BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehansld obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen Istega dne kot je dostavljen. FEBRUAR 1975 25. FEBRUARJA LETO: IX., ŠT. 2(58) STALIŠČA POLITIČNEGA AKTIVA Politični aktiv podjetja se je sestal 25. januarja 1975 in sprejel stališča za usmerjanje poslovnih in samoupravnih politik podjetja in dela družbeno političnih organizacij. Sprejeta stališča so groba usmeritev za delo. zato jih bo treba v posameznostih še razdeliti. Poudariti pa moramo, da vsebujejo vsa vodila za uspešno funkcioniranje združenega dela, ki jih je prinesla ustava in nakazuje nekatere spremembe, ki jih bomo morali v OZD še izvesti. Mnoga konkretna stališča se nanašajo na združevanje sredstev, določajo načine s katerimi se bomo morali boriti za stabilizacijo in varčevanje ter večjo disciplino pri delu, zaostrujejo odgovornost in kontrolo in nas zavezujejo za srednjeročno in dolgoročno programsko delo. Stališča, ki smo jih sprejeli ne bodo realizirana sama od sebe, ampak bodo zali te vala veliko naporov in dela na vseh nivojih v OZD. Na tem sestanku so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Na osnovi že obstoječega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD za skupne potrebe naj se takoj izdela srednjeročni plan združevanja in porabe investicijskih sredstev ter se ga vskladi tako, da so zaščiteni interesi vseh TOZD v daljšem časovnem razdobju (3 do 5 let). Tako izdelani srednjeročni plan združevanja dela sredstev TOZD za skupne namene (nabava mehanizacije in drugo, naj se sprejme po postopku, ki je določen z zakonodajo TOZD in podjetja. Tako združena sredstva za skupne potrebe je potrebno obogatiti z najemom kreditov. K realizaciji sprejema srednjeročnega plana združevanja dela sredstev TOZD za skupne potrebe naj se pristopi takoj. Odgovorni: za pripravo tehnična služba, za realizacijo TOZD in DSSS. 2. Iz ustvarjenih sredstev leta 1974 se izloča iz dobička TOZD gradbene operative najmanj 2 % od ustvarjene realizacije namensko za investicijske naložbe v združena sredstva. Vsi ostali TOZD Lesni obrat, MKO. Togrel odvajajo od ustvarjenega dobička za investicijske naložbe v združena sredstva najmanj 2 % od realizacije. Za pokrivanje realizacije lastnih investicij v okviru plana investicijskih naložb dodatno izločajo še vsa ostala razpoložljiva sredstva. TOZD SPO in TOZD Projektivni biro izločata v združena sredstva za investicije vsa razpoložljiva prosta sredstva. 3. Za potrebe gradnje garsonjer-skih blokov (samskih domov) se združujejo sredstva dela stanovanjskega prispevka in sredstva dela skladov skupne porabe v enakem dogovorjenem znesku od ustvarjene realizacije v skladu s sprejetim srednjeročnim planom, a najmanj toliko, da se na osnovi zbranih sredstev najamejo krediti za gradnjo enega samskega doma v 1. 1975. 4. Na vseh nivojih je potrebno nujno zaostriti delovno disciplino, znižati bolniške in druge izostanke z dela. Odgovorni delavci morajo takoj, ko ugotovijo take prestopke, ukreniti vse potrebno, da se postopa v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu SGP ..PIONIR1' Novo mesto. 5. Šefi gradbišč in delovodje odnosno pooblaščeni delavci so odgovorni, da se vsa dela oddajajo v izvajanje po normah podjetja in da se izvrši.obračun po dejansko izvršenem delu. 6. Za novatorje in racionaliza-torje proizvodnje je potrebno uvesti nagrajevanje v skladu s sprejetim pravilnikom podjetja. 7. Za najbolj marljive delavce naj se uvedejo družbena priznanja. 8. Na vseh nivojih je potrebno uvesti varčevanje in sicer tako, da se s prilogo gospodarskemu planu TOZD in DSSS določi osnovne postavke varčevanja in določijo odgo- vorne osebe, ki nosijo polno odgovornost za realizacijo plana varčevanja. 9. Odločno je potrebno preprečiti vse pojave samovolje posameznikov ali neformalnih grup ter v takih primerih takoj ukrepati. 10. Odločno se moramo zavzemati za krepitev združenega dela. Takoj, ko se ugotove tendence zapiranja samo lokalne okvire, je potrebno ustrezno ukrepati. 11. Določiti in sprejeti je potrebno skupno dolgoročno politiko razvoja TOZD podjetja in sestavljene organizacije združenega delaGIPOSS. 12. Preprečiti je poskuse, da v imenu delavcev odločajo neformalne grupe, tam kjer neposredni proizvajalci v TOZD in združenem delu v celoti ne obvladajo dovolj družbene reprodukcije. 13. Okrepiti je potrebno aktivnost resničnega dela in zmanjšati posvetovanja in razpravljanja v pogledu ponavljanja že sprejetih stališč. 14. Z izdajo pooblastil in tudi drugače je potrebno zaostriti odgovornost na vseh ravneh: - pri slehernem posamezniku, — pri samoupravnih organih. 15. Izvajati je potrebno kontrolo nad izvršenim delom posameznika in kolektivnega poslovodnega organa. 16. Odgovornost je potrebno zaostriti tudi v organizacijah in vodstvih ZK, sindikata Zveze mladine, (Nadalj. na 2. strani) ČESTITAMO Salkan Burkić NK delavec STALIŠČA POLITIČNEGA AKTIVA Srečal sem ga na gradbišču mostu v Dobovi. Ne kar tako. Pogovarjal sem se z. delovodjem gradbišča tov. Jankovičem, pa mi je povedal in to z veseljem, da je Salkan najboljši, najpriza-devnejši delavec gradbišča. Tovariš Jankovič je dejal o njem: „Ja, če bi bili vsi taki kot je Salkan, na gradbiščih sploh ne bi bilo problemov z ljudmi. Res. je „dec“ na mestu!