PRIMORSKI dnevnik jo začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra » 944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV- NIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD •> —! O s- 5 > ^ o o c 2 O r-i s:- -'■šeg m x z ~ c x c. 2 g ~ M Cena 650 lir - Leto XLI. št. 247 (12.279) Trst, nedelja, 3. novembra 1985 c j> -vi r_ Pred jutrišnjim povratkom Craxijeve vlade pred parlament Kritike KPI postopku za rešitev krize Spori v večini glede finančnega zakona Tresle so se gore Nadaljnji previdni koraki Martellija in Occhetta v smeri zbliževanja med socialisti in komunisti LUCIJAN VOLK Tresle so se gore, rodila se ni niti 'ni's- Tako si bržkone tolmačijo nena-aden razplet vladne krize ljudje, ki 0 Po sredstvih javnega obveščanja asledovali zapleteno dogajanje okrog Padca in ustajenja Craxijevega kabi-eta v zadnjih dveh tednih. Ko je P^dsednik vlade 17. oktobra, po pi-olovsko vznesenem poročilu parla-‘*lentu o vseh dogodkih in okoliščinah T zvezi z ugrabitvijo ladje Achille l(KUr<>’ 0SV0»M)ada vrača pred parlament po no-<> zaupnico, ne da bi kriza obrodila 'ti »miške« kakšne manjše zamenja-e v njeni sestavi? Ali so bila neso-s asja glede temeljnih vprašanj zu-adje politike tako nepomembna, da Je bila kriza nepremišljen plod Spa-“nnijeve značajske nestrpnosti, kot “namigovali nekateri, zlasti iz vrst u in PSI? In ali so sedaj, ko gre-0 vsi spet z roko v roki pred parla-ent, zares izgladili vse spore? Ali * a P°meni tak razplet na robu ustav-neoporečnosti zgolj ponovno zakr-“®-nje na osnovi najmanjšega skupne-Ji, imenovalca, ki odlaga dejanske o-ocitve na poznejše roke? Verjetnejša je po vsem videzu (in dolgoletnih izkušnjah) zadnja hi-ip za> na kar navaja že sam bedo?- P.r®g»ed dogajanja med krizo. Spa-v in republikanski ministri so poso °f'*' s svojim odstopom vladno kri-1 ’ »jer so očitali pomanjkanje »ko-sialnosti« v vladi in niso soglašali .Opustitvijo voditelja PLO Abu A-tis?a ^ z zavmitvijo ameriških pri-čitn°V na italijansko suverenost, s tet1- Je Craxi sprožil prvi večji kra-stik v odnosih med Italijo in Z v ■ Toda socialistični voditelj je znal in rajati na pravilnosti svojih stališč „g/nvoanj, tako da je moral stopiti Korakov nazaj Reagan, čigar oki i^anec Whitehead je izročil 19. Se,">ra Craxiju »zelo prijateljsko« o-ie h° T'8*110 predsednUca ZDA, ki se H^jl-da bi drugače newyorški vrh s »večjih zaveznikov pred ženevskim Ijj tankom z Gorbačovom propadel, če Poleg Mitterranda manjkal tudi dsednik italijanske vlade, jel 6 oKtobi^ je nato Craxi preža "d. Cossige poizvedovalni mandat j. rešitev vladne krize in prekinil iyj vetovanja> da se je 24. sestal v 1* Torku z ameriškim predsedni-S(»n »o sta na koncu ugotovila, da tudi “Prijatelja kot prej«, kar velja «kr i? odnose Italija - ZDA. Tako HjaePljen je Craxi obnovil posvetovale I 1 strankami prejšnje večine in sti “hko namignil na možnost izpu-Če .? republikancev iz nove vlade, reši, Preveč nepopustljivi. Taka “jenfv seveda ni bila pogodu KD in emu »strateškemu tolmačenju« Nadaljevanje na 2. strani RIM — Vladna kriza je premeščena, toda težave ostajajo. Tako zatrjujejo komunisti, podobni glasovi pa se slišijo tudi znotraj večine. Za komuniste govori Tortorella o »zamrznjeni vladi«, v kateri se spori ohranjajo, o večini, pri kateri »se ne sme tikati nič, ker če se dotaknejo opeke pade vsa palača«, o koaliciji, ki »Ohranja oblast, toda ne izraža doslednih usmeritev in programov«. In s tem napoveduje, da se bo med razpravo o finančnem zakonu KPI borila, dosledno s svojim predlogom o »programski vladi«, za to, da prodre »nova in dosledna linija«. Gre za nedvoumen poziv socialistom, ki so v preteklih dneh govorili o možnosti zbližanja z opozicijo prav v zvezi s finančnim zakonom. Znotraj petstrankarske koalicije pa liberalci, zadnji po vrsti, naglašajo razloge za zadrego, ki obstajajo v okviru večine ravno glede tega proračunskega zakona. PIJ je objavil svoje predloge. »Gre za to, poudarja liberalni tajni]c Biondi, če jih bodo sprejeli ali ne, in v tem primeru o posledicah, ki jih bo treba izvajati«. Trditev, ki izzveni skoraj kot svarilo. Medtem se Spadolini ne odpoveduje svojim pjolemikam. »Zdi se mi, je dejal včeraj v govoru na kongresu radikalcev, da večina ni občutila, da je mednarodna in notranja kriza, ki je nastala ob zadevi »Achille Lautm, bila osnovana tudi na tej zahrbtni komponenti : antisemitizmu«. Zelo huda obtožba. Za Forlanija pa je vladna kriza nastala iz nerodnosti, zaradi nerazumevanj in dvoumnosti, ki bi jih bdi mogoče odpravili in razčistili na eni od vladnih sej. Nato podeljuje pod- predsednik vlade zaveznikom, zlasti pa socialistom, svoj nasvet: nihče se ne sme igrati na komunističnem bregu. Toda namestnik tajnika PSI Martelli ne čaka na njegovo dovoljenje in daje videti, da namerava nadaljevati v smeri previdne odjuge, ki jo je nastopil v pxreteklih dneh. Sklicujoč se na komunistični predlog o »pjrogramski vladi« Martelli px>udar-ja, da »levica lahko računa na večino aktivnih in zavestnih državljanov in se mora truditi, da bosta njen razvoj in prenova sovpadala z razvojem in prenovo italijanske družbe in kulture«. S komunističnega brega ga podpira Occhetto, češ da »v perspiektivi programske vlade lahko PSI vrši originalno in nujno vlogo, če bo px>giohil premislek o svojem političnem prostoru, kot o prostoru, ki pripada progresivni sili«. JUTRI BO PRISPEL SHULTZ V MOSKVO ZA PRIPRAVE VRHA REAGAN-GORBAČOV WASHINGTON, MOSKVA — Mednarodni politični krogi in sploh vsa svetovna javnost obračajo svojo pozornost ria Ženevo, kjer se bosta 19. in 20. novembra srečala voditelja velesil Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Za »vrh«, ki mu mnogi že pripisujejo zgodovinski pjomen, vlada veliko zanimanje, kar je povsem razumljivo, saj bosta državnika na njem obravnavala vprašanja, ki so usodnega {»mena za vse človeštvo. Težko je reči, v kolikšni meri bodo rezultati ženevskega srečanja izpolnili pričakovanja, tudi zato, ker navadnim gledalcem ni dano vedeti, kaj se dogaja v zakulisju. Sodeč p» reakcijah, na katere je v teh dneh naletel ameriški protipredlog na sovjetski razorožitveni načrt, je razlogov za optimizem bolj malo. Tako je včeraj sovjetska tiskovna agencija »Novosti« zapisala, da Reaganov protipredlog »ne doprinaša nič konstruktivnega«, ker da ga označuje trmasto vztrajanje ameriškega vodstva pri Strateški obrambni pobudi (SDI). Ukinitev načrta »vojne zvezd« je SZ že večkrat postavila kot pogoj za uspešno pogajanje z ZDA. Toda p» drugi strani očitno obe strani vlagata veliko nap»rov v priprave na ženevski vrh. Vidni so tudi nekateri znaki dobre volje, npr. dejstvo, da so sovjetski pogajalci v Ženevi pristali na enotedensko podaljša- nje pogajanj, ki bi se že morala končati. Za uspeh vrha bo velikega pomena obisk v Moskvi, ki ga bo jutri in {»jutrišnjem opravil ameriški zunanji minister George Shultz. Sestal se bo s svojim kolegom Eduardom še-vardnadzejem, sprejel pa ga bo tudi sam Gorbačov. Shultz se je odpravil na pot že včeraj (ustavil se bo za krajši obisk v Helsinkih). Demantirali govorice o ponovni uvedbi pologa BEOGRAD — Zaradi govoric, da se ponovno pripravljajo uvedba pologa za potovanja v tujino in spremembe pri deviznem varčevanju občanov, se je Tanjug pozanimal pri pristojnih telesih in je zvedel, da so govorice povsem neutemeljene. V zveznem sekretariatu za finance, namreč nimajo namena, da bi znova predlagali uvedbo pologa, niti ne razmišljajo o spremembah deviznega varčevanja. GO, HI LA Ti MARKO ! L Ur/Vl/ O