)
Potem je govoril o podporah, katere je K. S. K. J. iz-j plačala slovenskim delavcem članom K. S. K. J. v Ameriki:
v časih bolezni in nesreč. Po-'
i
segel je tudi krepko v svojo' besedo proti onim, ki našemu narodu kradejo versko pre-, pričanje iz src. Povdaril ie da rdeči voditelji se kar topijo ljubezni po svojih listi1-" do trpina delavca, v resnici so pa vsi drugačni. Pojdite in vprašajte ga. naj vam pojasni kaj se pravi delati z krampom in lonato, pa boste videli, da vam ne bodo znali dati niti odgovora, ker s tem nikoli delali niso. Jaz nimam nič proti njihovim bratskim organizacijam, kaiti vsaka bratska organizacija je dobra, dokler svoje obveznosti spolnuje. Sem pa odločno proti njihovi politiki, ki zavajajo naše ljudstvo na napačna pota s svojimi proti delavski-* mi idejami, ki slone na samem blufanju in slepomišenju. Proti koncu govora je lepo pohvalil lokalna društva K. S. K. J., v Državi Minnesoti. Zlasti je čestital dr. sv. Cirila in Metoda iz Towerja, Minn., ki nosi štev. 4. in ie e-no izmed tistih prvih društev, ki je bilo ob zibelki naše K. S. K. J. (Njegovemu krasnemu govoru ie občinstvo največjim navdušenjem aplavdi-ralo.)	j
Nato je nastopilo zopet pev-J sko društvo. Nato je pa pred-stavitelj predstavil občinstvu Mr. Antona Grdina gl. pred-f sednika K. S. K. J. Komaj je, predstavitelj izgovoril njegovo ime, že je zagrmelo burno ploskanje po dvorani, katerega kar ni hotelo biti konec. Med ploskanjem so se čuli tudi klici: Zivio Grdina! Mr. Grdnia je bil menda ro-J ien za govornika. Resno in svečano, kakor sam Abraham, Lincoln je začel izvajati:
"G. predsednik, čč. duhov-' niki in slavno občinstvo?
'Minnesota s severozapa-dom je za nas Ameriške Slo-t vence najdražja svetinja v na-| si zgodovini. Tukaj se naša; zgodovina pričenja, tukaj se nahaja najstarejša slovenska: naselbina v Kraintownu inj } sv. Štefanu. Tukaj so ho-i * že pred 90. leti naši slo-j misijonarji: Baraga,-,h Lavtižar in drugi.'
na pokopališču v Duluthu i-mamo dva naša pijonirja, mu-čenika Rev. Lavtižarja in ve-lezasluženega Msgr. Buha. Ne daleč od Minnesote v Marquette, Mich, pa počivajo trije naši slovenski škofje: Baraga, Vertin in Mrak.
Kdorkoli bo hotel pisati zgodovino ameriških Slovencev, bo moral pri Vas v Minnesoti začeti, ker tu je tekla prva amer. slovenska zibelka. Ponosni bodite na • svojo Minnesoto in na naše pijonir-je, katere spoštujejo tudi A-merikanci. Ti naši pijonirji so dosti pripomogli k napredku Vaše države, vaših mest, tr gov in vasi. Ti naši misijonarji so zanesli največ kulture med tedanie tukajšne prebivalce nevedne in neverne poganske Indijance. Še danes imate v neki indiianski naselbini ne daleč od Dulutha rojaka Slovenca, ki že nad 30 let onravlia to versko kulturno delo. Tamošnje ljudstvo Indijanci ga imajo za svojega očeta, to je naš rojak Rev. Simon Lampe indijanski mi si j on ar.
Minneso+a ie središče tudi »>a5e ameriške slovenske kulture. Tukaj na Towerju se je več let tiskal prvi ameriško-«Tovensk» list "Amerikanski " V St. Paulu je večina naših slov. duhovnikov dovršila svoje študije. Žal, da se število naših bogoslovcev vedno bolj krči. Stariši bi morali na to delovati. Mladino se mora dati in mladina se mora zanimati za duhovski stan. Ko bo enkrat zmanjka-'o naših slovenskih duhovnikov. bo z niimi izumi-la tudi naša ameriška Slovenija. Baš "asi duhovniki so bili največji nositelii naše narodne zavesti in ideje. In tako so še vedno. Zidajo slovenske šole,, še vedno delajo in skrbijo za izdajanje slovenskega časo-risia in knjig, itd. Kjer ni o7ovenskih šol tam je slovenščina na slabem, ker se naša mladina Drerada utopi v morju amerikanizma. In vendar ie dobro, da človek razume več jezikov, saj zato tudi več velja.
Minnesota je največja država na svetu glede produkcije rude. Že okrog 40 let se z rudarstvom tukaj ubijajo tudi naši Slovenci. Po pravici rečeno, da je bilo že na mili-ione in milijone ton železne ter bakrene rude nakopanih s trdnimi delavnimi žuljavimi slovenskimi rokami. Minnesota je slovenskim rudarjem veliko dolžna, ker so jo baš njih žulji povzdignili do bogastva in napredka, s katerim je o-venčana. Na tisoče žrtev kapitalizma, ponesrečenih slo-venskih rudarjev počiva v minnesotski zemlji. Bodi jim blag spomin! (Med občinstvom je zagrmelo burno ploskanje v znak priznanja.)
(Dalje sledi.)
RAZNE YESTI.
—	Washington. — Od tukaj se je podala komisija v Meksiko, da uredi s tozadev no komisijo v Meksiji zahteve amerikanskih državljanov oškodovanih vsled revolucij v Meksiki. Komisija ima prispeti v Meksiko City, 16. t. m.
—	Tokio. — 700 oseb je u-tonilo in 10.000 hiš je uničenih po poplavi na otoku Formosa, katera je povzročila veliko paniko med tamošnji-mi prebivalci.
—	London. — Od tukaj poročajo, da je potres v Ferghana v provinci Turkestana u-ničil 3,100 hiš, med razvalinami je našlo smrt 48 oseb. Na vas Hokrovskai, se je pod-sula zemlja, tako, da od 600 hiš so ostale le štiri nepoškodovane.
| POTEK OBRAYNAYE MG-1 i RILCEV ROBERT FRANRSA,
Iz Jugoslavije.
PROTI NOŠENJU OROŽJA. — BORBA Z ARNAVTSKI-MI ČETAMI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Leopoldova prijateljica se za vzame za Leopolda. — Dr. Harold S. Hulbert, je podal svojo izjavo v korist Leopoldu.
Vendar ena pametna odredba.
proti tem aretacijam je bilo zabranjeno.
-o-
-o-
Iz Beograda poročajo: Z, ozirom na incidente, ki so se; odigrali v raznih krajih se je . ugotovilo, da so nosili orož , ,ri , . ...	_ _
j je ljudje, ki za to nimajo do-1 tonu Mlaka'?u ki je pozabH
Kriminalno sodišče 9. av-j voljenja, ali pa imeli orožje| gusta. — Susana Lurie, intim- takl- kl ocividno niso vredni na prijateljica Nathan Leo-| za"P»nja. izkazanega jim za polda, se je zavzela za njega, ,zdaJ° orožnega lista, je no- . . , , in ni hotela priti k obravna- trminister odredil strogo! t3tU M-ne - S'Uha
Drago plačana pozabljivost.
V Poljčanah so ukradli An-
jal, svojo listnico nad 8000 dinarjev. Ko se je vrnil v gostilno, listnice ni bilo več. O
vi, kjer bi mogla pričati zoper Leopolda. Nahaja se v Milwaukee, od koder poročajo, da je v tako nervoznem stanju, da bi ji navzočnost*.
revizijo nošenja orožja. Veliki župani so pooblaščeni, daj pred vsem izvedejo v svojih o-! koliših kontrolo orožnih li-j stov ter da v slučaju potrebe i
Smrtna nesreča.