*' Malo je zardel, ko sva sedla v pisarno na gradbišču, pa vendar ni omahoval, ko mi je pripovedoval o sebi, o delu na mostu in o svojih načrtih: „Prišel sem iz Bosne, saj veste delo in zaslužek vlečeta človeka v svet. Tudi jaz sem imel možnost oditi v Nemčijo, pa sem se raje odločil ostati doma v Jugoslaviji. Doma je le doma. Doma v Bosni imam družino, no ja, ni še čisto prava, saj bom v kratkem očka in moja največja želja je postaviti sebi in svojemu otroku dom, pa čeprav skromen in majhen. Prav gotovo pa bo topel in naš. Zato mi ni težko prijeti trdo delo, saj vem. da delam zase, za svojo družino in našo družbo. Tu sem na prvem gradbišču, pa sem vesel, da pred nami z našimi roka-i mi raste most. In prav gotovo bom ponosen nanj." In žeje odhitel na most. Tam ga je čakalo njegovo delo, njegov del mostu. Ni povedal veliko, vendar veliki so načrti, ki žive v BURKIČ SALKANU in ti ne bodo zamrli, saj je voljan dela, voljan prijeti kramp, lopato, voljan premagati mraz, voljan . . . In ko bo most končan, ko se bodo po njem sprehajali zaljubljeni pari, bo Salkan kdo ve kje gradil nove mostove. Morda bo kateri izmed zaljubljenih parov pomislil na Salkana in njemu podobne in vzljubil most, ki so ga gradile take roke. TONI VOVKO ♦♦♦♦ (Nadalj. s 1. strani) športnega društva in ostalih organizacij na nivoju TOZD in podjetja. 17. Potrebno je nuditi solidarno pomoč vseh TOZD ov in podjetja, TOZD gr. sek. Zagreb v potrebnem kadru (vodstvenem) in o realizaciji odprtih zadev. 18. Od individualnih poslovnih organov se zahteva, da v skladu statutov TOZD sklicujejo redne strokovne kolegije TOZD. Gre za realizacijo organizacijsko strokovnih vprašanj in za normalno poslovanje TOZD (TOZD gr. sekt. Novo mesto). 19. Ker še do danes ni sprejet program dela in poslovne politike GIPOSSA za 1. 1975 se opozarja delegate podjetja SGP „PIONIR" tako v izvršnem odboru kot v DS in strokovnem kolegiju GIPOSS a, kakor tudi predstavnike političnih organizacij, ki delujejo v SOZD GIPOSS (ZK, sindikat, mladina) in pristojne službe Pionirja, da zahtevajo ureditev razmer do konca februarja 1975. 20. Potrebno je preveriti stanje vloženih sredstev TOZD v zemljišča, načrte, komunalno opremo in druge naložbe (na področju Ljubljane in Poreča ter tudi drugod) in v interesu TOZD primerno ukrepati. Odgovorni za izvedbo naloge pooblaščenci v poslovnih in drugih organih, komerciala in fin. služba ter gospodarski odbor podjetja in TOZD. 21. Pred vse vodilne in vodstvene delavce na nivoju TOZD, DSSS. podjetja in SOZD GIPOSS se postavlja direktna odgovornost za povzročeno škodo in odstopanja, ki so nastala zaradi malomarnosti, površnosti, neodgovornosti in nestrokovnosti pri delu: pri slabi organizaciji dela pri povzročenih več stroških kot so planirani pri nepravilnem oddajanju in obračunavanju del po normah pri nedelavnosti pri prekoračevanju pogodbenih rokov za nepravočasno obračunavanje izvršenih del in za netekoče potrjevanje računov zaradi povzročenih prevelikih stroškov pripravljalnih del za popuščanje cen pri investitorjih za netekočo oddajo del kooperantom za oddajo del prevoznikom in drugim preko cene, ki je kalkuli-rana v pogodbah oz. določena s sklepi pristojnih samoupravnih organov zaradi nepravočasne odprave pomanjkljivosti na objektih zaradi neupoštevanja predpisov s področja varstva pri delu zaradi slabih projektov, popisov, slabe priprave dela in slabe izdelave predračunov zaradi neupoštevanja uporabe določanja tehnologije pri projektiranju itd. 22. Pri izdelavi gospodarskih planov TOZD in podjetja za 1. 1975 je potrebno upoštevati akcijski program, ki gaje dostavila gospodarska zbornica podjetju s tem, da se ta dopolni z varčevalnim programom. 23. Okrepiti je potrebno skrb za pravilno funkcioniranje delegatskega sistema na nivoju TOZD, podjetja, SOZD GIPOSS in drugod ter izvršiti kontrolo njihovega dela, posebno pri odločitvah, ki pomenijo prevzemanje materialnih obveznosti za TOZD. 24. Potrebno je dopolniti organizacijo TOZD. DSSS in SOZD GIPOSS tako, da se posamezne naloge ne ponavljajo. Vsakega, ki povzroča več stroškov iz področja ponavljanja nalog oz. poslov je treba poklicati na odgovornost. Poslovanje naj se odvija v skladu z že sprejetimi samoupravnimi sporazumi. 25. Za realizacijo sprejetih sklepov so odgovorni vodilni in vodstveni delavci na TOZD DSSS, podjetju, pristojne službe v okviru skupnih služb, službe na nivoju TOZD, vodstva političnih organizacij in individualni in kolektivni poslovodni organ. 26. Vse politične organizacije, društva, samoupravni organ in delegacije naj v najkrajšem možnem času pripravijo in sprejmejo programe svojega dela z rokovniki za leto 1975. 27. Družbeno politične organizacije se bodo na vseh nivojih odločno zavzemale za take medsebojne odnose, ki bodo doprinašali k boljšim rezultatom dela, k boljši produktivnosti. 28. Svet ZK in sindikalna konferenca nastopata proti nekaterim mnenjem, ki so sc pojavila ob organiziranju TOZD, da DSSS ni potrebna oz. ne nastopa enakopravno s TOZD. Taki pojavi bi lahko imeli negativen vpliv na delavce DSSS. 29. Na podlagi uvodnega poročila tov. Gabrijelčiča je politični aktiv podprl predlog za izdelavo gospodarskega plana TOZD in OZD. MILAN ŠINKOVEC ZA SOLIDARNOST V SILI Za uresničevanje ustavnega načela o solidarnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in v skladu z. dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44 843/74), ki so ga sklenili predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 9. maja 1974, se s tem rokom ureja oblikovanje sredstev solidarnosti. Sredstva solidarnosti so namenjena za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki jih v Socialistični republiki Sloveniji pretrpijo občani. organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti, ter za dajanje vzajemne pomoči drugim republikam in avtonomnim pokrajinam, v katerih nastanejo škode zaradi velikih naravnih nesreč, in sicer ob pogojih in na način, kot je določeno z dogovorom. Vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti v Socialistični republiki Sloveniji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi se določijo z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo občinske skupščine. Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. Zveza sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Viri za oblikovanje sredstev solidarnosti so: 1. prispevki solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev in drugih občanov in od pokojnin upokojencev, 2. prispevek solidarnosti iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz dohodka občanov. 3. sredstva, ki jih dajo kot pomoč oziroma darujejo delavci in drugi občani, družbenopravne osebe, jugoslovanski delavci zaposleni v tujini, tuje države, mednarodne organizacije ter druge tuje pravne in fizične osebe; ter razni drugi viri. Za nas je predvsem važen prispevek. solidarnosti iz osebnega dohodka v višini povprečnega eno- dnevnega netto osebnega dohodka, doseženega v mesecu juliju. Temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za plačevanje davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, obračunavajo prispevek solidarnosti iz dohodka v višini 0,3 % od osnove, od katere plačujejo davek iz dohodka temeljnih organizacij zdru- ženega dela. Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti je bil objavljen v Uradnem listu SRS, dne 5. februarja 1975 in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. določbe o obveznosti obračunavanja in plačevanja prispevkov solidarnosti pa se uporabljajo od 1. januarja 1975. MILAN ŠINKOVEC Gostje prihajajo v dvorano Gami hotela na Otočcu na slovesnost jubilantom za leto 1974 /------------------------------------------\ Gibanje zaposlenih in povprečni OD v novembru - občina Novo mesto Panoga dejavnosti Število zaposlenih Skupaj Izplačani neto OD Od tega Poprečni osebni dohodek v din v din oktober novem. Indeks SKUPNO 19.637 ženske 9.082 60642137 3026 3088 102.0 Gospodarstvo 16.948 7.098 49869150 2963 2942 99,3 Negospodarstvo 2.689 1.984 10772987 3428 400(, 116,9 GOSPODARSTVO Industrija 11.400 5.487 33800157 2787 2965 106,4 Kmetijstvo 604 228 1450105 3317 2401 72,4 Gozdarstvo 456 67 1380747 2628 3027 115,2 Gradbeništvo 1.112 138 3217571 3551 2893 81,5 Promet 1.288 197 4170908 3654 3238 88.6 Trgovina 887 504 2538601 3292 2862 86,9 Gostinstvo 320 230 829324 2571 2592 100,8 Obrt 516 150 1472106 3240 2853 88,1 Komunala 365 97 1009631 3150 2766 87,8 NHGOSPODARSTVO Šole 740 585 2699438 3231 3647 112,9 Znan.kult.umet.dej. 49 22 252447 3464 5151 148,7 Zdravstvo 982 788 4585830 3988 46 /0 117,1 Soc.var.in tel.vzg. 243 187 615717 2605 2534 9/,3 Družbene organiz. 28 18 131673 3583 4702 131,2 Finance in zavarov. 250 174 956308 2913 3825 131,3 Socialno zavarov. 69 59 245438 2916 3557 122,0 Dej .org.obl.in uprave 253 134 1073040 3258 4241 130,2 Druge družb, službe 75 17 213096 3365 2841 84,4 DELEGATSKI SISTEM V PODJETJI) I. Osnovne značilnosti delegatskega sistema v podjetju in širši družbeni skupnosti so zlasti: 1. Delegat vedno zastopa delovno skupnost, ki gaje izvolila. 2. Delegatski sistem temelji na predpostavki, da se izražena stališča posameznih delovnih skupnosti TOZD, ali vseh TOZD kot celote, na ravni širše delovne skupnosti, to je na ravni podjetja kot celote ali v občini ali samoupravni interesni skupnosti, med seboj vskladijo in izrazijo s sklepom, ki bo v interesu vseh delovnih skupnosti. 3. Gre torej za proces medsebojnega vsklajevanja različnih interesov delovnih skupnosti preko njihovih delegatov na podlagi napotkov, stališč, mnenj in sklepov, ki jih delovna skupnost izraža delegatu (če gre na prim. za samoupravni organ TOZD) oz. delegaciji (če gre za delegacijo v DS podjetja oz. za delegacijo v konferenci delegacij). 4. Pri vsklajevanju interesov delovnih skupnosti različnih TOZD oz. različnih delovnih skupnosti ne bo mogoče vedno uveljaviti napotkov, ki jih je dobil delegat oz. delegacija. Razhajanje med dejanskimi in pričakovanimi sklepi nalaga delegatu oz. delegaciji obveznost, da razjasni delovni skupnosti razloge, zaradi katerih so bili sprejeti drugačni sklepi. V delegatskem sistemu prihaja torej do nenehnega vzajemnega učinkovanja med delovno skupnostjo in delegatom oz. delegacijo. Delegat mora biti zato v stalni povezavi z delavci, ki so ga delegirali (48. čl. statuta TOZD). II. Postopek delovanja delegatskega sistema 1. Naloga delegata TOZD je, da svetu pred v skladu s stališči svoje delovne skupščini oz skupnosti, ki so mu poznana oz. z napotki zbora delavcev ali DS TOZD (če je o tem predhodno sklepal zbor oz. DS) aktivno sodeluje pri oblikovanju takih sklepov, ki izražajo interese delovne skupnosti njegove TOZD. 2. Delegatski sistem v naših TOZD omenjata 47. in 48. člen statuta TOZD, ki glasita: 47. člen Delegacija se po izvolitvi konstituira tako, da določi vodjo delegacije, ki sklicuje seje delegacije, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za povezavo z delavskim svetom oz. zborom delavcev in organizira delovanje delegacije. Seje delegacije se sklicujejo po potrebi. Predsednik je dolžan sklicati delegacijo na predlog: zbora delavcev, delavskega sveta, 1/4 članov delegacije, delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti oz. v samoupravni interesni skupnosti. DS imenuje komisijo za volilne imenike, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Naloga komisije je izdelati volilni imenik na način, ki ga določa zakon. 