L/ Toko so rav______ ravnali škvadristi, tudi v Gorici, ko so v začetku dvajsetih let metali bombe tako v stavbe, kjer so bile slovenske prireditve, kot tudi v stavbe, kjer so se zbirali republikanci, socialisti, komunisti, popolari. Tako so ravnali do tistega 28. oktobra 1922 ko so, na Mussolinijev ukaz, iz goričkega županstva izgnali župana Bonneja, iz pokrajinske palače pa predsednika Pettarina. Oba sta bila Italijana, pred vojno celo iredentista, nista pa se identificirala s fašisti in nacionalistično - fašistično obarvanim Bombigem ter njegovimi so-. mišljeniki. Tako nekako je tudi danes, šestdeset let kasneje. Na eni strani Slovenci, nekoč, v zadnjih letih avstrijske vladavine pri nas številčno skoro že enaki tu živečim Italijanom, danes pa občutno v manjšini. Malo nas je, a trdoživi smo. Letos je sto let, odkar smo ustanovili prvo slovensko osnovno šolo v Gorici. To se nam pozna, saj so nam prav naše šole dale najtrdnejšo podlago za naš obstoj. Pa nam ga nekateri oporekajo. Lanski Travnik nam je dal novega zagona. Fašisti pa so se ga prestrašili. Zaradi tega so zdivjali. Vsakokrat ko govorimo o sožitju, o prijateljstvu, o sporazumevanju in o medsebojnem spoznavanju, ter pri večinskem italijanskem narodu dobimo za to tudi razumevanje, že se uradni fašisti stranke MSI in že kar nič prikriti fašisti Lege nazionale in Gomitata za obrambo italijanskega značaja Gorice zbudijo To se je spet pripetilo v zadnjih dneh. Na prijateljski lepak naših slovenskih organizacij, ki je tukajšnje Italijane spraševal, ali nas Slovence poznajo, saj tu živimo skupno že stoletja, so odgovorili na svinjski, žal sem primoran uporabljati ta izraz, način. To ne dela časti niti tukajšnjim mladim fašistom, ki so ob zadnjih volitvah zapodili njihove upokojene prvake, še manj pa tistim »intelektualcem« Gomitata, ki so nekoč bili prvaki demokristjanske in socialdemokratske stranke in ki se danes skrivajo v raznih tako imenovanih »Service« klubih, v katere lahko stopajo le tisti, ki se enkrat mesečno sestanejo na »kulturni« večerji. Fašisti so dali nalepiti kar dva plakata. Prvi je enostavno prazen in neumen. Z dvojezičnostjo naj bi mi Slovenci hoteli, da bi oni pozabili na Dantejev jezik. Ne najdejo nobe- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Delegacija F-JK v torek v Sloveniji TRST — Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti bo v torek in sredo uradno obiskal SR Slovenijo. V delegaciji naše dežele bodo še odborniki za finance in stike s sosednimi deželami Rinaldi, za kulturo Barnaba ter za načrtovanje in proračun Carbone. Med pogovori bosta delegaciji iz FJK in Slovenije, ki jo bo vodil predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj obravnavali vprašanja skupnega interesa. Pogovorov se bo udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Program predvideva tudi obisk znanstvenega instituta Jožef Stefan, ki ima dobre stike s tržaškim mednarodnim centrom za teoretsko fiziko in ogled jedrske elektrarne v Krškem. KOŠARKARSKA B LIGA Jadran gostuje danes v Ar eseju V 5. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva bodo Jadranovi košarkarji danes gostovali v Areseju, kjer se bodo sp»{>rijeli z domačim moštvom, ki je doslej zbralo^ štiri točke. Kot je znano, pa so naši košarkarji še vedno na repu lestvice brez osvojene točke. Za današnji nastop so se jadranov-ci temeljito pripravili. Zavedajo se, da jih danes v Areseju čaka izredno težka naloga, saj so njihovi današnji tekmeci osvojili obe zmagi prav v domačih srečanjih. V lom-bardijsko mestece pa se podajajo s trdnim namenom, da bodo dali vse od sebe in poskusili presenečenje. Vsi jadranovci so za današnje srečanje nared, razen K. Starc, ki si ni še povsem opomogel po poškodbi gležnja. Srečanje v Areseju se bo pričelo ob 17.30 in ga bosta prenašala Radio Trst in Radio Opčine. Včeraj v namiznoteniški A ligi Kras Globtrade osvojil novi prvenstveni točki MARATEA (Potenza) — Tudi v 4. kolu prvoligaškega italijanskega prvenstva so namiznoteniške igralke Krasa Globtradeja zmagale. Tokrat so naše predstavnice slavile v Ma-ratei (pri Potenzi) proti domačemu moštvu s 4:2 in so tako še nepremagane na vrhu prvenstvene lestvice. Čeprav je bil včerajšnji uspeh naših predstavnic pričakovan, pa smo se za krasovke vseeno nekoliko bali, saj so igrale v okrnjeni p»stavi (na pot zaradi službenih obveznosti namreč ni mogla igralka in trenerka Sonja Milič), p»leg tega so bile dokaj utrujene od dolge in naporne poti. Našim pa je vseeno usp»lo osvojiti programirani točki. In to povsem zasluženo. Prva od naših je za zeleno mizo stopila Bemardičeva, ki je brez težav premagala Massinijevo. Mladi Ukmarjevi ni uspel podvig proti solidni Condorellijevi. Tanja pa je v drugem setu že vodila s 16:13. V tretjem srečanju je Sedmakova nesproščeno igrala in v dveh setih izgubila z Dl Tranijevo. Naši ekipi tako ni kazalo najbolje. Na srečo pa NADALJEVANJE NA 10. STRANI Gimnastika: včeraj na »1. maju« Uspelo tekmovanje za »Modri kij Bora« NA 10. STRANI :§ Danes ob 10. uri manifestacija za spomenik pri Sv. Ani • Tresle Južnoafriška vlada obtožuje tuje dopisnike, da »netijo nemire« NADALJEVANJE S 1. STRANI petstrankarske koalicije in je namig seveda služil bolj kot sredstvo pritiska na PRI. V teh razmerah (zlasti upoštevajoč nujnost odobritve finančnega zakona) pa je bila rešitev krize na dlani, treba je bilo le izpiliti dokument, ki naj bi dal dovolj zadoščenja in kritja vsem 5 strankam, pa je bila kriza rešena. Večina političnih opazovalcev meni, da je rešitev prišla brez »globokega razčiščenja«, ki ga je na ves glas zahteval Spadolini. »Spravni dokument«, ki bo izhodišče jutrišnjemu Craxijevemu govoru pred poslansko zbornico (in nato pred senatom) dopušča, kot je običaj, odprta različna tolmačenja tako glede vloge Italije v bližnjevzhodni krizi (novost je le pogojevanje prisotnosti PLO pri mednarodni pogajalski mizi z njeno odpovedjo nasilni borbi za pravice Palestincev) kot glede boja proti terorizmu in avtonomni zunanji politiki v okviru evropskih in natovskih zavezništev. Glede »kolegialnosti« so sklenili, da seje kabinetnega sveta (organa, ki ga ustava ne predvideva in dejansko odvzema »kolegialnost« ministrskemu svetu) ne bodo sklepčne, če ne bodo prisotne vse komponente petstrankarske koalicije, kar predstavlja obliž za Spadolinijevo užaljenost. Na tej osnovi je torej vlada dejansko umaknila svoj odstop, s postopkom, ki ga je morda mogoče pravno zagovarjati, a ostaja navadnim ljudem, ki hočejo verjeti v resnost u-stanov, precej nerazumljiv. Obnovila se je tudi enotnost večine: toda v kolikšni meri in do kdaj? Napovedi so različne, nekateri vidijo prve čeri že v finančnem zakonu (pri katerem so znana nesoglasja zlasti republikancev in liberalcev), drugi v spomladanskih kongresih strank, ki naj bi bili mejnik »obnovljene« Craxijeve vlade. Komunisti pa sploh ugotavljajo, da je tudi tak nenavaden potek vladne krize potrdil, da petstrankar-ska večina ni sposobna pravega u-krepanja za reševanje italijanskih problemov in predlagajo drugačno vlado, osnovano na pravem programu. Parlamentarna razprava prihodnjega tedna o zaupnici vladi, nato pa o finančnem zakonu, bo pokazala na kakšno trdnost koalicije lahko Crasi računa in kakšne perspektive se odpirajo. Kot Slovenci izražamo upanje, ko se bliža desetletnica osimskih sporazumov, da ne bomo prisiljeni ponovno ugotavljati nadaljnje zamude pri uzakonitvi naše globalne zaščite, ki predstavlja za vlado in parlament ustavno dolžnost, na katero že