Franc Potokar v Višnji gori je vsled neprevidnega ravnanja z revolverjem ustrelil svoio sestro, soprogo trgov—
pri obravnavi gotovo škodo-' Prepovedo ne le nošenje, tem- pn£rarteria Nameril ic* vala. To potrjuje zdravniško več tudi posest orožja. Proti!	Nameri1 J*
. * - ------ -------1	i,; c« au	, browning-pistolo, o kateri je
spričevalo, katero je predlo-1	j««bc.zalotilo. vj-^, |/nj ^basana> £
— Carigrad. — Deževje je zil njen oče državnemu prav- L »ora\iceni posesti orožja, axrnirk
ooof
napravilo velikansko materi dniku. To spričevalo je pod- se bo najstrožje postopalo, j al no škodo v Thrace, tudi ve- ' pisano od dr. D. E. Markso-	~ ~°
liko ljudi je izgubilo živi je- na iz Chicage.	| Krvava borba z arnavtskimi
nj!l2w V5ije P?d	1 Dr' Hulbert- kateri J"e tudj* Po poročflu^ga je preje
n^rJXZZ 30 let stara najeti z^vTnik ^govornikov, lo notranje ministrstvo iz Ko-'
t iT' le Prelskal Leopolda ter pro- sovske Mitrovice je prišlo 14
norinila v rekfk^r ?p utonil* ?aŠel Z°pet nekaj n0vih d°" m. m. pri selu Galica do krva porinila v reko, kjei je utonil. kazov, na podlagi katerih ^ gpopada med našim vo*
svojo sestro, ki ga je še posvarila, ter sprožil. Strel je zadel gospo Pungarterjevo, ki je bila takoj mrtva, v glavo. Pokojnica zapušča par mesecev staro dete.,
svojega o-.e.nega pasiorKa našel zopet nekaj novjh do. m m prf ^	^ ^^
Obdolžena je umora prve v^ ^^»"SteT^ Jalvom in razbojniškimi pri-
— Siox City. — suhaški agent je množino žganja
liti. Radi nečednega življenja staši poglavarja
^nfiJm je Leopold na gotovih or^a" hajdukov" Azembega. Azem-zapienni nih p0(f0ben 45-letnemu mo- beg -------x —---
Železniška nezgoda. ■
Na železniški progi medT Bezdanom in Belim Monasti-
albanskih' I°m vTB,ački j? skoči] vI.ak «
lr| vec
tira. Lokomotiva
ie namreč nrišel nrekoi gonov se Je PrevrniI°- Stroje--M	ill rzt ! ! r! ,w vodja in kurjač sta težko ra-
.^18.000 in aretirali štiri ose- Dr'. Hulbert, je""tudi"po;da7 ^M tu slavU pri a^S ^na, več oseb pa lahko.
v vrednosti žu da si je star §ele 19 let
-o-
Gozdni požar.
Na otoku Braču
, _— --------, j- ---- ---- ua U1 lu siavn pri Ahmedut
— Peoria 111 — Šestnajst i V zaKOVOr L"°!)",<i:'- da Aliji bajramsko svečanost.] leten sin Ted Shipmana v Pe- B^atnSilovrt kaki"mu l™	™	M
obleko Kerra1oP°DSaan moT, je	"e bi zato se	Pod ^ ^fomen	~
obleko. Ker wpan, mog^l smatraj zločjnca^ je ] vidi, da konja na katerem je jezdil, so
mu polagali preproge ter mu
vsklikali "Dobrodošel naš car!" — Za taborišče Azembega je kmalu zaznal veliki
Mitrovici.
kupiti, je udri v neko trgovi- ima nekaj nenormalnega v no m si prisvojil zaželjeno. sebi in se ga ne mora tako SQ_ Ko pa oce o temu zve, ga, diti< kakor bj sodilo nor. 1 s težkim srcem pelje na ™alneRa v takem s]učaju. __
policijo kjer je moral pri- Pa n - kdo reče da denar ne ^ ^ Kosovski' znati tatvino. Souščen je bil dela čudeže.	kosovski
pod $3.000 varščine.	i
-o-
— Storv City, Ia. — Ker ni mogel plačati $1,000 kazni. ROMANJE V f.ARKY 0
ki mu - bila naložena radi ^lUHIlUli i UKRLl U. prestopka prohibicijske postava, ie moral G. C. Oliv3, oče
skoro polovico otoka. Škoda, je ogromna in Znaša več milijonov. Kako je požar nastal ni znano.
Usodna strela. V Pančovu je ob priliki hu-
t t o .	. , . i de nevihte udarila strela v
Janko Spasojevic, pa je odr.J neko hiŠQ gjni,a . k
ni 13. zvečer s komandantom hinjo v sobo. v katJeri se je na_
artilerijskega polka Stojano-, hajala gospodinja s svoj'im
v.cem ,n komandantom infan-, trožičem. otroku se ni zgodi-tenjskega polka Dem.cem, v, ]o ničesal, mati pa je Q?fe spremstvu dveh bataljonov, ,a jn |uSiIa_ NekJ0
niso
nikdar oropali delavca, ampak samo premožne ljudi.
-o-
— Philadelphia. — Dne 8. t. m. je napravil požar na poslopju Gorgas Pierrie Mnfg.1 Co. in sosednem poslopju en milijon dolarjev škode. Ena o-seba je izgubila življenje in pet gasilcev je bilo ranjenih. J
sestmesečno ječo.
—	Chicago. — John Puha- v Carey, O. za spoved. Ako naših čet obkoljene, je poslal la bi bil rad dobil iz starega bo mogoče bo tudi slovenska veliki župan Azembegu par-^raT'a svojo ženo in otroke, služba božja. Romarji naj pa- lamenterja, da ga pozove naj Ni pa pri vsem štedenju mo- zijo na oznanilo v cerkvi kje se vda. Razbojniki pa so že iz gel skupaj spraviti zadostne bo služba božja. Tam bosta daljave začeli streljati na od-svote za potovanje družine, letos Very Rev. Dr. Hugo poslanca velikega župana, nakar ga je spravilo v obup, da Bren, O. F. M. in Rev. J. Mi- kar se je vnela huda borba, si je prerezal z britvijo vrat. klavčič. Kakor vsako leto, bo ki je trajala ves dan in v ka-Prepeljali so ga takoj v bol- tudi letos poseben shod slov. teri je padlo 15 orožnikov, a nišnico, kjer nimajo upanja, romarjev kakor se bo ozna- 12 jih je bilo ranjenih. Od da okreva.	nilo pri službi božji. Rev. J. kačakov je ostalo mrtvih in
—	Streator. 111. — V okra- Miklavčič bo najbrže ostal ranjenih čez 200. Domneva sej ju La Salle, so se zadnji čas tam tudi za soboto in nede- da je ubit tudi četaš Azem-zelo množili ropi in vlomi.; Ijo, 16. in 17. avgusta.	beg^ ker je na hišo, v kateri Sedaj se jim je posrečilo zaslediti tri mlade ptičke, ki so
bili tako galantni, da niso založi,o tudj pogebno s]oven
sko molitveno knjižico v ob-
XT .	. .. liki brošure, kjer so molitve,
Naivecje veselje so imeli na ^ . _	t ■ t-% u
' . -ii .. v- Tr, ki se tam opravljajo. Dobe se parlorje mehke pijače. Vlome	u -	4.
so riznali	knjižice na božji poti, tam
so pnzna .	kjer se kupujejo božje potni
—	Hammond, Ind. — Stan- spominki. VpJrašajte za 'nje.
ley Petrowiak, se je s svojimi	__0___
tremi prijatelji vozil v avto od Chicago Heights proti Calumet City. Med potjo se pa prevrnejo v graben. Petrowiak je bil na mestu mrtev, ostali trije so pa zadobili težke poškodbe.
—	Hammond, Ind. — Mrs. j li iz mesta le za to, da rešijo Aretacija komunistov v Beo-Ruth Dewolf, je zavžila v sa-J mesto poškodovanja po bom-	gradu, momorilnem namenu strup, j bardiranju zveznih čet in da Beograjska policija je are-vsled tega ker je njeni so-; se izognejo oboroženim de- tirala tajnika centralne orga-prog vložil tožbo za ločitev monstracijam inozemcev. V nizacije transportnih delav-zakona. Njeno stanje je opas-J manifestu so tudi sporočili, cev Karoviča, urednika "Rad-no* j vstanovijo provizorično nika" R. Jovanoviča in tajni-
-	0--vlado v notranjosti države in ka sindikata lesnih delavcev
ŠIRITE 'A. S. IN EDINOST" da urede novo bojno črto. 1 Mitiča. Pro
Prihodnji četrtek in petek moštva in ene baterije "proti' £	"i T*°i-i ^^
10-tih otrok od 2 do IS let na Veliki Šmaren, bosta dva taborišču Azembega. ' Ko SQj	je pa strela ubila.
starih, v šestmesečno ječo. slov. duhovnika na razDolago bile Galica in sosedne vasi od'	° i- • 1
roroka na 1 nglavu.