48. člen Člani delegacije morajo biti v stalni povezavi z delavci, ki so jih delegirali. Delegacija mora predložiti vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo interese delavcev v TOZD, v obravnavo delavskemu obravnavo v občinski v samoupravni inte- stališčem seznaniti delegacijo. Prav tako morajo biti člani delegacije Ob vhodu v dvorano Gami hotela na Otočcu so hostese pripenjale rdeče nageljne. Direktorja TOZD SPO Marjana Zupanca je objektiv ujel prav v trenutku resni skupnosti. DS je dolžan tako vprašanje obravnavati in s svojim Na razbrazdanih obrazih je zarezana marsikatera guba, ki jo je v obličje vtkalo dolgoletno delo pri PIONIRJU. Mavje na Otoccuje vsem udeležencem pomenilo veliko priznanje seznanjeni tudi z vsemi sklepi svojih samoupravnih organov. Če za obravnavo posameznega vprašanja ni mogoče sklicati seje delavskega sveta, se delegacija o takem vprašanju posvetuje s pristojnim izvršilnim organom delavskega sveta. Delegati so dolžni v občinski skupščini in samoupravni interesni skupnosti zastopati sklepe, stališča, predloge samoupravnih organov in se sporazumevati z drugimi delegati za skupna stališča. Če pride ob posameznem vprašanju do nesoglasij med delegacijo in samoupravnimi organi, je treba sklicati zbor delavcev, ki sprejme stališče o tem vprašanju. 3. Ker vedno ni mogoče sklicevati zbora delavcev oz. DS TOZD. ampak samo zaradi pomembnejših zadev, je direktor TOZD odgovoren, da delegata pritegne k oblikovanju predlogov in stališč, ki so v interesu TOZD. V takšnih primerih lahko zavzame stališče in da delegatu oz. delegaciji napotke izvršilni organ TOZD, kolegij oz. širša ali ožja skupina sodelavcev (interakcijska skupina). Delegatova dolžnost pa je, da takoj, ko prejme gradivo za sejo delegacije z njim seznani direktorja ' * O DELEGATSKI SISTEM V PODJETJ 6. SHEMA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEIW\ JE NASLEDNJA: /■ delegat prouči gradivo za DS ali konferenco, obvesti N direktorja TOZD in pripravi mnenje / 1 3 predsednik delegacije skliče delegacijo A / delegacija ugotovi potrebo po sklicu DS ali zbora delavcev TOZD TOZD, ki mora takoj reagirati in ustrezno ukrepati. 4. Naslednja pomembna delegatova naloga oz. naloga delegacije je, da mora sklepe, stališča in napotke svoje TOZD prenesti na DS ali drug organ podjetja ali na konferenco delegacij, to je v tisto sredino, kjer se odloča o usodi teh stališč, saj se tam soočajo s predlogi drugih TOZD, tam se dogovarja in končno odloča. Zato mora delegat stališča svoje TOZD ustrezno obrazložiti in zagovarjati in iskati možnosti, da z delegati drugih TOZD poišče skupno odločitev v kateri pa naj bodo čim bolj izražena stališča njegove TOZD. 5. Nadaljnja delegatova dolžnost pa je obveščanje svoje TOZD, to pomeni, ko je bila sprejeta odločitev DS ali konference delegacij, da akoj o tej odločitvi obvesti direktorja svoje TOZD, ki nato ustrezno ukrepa. 7. Delegat oz. delegacija ima pravico zahtevati od direktorja TOZD in direktorjev služb obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali se pripravljajo za sejo delegacije oz. organa (konference) katerega član je delegat oz. delegacija, pa tudi obvestila o drugih vprašanjih, ki jih delegat oz. delegacija potrebuje za svoje delo, nanašajo pa se na zadevo in pristojnosti direktorja TOZD oz. služb. 8. Strokovne službe TOZD in DSSS zagotavljajo delegatom in delegacijam pogoje za izpolnjevanje njihovih nalog ter jim na njihovo zahtevo nudijo strokovno pomoč pri izdelavi predlogov, zagotavljajo jim podatke, ki sojini potrebni pri delu in jim dajejo strokovna pojasnila. Delegati morajo prejemati sklepe vseh samoupravnih organov njihove TOZD in samoupravnih organov podjetja, kar je potrebno zato, da delegati poznajo problematiko in stališča delovne skupnosti svoje TOZD in jih lažje vskla-jujejo z drugimi delegati oz. delegacijami. ( sklicati zbor delavcev oz. N NE Z 'N delegacija vskladi stališča in DS TOZD ) L4/1 V pripravi predloge za glasovanje J delegacija vskladi stališča in pripravi predloge za zbor delavcev oz. DS TOZD r k L zbor delavcev ali DS TOZD oblikuje napotke oz. stališča za delegacijo delegacija glasuje v DS podjetja oz. v konferenci delegacij J3- delegacija o sklepih obvesti svojo TOZD in direktorja 9. V zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti se delegacije TOZD združujejo v konference delegacij. Konference dele- gacij poslujejo po sporazumih o njihovem oblikovanju in po poslovnikih o delu konference delegacij, kijih sprejmejo. Konferenca delegacij obravnava gradiva, ki so ji predložena, vskla-juje stališča posameznih delegacij TOZD ali delovnih organizacij, ki sestavljajo konferenco m oblikuje skupno stališče. Delegat sodeluje v delu zbora občinske skupščine ali skupščine SIS v zadevah, za katere ga je pooblastila konferenca. Pri svojem delu mora delegat upoštevati temeljna stališča, ki jih je določila konferenca delegacij izhajajoč iz interesov in smernic in stališč TOZD in upoštevajoč interese drugih TOZD in samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese. 10. Delegati, katere so poslale delegacije TOZD v konferenco delegacij, so dolžni obveščati o delu konference in poročati o svojem delu svoji delegaciji iz. katere izhajajo in samoupravne organe in direktorja TOZD, iz katere izhaja delegacija. Prav tako mora delegat konference o svojem delu obveščati konferenco delegacij. 