predolgo in čedalje bolj nestrpno čakamo. LUCIJAN VOLK • Goriške hijene NADALJEVANJE S 1. STRANI nega poštenega argumenta, zaradi tega se spravljajo na take laži. V drugem pa so borbo proti Slovencem povezali z dnevom italijanske zmage v 1. svetovni vojni, 4. novembrom. Najbolj umazani pa so s svojim lepakom bili »gospodje« (tega naslova niso niti najmanj vredni) Gomitata, ki seveda branijo kolaboracioniste Proti takemu načinu protislovenske politike so se nekateri Italijani zgrozili. Od listov nadškofijsko glasilo Voce isontina. Od politikov doslej le deželni predsednik in pokrajinski tajnik liberalne stranke Fraudino Prandi, sicer v svojstvu svetovalca v rajonski skupščini za Svetogorsko četrt. Prav bi bilo, da bi se o tem izrekle tudi druge demokratične stranke, ki so nam naklonjene. Najbrž ni le naključje, da so ti lepaki prišli v javnost prav v dneh okrog 28. oktobra, ki fašiste in nacionaliste spominja na nekaj zanje »svetlega«. V zadnjem času pa se protislovenska kampanja stopnjuje, tudi z akcijo zbiranja prispevkov za postavitev spomenika deportirancem. Pa tudi pasivna ali do nas negativna stališča nekaterih dsmokristjanskih in drugih prvakov pomagajo fašistom in comitatovcem. V puščavi hijene lajajo, karavana pa gre dalje. Tako je tudi pri nas. MARKO WALTRITSCH Pretoria hudo omejila svobodo poročanja V Londonu demonstracija proti apartheidu JOHANNESBURG — Južnoafriška vlad» je včeraj z odlokom prepovedala radijskim in televizijskim časnikarjem ter fotografom vstop v tista okrožja, v katerih velja obsedno stanje, medtem ko bodo dopisniki časopisov smeli vanja le s posebnim dovoljenjem policije in s spremstvom agentov. Praktično bo to pomenilo, da časnikarji ne bodo mogli svobodno poročati iz skoraj tretjine južnoafriškega ozemlja, in sicer iz območij, na katerih se odvijajo najmočnejši rasni spopadi. Kdor bo odlok kršil, bo tvegal do 10 let ječe in do 8 tisoč dolarjev visoko denarno kazen. Določila veljajo tako za južnoafriške kot za tuje časnikarje. Predstavniki pretorijskega režima so v zadnjih časih vse pogosteje napadali občila, zlasti tuja, češ da poročajo enostransko in da izkrivljajo dejstva. Tako je južnoafriški predsednik Pieter Botha pretekli četrtek na vsakoletni večerji združenja tujih dopisnikov (FCA) obtožil tuja občila, češ da so do dogajanja v državi zavzela »zločinsko nelojalno« stališče. Podobne obtožbe je iznesel tudi krajevni prorežimski tisk. V zadnjih dneh je neki dnevnik napisal, da je neka tuja televizijska ekipa »plačala« skupino mladih črncev, ki so inscenirali požig šolskih knjig in nato še kamnanje. Na take domnevne primere se je ob uvedbi odloka sklical tudi notranji minister Louis Le Grange, ki je povedal, da prisotnost radijskih in televizijskih časnikarjev ter fotografov v območjih nemirov »povzroča nove incidente«. Združenje tujih dopisnikov (FCA), ki šteje kakih 90 članov (ne zajema pa časnikarjev iz vzhodnih držav), se je včeraj zbralo na izrednem zasedanju, ob koncu katerega je izdalo ostro protestno noto. V njej je rečeno, da predstavlja ukrep južnoafriške vlade korak k »popolnemu vladnemu nadzoru nad informacijami«. Združenje poleg tega poziva vlade držav, katerim pripadajo v njem včlanjeni dopisniki, naj odločno posežejo pri pretorijskih oblasteh. Omejitve svobode poročanja iz Južne Afrike je takoj obsodil britanski zunanji minister Geoffrey Howe, ki je izročil protestno noto južnoafriškemu veleposlaniku v Londonu. Dejal je, da takšni ukrepu ne morejo načeti dejanskih vzrokov južnoafriške krize. V Londonu pa je bila včeraj doslej največja manifestacija na Zahodu proti apartheidu. Udeležilo se je je skoraj 100 tisoč demonstrantov, ki so za več ur povsem onemogočili avtomobilski pjromet v središču metropole. Na manifestaciji sta govorila voditelj Afriškega nacionalnega kongrese v begunstvu Oliver Tambo in nekdanji ameriški predsedniški kandidat, črnski pastor J esse Jackson. Delegacija demonstrantov je izročila britanski vladi in ameriškemu ter zahodnonemškemu veleposlaništvu v Londonu dokument z zahtevo px) takojšnjem sprejetju sankcij proti pretorijskemu režimu. Skupina skrajnežev je napadla sedež južnoafriškega veleposlaništva, pri čemer je bilo najmanj 7 ranjenih. Od razmer v ameriškem gospodarstvu odvisna usoda marsikatere države 0 gibanjih v gospodarstvu Združenih držav Tisti, ki sledijo svetovnemu gospodarskemu dogajanju, posvečajo prav gotovo največ pozornosti a-meriški ekonomiji: tako izvedenci kot specializirani tisk znova in znova analizirajo stanje v ameriškem gospodarstvu, če ne drugo že zato, ker so od razmer v ZDA odvisne še usode mnogih drugih držav. Seveda so premiki na svetovni gospodarski šahovnici dokaj zapleteni, a glavne poteze se lahko v veliki meri poenostavijo. Vzemimo na primer deficit trgovinske bilance v ZDA: vsi se strinjajo, da je glavni vzrok tega deficita naraščanje vrednosti dolarja v zadnjih petih letih, ko se je ovrednotil v povprečju za približno petdeset odstotkov v primerjavi z drugimi valutami. Zaradi ovrednotenja dolarja so postali ameriški proizvodi v tujini zelo dragi, obenem pa tuji proizvodi na ameriškem tržišču zelo poceni. Trgovinska bilanca, to je razlika med izvozi in uvozi, je tako od prebitka 11 milijard dolarjev leta 1981 padla na letošnji predvideni deficit 150 milijard dolarjev (kar je nekaj manj kot 300.000 milijard lir). Seveda obstajajo poleg tega še drugi razlogi, zaradi katerih je a-meriški izvoz tako silovito padel: naj omenimo le večanje notranjega povpraševanja, zaradi česar so se podjetja raje usmerila na domače tržišče; probleme mnogih držav, ki so zaradi zadolženosti (npr. države Latinske Amerike) ali nuje, da o-vrednotijo lastne proizvode (dežele, kjer je v teku proces industrializacije, kot npr. azijske države, članice AN SE AN) z raznimi ukrepi deloma ali v celoti preprečile priliv ameriških proizvodov na domače tržišče; težnjo ameriških multinacionalnih družb, da ustanovijo podružnice v tujini (v samem letu 1985 so se investicije v tujini povečale za 22 odstotkov proti 6 odstotkom leta 1984). Ta proces ima seveda precejšen vpliv na samo strukturo ameriškega gospodarstva: vedno bolj raste terciarni sektor (storitve) na račun sekundarnega (proizvodnja). Napačno bi pa bilo misliti, da ima ta pojav samo negativne posledice za ameriško go- spodarstvo: če vzamemo na primer problem zaposlitve, lahko ugotovimo, da je v zadnjih petih letih industrijski sektor izgubil skoraj dva milijona delovnih mest, a je v zameno v terciarnem sektorju kar 9 milijonov delovnih mest več. Seveda tudi ne moremo govoriti o splošni krizi v ameriški industriji; nekateri sektorji, predvsem tisti, ki uporabljajo visoko tehnologijo, so v nenehnem razmahu (tudi zato, ker v nekaterih državah nimajo enakovrednih tekmecev). Semkaj spadajo: elektronika, pisarniški stroji in kompjuterji, naprave za komunikacije, plastični proizvodi, proizvodi za tisk in informacije na splošno, radio in televizija, sintetični proizvodi, letala in komponente; nasprotno so sektorji v krizi avtomobilski, tekstilni, kemijski, matalurški, petrolejski, usnjarski, gradbeni materiali, električni in poljedelski stroji. Za nekatere sektorje je ameriška vlada celo sprejela protekcionistične ukrepe, a gre za začasne rešitve; vsi napori so namreč usmerjeni v uvajanje visoke tehnologije, ohra- nitev nekaterih tradicionalnih sektorjev pa je nujna vse dokler ta prehod ne bo dovršen — tako je izjavil podtajnik za trgovino Sidney L. Jones. ZDA v * bistvu nameravajo prepustiti drugim