PreteČeni mesec se je vršila v kapeli vrh Triglava poroka zagrebškega veletržca I-vana Severja z gdč. Fin® Kampletovo, hčerko upokojenega poštnega uradnika v. Gradcu.
DENARNE P0Š1UATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO^ AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zvattz-s pošto in zanesljivimi bankami w
Cerkveno predstojništvo ^ stanoval streljala tudi. dSienTV^emn^nl^dTm ^ 00. Frančiškanov v Carey je artlleriJa. ro drugih naved- na zadnjo pošto točno in brez vsake-
■ ■ bah je skušal Azembeg ube- sra dobitka.
žati, a je bila njegova četa s j Na5ei	pošiljke v dinarjih
strojnico razpršena.
-o-
99-Ietni starček razbojnik.
Živan Miljnovič, star 99
let, zelenih oči, še dobro oh-j
ranjen korenjak, je napravil
\r t> ..... ^ .	. v Neresnici v požarevačkem
V Braziliji se ne bode m.ru. okraju yeč težkih razbojstev.
Ko so se braziljski uporni- Čim pa so mu bili orožniki za ki umaknili iz mesta Sao Pa- petami, se jim je znal spretno
ulo dne 28. julija, so izdali	umakniti v gozdove, koder ga
na ljudstvo manifest, v kate-	trajno zasledujejo,
rem pravijo, da so se umakni-	-o
lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din ........ $ 6.90 f
1.000 — Din ........ $ 13.45
2.500 — Din ........ S 33.50 %
5.000 — Din ........$ 66.50
10.000 — Din ......... $132.00
100 — Lir .......... $ 5.20
200 — Lir ........ $ 10.05
500 — Lir ........ $ 24.25
1.000 — Lir ........ $ 47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad.'2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrt menja, dostikrat docela nepričakovt no<, je obsolutno nemogoče določi cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne. ko i*, »prejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDJ V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANK© ZAKRAJŠEK &





. * "'
• •'• * ."■■*■ - rr ~ ■ ■ '-
'AMEfUKANSKI SLOVENEC" IN •'EDINOST."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicsce, OL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on applicatioci.
Vi ste s svojo švigašvagarsko politiko doigra-li. Do kraja izigrani se zopet prilizujete narodu nazaj —r kar je pa zaman! Narod Vas pozna in ne da počenega ficka za Vaše neznačajno čvekanje. Okrog Vas se zbirajo samo se nekateri, in tudi ti vas bodo prej ali slej zapustili. Vaša barka se potaplja in dan vašega plačila prihaja. Narod spregleduje in že se sliši vsepovsod: ker nisi gorak ne mrzel te bom izpljunil iz svoiih ust!
J.
NAROČNINA: jlu Zcuiiijenc države za ecio leto ...............$4-00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.od
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo l^to
/» Chicago, Kanado in Evropo za pol let-« .....$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-«^
For United States per half year ..............$200
For Chicago. Canada and Europe per year .. .$4-75 r >r PM-ac--' Canada and Eumoe ner half vear
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicaqo, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Švigašvagar se zopet prilizuje.
3160)1
La Salle, 111.
Čl anice so jej- kupile pre-
venci tukaj v Ameriki, kakor,' tudi razširjanje in procvit K. S. K. Jednote. Tako je prav, le krepko tako naprej, ker vsaki pametni in zavedni Slovenec to odobrava in je z Vami.	S ■■^H H II.....^^^^^^
Le škoda, da se ni kaj ta- Clevelandskli "napredni" kega začelo že preje, naj- urednik, ki bi rad videl,da bi manj pred 15-timi leti, ker( djali Lenina na predsedniško potem bi ne bili imeli tak vs- listo, da bi zamogel delati re-peh razni koritarji s svojim klamo za njega boleha na živ-brezverskim umazanim časo- cih. Ta kronična bolezen pisjem, ker narod bi ne bil je dovedla, da je prezadnji te-zapeljan, videl bi kje je res- den nerodno in prav po otroč-niča in kje — laž. Narod bi je zabavljal čez A. D. ki mu se ne bil odtujil cerkvi in je resnico povedala v brk. spolnovanju verskih dolžno- Zadnji teden ga je vznemiri] sti in tudi K. S. K. Jednota pa naš članek. "Vatro" je žabi bila lahko enkrat tako mo- igral v njegovem srcu in rev. čna kakor je. Narod je bil ček je v jako opasnem stanju, zapeljan po "frdirbanih" štu- Treba ga bo izročiti doktor
Pretekli teden to je, 1. avj.. krasni venec se vdeležilejo- ^^ ki so maZali po brez- 2avbi da ga pozdravi, sicer
nas je pretresla pretužna vest greba, ter napravile da je angel smrti pretrgal nit špalir ob krsti, življenja velespoštovani gos-, Pogrebno pridigo je
imel
pej Vincenciji Komp, soprogi č. g Wen Šolar	o. ških duhoVnikov.
gosp. Matn Komp-a st.	profesor iz St. Bede college-ai
Omenjena, od vseh rojakov, Peru 111. J da vsi kateri so dobri skupno manjkanje Fordov, ker vsak in drugorodcev v naselbini j Pokopana je bila na St.i___*__„1________*	dK
i verskemu časopisju in slepili revež ne bo mogel sešteti, ko-' ljudi, ki niso poslušali svojih jiko novih naročnikov mu je
katofi- prinesla zadnja kampanja. Baje jih je od sile in bati se taki shodi so prepotrebni, je, da bo letos še veliko po-
ri o it Pravih voditeljev
, O. b. iS. v, HiiVinvnilrnv
švigašvagarski liberalni list G. N. je te dni prinesel gorostasno samohvalo, ko je pisal:
"List G. N. je edini slov. list v Ameriki, ki že izza ustanovitve stoji na nepristranskem in nevtralnem stališču ter ni v službi nikogar . . Če je G. N. kdaj prinesel kako netočno, jo je prinesel t::- pot. Zakaj ni je večje laži, kakor trditi, da je kameleonski Saksarjev list nepristranski!
če bi bil G. N. nepristranski, bi ne bil začel prvega boja pri najstarejši slovenski podporni organizaciji, kakor ga je!
Če bi bil G. N. nepristranski in nevtralen, bi ne bil napadal tekom svojega obstanka kat. duhovščine, kakor je, in to na najbolj podel in umazan način!
Če bi bil G. N. nepristranski, bi ne bil pomagal kraljevašu Kristanu agitirati za miljonski fond, kakor je! ~
Če bi bil G. N. nepristranski, bi ne skočil, kakor izdajica iz tabora Slov. lige v tabor rdečih socialistov j ljicah. in se tam čez noč pridružil kraljevašu Kristanu, kate-i Tudi SIov- mJadina se je
denarji?0"1^1	60 ^ k™"°	^^^^
Če bi bil G. N. nepristranski, bi se ne bil pred časom zaletel v Marijino devištvo, kakor se je in zakar ga je naš list prijel!
Če bi bil G. N. nepristranski, bi ne utikal svojega nosu v vsako stvar in bi ne delal prepirov med ^Slovenci v Ameriki!
Ker se pa švigašvagarski G. N., ki nobenih principov ne značaja ne pozna tega nikdar držal ni, radi tega nima nobene pravice, da se imenuje, da je bil nepristranski v pretklosti, ker nikdar bil ni! če to trdi, njegov redahter, ki je večkrat — če ne vedno — pod hudim vplivom alkohola, prav debelo laže in misli svoje čitatelje na novo nafarbati!
znana in jako čislana rojaki- j Vincent pokopališču, kjer ča-nja je bolehala že več let na ka angelove trombe glas. hudi bolezni, vodenici, kar jej Bog ji daj večno luč, mir pa nad vse voljno prenašala in pokoj!!! Zato, se jo spo-vselej vdana v voljo Božjo minjajmo večkrat v molitvi! dokler je ni Bog rešil in jo po- Žalostnemu soprogu pa iz-klical k sebi v rajsko veselje, rekamo globoko sožalje! kar gotovo vsi upamo.	;	----j.
Pokojna ga. Komp. je bi-j	_0_
la vzorna katoliška žena vne- -	Soudan, Minn,
ta za vse dobro, posebno pa
za katoliško stvar.
Kot ena izmed najstarejših Slov. naseljenk tukaj, je veliko storila za Slov. cerkev posebno za altarno društvo je bila jako vneta. Tudi vsem prejšnjim čč. sestram je bilo njeno blago srce vedno naklonjeno in jim je pomagala kar je bilo treba in česar ni sama zmogla se je potrudila in na-kolektala pri svojih prijate
minjati kajti ona je kot sto otrokom bodisi pri sv. krstu ali sv. birmi.