11. Priprave na sejo konference delegacij in sklic seje ter koordinacijo z občinsko skupščino oz. skupščino SIS opravi predsednik konference delegacij. Predsednik konference delegacij mora obvezno sklicati sejo delegacije, ko prejme vabilo za zasedanje zbora občinske skupščine oz. skupščine SIS v kateri ima konferenca delegacij svoje-gp delegata in sicer pravočasno tako, da je možno v delegacijah TOZD pravočasno proučiti gradivo, pridobiti stališča delovne skupnosti TOZD in določiti delegate za sejo konference delegacij. 12. Na seji konference delegacij se piše zapisnik. Zapisnik vsebuje glavne podatke o delu na seji, zlasti pa o predlogih in sklepih, danih oz. sprejetih na seji v zvezi s posameznimi točkami dnevnega reda, iz zapisnika mora biti razvidna tudi udeležba delegatov na konferenci delegacij. V zapisnik se vpisujejo tudi izidi glasovanja v zvezi s posameznimi vprašanji. Delegat, ki je imel na seji konference posebno mnenje, lahko zahteva, naj sc bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. Zapisnik mora biti sestavljen praviloma istega dne, ko je končana seja. Konferenca delegacij pošlje po en izvod zapisnika vsaki delegaciji TOZD. Vsak delegat ima pravico dati na začetku naslednje seje pripombe k zapisniku. 13. Za povezovanje med delegacijami TOZD in konferenco delegacij odgovarja referent za samoupravne organe v splošni službi DSSS. MARKO SVETINA, dipl. iur. DELEGAT NAM POROČA nosti Dolenjske, sprejeli smo samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne splošne vodne skupnosti Dolenjske, določili način volitev, izvolili organe skupščine in delegate v interesne skupnosti, sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti in izvolili delegacijo v vse organe te zveze, sprejeli smo okvirni program vodnogospodarskih del za leto 1975 in samoupravni sporazum o financiranju vodnogospodarskih del v letu 1975. Že iz tega naštevanja se da razbrati, da je bil dnevni red res zelo dolg. Katera točka vam je ostala najbolj v spominu? — Čeprav je večina točk dolgega dnevnega reda navidezno zelo formalnih in nepomembnih, ni minila prav nobena točka brez razprave in samo z glasovanjem. Bil sem presenečen, ko je bila že razprava po poročilu predsednika in iniciativnega odbora za ustanovitev Samoupravne splošne vodne skupnosti Dolenjske dokaj obširna, pestra in je načela mnoga vprašanja, na katera ob takšni dočki človek še pomislil ne bi. Delegati, zbrani smo namreč bili iz obsežnega območja na katerem skupnost deluje, so opozorili na mnoga pereča, nerazčiščena ali nezajeta vprašanja, ki so se porodila že pri oblikovanju skupnosti, iskali so odgovore nanje in dajali razumne in koristne predloge. Reči moram, da smo na zasedanju poročilo predsednika in iniciativnega odbora zelo dobro in temeljito predelali. Nič bolj gladko ni šlo niti pri ostalih točkah. Ob vsaki smo se pomudili v razpravi, predlagali razne dopolnitve k določilom samoupravnih sporazumov, h kadrovskim predlogom za posamezne dolžnosti in podobno. Mislim, da gre zasluga za zelo temeljito razpravo na ustanovni skupščini zlasti delegatom iz občin Radeče, Krško in Brežice, ki delovanje vodne skupnosti najbolj poznajo in jih najbolj neposredno prizadeva. Predstavite nam zdaj še program vodnogospodarskih del, ki je bil sprejet in sporazum o financiranju! Razprava o predloženem okvirnem programu je izrazila mnenje, da je na voljo premalo sredstev in daje v programu zajetih premalo del, ki naj bi bila opravljena. V zvezi s tem je bil samoupravni sporazum o financiranju programa soglasno sprejet, proti sem glasoval samo jaz, ker sem s strani konference delegatov OZD PIONIR prejel naročilo naj glasujem proti. V naši konferenci je namreč ob razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma predlaganem 20-odst. povišanju vodnogospodarskih prispevkov prevladalo mišljenje, da predstavlja predla- gano povišanje za gospodarstvo preveliko obremenitev in da je povišanje preveliko. Sam potek razprave na skupščini pa je pokazal, da smo pri nas zadevo premalo poznali. Za vodnogospodarska dela so namreč potrebna zelo velika sredstva, saj gre pri tem za urejanje vodnih tokov. Premalo smo bili tudi seznanjeni s tehniko financiranja: v samoupravnem sporazumu je bilo predvideno okvirno povečanje mase prispevkov, ki jih plačuje gospodarstvo. Predlagano povečanje bo skoraj v celoti doseženo že zaradi povečanja osebnih dohodkov, ker se prispevki plačujejo od osebnih dohodkov in bo zato v stvari stopnja prispevka sorazmerno malo povečana. Po svojem lastnem prepričanju bi bil na skupščini, nato. ko se mi je skozi razpravo zadeva razjasnila, glasoval tako kot vsi drugi za predlagani samoupravni sporazum o financiranju, toda preko pooblastila, ki sem ga dobil na konferenci v naši OZD. nisem mogel in zato sem, čeprav edini, glasoval proti. Predlagano 20-odst. povečanje prispevkov predstavlja izraženo v vrednosti, na celotnem območju samoupravne splošne vodne skupnosti 210 milijonov starih dinarjev, ki bodo porazdeljeni na vse OZD. zato