državam, da proizvajajo in izvažajo v Ameriko proizvode tradicionalnih sektorjev; same pa se skušajo uveljaviti samo na visoko tehnološko razvitih področjih. Ob koncu tega razglabljanja o ameriškem uvozu in izvozu bo bralca mogoče zanimalo, kdo ima od tega največ koristi, ali, drugače povedano, kdo sedaj izvaža več kot uvaža iz ZDA. To lahko ugotovimo na zelo enostaven način, in sicer tako, da pogledamo kolikšen je odstotni delež raznih držav v sedanjem ameriškem deficitu trgovinske bilance. Kot smo lahko pričakovali, ima tu levji delež (30%) Japonska, sledijo ji Kanada (17%), Tajvan (9%), ZRN (7%), Mehika (5%), Brazilija (5%), Hongkong (5%), Indonezija (4%), Italija (3%), * Koreja (3%), afriške države (5%). MARKO OBLAK Zadovoljstvo v krogih NATO ob nizozemski odločitvi Prihodnji teden na dražbi italijanske ribiške ladje BRUSELJ — Na sedežu atlantskega zavezništva je zadovoljstvo nad sklepom Nizozemske, da sprejme na svoje ozemlje 48 cruisov, skoraj otipljivo. Odločitev nizozemske vlade je bila pričakovana, uradno pa jo je sporočil v četrtek zvečer demokri-stjanski premier. V preteklih dneh je odločitev Haaga, da sprejme emise na svoje ozemlje napovedal tudi obrambni minister Jop De Ruiter in sicer na zasedanju NPG, se pravi severnoatlantske skupine za jedrsko načrtovanje. Nizozemski sklep tolmačijo v Bruslju kot potrditev trdnosti atlantskega zavezništva, trdnost, ki so jo na zasedanju NPG večkrat podčrtali, o-čitno tudi spričo skorajšnjega ženevskega vrha med Gorbačovom in ameriškim predsednikom Reaganom. Zadovoljstvo ob nizozemski odločitvi se tako v krogih NATO pridružuje zadovoljstvu nad zadnjimi predlogi Reaganove administracije glede skrčenja oborožitve. Zadnji ameriški predlog Sovjetski zvezi upošteva smernice, ugotavljajo na sedežu atlant- skega zavezništva, ki so jih nakazali ameriški zavezniki in obenem potrjuje iskreno željo Washingtona, da bi vendar prišli do sporazuma. Na nizozemski sklep je zelo pozitivno reagiralo ameriško obrambno ministrstvo, ki v svoji noti ugotavlja, da je Nizozemska tako dokazala svojo privrženost načelom atlantskega zavezništva. Postavitev cruisov na nizozemskem ozemlju bo dokazala, da evropske članice NATO znajo deliti z ZDA »nevarnosti, bremena in ugodnosti, ki izhajajo iz skupnega obrambnega sistema.« Glede nizozemske zahteve, da bi ji zmanjšali naloge, ki bi jih morala opraviti v okviru integrirane a-tlantske obrambe pa ugotavljajo, da za taka pogajanja obstajajo mehanizmi, ki jih bo v bližnji bodočnosti sprožil generalni tajnik NATO Vse te izjave polne zadovoljstva izzvenijo dokaj hinavsko ob dejstvu, da se na Nizozemskem vrstijo protestne manifestacije tamkajšnjih pacifistov, ki ne marajo jedrskih konic na svojem ozemlju. SPLIT — Dražba štirih italijanskih ribiških ladij, ki so jo doslej že dva-krat preložili, bo 8. novembra, je povedal Stjepo Perič, sodnik občinskega sodišča v Splitu, ki bo vodil licitacijo. Za vse štiri ribiške ladje, ki so jih zalotili pri nedovoljenem ribolovu v jugoslovanskih ozemeljskih vodah, so že znane izklicne cene. Za največjo ribiško ladjo bo začetna cena 33 mi' lijonov 750 tisoč dinarjev, najcenejša pa bo najmanjša ladja, katere izklicna cena bo 10 milijonov 800 tisoč dinarjev. Kupci bodo lahko poleg tega kupil' tudi vso ribiško opremo, ki je bila na ladjah ob zajetju v jugoslovanskih vodah- V istem času bo dražba tudi v Šibeniku, kjer bodo prav tako prodajali zaplenjeno ribiško ladjo. Zaplenili so jo že pred letom dni, vendar se j® celoten postopek nepričakovano zavlekel, ker je hotel lastnik dobiti ladjo nazaj, ne da bi ga doletele kakršnekoli sankcije. Vrhovno sodišče Jugoslavije je kljub njegovemu ugovoru zdaj le dovolilo licitacijo. Za. to ribiško ladjo se zelo zanima delovna organizacija Škojič iz Murterja. Njen direktor Drago Pirje je dejal, da na dražbi verjetno ne bodo uspeli, ker ne bodo imeli dovolj denarja. Kljub temu pa jim bo moral novi lastnik izplačati 5 milijonov dinarjev za enoletno oskrbo in varovanje te ribiške ladje. □ NEAPELJ — Deževje in zračni vrtinci, ki so včeraj zjutraj prizadeli deželo Kampanijo so povzročili hudo materialno škodo in tudi eno smrtno žrtev-Najhujše posledice je imelo neurje v Salernu, kjer so zabeležili tudi omenjeno smrtno žrtev. Gre za moškega, ki je skušal rešiti avto, ki ga je plaz blata porival v prepad. Avto so kasneje rešili, moškega pa je blato pogoltnil0 in odneslo v morje. Neurje je povzročilo hudo škodo tudi pri Sorrentu in v kraju Torre de' Greco, kjer je veter odnesel strehe industrijskih poslopij. V Salernu se j® zrušil strop v podružnici Citroena in hudo poškodoval kakih trideset razstavljenih avtov. , * V* J«? " iSS Muratti 4 - Telefon 795542 c« V soboto v Dolini večer italijanske narodnosti v SFRJ TRST — Občina Dolina, s sodelovanjem občanov in kulturnih društev v občini, prireja v soboto, 9. novem-bra, v gledališču F. Prešeren v Bo-Uuncu »Večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji - II. izvedba«. Na večeru, na katerem bo tudi prisoten predsednik Italijanske Unije za Istro in Reko Silvano Sau in številni dvugi gostje, bodo nastopili mešani Pevski zbor italijanske narodnosti »Francesco Papo« . Buje, mešani Pevski zbor »Andrea Patrizi« - Cres, folklorni pevski zbor SACO »Marco Garbin« - Rovinj z instrumentalno spremljavo, mešani pevski zbor italijanske narodnosti - Bertonigla in tamburaški ansambel SACO »Lino Mariani« - Pulj. „ Vse nastopajoče skupine, razen mešanega pevskega zbora iz Bertonigle, Plujejo že od vsega povojnega časa i® so nastopile tako v Jugoslaviji kot V’ tujini. Pevski zbor iz Bertonigle, čeprav deluje šele nekaj let, je bil deležen pozitivnih ocen s strani kritike. Organizatorji vabijo na številno udeležbo, s katero bodo potrjena na-cela sodelovanja, bratstva in sožitja. V torek seja deželnega sveta TRST — Deželni svet se bo spet sestal v torek, 5. t. m. Prvi del seje bo posvečen obravnavi raznih svetovalskih vprašanj in interpelacij, sledila bo ponovna proučitev deželnega zakona o gradbenem odpustu, ki ga Je vlada zavrnila. Na dnevnem redu So tudi glasovanja za izvolitev no-VeSa državljanovega branilca ter čla-n°v upravnega sveta univerzitetne Podporne ustanove in deželne kpmi-sije za zaposlovanje. j-JPORDENON — V torek ob 20.30 b° v hotelu Moderno v Pordenonu Ppsvet^ ki ga prireja deželni komite KPl na temo »Informacija in družba ^Furlaniji - Julijski krajini«. Navzoč b° odgovorni sekcije za tisk pri vod-stvu KPI Walter Veltroni. Gospodarsko pismo iz Slovenije Javno posojilo za gospodarstvo? JOŽE PETROVČIČ Prt opisovanju jugoslovanskih gospodarskih dohodkov in razčlenjevanju njihovih značilnosti dokaj redko pišemo o nezaposlenosti, čeprav je v Jugoslaviji po uradnih podatkih več kot milijon ljudi, ki išče delo. Tolikšno število nezaposlenih uvršča Jugoslavijo kar v vrh razpredelnice evropskih držav, ki imajo največ nezaposlenih. Vendar je Slovenija pri tem velika izjema: tu nezaposlenosti skorajda ni, le nekaj več kot 10 tisoč ljudi je prijavljenih na uradih za nezaposlene. Tudi drugod v Jugoslaviji ni toliko nezaposlenih, kot se zdi na prvi pogled, kajti v Jugoslaviji štejejo med nezaposlene vsakogar, ki išče delo in ne tako kot na Zahodu, kjer je nezaposlen le tisti, ki je izgubil delo. Resničnega stanja pa to prav nič ne spremeni: Jugoslavija bo morala najti delo za milijon ljudi, ki se zdaj preživljajo na različne načine. Novih delovnih mest pa v razmerah, ki jih je povzročila gospodarska kriza, ni lahko zagotoviti. Dokaz: v petih letih se je brezposelnost