Bila je tudi botra ob ča^i blagoslovljenja zastave tukajšnjega dr. Sv. Ane K. S. K. J.
Bila je ljudomilega, veselega, značaja, gostoljubna blagega srca, v resnici zlata duša ter zvesta in vdana žena Svojemu dragemu soprogu Zato tako težko občutimo vsi to prebridko izgubo prerano umrle ga. Kompove.
nastopijo in skupno protesti- jih prinese toliko, da je opra-rajo in se skupno navdušuje-! vičen do Forda.
jo za sveto stvar za narodno	* * *
svetinjo, za katero so se že na-	Konvencija socialistov v
ši dedje in pradedje borili in	Clevelandu je imenitno izpa-
zanjo trpeli skozi tristo let	dla. Po nerodnih socialistih še
ko so odbijali srdite napade	cel0 milwauska Slovenija kre-
divjih Turkov in tako rešili	pk0 mlati, ki je po prepriča-
zapadno kulturo. Čez petde-	nju njjh 0£ja sorodnica, in jih
setkrat so bile slovenske po-1	opisuje kot ljudi brez znača-
Prav ie ii^Sodnbi se^^ krajine poteptane in požga- ja. Kaj naj o njih rečemo še ria\ je m spodobi se, da pe od divjakov a z b0ŽJ0 v0_ } jo.
se cash prave m velike moze ]jo narod naš stoji in je ostal	" ' * * *
m da se včasih tudi javno za- ^ veri svojih očetov inl <G N	slovensko
hvali m se ]im da priznanj	• Z-	. s»iovensK0
za njih delo in trud. Takih' ^L^f^i»a mtameH 3&Vn(f3° . «e ™ P"™' * nif>7 ki 71-tvinVin h< in rle 1 ^edaj naj pa mi amen- on edini list, ki je hodil ne-
rr v blaTor svoiemu bnl-"'ški S1°?nd vržemo to sveti-j pristransko pot. Njegovo ne-
nemu in se ta-udilo in nriza-' nj° med star° Ša,'°? N<? ~ Postransko stališče in njegov nemu m se tiud jo in priza- t sočkrat ne to se ne sme značai sta nodobna značaiu devajo za časno in večno sre- „„„j:f; ;„ f„j; „. ,,rr. '	bla i'"'1""1' značaju
čo svoieci narodi ^o vredni zffodltl 111 se tudl ne.bo Zg°~ potepenega psa, ki služi vsa-
dil° in to je če se Še tak°! kemu- ki mimo "iega "privar, "	brezversko časopisje zaganja dra."
v našo trdnjavo in če še tako,	* * *
okoli teh mlakuž žabe rag-, ^a Lawndale bo prišel te ljajo in se ščurki in druga ne-1 dni velik svetovni cirkus. Ob
nenričakovano Ipnn mirno in Snaga PaSe in SG jeZij°' njim tej priliki bo prirejen tudi
krasno vs Del TžT^hoTieDO- b° odzvonil°' "arod bo šel socialistični shod. Molek bo
S daniničzfubliine^ mirn° "aprej SV°j°	debatiral z velikim šimpan-
aTV:	tero mu kažeJ° nJ'ih vodlte|Zom in mu bo skušal dokaza-
• ti, da je z njim v sorodu. Če Zatoraj srčna hvala vrlim jmu bo kaj pri tem v roke se.
evelethcanom, ki so ta shod gel bom poročal potem, ker
vse časti.
Dne 20. julija je bil slovenski katoliški shod nsr E-velethu, Minn., za Slovence v severni Minnesoti, kateri je
da je tudi tukaj v Minneso- j-ti večina našega slovenskega ljudstva trdno za pravico in'
resnico m, da se ne sramuje priredili> kakor tudi vsem go-'£om nato "dobro i)'azil javno pokazati da je to kar vornikom za njih kl.aSne spod-!	^	P.
je, namreč: dober veren katoliški Slovenec. Naš narod še drži najdražjo svetinjo sv. vero, katero je prejel od svojih starišev in jo hoče ohraniti tudi za naprej, če tudi v najhujšo jezo naših verskih
bujajoče govore, še enkrat srčna hvala vsem. Z Bogom!
Josip Oblak.
-o-
HIMEN.
Poročila se je Miss Mimmie Kostelc iz Rockdale, 111., hči
Proti Zafrknikovem terorizmu pa nekaj vre. Tam v Clevelandu stvar radi volitev, kar noče zaspati. Kakor stvar zgleda bodo Zafrkniku še lasje siveli . . .
* * *
Kdor je izobražen in dober
naše tamkajšne lokalne za- katoličan, sta tat in ropar nre-stopmce Mrs. Kostelc z Mr. siaba in nizkotna, da bi mu
nasprotnikov in takih, ki so Oh koliko bi še bila lahko'versko zaslepljeni po ničvred-dobrega storila!!!	j nem časopisju; no hvala Bo-
Toda, Bogu se je tako, do- gu, da takih ni mnogo, ker j mT"^ • t r f v	------1 ~~
Kar se pa tiče njegovega utikanja v katoliško ča-	'f bi'a T™ ^ ■ S° m" J>Vn° »F™™' P°™čencema 1Z na^krenelše	^
i« mVrv^TT^ f««^^««^ ^ it-	-	; dobrih del ze polna, zato jo da naj prideio in se pokazeio, t	.	J	J misii.
sopisje m njegovo tendenco mu pa kličemo: proč z uma- je pokiicaI k sebi po pl?čilo. pa Vilo nobenega nobeden castltkeJ
zammi prsti!
Pogreb se je vršil v nedelio ni imel toliko poguma, da bi nnoicwIlM J°A	CI Ako imaš opravka z mo __;______ __ -_____ DOPISNIKI ZAPOMNITE SI Vrpm hla(mm U^AnZ	r
Mi pri tem ponovno povdarjamo, da ravno ta švi-i3' a.vg"- .in vdeIežba Pri pogre- se javno pokazal, zbali so se
1	lin	A ^M — A MA M	^ _ 1 _ _	___	" __	_	____1 _	! 1 *	1	1	* V t •
gašvagarski list je tisti, ki je za vso versko nemarnost med nami Slovenci v Ameriki največ odgovoren! Kajti
bu je bila ogromna. Tako ve- in se poskrili kakor zajčki, like vdeležbe se še ne pomni Narod je dober, samo vča-
krem blagom, bodeš naposled
TO!	sam moker postal.
Dopisi, naznanila in razna	* * *
----- ■	iiv puiiiiu	i1 f 11 r' v i je uuuci ( ortiiiu v ^ ci~	v <i	. . .
pri nobenemu Slov. pogrebu sih ie treba nodregati, da se P°.'' a 7?orajo. bl?1 v .urcd" . Vprašajte se vi puhloglav-
ta list je delal vedno pod švigašvagarskem značajem, tukaj. VdeIežba je bila" veli- nrebndimo iz navideznega ■ n!st^"u naJkasneje dan in pol cj j I, brezverci, če ste vi tiste Odkriti protiverski listi SO prišli pred narod taki,' ka-!ka .tako od Slovencev kakor spanja in da javno pokažemo,!	l^nl . vrste Uudje. katenh se ot
kor so. Ji ste pa delali pod krinko, en dan ste pobar- ^J^dTne J Tam z rdečo farbeo, drugi dan z liberalno in tretji dan ste se celo potuhnili kot zakrknjeni hinavci ter ste se postavljali celo za katoličanstvo — seveda zato, da ste lovili kaline, slepomišili in ribarili v kalnem! Povejte Vi pijani zgagarji okrog G. N. če ni bilo tako?! Odgovorite če ni tako?! Mi pa smo pripravljeni Vam dokazati, da je bilo tako!
James Oliver Curwood:
KAZAN, VOLČJI PES.
(Kanadski roman.)
nji dan ; kajti čestokrat zakasni tudi pošta in naznanilo izostane. Geslo v tem oziru bo-
otro-
ci in moralni ljudje strašijo ter pesi bežijo pred vami. Odgovor je lahek : Da !
* * *
"Zdrav" Gospodov vinogradnik vedno skuša svoje sosede — vinogradnike presaditi v svoj vinograd. Soln-
■■	ce božje milosti ie vedno nri-
di: boljše par dni prej, kot, pravijeno sijati na nje.
prepozno
Uredništvo.