ta dodatna obremenitev res ne bo prevelika. Za konec še vprašanje o vaši osebni oceni delegatskega sistema? Reči moram, da sem bil na zasedanju skupščine presenečen nad tem. koliko novih, dotlej popolnoma neznanih stvari o vodnem gospodarstvu, se mi je kar na mah odkrilo. Mislim, da je velika vrednost delegatskega sistema v tem. ker se zelo širok krog ljudi seznanja s problematiko in vključuje v odločanje in da za odločanje dobiva delegat napotke iz okolja, v katerem deluje. Ugotovili smo, da bomo morali gradivo za skupščine dobivati vsaj 14 dni prej (tokrat smo ga dobili 3 dni pred zasedanjem), in da bi ga moral dobiti vsak delegat in ne samo delegacija kot celota en sam izvod. Presenetila me je ugotovitev, da največji porabniki in onesnaževalci vode plačujejo nižji prispevek kot tisti, ki porabijo malo vode, toda zaradi velike porabe so končni zneski prispevka, ki ga plačajo, kljub temu znatno višji kot pri majhnih porabnikih. Spoznal sem, da je program vodnogospodarskih del na Dolenjskem sestavni del našega družbenega standarda in da smo vprašanje vodnega gospodarstva zanemarili morda tudi zato, ker smo dajali prevelik poudarek osebnemu standardu. Če hočemo ohraniti podobo Dolenjske kot pokrajine takšno kot je danes, našim potomcem, moramo skrbeti za varstvo okolja, katerega sestavni del so vodnogospodarska dela, zlasti tista pri regulacijah, čiščenju odplak, preprečevanju onesnaženja voda in podobno. Voda je namreč poleg sonca in zraka eden izmed treh osnovnih virov življenja! V tej številki na dveh srednjih straneh obširneje seznanjamo člane delovne skupnosti z ustrojem delegatskega sistema v naši OZD in z določili našega statuta o dolžnostih delegatov. Čeprav nam je najbrž vsaj za zdaj delegatski sistem še precej tuj in se nam zdi zelo kompliciran, bo tudi pri tem čas kmalu naredil svoje in nam ga bolj približal. Skozi vsakdanjo prakso, saj se bomo z delegatskimi razmerji in delovanjem srečevali vsak dan, nam bo postal sčasoma delegatski sistem vsaj tako domač, kot je bil prejšnji odbomiški. V tem sestavku smo pokramljali z našim delegatom Slavkom Bračkom o njegovem delegatskem delovanju. Ta pomenek bo skupaj s teoretičnim sestavkom iz sredine gotovo pomagal k razjasnitvi marsičesa, kar nam je bilo dozdaj tuje. Za začetek povejte kaj o delegaciji, v kateri ste delegat! - V delovni skupnosti skupnih služb OZD PIONIR sem bil izvoljen za stalnega delegata v občinsko skupščino samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva. Delegati se v svojem delovanju združujejo po konferencah. Tako imamo v okviru OZD PIONIR konferenco delegatov iz vseh TOZD PIONIRJA, v naši konferenci pa deluje tudi delegat gradbenega podjetja NOVOGRAD Novo mesto. To je konferenca delegatov iz gradbeništva. Delegati pa se združujejo v konferencah tudi po posameznih interesnih vprašanjih. Tako je bila naša OZD PIONIR pri volitvi delegata v Samoupravno splošno vodno skupnost Dolenjske, nosilec konference, ki voli tega delegata. V tej konferenci so poleg naših delegatov sodelovali še delegati iz Kovinarja Novo mesto, Cestnega podje- tja Novo mesto, iz treh TOZD ŽTP Ljubljana, ki delujejo na novomeškem območju, iz Javnih skladišč Novo mesto in iz Keramike Novo mesto. Za ustanovno skupščino Samoupravne splošne vodne skupnosti Dolenjske, sem bil izvoljen kot delegat. Kaj je bilo pomembnega na tej ustanovni skupščini, na kateri ste sodelovali? - Skupščina po kateri povprašujete, mi je ostala v spominu zaradi dolgega dnevnega reda. pa tudi razprava na njej je bila zelo živa, česar nisem pričakoval, ker sem imel občutek ko sem šel na zasedanje, da o zadevi vem vse premalo. Poslušali smo poročila predsednika in iniciativnega odbora o poteku ustanavljanja, obravnavali in sprejeli smo začasni statut skupnosti, obravnavali in sprejeli sklep, da se začasna skupščina Splošne vodne skupnosti Dolenjske konstituira v skupščino Samoupravne splošne vodne skup- Slavko Bračko HOTEL DONAT V ROGAŠKI JE SPREJEL GOSTE - "Jj .. ' ■mvv'vm*!«? 'wmmam «... ■ ,S' "' mm Decembra lani. pred dobrima dvema mesecema, so v Rogaški Slatini izročili namenu novi hotel Donat. Zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki, poročamo o tem za nas pomembnem objektu, zgradilo ga je namreč naše podjetje, tokrat. Razen s podatki o arhitektonski zasnovi in pripravah projekta, objavljamo v tem sestavku tudi podatke o tem, zakaj je bil PIONIR ob zelo hudi konkurenci na natečaju izbran kot najboljši ponudnik in o tem, kako zahtevna je bila gradnja hotela Donat. Izmed tistih, ki so pri gradnji na gradbišču v Rogaški Slatini sodelovali, se žal ob zaključku del nihče ni spomnil, da bi preko BILTENA seznanil kolektiv s pomembno delovno zmago. Že ko smo se na natečaju za prevzem gradnje novega hotela Donat v Rogaški Slatini potegovali kot ponudnik, smo se zavedali, da bo šlo pri tem za obsežno in zahtevno gradnjo. Arhitektonska zasnova in izdelava projekta sta od ustvarjalcev zahtevala zelo veliko. V primeru Rogaške Slatine gre za svetovno znano zdravilišče, ki je nastajalo skozi 200 let. novi hotel Donat pa je vrhu vsega lociran na osrednjem prostoru, ki je že zazidan z veličastnimi stavbami zgrajenimi v prejšnjem stoletju in se je zato moral arliitektonsko vključiti tako v dotedanjo zazidavo kot tudi v pokrajino ter sc z njimi zliti v celoto. Posebna komisija zdravilišča je med tremi predlogi za izdelavo idejne zasnove novega hotela (Consortium iz