povečala za približno 300 tisoč. Povečanje brezposelnosti je logičen odraz gospodarske krize: jugoslovansko gospodarstvo samo ustvari premalo akumulacije, da bi lahko dovolj denarja naložilo v odpiranje novih delovnih mest. Ker si gospodarstvo (in država) le s težavo sposoja tuj denar za nove naložbe, je takih naložb sorazmerno malo. Tudi zaradi odplačevanja tujih posojil uporabljajo za razvoj gospodarstva čedalje manj denarja. Realna vrednost naložb zato že nekaj let upada in v vseh teh letih se povečuje brezposelnost. reč samo 40 odstotkov takih, ki imajo nizke kvalifikacije, kar pomeni, da išče delo čedalje več šolanih ljudi. Vprašanje pa je, kako dobro so ti ljudje izšolani, saj se v oglasih kar naprej vrstijo pozivi podjetij, da iščejo dobre strokovnjake. Toda — to zdaj za nas ni pomembno. Pomemben je drug pogoj za zniževanje brezposelnosti — treba je najti denar za zgraditev novih delovnih mest. O tem, da se v prihodnosti za nezaposlene odpira možnost, da bi si lahko sami kupili delovno mesto, smo že pisali. Toda ta možnost je priložnost samo za naše zdomce, ki so v tujini izgubili delo (ali pa se vračajo v domovino zaradi kakšnega drugega vzroka) in imajo toliko prihrankov, da bi si lahko kupili delovno mesto. Drugi nezaposleni pa tolikšnih prihrankov nimajo. Zato se v Jugoslaviji čedalje bolj ogrevajo, da bi delavci sami posodili državi denar za odpiranje novih delovnih mest. Gre za ljudsko posojilo, s katerim so v preteklosti že večkrat reševali kakšne gospodarske zadrege. Prva, ki se je za takšen način zbiranja denarja že odločila, je Bosna in Hercegovina. Kako u-speva tam takšen poizkus, še ni moč oceniti, kot tudi ni moč napovedati, kako bi ljudje sprejeli takšen predlog drugod. Najbrž bi takšna akcija še kar uspela, čeprav se je življenjski standard močno zmanjšal (pravkar so statistiki izračunali, da je zdaj standard na enaki ravni, kot je bil leta 1967). Toda pomembnejše je nekaj drugega. Denar, ki bi ga zbrali z ljudskim posojilom, bi morali vračati vsaj pod tako ugodnimi pogoji, kot jih ponujajo banke za vezane hranilne vloge. To pomeni, da bi morali denar naložiti v zelo do- nosne naložbe. Takih projektov za naložbe pa jugoslovansko gospodarstvo preprosto nima. Toda to ni edina težava. Državi manjka denar predvsem za naložbe v nekatere gospodarske dejavnosti: za razvoj energetike, za modernizacijo cest in železnice, za pospešitev kmetijstva ... To pa so naložbe, za katere gre veliko denarja, vendar se tam denar ne obme hitro. Hkrati pa razvoj teh gospodarskih dejavnosti ne prinaša veliko novih delovnih mest. Brez naložb v omenjene gospodarske dejavnosti pa ne bo šlo, saj slaba prometna infrastruktura in pomanjkanje energije že zdaj močno omejujeta delo na drugih gospodarskih področjiH. Ker pa take naložbe nezaposlenost ne zmanjšujejo, postaja jabolko čedalje bolj kislo. Kaj torej storiti? Slovenija je nekako že prebila led. Pred nedavnim je slovenska banka predlagala, da bi se v Sloveniji morali odločiti za nekakšen samoprispevek za posodobitev cest. S tem samoprispevkom naj bi zbrali vsaj toliko denarja, da bi banke lahko začele izkoriščati že odobrene tuje kredite za modernizacijo cest. Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj pa je ponudil tudi drugo možnost: za gradnjo elektrarn (predvsem na Savi in Muri) naj bi občani kupili obveznice, s katerimi bi kasneje plačevali porabljeno elektriko, s tako zbranim denarjem pa bi čimprej začeli graditi. Vendarle pa so to šele predlogi. Dokončne odločitve še ni. Zanjo pa je treba imeti tudi precej političnega poguma. Ne samo zaradi tako slabega standarda ljudi, pač pa tudi zaradi predvolilnega in predkongresnega časa, v katerega je Jugoslavija že stopila. Predor pod Karavankami nared 1.1990 Zaradi tolikšne brezposelnosti je bilo narejenih že več programov za njeno zmanjšanje, ki so vsi obljubljam veliko, rezultati pa so pičli. Ker ni denarja za nova delovna mesta, skušajo brezposelnost omiliti z zakoni: v nekaterih republikah je honorarno delo skoraj prepovedano; drugod se morajo delavci upokojiti takoj, ko izpolnijo vse pogoje. Razmišljajo pa še o marsičem, zlasti pa o skrajševanju delovnega časa. Na ta način bi se odprle možnosti za uvajanje še ene izmene — četrte. Ker se nezaposlenost močno povečuje zaradi deagrarizacije, skušajo na različne načine obdržati ljudi na kmetih, toda zaradi slabih rezultatov, ki jih dosega kmetijstvo, naval na industrijo prav nič ne pojenja. Tudi če bi se ta pritisk s kmetov močno zmanjšal, to še ne bi bistveno omililo brezposelnosti. Med brezposelnimi je nam- BLED — Po razmeroma dolgi prekinitvi, ki je sledila simboličnemu začetku gradnje cestnega predora pod Karavankami, bodo dela na gradbišču te pomembne prometne zveze zdaj res stekla. To izhaja iz vesti, ki so bile objavljene po zadnji seji meddržavne komisije za gradnjo karavanškega predora, ki je prejšnji teden zasedala na Bledu. Na tej seji so namreč povedah, da so priprave, zlasti v zvezi s finansiranjem gradnje in oddajo del gradbenim podjetjem, zdaj tako daleč napre- dovale, da bi z gradbenimi deli na jugoslovanski strani lahko začeli še tekom tega meseca. Odločitev glede začetka gradnje na avstrijski strani pa naj bi padla aprila prihodnjega leta, ko se bo komisija sestala v Beljaku in ko bo že znano, kako delo napreduje na jugoslovanski strani. Obe strani zagotavljata, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bi gradnjo dokončali do načrtovanega roka, se pravi do 1. julija 1990. domače linije ■'I* ! od-do lob dm JJUBLJANA- Brnik (26 km) Beograd Beograd »War.d Dubrovnik Dubrovnik Maribor Sarajevo Sarajevo Sarajevo Sarajevo Sarajevo Beograd Sarajevo Skopje Sk°Pie Skopje sp",;.~-Split Ti,°grad T|,°9rad T,t°grad T,,Ograd- ?EOGR Liuklian. jiobij*ni ^»»ar i^oroi gajevo Sar»jevo ^!rajev( SS>ie *ayeb -*a9reb Magreb ivlh| odhod i prihod [ preko i prih.'^j odh. j št./br. i obrok I tip avione ~ ’ m 1.11.-29.3. 1 2 3 4 5 6 - 06.45 07.40 - r - 1.11.-28.3. .-3-5-- 16.00 16.55 - - - 3.11—23*3 1^.35 20.10 - , - - 3.11.-23.3. 7 08.15 09.15 ' - - 3.11.-23.3. 7 09.00 10.00 - - - 5.11.-27.3. _ 2 - 4 06.50 07.20 - - - 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 07’30 08.20 - - - 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 14.00 15.25 - ■■ - 7.11.-27.3. 4 07.00 08.25 5.11.-27.3. - 2 - 4 - - - 16.00 16.50 - ■; .,.1 5.11.-27.3. _2-4 06.50 08.30 MBX 07.20 07.45 7.11.-27.3. 4 07.00 09.50 SJJ 08.25 08.55 ! 3.11.-23.3. 18.35 21.40 BEG 20.10 20.40 i 08.50 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 07.30 09.45 SJJ 08.20 J 5.11.-27.3. - 2 - 4 06.50 09.55 MBX 07.20 07.45 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 16.00 18.15 BEG 16.55 17.25 5.11.-27.3. - 2 - 4 16.00 18.15 SJJ 16.50 17.20 6.11.-26.3. — - 3 — — — 07.00 07.50 . - J - 2.11-29.3 6 - 07.00 07.50 - - 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 07.30 11.05 SKP 09.45 10.15 j 1.11.-28.3 1 5 - - 07.30 15.00 ŠJJ 08.20 ~ ■ 'T 1.11.-283 5 —’ 07.30 16.50 SJJ 08.20 1 15.55 1 1 11.-28.3. 5 14.00 16.50 SJJ 15.25 ,55’. JP800 JM08 JP778 JP798 JP806 JP802 JP951 JP876 JP804 JP806 1P876/856 JP840/841 JP802 D9S D9S • PH7 D9S D9S D9S D9S DH7 DH7 D9S U D9S. Sffi 1 DH7 DH7 DI ' D9S JP806 JP808 JP804 JP328 JP688 m D9S m D9S D9S D9S D9S D9S D9S D9S/DH7 DH7 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 1 08.25 09.30 ■ i 1.11.-28.3. 1 2 - 4 5 - - 17.30 18.35 2.11.-29.3. - - 3 - - 6 - 18.30 19.35 1 111.-28.3. 1 2 - - 5 - - 16.30 17.45 - vr 5.11.-27.3. _ 2 - 4 15.00 16.50 - . j 1.11.