Kazan pa je medtem časom mislil na to, da se bo kmalu mogel osvetiti nad e-nim tistih ljudi, ki so ga tako dolgo držali v suženjstvu. Počasi je korakal naprej skupaj z volkuljo Sivko in se vstavljal samo vsakih tri ali štiri-
čim več jih je bilo, tem hitreje so tekli. Štirje, šest, sedem, deset, štirinajst . . .
Tolpa, ki se je bila tako sestavila, je dospela na odprti kraj, kjer so se nahajale sani. Veter je ostro bril. V tolpi so bile samo dorasle živa-
sto yardov, da ponovi svoj li; volkulja Sivka je bila naj-
klic.
Siva in skakajoča pošast, ki je prihajala od zadaj, se jima je pridružila. Sledila ji je druga, nato pa še ostale, z desne in leve. Klicu Kazano-vemu je sledilo med zbranimi volkovi raznovrstno mrmranje hripavih glasov. Mala tolpa je polagoma rastla in
mlajša med temi pogumnimi lovci in njen gobec ni zapustil Kazanove rame.
Tolpa je postala tiha. Culo se je samo dihanje in mehki udarci nog na sneg. Volkovi so tekli zelo naglo, v tesno stisnjeni vrsti. In vedno
i da še nekaj veljamo. Ali za ^ ^dnjo številko v te-tako dreganje je pa treba spo-1^	bltl ^ nas!h ro"
Vsak se je prizadevad da sobnih mož in hvala Bogu mi	d° Srede °P«ldne druga-
ji izkaže zadnjo čast; kei jih imamo. Eden takih je goJ prepozno. Naznanila za vsak jo je imel zapisano v tovo naš glavni predsednik prireditve pošljite vedno kak hvaležnem spominu, — kajti K. S. K. Jednote, naš sobrat teden pr6JG m ne ravn° Zad" njeno življenje so, kakor bi-, Mr. Anton Grdina, kateri je seri dičila dobra dela. ' krepko in nevstrašeno začel Društvo Sv. Ane K. S. K. \ prirejati katoliške shode, v •T. jp tudi vse hvalevredno iz- probudo in spodbudo verske-kazalo čast pokojnici._ ga življenja med nami Slo-
.	j vjf-0 v kožuhovino.
rami je bila vokulia Sivkn 'dvigalo iz snega. Toda pre-	ko v meso. A kljub temu je ser zobje so se zadrli
Prvič v življenju se ni bal den so dosegli svoj cilj, so se	naprej, sam z volkuljo Siv-, dlako,
človeka, niti njegove palice, bile sani ustavile in nenado-	ko. ki mu je zvesto sledila. S Tu pa je začul glas, ki je
niti biča, celo onega skrivnost- ma so se začeli kazati drug za	Psi, ki so vlekli sani, so bi- bil tako nežen, da se je kar
nega predmeta ne, ki bljuje v drugim ognjeni jeziki, ki se	li izpreženi in preden se je stresel. To je bil njen glas!
dalj avo ogenj in smrt. In če jih je Kazan tako zelo bal in	mogel Kazan zagnati proti Vse mišice njegovega teles?
je tekel tako naglo, je bilo to ki so spuščali žvižgaje v zrak	človeku, je imel pred seboj so otrpnile in stal je kot oka-
samo zato, da čimpreje zasa- pikajoče čebele smrti. j	množico psov. Boril se je z nji- menel.
či svojega starega sovražnika • Vsvoji blaznosti moritve	mi kot demon. Čutil je v sebi Obenem se je pa medvedji
m.vse sPrime z njim. Vso po-j pa se Kazan ni dal ostrašiti in	moč dveh volkov in blazno kožuh dvignil in v mesečnem
nižanje, vsa ljutost štirih let niti on, niti njegovi bratje ni-	grizel na vse strani. Dva nje-' svitu, v razpršeni zvezdni
ni rr	i	-T n ^ 1» t S_ _ * _ _ *	_ _ _ "I	1 *	•	• i i	•	■	. . .	_	'	ji I • •	««	.	i • T -
Njegovi v debelo
suznosti in izrabljanja njego- so odnehali.
vih moči se je prelivalo po, Čebele smrti pa so prileta- dila in se vrgla v boj. In še
govih bratov sta mu bila sle- svetlobi, je zapazil njo, ki je
govorila.
Zmotil se je bil. To ni bila
njegovih žilah v ognjenih to-] vale, prva, druga, tretja, če- dvakrat je začul pok strašne kih, in ko je slednjič opazil, trta, peta in hitele mimo kot nuške in obe živali sta padli. ■ ona. Toda glas je bil njenemu
v daljavi na sneženi planja-; blisk. Trije volkovi so se že Človek je bil prijel puško za; popolnoma sličen. Toda v be-
VI TTlillo rrno nilro Lri DA nn Kili Tirolili no OVIA/v i«	______ ,'r.	1--i-___.'V. lnm nliMnrr., X---1,:	Kile
vi male črne pike, ki so se ( bili zvalili na sneg in ostali so cev in jo vihtel kot gorjačo. pregibale, je bil krik, ki mu.se umaknili na desno in levo.. Proti gorjači pa, ki jo je ta-je prišel iz grla, tako čuden, j Druga krogi ja človeka, ki je ko zelo sovražil, je Kazan poda volkulja Sivka ni razume- streljal, je bila v temi oplazi-] dvojil avoje moči. Hotel je pa la, kaj pomeni.	j la Kazana od glave do repa doseči nekaj drugega.
Z vso hitrostjo so volkovi, in mu ruvala dlake na svojem Iztrgal se je psom in ne-divjali naprej proti malim Čr- j potu. Pri zadnjem strelu pa nadoma skočil do sani. Šele te-jim je bil na čelu Kazan za nim pikam in proti tenkemu I je začutil pekočo stvar, ki se daj p^ je zapazil, da se tu na-dolžino skoka in ob njegovi, ogrodju lesenih sani, ki se je mu je zasadila v ramo globo- haja drugo človeško bitje, za-
lem obrazu ženske, ki je bila tu, v očeh, ki so tlele kot žr-javica, je bilo nekaj kot skrivnostna podoba nje, ki jo je bil imel tako rad. In ta tresoča se postava je pritiskala na prsi drugo, manjše bitje, ki je spuščalo čudne, tresoče se glasove.
______
• "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
V NEDELJO POPOLDNE.
KOLEDAR.
tedenski
10. po bink. — O farizeju Ja cestninar. Luk. 18.
17	Nedelja — Hijacint, spoz. Liberat. muč.
18	Pondeljek — Agapit, m. Helena, kraljica.
19	Torek — Ludovik Tolet,
škof.
2i> Sreda — Bernard, opat. i
21	Četrtek — Ivan Franči-I
ska, vdova.
22	Petek — Timotej in to-;
v a riši, muš.
23	Sobota — Filip Ben.,
spoz.
-o--
J. M. S.
pamet in vera.
2. Prijateljev življenjepis.
(Dalje.) To, kar so zapisali, se je godilo očitno, pred neštevilno množico vsakega naroda, vseh stanov, in ne v kakem skritem kotu zemlje, marveč v Jeruzalemu, glavnem mestu Judeje. Tu so se pa srečavali judovski pismouki in duhovni, rimski vojaki in oblastniki sirski in egiptovski trgovci.
ko
1 nauka, marveč bi jim bili zaklicali : "Vi ste lažniki! Kje so oni bolniki, katere je — kakor pravite — ozdravil Jezus in to pred nedavnim ča-
som? Mi bi pač morali kaj vedeti o tem! Kje so oni, katere je od mrtvih obudil? Po-
.onih
mora nam pač izginiti vsak dvom. Nekateri se sicer radi sklicujejo na razna nasprotja v evangelijih, ali ta nasprotja so le navidezna. Tako n. pr. jeden evangelistov pripoveduje kako postransko okol-nost, omenja kako osebo ali kak dogodek, o katerem drugi molči. Ali taka nasprotja nam še le prav potrjujejo resničnost evangelijev, ker nas uče, da so evangelisti pisali vsak zase, neodvisni eden od drugega. Ako bi bili hoteli slepariti, bi se bili zmenili in
kažite nam le jednega
400 ali 5000, katere je nasi . ..... til v puščavi! Noben človek' P°™cila vjemala
nekako 60 let po smrti sv. a-postola Janeza, so prelagate-lji preložili evangelije že v sirski in latinski jezik; v 3. stoletju v koptiški; v 4. stoletju v gotski jezik.