Ljubljane dipl. inž. Fucrst. Projektivni biro SGP Dravograd dipl. inž. Korent in Komunaprojckt iz Maribora — Borut Pečenko, dipl. inž. arh.) sprejela zasnovo Komunaprojekta iz Maribora. katere avtorje bil Borut Pečenko, dipl. inž. arh. Pri izdelavi arhitektonske zasnove je bilo treba, kot že rečeno, upoštevati prostorsko dediščino, v kateri je novi hotel lociran. Torej tako krajino kot tisto, kar tam že stoji in ga s tem dvojim zliti v skladno celoto. Tako po višini kot po dolžini je bilo zato treba novi hotel prilagoditi obstoječi zazidavi. Hotel Donat se po višini usklajuje s prevladujočo stavbo Zdraviliškega doma, sezidanega v prejšnjem stoletju in tvori hkrati povezavo s stavbo nove Terapije, sodobne stavbe, sezidane v našem obdobju. Etažno zamaknjena oblika hotela na obeh skrajnih traktih ustvarja podobnost s strešinami Zdraviliškega doma, dopušča pogled na zeleno okolje in sc zliva v celoto z valovito in hribovito pokrajino v ozadju. Pročelje hotela je izrazito členjeno, saj so pročelja takšna tudi na starih že obstoječih objektih, še zlasti na Zdraviliškem domu. Visoki stebri preko dveh etaž hotela Donat posnemajo prevladujoče stebrišče v pročelju Zdraviliškega doma. Konzole in okna so iz enakega vzroka na hotelu Donat v trikotni izvedbi. Surova betonska izvedba zunanjih sten skuša v prostor vtisniti pečat sedanjosti in sodobnega utripa. Omeniti velja še hotelsko ulico, sestavni del razširjenega halla, ki omogoča povezavo Zdraviliškega doma s stavbo Terapije. Ulica poteka v pritličju in se preko steklenih površin povezuje z atrijem hotela Donat. Iz tega skopega opisa, v katerem so povzete samo najosnovnejše značilnosti arhitektonske zasnove, lahko razberemo, daje bila gradnja zelo zahtevna. Na natečaj za prevzem gradnje so poslali ponudbe: Gradis iz Celja. Mcdjimurje iz Čakovca, Tehnika iz Ljubljane, Konstruktor iz Maribora in Pionir iz Novega mesta. Med tolikimi ponudniki je investitor izbral naše podjetje v veliki meri zato, ker smo lahko zagotovili, da bomo hotel v predvidenem roku (prvotno do 31. 8. 1974) dogradili, ker smo bili najboljši ponudnik in ker smo s sodobnimi tehnologijami, sodobno opremo in s tradicijo, ki jo imamo, bili najboljši garant. Pogodba je bila podpisana 28. junija 1973, temeljni kamen pa svečano položen 29. junija 1973. Dograditev se je po krivdi investitorja, ki je zamujal z dostavo dokumentacije, zavlekla za 4 mesece. Prvotna investicijska vrednost celotnega hotela je bila 45,000.000 din. od tega za gradbena dela 20,000.000 din. za instalacije 10,000.000 din in za obrtniška dela 13.000.000 din. Naše podjetje je za gradbena dela sklenilo po- godbo v znesku 20,320.039 din, vendar pa je med gradnjo zaradi nepredvidenih dodatnih del, ki so bila potrebna, prišlo do podražitve. Dela je prevzel gradbeni sektor Krško in z njimi začel 9. julija 1973. Z največjimi gradbenimi stroji, kar jih imamo, je bilo treba opraviti okoli 25.000 kubičnih metrov izkopov v trdnem in preperelem laporju. V trdem laporju stroji žal niso bili učinkoviti, zato je bilo treba tam delati s kompresorji. kar je dela časovno zavleklo. Razen tega je zaradi bližine obstoječih objektov in zaradi podzemnih vrelcev mineralne vode bilo treba vsa minerska dela opravljati zelo previdno ob neprestani prisotnosti posebnih strokovnjakov in z. zelo majhnimi dozami eksploziva. Samo malo prevelika količina eksploziva bi namreč lahko načela podzemne izvire mineralne vode in s tem povzročila neprecenljivo in nepopravljivo škodo. Kot druga večja težava je že takoj v začetku pri temeljenju nastopila kisla voda, ki najeda betone, pojavil se je C002, ki je bil nevaren tudi za naše delavce, v laporju pa smo našli soli. V sodelovanju z Zavodom za raziskavo materialov iz Ljubljane smo po obsežnih analizah kisle vode, plina C02, ki se je pojavljal in sestavin laporja izdelali recept za beton za temelje, ki bi bil odporen. Dodajali smo plastifika-torje. Kislo vodo smo morali neprestano odčrpavati, uvesti posebne varnostne mere zaradi plina C02, razen tega pa je neenak teren. na katerem smo polagali te- melje zahteval še mnogo dodatnih del, poglobitve posameznih temeljev in podobno. Zaradi količinskega in kategorij-skega povečanja so se izkopi povečali za 80 odst. nad prvotno predvidene, razen tega pa je gradnja potekala v največji energetski krizi, koje bilo gradbišče deležno velikih omejitev v dobavi elektrike. Izredna arhitektonska razgibanost stavbe je terjala okoli 50.000 m2 opažev, ki so bili večinoma uporabni samo po enkrat, saj jih je bilo treba za številne podrobnosti izdelovati posebej in zelo natančno. V stavbo je bilo vgrajenih 750 ton armature in okoli 9.000 kubičnih metrov betona. Uporabljali smo liti beton. Hotel ima 2 kletni etaži in 5 nadstropij s sobami. V njem je 97 sob s po eno posteljo, 50 sob s po dvema posteljama in 6 apartmajev s po dvema posteljama, skupaj je v njem 153 sob z 209 posteljami. V obeh kletnih etažah so: kuhinja, restavracija z 286 sedeži, kavarna, ki jo uporabljajo tudi kot zajtrko valnico s 114 sedeži, recepcija s prostori za administracijo, skladišča, energetski prostori, lokali za servisne storitve, trgovine, podzemne garaže za 24 vozil, 15 boksov za pse, konferenčna dvorana za 50 oseb, solariji, aperitiv bar, kegljišče in pokrito kopališče z ogrevano vodo in bazenom 17 X 12 m. Kletne etaže merijo skupaj 5300 m2, nadstropja s sobami pa netto 4100 m2. Na gradbišču je bilo čez vso