-28.3. 1 5 - - 16.50 17.35 - j 7.11.-27.3. 4 14.20 15.20 -- -j- 3.11.-23.3 7 20.40 21.40 - i. 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 17.25 18.15 - ' 111.-28.3. 1 5 - - 14.40 15.40 J | 6.11.-26.3. - - 3 08.45 09.40 - i 2.11.-29.3. 6 - 08.45 09.40 ■ : JP809 "t JP801 JP801 JP851 JP875 JP813 JP857 JP841 . D9S D9S D9S DH7 DH7 D9S DH7 Zobljem ljubljene S‘'*io»o 3.11.-23.3.----------- 3.11-23.3. ----------- 3.11.-23.3.----------- Slivnica (12 km) 17.05 17.45 17.15 17.30 18 15 18.55 j 17.55 j 18.25 I n -2-4 18.50 19.20 - _ 2 - 4 07.45 08.30 _2-4 07.45 09.55 SJJ '111.-28.3. 1 2 - - 5 - - 07.30 08.40 - - ..2,11.-29,3. 3 — 6 - 18.15 19.00 _ _ _ 211.-29.3. - - 3 - - 6 - 08.15 09.35 - - Ž-Sečovlje (6 km) 5.11.-27.3. _2-4 09.00 10.45 - - - 1 711.-27.3. 4 17.20 20.35 TGD 19.20 19.45 jp 511.-25.3. - 2 17.20 18.50 - - 7.11.-27.3. 4 17.20 19.20 - - ir JP808 D9S JP815 D9S JP326 | 31 D9S JP626 D! D9S JP799 D9S JP779 D9S JP781 - D9S JP757 D9S JP807 D9S JP806 H D9S JP806 H D9S JP850 Dl " ‘ DH7 JP861 DH7 JP860 3 DH7 - ' “ “1 JP874 3 DH7 P888/899 DH7 • JP844 DH7 JP888 ^iJ DOMAČE LINIJE levih [ odhod prihod Ì obrok I tip aviona”) SARAJEVO - Butmir (12 km) Beograd [ '1.11.-28.3. 1 5 - - ' 06.40 j_ 07.20 - F- [- JP812 a D9S Beograd 7.11.-27.3. 4 08.55 ! 09.50 h 09.10 L i | - r. !— JP856 a DH7 Dubrovnik 08.30 JP780 D9S Ljubljana 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 07.00 08.30 - JP950 a DH7 Ljubljana 5.11.-27.3. _ 2 - 4 08.30 09.25 • - t- JP805 D9S Ljubljana 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 18.15 19.05 - JP803 D9S i Ljubljana 6.11.-26.3. --3 15.55 17.25 j - j - - JP877 DH7 Ljubljana 2.11.-29.3. 6 - 20.35 22.05 - - JP843 DH7 Ljubljana 5.11.-27.3. -2-4 17.30 19.20 MBX 18.25 18.50 JP807 D9S Maribor 5.11.-27.3. -2-4 17.30 18.25 - - - JP807 D9S Portorož 5.11.-25.3. - 2 06.50 08.30 • - - - JP845 B DH7 Skopje 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 08.50 09.45 - - - JP802 D9S Skopje 5.11.-27,3. _2-4 09.00 09.55 - - - JP806 D9S Sk»i"' 5.11.-27.3. .2-4 17.20 18.15 - - JP804 D9S Skopje 1.11.-28.3. 1 ■: 5 - 7 14.15 18.15 TGD 15.00 15.30 JP811 D9S Titograd 1.11.-28.3. 1 5 - - 14.15 15.00 [t- _ - JP811 D9S Titograd 1.11.-28.3. 5 — 15.55 16.50 A - JP842 DH7 Titograd 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 08.50 11.05 SKP OS.45 10.15 JP802/810 D9S Zagreb 6.11.-26.3. - - 3 08.35 09.25 JP316 a D9S Ze9,.b 7.11.-27.3. 4 15.40 16.50 - - JP878 DH7 Zegreb 2.11.-29.3. 6 - 08.35 09.25 - ' JP616 a D9S SKOPJE - Petrovec (23 km) Beograd 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 07.00 07.55 - - - JP809 a D9S Dubrovnik 3.11.-23.3. 7 08.10 09.10 - - - JP756 D9S Ljubljana 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 07.00 09.30 BEG 07.55 08.25 JP809 a D9S Ljubljana 5.11.-27.3. - 2 - 4 07.00 09.25 SJJ. 08.00 08.30 JP805 a D9S Ljubljana 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 16.45 19.05 SJJ 17.45 18.15 JP803 D9S Ljubljana 5.11-27.3. _2-4 16.00 19.20 MBX 18.25 18.50 JP807 D9S Maribor 5.11.-27.3. - 2 - 4 16.00 18.25 SJJ 17.00 17.30 JP807 D9S Sarajevo 5.11.-27.3. - 2 - 4 07.00 08.00 - - JP805 a D9S Sarajevo 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 16.45 17.45 - - - JP803 . D9S 1 Sarajevo 5.11.-27.3. . 2 - 4 16.00 17.00 - - - JP807 D9S Sarajevo 1.11-28.3. 1 5 - - 10.15 12.20 TGD 11.05 11.35 JP810 D9S Titograd 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 10.15 11.05 ’ JP810 D9S ! Zagreb 6.11.-26.3. - - 3 08.15 09.30 - - JP314 a D‘,s . Zagreb 2.11.-29.3. 6 - 08.15 09.30 - JP614 ,a D9S SPLIT-Kaštel (25 km) 1 Ljubljana 6.11.-26.3. - - 3 18.25 j 19.15 - - JP329 095 Ljubljana 2.11.-29.3. 6 - 18.25 19.15 - - JP689 D9S Zagreb 6.11.-26.3. - - 3 08.35 09.20 - - JP312 a D9S Zagreb 2.11.-29.3. - -, 6 - 08.35 09.20 - - JP612 a Ò9S TITOGRAD-Golubove! (14 km) Ljubljana 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 15.30 19.05 SKP 16.15 16.45 JP811/803 D9S Ljubljana 1 11.-28.3. 1 5'- - 11.35 19.05 SJJ 12.20 18.15 JP810/803 D9S Ljubljana 2.11.-29.3. 6 - 19.20 22.05 SJJ 20.15 20.35 JP843 DH7 Mostar 7.11.-27.3. 4 19.45 20.35 - - - JP899 DH7 Mostar 2.11.-29.3. - 6 - 07.05 07.55 - - - JP860 a DH7 Portorož 7.11.-27.3 4 —= - 06.30 08.30 - - - JP889 a DH7 SarajevO 1.11.-28.3. 1 5 - - 11.35 12.20 - - - JP810 D9S Sarajevo 2.11.-29.3. - 6 - 19.20 20.15 - - - JP843 DH7 Sarajevo 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 15.30 17.45 SKP 16.15 16.45 JP811/803 D9S Skopje 1.11.-28.^ 1 - 3 - 5 - - 15.30 16.15 - - - JP811 D9S Zagreb 2.11.-29.3. 6 - 07.05 09.35 OMO 07.55 08.15 JP860 | DH7 ZAGREB - Plešo (17 km) Beograd j 1.11 .-28.3. j -—4-! 16.15 j 17.00 - - ! - | JP8H | n D9S INEX - ADRIA LU AVIOPROMET RED LETENJA ZIMA 1985/86 VELJA OD 1. NOVEMBRA 1985 DO 29. MARCA 1986 DOMAČE LINIJE prihod ! preko ! prih. odh. ZAGREB Sarajevo Sarajevo Sarajevo Skopje Skopje Split Titograd MEDNARODNE LINIJE LJUBLJANA-Brnik (26 km) Larnaca 7.11.-27.3. 4 09.55 15.00 BEG j 10.50 11.35 JP934 a D9S Mùnchen | 1.1U-28.3. 1 - 3 - 5 - - 09.10 10.30 - 1 - - JP950 a DH7 BEOGRAD-Surčin (20 km) d j D9S Larnaca | 7.11.-27.3. | 4 [ 11.35 [ 15.00 | - | - | - | JP934 PORTOROŽ - Sečovlje (6 km) Larnaca | 7.11.-27.3. | 4 ] 09.00 j 15.00 | BEG j 10.45 j 11.35 j JP874/934 ; d! | DH7/D9S SARAJEVO - Butmir (12 km) Larnaca 7.11.-27.3. 4 08.55 15.00 BEG 09.50 11.35 JP856/934 a DH7/D9S Mùnchen 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5-- 07.00 10.30 LJU 08.30 09.10 JP950 a DH7 LARNACA - International AP (7 km) Beograd 7.11.-27.3. 4 21.00 22.40 - - - JP935 a D9S Ljubljana 7.11.-27.3. 4 21.00 00.30 BEG 22.40 23.25 JP935 a D9S MUNCHEN - Riem (10 km) Beograd 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 12.00 16.55 LJU 13.15 16.00 JP951/808 a DH7/D9S Ljubljana 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 12.00 13.15 - - - JP951 a DH7 Sarajevo 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 12.00 15.25 LJU 13.15 14.00 JP951 a DH7 Skopje 1.11.-28.3. 1 - 3 - 5 - - 12.00 18.15 LJU 13.15 16.00 JP951/808 a DH7/D9S Titograd 1.11.-28.3. - - 3 - 5 - - 12.00 16.50 SJJ 15.25 15.55 JP951/842 a DH7 PRODAJA KART IN INFORMACIJE: inex adria aviopromeft Ljubljana, Kuzmičeva ul. 7 tel. 320-970, 318-370 VSE TURISTIČNE AGENCIJE V SLOVENIJI V petek in soboto v Trstu Srečanje manjšin Kultura sožitja v luči izkušnje narodnih skupnosti sosednjih dežel Srečanje prireja SLORI pod pokroviteljstvom slovenske enotne delegacije Kako doživljajo in kako tolmačijo narodnostne skupnosti kulturo sožitja? Kako se ta pojem izvaja v različnih državah in deželnih stvarnostih? Ali je ob tem problemu mogoče najti skupen jezik, neke vsesplošne vrednote, ki lahko veljajo za vse razhčne stvarnosti? Na ta vprašanja, ki postajajo v sodobnem svetu vse bolj pereča, bo skušalo odgovoriti Srečanje manjšin obmejnih dežel, ki bo v petek in v soboto v Trstu. Srečanje, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut SLOEI pod pokroviteljstvom enotne slovenske delegacije, bo imelo kot osrednjo temo razprave prav kulturo sožitja. Udeležili pa se ga bodo predstavniki kakih dvajsetih narodnosti iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Pobuda je nastala pred kakimi desetimi leti kot priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj med narodnostmi, ki živijo v različnih stvarnostih. Postopno pa je Srečanje dobilo vse bolj specifičen in študijski značaj in prešlo od splošne izmenjave mnenj ter izkušenj na obravnavanje specifičnih, za vse manjšine življenjsko važnih problemov. Med drugim so v prejšnjih letih