Kdor bi bil hotel popačiti sv. pismo, bi bil moral prehoditi ves svet, popraviti vse prepise in prestave. Da, popraviti bi moral celo spomin vernikov, ker so se ti na pamet naučili nauke in dogodke sv. evangelija, ker so go vedno brali in poslušali. Popraviti bi moral vse spise cerkvenih o-
" \ pazili, da bi se bila njihova; četov in pisateljev, ki evange-
tudi v naj- lu vedno navajajo. Ko bi se onih čudežih!" manjših postranskih rečeh. — tudi danes izgubil ves evangels L-i Kil v-o i +o ' Istotako pričajo za resničnost lij, ga vnovič lahko sestavimo , bilo, KI D1 on Kaj ta- y ------------:	I \z spisov teh cerkvenih pisa-
Na obrežju Vermiljskega jezera
(Dalje.)
v
ne ve kaj A ni ga kega očital evangelistom in a postolom. Tudi največji nasprotniki so priznavali te čudeže, dasi so jih po svoje raz
.evangelijev takozvani "zakot-~\m" ali "nepristni" evangeliji, teljev. — \ katere so spisali krivoverci, | da bi z njimi utemeljevali svo-
-o-
lagali. Celo veliki zborjudov-^ naufke'	Pa mo*H
'govoriti o zakotnih evangelijih, ko bi pravih ne bilo?
Vse to se je godilo v času, je dosegla rimska država hunec svoje slave in mogočnosti. Grški jezik in omika sta tedaj vladala po vsem vshodu. Svet v tem času ni
ski jih je priznal in le to za-povedal apostolom, da naj molče o njih. "Mar vam nismo zapovedali, da v prihod-i nje ne govorite več o Jezusu," so jim rekli. A neustrašeno jim odvrnejo apostoli: "Kako bi mogli molčati o tem, kar i smo videli in slišali ?" — Se za časa cesarja Hadrijana (1. 117. do 138. po Kr.) je pričal učenec apostolov Kvadrat o čudežih ter rekel poganom, da živi še več onih, katere je Jezus ozdravil, celo nekateri je obudil od mrtvih. (Evzeb. Cerkv. zgod. IV. 3.)!
In če bi bil molčal tudi ves svet, ne bili bi molčali aposto-
x l~i katere
bil lahkoveren, marveč skraj-jli- Nobene reči Gospod apo-| no brezveren in dvomljiv. Ka- stolom ni toliko priporočal, ko bi bila pač mogla predre-' kakor da naj pazijo na jim iz-ti laž, katero bi bil lahko za- ročeno čredo, da naj jo varu-vrnil ves svet? A ni bilo tako, jejo zapeljivcev. Evangelije marveč že ob digi je sprejelo
ne
4. Priznam, porečeš, da so evangelisti mogli, hoteli, da celo morali pisati resnico; ali kaj pa, če so bili evangeliji pozneje popačeni? Tudi to je nemogoče. — Ako bi bili popačeni, bi jih moral kdo popačiti v prvem času po Kristusovi smrti, ali pozneje. V prvem času je bilo to nemogoče, kakor smo že prej videli, ker so še živeli oni, ki so videli in slišali to, kar so pripovedovali evangeliji, ker so še živeli apostoli. Nemogoče je bilo to tudi pozneje. Čim bolj se je širil nauk Jezusov in množilo število vernikov, tembolj so se množili tudi prepisi evangelijev, ker so hoteli kristjani imeti prepise svetih knjig. Že najstarejši cerkveni pisatelji, Origen, Tertuli-
POPRAVEK.
V opisovanju kat. shoda na Evelethu, Minn, je poročevalec napravil neljubo pomoto, ko je poročal, Brine namerava
Ljudje so se pa v tem času zopet postavili in razvila se je zopet lepa parada po ulici, ki se je pomikala med godbo in pritrkavanjem zvonov v veliko Recreation halo, kjer so vse udeležence prav prijazno sprejele postrežljive kuharice in nam ponujale raznih! sladkih in kislih zdravil za naše nemirne želodce. Še mene, čeravno nisem prišel v para-i di, so prijazno povabile k mizi in mi ponudile vsakovrstnih dobrih reči. Bil sem celo tako srečen, da sem prvi dobil ve- deže na odru, je stopila lepo lik kos domače potice, na ka- oblečena deklica Frančiška tero sem planil kakor lačni Zakrajšek, hčerka dobre tu-volk. So menda kuharice že kajšne družine Antona in vedele, da mi posebno potica Frančiške Zakrajšek, kakor diši in da sem se je že pred sem pozneje izvedel ter je v shodom veselil. Pričakovale kratkih, navdušenih besedah
kota. In jaz sem se nemoteno prerival in se vsedel, — ali si mislite g. urednik kje ? Ravno zadaj za znanim "popotnikom," ki me pa k sreči ni opazil. Drugače bi se bila njogoče^pograbila. Jezen sem bil na njega, ko je včasih kako neslano opombo napravil svojemu tovarišu.
Hitro po drugi uri so začeli prihajati razni govorniki, med njimi tudi Duluthski g. škof in duhovščina. Ko so bili vsi govorniki zavzeli se-
so pa
Jim
tudi hvale, katero da Mr. Geo.; hitro zdajle dam s tem, da re-pristopiti h čem, da je ni jedi črez poti-K. S. K. J. Mr. Geo. Brine je co> ki 10 znaj0 peči le našel
že davno član K. S. K. J. kar
naj čitatelji na znanje.
blagovolijo vzeti,
PRiPORO
NAZNANILO IN ČILO.
Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom in vsem rojakom po državi Minnesota, tako lepo, da se je
kot tudi po državi Michigan
slovenske žene. Vso priznanje Vam ! Obeda se je udeležil tudi sam Duluthski škof. Rt. Rev. T. McNicholas z vso navzočo duhovščino. Med obedom so igrali domači fantje in deklice na glasovir in po-pevali razne slovenske pesmi
sam g.
škof čudil, kako je to mogo-
naznanjamo, da jih bo te dni j obiskal naš potovalni zastop-\ nik Mr. Frank Kurnik, ki je
i pooblaščen pobirati naročnino za list Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Maria i in St. Francis, kakor tudi i druga naročila, ki so v zvezi j štoru z našim podjetjem.	j gnal.
; če tukaj rojeni mladini.
Le prehitro je obeda in jaz bi spravljal okusno streho, a moral
potekel čas še najraje potico pod sem se tudi
pozdravila v angleškem jeziku, preč. g. škofa, mestnega župana, mestnega sodnika in druge navzoče goste na odru. Njej je sledila zopet deklica, Johanna Kastelec, hčerka dobro znane družine Johna in Johanne Kastelec, kakor so mi pozneje pravili, ki je navzoče goste pozdravila v lepi slovenščini. Nato je prišel mali deček na oder, a pri najboljši volji ne vem, kaj je govoril. Pravili so mi, da je bil to sin tajnika domačega društva sv. Cirila in Metoda.
(Dalje sledi.)
[ : ni uho lčiko, jvjvji	— ------j-.----------f Mr. Kurnik se trudi, da raz- je vs<
) prvi Petrovi pri- so pa brali verniki pri božji jan in sv. Hieromm nam por<y ^ dober katoliški tisek. Ro- \ jelo do 3000 Ju-i službi, kakor nam pričuje sv. čajo, da so bili prepisi sv. e-(jaki podpiraite ga pri tem ured]
ja zločiti, ker sem se bal, da bi bil sam ostal v velikem pro-in bi me še kdo ven iz-Jaz sem le bolj skriva-
dov Jezusov nauk. In to število je raslo od dne do dne. Vsi ti verniki so pa sami slišali ali videli, kar so pripovedovali evangelisti, ali pa so bili vsaj po svojih stariših poučeni o tem.
Ko bi bili evangelisti pisali kaj neresničnega, bi ti gotovo ne bili sprejeli njihovega
Irenej. Mar bi bili apostoli po tolikih opominih to dopustili, ako bi bili evangeliji neresnični ? — Priznati moramo torej, da so evangelisti morali pisati le resnico, ker sicer bi jih bil ves svet postavil na laž. — Ako še pristavim, da imamo štiri evangelije, ki se v glavni stvari popolnoma vjemajo,
vangelija že takrat razširjeni po vsem svetu. Cesar Dijokle-cijan je zaukazal, naj se po-žgo vsi spisi kristjanov. A kljub temu se število prepisov ni zmanjšalo, marveč se je še pomnožilo. Verniki so raje dali življenje, kot da bi bili izročili svete knjige preganjalcem. V sredi 2. stoletja,
njegovem delu. Pojdite mu na roko, ker trudi se za dobro stvar. Nagovarjajte svoje sosede, prijatelje in znan-i ce, da se bo tako dobro časo-i pisje zaneslo v vsako slovensko hišo. Mr. Kurnika vsem najtopleje priporočamo! i Uprava A. S. in Ed. in Ave Maria.
je vse opazoval, očitno pa je-in se gostil. Saj veste g. urednik, kako se godi gostu,1 ki ni posebno povabljen in še povrhu vse rad vidi in počen-ča.