gradnjo zaposlenih največ do 200 naših delavcev. Pogled na novi hotel Donat v Rogaški Slatini s strani v celoti pokaže razgibanost pročelij II. ZBOR SAMBUPRAVLJALCEV ZLETNEGA OBMOČJA Sredi februarja je gradbišče stanovanjske soseske na Ragovski v Novem mestu, ki jo gradi TOZD gradbeni sektor Novo mesto, obiskala delegacija SOZD Giposs, v kateri so bili direktorji skoraj vseh TOZD članic Gipossa. Delegacija si je ogledala gradbišče in že zgrajena stanovanja in se zelo pohvalno izrazila o kvaliteti gradnje. Na sliki: delegacija med ogledovanjem gradbišča V okviru XIII. zleta bratstva in enotnosti, ki bo letos v Prijedoru, smo se samoupravljala zletnega območja, ki obsega več pokrajin treh republik Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije, sestali na prvi manifestaciji v okviru zletnih aktivnosti, na svojem II. zboru samoupravljalcev. Zbor je bil organiziran v času od 20. do 22. decembra 1974. leta v Karlovcu. Organizator zbora je bil Občinski svet Zveze sindikatov Karlovac, ki je vodil vse priprave in organizacijo samega zbora. Na II. zboru samoupravljalcev je sodelovalo po 40 samoupravljalcev s področja naslednjih občinskih svetov zveze sindikatov: Banja Luke, Bihaća. Gospića, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska. Zboru so prisostvovali še delegati iz Kragujevca, ki so bili prav tiste dni v Karlovcu, kjer so izmenjavali listo pobratenja z mestom Karlovac. Tako je na zboru skupno sodelovalo 300 delegatov. II. zbor samoupravljalcev je pričel svoje delo 20. decembra ob 8,30 uri na plenarni seji. Uvodni referat na temo „Samoupravne interesne skupnosti na področju SR Slovenije, Bosne in Hercegovine in Hrvatske za območje zleta „Bratstvo in enotnost" je podal predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Karlovac tov. Petar Starce vic. Po pozdravih gostov in delegacije Kragujevca smo z zbora poslali pozdravne telegrame tov. Titu, VII. kongresu ZSJ in pismo CK ZK Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Slovenije in Srbije. Popoldan istega dne smo delegati na plenarni seji poslušali še tov. Petra Flekoviča, sekretarja Izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Hrvatske, ki je spregovoril o pomenu in značaju samoupravnih interesnih skupnosti, odnosih SIS do skupščin družbenopolitičnih skupnosti, načrtih in izvorih financiranja ter vzajemnosti in solidarnosti, ki bi jo morali vzpostaviti v čimkrajšem času na tem področju. Po tem govoru so se delegati razdelili v tri delovne skupine in takoj pričeli z delom. Že pred pričetkom zbora je pripravljalni odbor predlagal, da delegati izmenjajo svoje izkušnje in prispevajo svoje predloge, zapažanja in poglede na organiziranje in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti v treh delovnih komisijah. Ta predlog je bil osvojen in tako so bile formirane naslednje komisije: 1. Komisija za samoupravljanje in delegatski sistem, ki jo je vodil delegat Banja Luke, ki je podal tudi uvodni referat na seji te komisi- 2. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo v združenem delu in SIS, ki jo je vodil delegat Siska, ki je prav tako podal tudi uvodni referat na seji te komisije. 3. Komisija za družbenoekonomske odnose, ki ji je predsedoval delegat iz Novega mesta tov. Alojz Jožef, podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto. Uvodni referat na seji te komisije pa je podala tov. Jožica Miklič, delegatka iz tovarne zdravil Krka Novo mesto. Člani delovnih predsedstev vseh treh komisij so ob zaključku sej predlagali, na osnovi razprav številnih delegatov, sprejem konkretnih zaključkov oziroma sklepov in priporočil, ki naj bi jih pozneje osvojili vsi delegati v zaključnem dokumentu zbora. Med najpomembnejše zaključke z dela komisij, ki so jih naslednji dan, 21. decembra, dopoldan na plenarni seji osvojili vsi zbrani delegati II. zbora samoupravljalcev, lahko omenimo: prizadevanje v vseh sredinah in nivojih, zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih, za dosledno uresničevanje ustavno opredeljenega delegatskega sistema ip vloge družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, ZK in SZDL pri tem; — dosledno uresničevanje sistema družbenega planiranja, samoupravnega ^ sporazumevanja in družbenega dogovarjanja naj bo osnovna naloga vseh družbenih sil v konkretnih sredinah, iz katerih izhajajo delegati; samoupravna delavska kontrola mora ob pomoči družbenopolitičnih organizacij zaživeti v sleherni TOZD in OZD ter prav tako v samoupravnih interesnih skupnostih tako, kot smo to opredelili v ustavi in dokumentih sindikalnih in partijskih kongresov; programi samoupravnih interesnih skupnosti naj izražajo ne le želje delovnih ljudi, temveč morajo nujno svojo širino prilagoditi možnostim družbenopolitične skupnosti, v kateri konkretno SIS deluje, organizira delo in ga tudi izvaja. Ob zaključku zbora smo zbrani delegati ugotovili, daje bil zbor delaven, da smo na njem izmenjali vrsto izkušenj na področju ustanavljanja, organiziranja in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Zato smo sklenili, da postane zbor tradicionalen, ker se bomo le tako lahko vsako leto pogovorili o aktualnih problemih, si izmenjali izkušnje in se dogovorili za enoten pristop pri reševanju posameznih vprašanj. BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3200 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strapeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.