obravnavali vprašanja kot so šola, življenje v večkulturni in večjezični družbi, manjšinski mediji množičnega obveščanja, dvojezičnost in večjezičnost. Po daljšem obdobju, ko so srečanja organizirale narodnostne skupnosti, ki živijo v drugih državah, je letos spet prišla na vrsto kot gostitelj pomembne pobude naša manjšina, ki je v preteklosti gostila enega prvih simpozijev. Glede na mednarodni položaj pa tudi na kra- jevno situacijo je bilo skoraj naravno, da je organizator -Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v dogovoru z enotno delegacijo - izbral kot temo letošnjega srečanja prav kulturo sožitja, saj gre za vprašanje, o katerem se veliko razpravlja tako v krajevnem kot v mednarodnem merilu. Poleg tega pa v to temo naravno sili tudi desetletnica osimskih sporazumov, ki so odraz in izraz helsinškega duha in s tem odraz in izraz prav kulture sožitja. Vendar tematika, tudi mimo njenih mednarodnih in meddržavnih razsežnosti, je veliko bolj splošna od tega, kar bi lahko pričakovali, saj se trenja in nesporazumi porajajo zelo pogosto, če že ne vselej, ko se večina zaveda, da ne utegne in ne more nadzorovati in asimilirati različnega, zlasti še ko »tujek« izkazuje znatno gospodarsko in kulturno življenjskost in se bori za ohranitev in razvoj lastne narode istovetnosti. In v tem je morda največji pomen skorajšnjega tržaškega srečanja, na katerem ne bodo prišli do izraza samo pogledi manjšinskih skupnosti pač pa tudi večinske, kot dokazuje med drugim dejstvo, da bosta uvodni poročili imela ravnatelj SLORI prof. Darko Bratina in docent sociologije na univerzi v Trentu prof. Dario De Marchi. Tem poročilom bodo sledile komunikacije zastopnikov narodnosti in splošna razprava. Srečanje se bo začelo v petek popoldne v Gregorčičevi dvorani, zaključilo pa se bo v soboto zvečer z odobritvijo končnega dokumenta. V. T, Tradicionalno priznanje kronistov Julijske krajine Profesorju Liviu Paladinu zlati kipec svetega Justa Profesor Livio Paladin, predsednik ustavnega sodišča in svetovno znani jurist, je dobitnik letošnjega zlatega kipca svetega Justa. Dragoceno priznanje mu je bilo dodeljeno z glasovanjem kronistov iz Julijske krajine, ki vsako leto iz svojih vrst izberejo tistega Tržačana, ki največ prispeva k uveljavitvi Trsta v Italiji in v svetu. Livio Paladin se je rodil v Trstu 30. novembra 1933 in je diplomiral na pravni fakulteti leta 1955. Že leta 1962 je bil imenovan za profesorja ustavnega prava na tržaški pravni fakulteti, leta 1969 pa se je preselil v Padovo, kjer je bil na pravni fakulteti dekan do junija 1977, ko je bil imenovan za sodnika ustavnega sodišča. Predsednik tega sodišča je postal 3. julija letos. Znanstveno delo prof. Paladina je izredno široko. Njegove najbolj pomembne študije so posvečene osnovnim ustanovnim načelom (od ustavnega načela enakosti do eseja o svobodi informiranja), nujnim odlokom in organizaciji države. Stalno se ukvarja tudi z deželno ureditvijo in je o tej tematiki izdal tudi tri knjige z naslednjimi naslovi: »Zakonska deželna oblast«, »Komentar k statutu dežele Furlanije - Julijske krajine« in »Deželno pravo«. Letos so organizatorji podelili že 19. zlati kipec svetega Justa. Pred prof. Paladinom je bil kot prvi tega priznanja deležen Pietro Vaidoni, za njim pa so sledili Doro Levi, Leonor Fini, Tržaški trio, Giorgio Strehler, Brenne Babudieri, Raffaello de Banfield, Paolo Budinic, Giorgio Pil-leri, Pierpaolo Luzzato Fegiz, Lojze Spacal, Giorgio Bugliarello, Piero Cappuccilli, Marcello Mascherini, Diego De Castro, Franco Gulli, Ottavio Missoni in lani Claudio Magris. Pobuda kronistov Julijske krajine je bila realizirana pod pokroviteljstvom Tržaške hranilnice in posojilnice, nagrado pa bodo profesorju Paladinu izročili na javni slovesnosti, ki bo v dvorani tržaškega občinskega sveta v ponedeljek, 18. novembra, ob 12. uri. • Na pobudo VZPI - ANPI bodo v sredo, 6. t.m., ob 19. uri v Ljudskem domu pri Korošcih predvajali kratek film o obisku v Buchenwaldu. Vstop prost. V Gropadi pravno ustanovili gospodarsko zadrugo »Skala« Družbeno - kulturno vrenje v Gropadi, ki se je razživelo ravno v tem letu in doseglo svoj višek pred poldrugim mesecem z uspelo proslavo 100-ietnice ustanovitve domačega kulturnega društva »Skala«, ima tudi pomembno gospodarsko podlago. Vzporedno z obnavljanjem kulturnega življenja v vasi, ki je privedlo do ustanovitve pevskega zbora »Skala«, je stekla tudi akcija za ustanovitev gospodarske zadruge, ki naj bi zagotovila tudi materialne možnosti za plodnejši razvoj družbenega in kulturnega udejstvovanja v vasi. Tako se je med pripravami za dostojno proslavitev pomembnega vaškega kulturnega jubileja izluščila tudi ideja o gospodarski ustanovi, ki bi v prvi vrsti poskrbela za rešitev vprašanja prostorov, brez katerih je vsakršno družbeno, rekreacijsko ali kulturno delovanje hudo okrnjeno, če že ne nemogoče. Ideja je kaj hitro dozorela in se začela uresničevati, ker je očitno naletela na izredno plodna tla. Navdušenje, ki je od samega začetka spremljalo obnavljanje društvenega delovanja, se je s praznovanjem 100-letnice Skale še stopnjevalo. K delu je pristopila skoraj vsa vas, kot je aktivno pristopila h gospodarskemu Predstavili bodo »Balkanskega špijona« D. Kovačeviča Beograjski gledališčniki v soboto v gosteh pri SSG medijo srbskega avtorja Dušana Kovačeviča BALKANSKI ŠPIJON, ki ga neprekinjeno in še vedno pred polno dvorano igrajo od sezone 1982/83, ko je komedija prav v Beogradu doživela svoj odrski krst, medtem ko so jo kasneje povzela druga jugoslovanska in tudi slovenska gledališča. Balkanski špijon ostaja tako s slavno komedijo Maratonci tečejo častni krog (na osnovi obeh tekstov sta bila tudi posneta jilma), med najboljšimi deli mladega avtorja, ki je s svojim ostrim, črnim humorjem in temeljito kritiko balkanske miselnosti že dobro desetletje najuspešnejši jugoslovanski komediograj. Toda kaj se pravzaprav dogaja v Balkanskem špijonu, najprej za šalo in smeh, potem pa zmeraj bolj strašljivo zares? F družini starega revolucionarja, razočaranega in potlačenega Ilija čvoroviča sprejmejo na stanovanje podnajemnika, bivšega ga-starbajterja. Vse v redu in prav, dokler se odgovorni za red in mir rutinsko mimogrede ne pozanimajo o njem pri gospodarju Iliju. To, kar bi v normalnih razmerah in pri normalnem človeku ne izzvalo ničesar, pa deluje na Ilija kot iskra v sod smodnika. Ilija je namreč razočaranec, polla-čenec, predvsem pz zlomljenec in prestrašenec, ki nezavedno komaj čaka, da bi se spet rehabilitiral in potrdil v svojih idealih, o katerih misli, da so bili oskrunjeni in izdani, on sam pa nerazumljivo izigran. Nesrečni, zmedeni stalinistični vernik spet zasluti svojo »zgodovinsko šanso« in se skupaj z bratom Djurom, enako traumatiziranim človekom, na svojo roko in z vso uničevalsko strastjo vrže v zasledovanje nič hudega slutečega in popolnoma nedolžnega podnajemnika. V vlogi Bije čvoroviča nastopa slavni srbski igralec Danilo Stojkovič, režiser predstave pa je Dušan Jovanovič. Razstava sodobnega avstrijskega slikarstva v RevoItelli V sredo bodo v občinski galeriji Revoltella odprli veliko razstavo »Avantgarde v Avstriji«. Razstava prikazuje likovna vrenja v Avstriji po vojni. Omenjena gibanja se seveda naslanjajo tudi na medvojne avantgarde in tako bomo lahko gledali slike, ki gredo od Kokoschke do Scha: malixa. Razstava, ki je imela v Milanu izjemen uspeh, prihaja v Trst na pobudo odborništva za kulturo Tržaške pokrajine, ki ga vodi Zorko Harej-Vsekakor bo