Približala se je druga ura popoldan in treba je bilo zopet na skrivaj v Auditorium. A tu je bilo ložje. Veliki Auditorium je bil že pred drugo uro napolnjen do zadnjega
-o-
Ako hočeš svoj dober cilj doseči, moraš samega sebe priganjati.
J. K0SMACH
1804. W. 22nd St, Chicago. !U
Ro lakom se priporočam
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽEL&2 TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiie d*lo. nainiz*r Prevzamem barvani* hii in znotrai. t»okladam oaoir
Naznanilo in Zahvala,
Žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in onstran morja, da
mi je umrla moja žena,
VINCENCIJA KOMP
stara 55 let. Po dolgi hudi 7 let trajajoči bolezni za vodenico, je v Gospodu zaspala 1. avg. 1924., previdena pogostokrat s svetimi zakramenti. Pokojnica je bila članica dr. sv. Barbare, štev. 3, J. S. K. J.
Pogreb se je vršil 3. avg. ob 3. popoldne iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa in od tam na Irsko pokopališče sv. Vincencija. Poleg domačega g. župnika Rev. Edw. Grobusch-a, je prisostvoval tudi čast. slov. duhovnik Rev. Solar
Vncel. °Za'nepričakovano in p^senečeno ogromno udeležbo pogreba ranjke, ne morem najti dovolj hvaležnih izrazov v zahvalo vsem udeležencem, dobrotnikom in sočutnikom in za pomoč za časa dolgoletne bolezni in ob smrtni uri rajnee. Vsa čast in zahvala g. žup. Edw. Grobusch-u, za pogosto obiskovanje, tolažbo in podelitve sv. zakramentov v bolezni in smrtni uri rajnee.	.	. ..
Največja zahvala blagemu g. Vencel Šolar, O. S. B. za obiske v bolezni, udeležbo pogreba in v srce ganljivi govor v cerkvi polni občinstva, ob rakvi rajnke.
Srčna Vam zahvala vsem številnim darovalcem cvetlic, vencev, kakor: Dr. sv. Barbare, ste\. 6, J. o. iv. j., za krasni venec; dr. sv. Ane (žensko) K. S. K. J. čegar društ. je bila rajnka botra zastave katera je bila razvita ob rakvi rajnke, hvala za krasni venec in članicam, ki so se udeležile z regalijami. Nimam dovolj izrazov se zahvaliti blagi družini Mr. F. & A. Bruder (starejši) za številne pogoste obiske v hiši in spremstva v bolnišnice v dolgin letih, za vsako pomoč vsaki čas in-zadnje za dragocene cvetlice, položene na rakev rajnke
Dalje, srčna zahvala druž. M. F. Kobal za krasni venec, kakor druž. J. & M. Slogar za krasni venec.
Drugi darovalci, ožji sorodniki.	«... , 1a,„-
Srčna Vam hvala vsem številnim udeležencem pogreba; s tem ste pokazali se vedno sočutje m naklonjenost, kakor ste jo imeli pred leti do rajnke in mene. Pokazali ste, da Vaša srca niso zakrknjena, da ob uri žalosti in resnobe so še vedno mehka in sočutna. Kdor se čuti osamelega in pozabnega leta, — ob uri največje za osti in otožnosti, — pa naenkrat stoteri priskočijo in sočustvujejo z prizadetim, — ta ve in čuti kako blagodejno vpliva na človeka. Torej srčna Vam nepozabna zahvala za Vaše simpatije do rajnke in mene. Hvala Vam vsem in vsakemu
posebej, — Bog Vam plačaj!	.	, . ,
Ti pa draga, nikdar mi pozabljena žena, ki si mi bila spremljevalka celih 28 let, ki so hitro potekla brez
prepira, kakor 28 tednov, Tebi se imam zahvaliti — poleg moje dobre mamice, ki -že zdavnej v grobu spi,— da sem ostal to, kar sem. Odšla si k Vsegamogočnemu, po svoje zasluženo plačilo — kateremu si vedno udano m tiho služila in voljno prenašala mučne bolečine dolgih let. Odšla si prM mano, da pri Bogu prosiš za svidenje nad zvezdami,
kakor sv. Križ nam govori. —
ŽALUJOČI OSTALI::	..
Mat. Komp, soprog; Veronika Kapš, nečakinja; Vincenc Maček, brat; Alojzija Maček, svakinja; Marija
Culjan, svakinja; Anton Maček, nečak in žena Barbara. V LA SALLE, ILL., dne 6. avgusta 1924.
., .	i.K .luijiijiii ii n H. .»i«, i ju . j. i .u i . ... . ^.i in... <m ....	..	.v.... M^, — ^^j,..,,^,. mpp ■'.■.ii.^-^	: —	^	.....
"AMER1KANSKI SLOVENlC* IN "EDINObl."
"Da bi me branila, kaj ne, teta?" je dejal Gregor in jo poljubil na zgubančeno čelo. "Zdaj pa še reci, da imaš pravo vero, ki meniš, da me tukaj Bog lahko varuje, ko mu ti pomagaš; v tujem kraju pa ne: Oh, kako boš gorela v vicah."
"Oh, da bi le prišla v vice," se je smejala ona s solznimi očmi in mu potisnila skrivaj citre med prtljago.
Lenka se je pa tudi poslavljala od Mihe in mu zavijala rzanega živeža v vrečo. "Miha, da ne pozabiš Boga," je dejala, "ali pa mene. Z ženskami se mi ne pečaj, ko imaš doma nevesto. — In, Miha," je dostavila tiho, "v boju se nič nikar naprej ne sili! Kaj tebi mar ta prepir? Naj se ruje gospoda ; mi nimamo nič dobička pri vsem tem." Miha pa se je držal čemerno in jo je komaj poslušal, ker so mu rojile zopet hude misli po glavi.
"Lenka!" je dejal, ko je lezel na konja, "Curnovega pusti pri miru; če ne, gorje ti!" in pokazal ji je pest.
Krištof je zasedel konja, da spremi brata, ki je še objemal mater in sestro, in odjezdili so. Gregor je pomignil te-1 ti, ki je gledala za njim; Janez pa je moško zavriskal, ko je jezdil mimo domače hiše, kjer so bila vsa okna polna; aj ozrl se ni nikamor, češ, naj poskusijo, kaj se pravi brez nje-, ga biti.
II.
Poj dem čez tri gore V zgornje jaz Štajerje, Kjer od veselja se | Joka moje dekle, Kadar zagleda me. N. ps.t Nekoliko dni pozneje je jezdil Gregor s svojimi tovariši od Savinjske doline proti Gornjemu gradu. Vrhovi go-1 ra so se svetili v zlatih žarkih jutranjega solnca, po dolinah pa je še ležala gosta megla. Drevje je poganjalo mla-' do zelenje, in zvončki in trobentice so belile in rumenile' vlažna tla. Visoko pod nebom pa je žvrgolel škrjanec in' vnemal krilate pevce, ki so se mu oglašali iz visokega bu-' kov j a.
t "Krasen dan," je izpregovoril kakor sam zase Gregor. —	| "Strašansko!" je zagodrnjal sam zase bradati Jernej in potegnil z roko po mokrih okovih. "Žele z je bo rjavelo od megle, in za usnje ni hujšega od rose,"
"Oh, Jernej," se je zasmejal Greggr, "kak pust človek si ti! Ce jezdimo čez dan, te peče feolnce, zvečer si zaspan
in zjutraj ti rosa ni po volji. Poglej okrog sebe, kako je[ ------- ---------- - v
Našim trgovcem
je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI. RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost.
Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovati z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preds.
Chas- G. Pearce, kasir.
Joseph Dunda, pomož. kasir.
i
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Sc priporočamo pri nakupu razne železninc in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
vse veselo in praznično! Vidiš, zdaj se je razkadila megla; kakašna lepa dolina se odpira pod nami! Kakšni travniki in njive in gozdi! O, tu mora biti še divjačine! Videl boš, kako prijetno bodemo živeli pri patrih v Gornjem gradu."
"Kajpada!" je odgovoril oni slabovoljen. "Čuda, da nam že ne gredo z banderi in godbo naproti. Ali ga vidite kmeta, kako zapira vrata pred nami, kakor da bi bil zagledal živega vraga?"
"Kaj bi se ne bal, ko se držiš ti tako grdo!" je dejal Gregor in zavil s konjem proti koči in klical: "Oče, oče, kod moramo jezditi v Gornji grad in koliko imamo še do tja?" Prijezdili so bili namreč do razpotja. — Glasu ni bilo nobenega. "Ne bojte se dobrih ljudi," je klical mladenič; a zastonj. Jernej pa se je muzal.
"Pa so vendar ljudje doma," je trdil Miha. "Poglej, J^rirv. tam skozi luknjo so se zasvetile oči."
"Počakajte, jaz vam pokažem, kako smo časi iztrka-vali polhe iz gabra," je dejal Jernej, izvlekel kresijo, položil gobo na kamen in počel kresati, da so se utrinjale iskre.
"Stoj, Jernej; hajdimo naprej!" je zavpil Gregor in urno obrnil konja na levo pot. Z godrnjanjem je odjezdil Jernej, ko so se že odpirale duri in se je ozrl plah obraz za jezdeci.
"Priklical sem ga vendar," se je ponašal Jernej; Gregor pa je zabičeval, da se mora lepo ravnati z ljudmi.
"To se lahko reče," je ugovarjal oni! "a hudo je, če nc dobi človek izlepa ne piti, ne jesti."
"In cesarski človek!" je dodal Janez.
"Ti govoriš kakor Salomon, Janez," ga je pohvalil Jernej, "dasi bi te imel za butca marsikdo, ki te pogleda po vrhu. Togota grabi človeka, ki pride v imenu presvetlega cesarja v te zapuščene kraje in ga tako sprejemajo' Ce janje. Kaj moremo mi in naš cesar za to, da jim je v1 Belem gradu grofa Urha vrag vzel! Zdaj pridejo vsaj pod!
pošteno vlado m veseliti bi se morali. Bodemo jih učili koz-' jih molitvic, Boga mi!"
. /ak+° J'e miroval Jernej, Gregor pa je prepustil ko-n u vajete in jezdil zamišlen skoz temni log. Dolgčas mu je bilo po domu m jel je tiho peti konjiško pesmico. Takoj so' se oglasili tovariši, in krepko se je razlegalo po pogorju:
V rosni megli še leži Hrib in dol teman, Že pod okencem stoji Konjič osedlan. Brašno, mamica, povij, In ne jokaj mi!
Kaj rezgačeš, konjič moj ! Nismo še doma; Še med ljubo in menoj Sedem je gora. Nič se, ljuba, mi ne boj, Ce me m nocoj I
Posteljco pa, tratica, Ti postlala si; Greje srca mladega Te rudeča kri. Oj, zaman boš, mamica, Sinka čakala!
r.
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO ŠO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo <ako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc !
Enako se priporočamo ttidi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo t njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
SLOVENSKIM SLAMNIKAR
JEM V RESEN IN NUJEN PREVDAREK.
Kakor posnemamo iz raz-
ličnih krogov slamnikarstva v i New Yorku, se je sezija izdelovanja slamnikov končala letos mnogo prej, kakor prejšnja leta. Nekatere tovarne so prenehale z obratovanjem že v maju in meseca junija se je izdelovanje moških slamnikov popolnoma ustavilo. Od strani gospodarjev se je navajalo v to različne vzroke kakor n. pr. neprikladno vreme za trgovino, nezadovoljiva naročila itd., toda vse to je prazni izgovor. Zakaj ? Poroča se nam namreč iz verodostojnih krogov, da je zveza tovarnarjev mnogokrat zborovala in slednjič zaključila, kako se naj delavcem vsiplje peska v oči. Kot že navedeno, se je po vseh tovarnah prenehalo obratovanje skoraj istočasno dočim se je prejšnjo leta obratovalo se pozno v juliju. Kaj je bil* torej sklep tovar- ; narjev. Znižati delavcem za- • služek. Da je to gola resnica je dokazov dovolj. Mnogi tovarnarji so koncem julija ponovno pričeli s poslovanjem •
Poklicali so naše šivalke seveda "izbrane," na delo pod pretvezo naj delajo za nekoliko časa za samo dvajset odstotkov ceneje kot minulo sezijo. Žalibog, da se ie med našimi Slovenkami našlo mnogo takih, ki rade delajo za vsako slepo ceno in tako obratuje danes par tovarn na račun delavske nezavednosti Tako počenjaje bo imelo ne-pobitno posledico, da bo to znižanje postalo stalno, akc se nakana tovarnarjev ne pre-' preči pravočasno in sicer se-; daj, ko so poskusi še v povo-1 jih, 1
Ce ni bila nikdar poprej potreba, je ista danes toliko večja vsled česar bi iskreno želeli, da stopijo vsi, ki spadajo k slamnikarski obrti v en krog. da prirede zborova-j nje. Vsi Slovenci in Slovenke brez razlike na njihova zasebno prepričanja ali osebne odnošaje med seboj naj se izrečejo na zborovanju za skupno delovanje. Vsi naj se organizirajo v eno skupine slamnikarske obrti, zavedajoč se nepobitega dejstva, da so ravno slovenski delavci in del avke v slamnikarski obrti v Greater New Yorku v pretežni večini ter od vseh tovarnarjev upoštevani in ako se združijo vsi v eno skupino bodo imeli odločilen glas v vsaki tozadevni tovarni.
Slovenska dvorana na 62 St. Marks Pl. je za to zborovanje odprta v sredo 13. avgusta zvečer. Pridite torej vsi
brez razlike, da se o tej važni zadevi pogovorite skupno SLOVENKE, SLOVENCI. ne pozabite pesnika ki veli: Kdot zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Časa je dovolj a potreba pa taka kot nikdar poprej. Prilika tudi tako 14. godna kot nikdar prej in mogoče nikdar pozneje ne bo.
-o-
HARRIOT ZMAGAL,
Nollet francoski vojni mini. ster je zopet hotel resig. nirati.
1849 W. 22nd St
Chicago, BL
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate zna ke za slovenska društva izdeluie na i bol i« in naiceneie
EMIL BACHMAN. aio7 So. Hamlin Avenue. CHICAGO, ILL.
SLOVEČI UMETNIŠKI F6T0GRAFIST
NersUjceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE 8Li KB I
fvo; POKLIC VRŠI ŽE l 30-L ETNO IZKUŠNJO!
London. — Min. preds i Herriot, je v soboto dne 9 t. m. nanagloma odpotoval v Pariz, da se posvetuje s predsednikom francoske republik ke Doumerguetom in njegovim kabinetom radi nameravane resignaciie Gen. Nolle, ta, ki ne soglaša s Herriotom glede izpraznitve ruhrskega ozemlja.
Vprašanje izpraznitve ruhrskega ozemlja no Francozih, je postalo tako važno na konferenci, da so vse druge točke prišle za nekaj časa v ozadje.
Seja francoskega kabineta je trajala do 1 :30 v nedeljo zjutraj. Herriot je dobil popolno oblast kabineta.cda podpiše pogodbo, ki soglaša s željami Anglije in amerikanskih udeležnikov mednarodne konference v Londonu. Premier Harriot se je "a to takoi vrnil v London. Frapcosko ljudstvo je priredilo velike ova-cije Herriotu na potu iz ko-lodvora v soboto večer kjer je bilo slišati klice: "Doli s Po-incarijem" in "Živijo Herriot r
-o-
— Buckeye Lake, O. — 500 črncev je plesalo v paviljonu nad jezerom, paviljon se pa podere in plesalci popadajo v vodo. Šest jih je bilo mrtvih, šest pa ranjenih.
JOLIETČANI POZOR]
Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i mamo veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage Mašne knjige v slovenskem ii> angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne-knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu:
MARKO BLUTH,
512 — No. Broadway St.
JOLIET, ILL.
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so nn strašno odpadali* tako, da bi bila vse zgubila, ako ne bi* rabila Wahc.ceve Alpentinkture, od-katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastli tako. da imam sedaj en jard in tr> palce dolge lase,, zakar se g. \Yah-čiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družin* pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove. srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, g* pošljem zastonj.
JAKOB WAHGIC
1434 — E. 92nd St. blizu
SUPERIOR AVENUE
CLEVELAND, OHIO.
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.

iiiii tri>^ f ^tašmh - liri -i.-