to izredna priložnost, da se soočimo z novim; likovnimi tokovi in dosežki v Avstriji, skratka s sedanjimi dediči velikega dunajskega likovnega ustvarjanja. Razstava bo odprta do 8. decembra- Slovensko stalno gledališče bo v soboto, 9. novembra, imelo v gosteh, v Kulturnem domu v Trstu, Jugoslavensko dramsko požarište iz Beograda, gledališče torej, pri katerem je SSG gostovalo letošnjega februarja z Delitvijo Piera Chiare. Beograjčani vračajo obisk, predstavili pa nam bodo uspešnico iz svojega repertoarja, ko- snovanju in že na samem začetku vsaj začasno rešila tudi problem prostorov za shajanje, pevske vaje in druge družabne dejavnosti tako da je vzela v najem prostore nekdanje Milkovičeve gostilne in jih tudi že prepleskala in zasilno uredila. V sredo, ' 30. oktobra, je vse te napore kronala formalno - pravna u-stanovitev gospodarske zadruge Skala. Ob prisotnosti notarja Flore so namreč ustanovni člani sprejeli in podpisali ustanovni akt in status zadruge, ki šteje že nad štirideset članov in ki ji predseduje Aleksander Kalc. V bližnji prihodnosti bodo priredili še občni zbor, ki bo zakoličil nadaljnje pobude in izvolil dokončno vodstvo. Prvi cilj novoustanovljene zadruge je nakup prostorov za stalni sedež zadruge in drugih vaških organizacij. Medtem se v Gropadi nadaljuje dejavnost številnega mešanega pevskega zbora in snujejo se še druge kulturne pobude. Najvažnejše pa je, da se je v vasi zaplodilo tvorno vzdušje sodelovanja in skupnega dela, kar je najboljši pogoj za resničen in trajnejši razcvet družbeno -kulturnega življenja te kraške vasi, ki je v tem pogledu dolgo let mirovala. Tudi včerajšnji dan v znamenju spomina na padle Samo en cvet... čeprav so se spominske svečanosti ob 1. novembru pred spomeniki, grobovi in spominskimi obeležji padlim, v glavnem odvijale od srede dalje in zaključile v petek, so bili vsi ti kraji spominov tudi včeraj ves dan obkroženi z ljudmi vseh starosti, ki so se pomudili pri njih, jim posvetili kratko misel, morda v pričakovanju da jim mrtvi odgovorijo, zakaj traja še danes boj za mnoge ideje in ideale, za katere so se sami borili, padli, zakaj se mora na primer naš mali narod še vedno boriti za zaščito svojih pravic. Na kratko smo o spominskih svečanostih že pisali — na kratko, ker jih je bilo veliko; in vse so bile enako važne, pomebne, občutene, doživete. Od Milj, pa do zadnje vasi v devinsko-nabrežinski občini so potekale, ponekod le s polaganjem vencev, drugod tudi s sodelovanjem pevskih zborov, recitatorjev, predstavnikov občinskih uprav, borčevskih in drugih organizacij. Kaj nam ti spomeniki torej pomenijo? Prav gotovo veliko — zato, ker so tisti vezni člen, ki nas povezuje z našo preteklostjo, na katero smo upravičeno ponosni, ki nam daje poguma, da nadaljujemo pot, ki so jo drugi pred nami, ali z nami začeli, mladim pa osnovo, temelj, s katerega lahko, -brez upognjenega hrbta, .brez nasilja, a odločno zahtevajo to, za kar so ti junaki, katerih imena so zapisana, ali tudi ne, na spomenikih, dali svoje življenje — za mir, svobodo, za enakopravnost vseh narodov, tudi majhnih. N. L. Še dva posnetka s petkovih svečanosti pred spomeniki padlim za svobodo: zgornji je iz Prebenega, spodnji pa iz Prečnika Srečanje tržaške KPI s komunisti v Aquili Preprečiti ustavitev proizvodnje Situacija v rafineriji Aquila je bila tema srečanja tajništva tržaške federacije KPI ter parlamentarcev Gerb-čeve in Cuffara s komunističnimi delavci tega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da je bila dosedanja akcija preveč razdrobljena in zato oba komunistična parlamentarca zahtevata takojšnje srečanje vseh deželnih parlamentarcev z deželno upravo, da se dogovorijo za enotno akcijo in cilje, ki jih želijo v zvezi s tem problemom doseči pri vladi KPI smatra, da mora podjetje A-quila s svojimi posebnimi proizvodi, od katerih so nekateri edini na italijanskem tržišču, najti svoje mesto ne samo v krajevnem ampak tudi v državnem okviru in se zato ne sme dovoliti, da se z 31. decembrom preneha s proizvodnjo, kot je to določila uprava Totala. Z zaprtjem podjetja ne bi bili prizadeti samo delavci rafinerije, temveč tudi številna majhna industrijska in obrtniška podjetja, ki z Aquilo sodelujejo. Za dosego tega cilja pa bo po mnenju KPI nujna usklajena akcija, ki naj bi ob uporabi vseh instrumentov javnih posegov dala vodstvu Totala jasen odgovor, da ne bo dovoljena prisotnost tega francoskega podjetja, če bo še naprej vztrajalo pri nameri, da rafinerijo spremeni v na vadno obalno skladišče. KPI je zato v luči nadaljnjih dogo«-vorov s Totalom ocenila nekatere i-zjave predstavnikov KD (Biasutti), Liste za Trst (Ceccovini) kot nevarne in neprimerne, saj so kot edino rešitev za proizvodno in zaposlovalno praznino, ki bi nastala z ukinitvijo proizvodnje v Aquili, navedli čimhi-trejšo izgradnjo termoelektrarne na premog v miljski občini. Posojila za nakup kmetijskih strojev Kmečka zveza obvešča vse člane» da so na razpolago posojila po zniža-ni obrestni meri za nakup kmetijskih strojev in opreme. Teh posojil so lab; ko deležni poklicni kmetje in tudi polkmetje (part-time). Za poklicne kmete znaša posojilo v višini 90 odst» zaprošenega stroška, za polkmete Pfl 60 odst. Pogoji, ki jih ponujajo ti zakoni so zelo ugodni, saj znaša obrestna mera za prosilce iz goratih področij le 7,5 odst. medtem ko je za nižinska področja 11,75 odst. Posojila se vrnejo v petih letih z dvema obrok ma letno. Dokumenti, ki so potrebni za dosego posojila so sledeči: proračun (preventivo) v treh izvodih, katastrski in tabulami izvlečki. Za vsk nadaljnja pojasnila se lahko posložite Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/B> tel. 62948. Novi župnik v Zgoniku Danes ob 16. uri bodo v Zgoniku sl°' vesno sprejeli novega župnika df; Franca Felca, ki bo v zgoniški far1 nadomestil goriškega rojaka Vojk3 Makuca, medtem ko je nekaj čas3 opravljal posle gospod Štuhec. Nov'1 dušni pastir je pred tem služboval v’ Franciji in obvlada kar pet jezikov- Dogovor s Konzorcijem za vojni muzej o porazdelitvi prostorov Prvi uspehi vzhodnokraškega združenja v naporih za socialni center na Padričah Kaj bo s prostori bivšega istrske-6a begunskega taborišča na Padri-cah? Njegova zgodba je zelo pestra in v njej se v malem zrcali vsa povojna zgodovina ter odnos mesto - Kras. Kompleks so zgradili med zavezniško vojaško upravo in ga namenili za poboljševalnico, toda u-Pprabili so ga najprej kot vojašnico. je0 50 ga s povratkom Italije ameriš-topničarji zapustili, so v zapuščena prostorih namestili nad 4 tisoč istrskih beguncev in ko so ga po aolgih letih tudi ti zapustili, je pravosodno ministrstvo spet začelo postopek, da bi tu uredili prevzgojni za-za_ mladoletne prestopnike. Te-“ju načrtu se je odločno uprlo prebivalstvo vzhodnega Krasa, ki je i-^elo za sabo tudi del tržaškega jav-bega mnenja. Kot alternativo po-ooljsevalnici so krajevne organizacije s Padrič, iz Bazovice, Gropade in bnbč. postavile zahtevo, da se v zapuščenih in razpadajočih prosto-o uredi družbeno kulturni center a potrebe vzhodnega Krasa. Svoje asprotovanje načrtom pravosodnega 'amistrstva in zahteve po drugačni trditvi so podkrepili z vrsto javnih manifestacij, ki so imele tedaj šibko odmevnost. Marsikdo se še spo-{btoja, kako so domačini julija 1976 okirali ceste. Kljub temu je tedaj rjzalo, da državne oblasti ne bodo “Ostopile od svojih namenov in v potrditev tega so začele s preurejanjem poslopij, ki so bila v zelo slabem stanju. S prehodom v osemdeseta leta pa o se stvari spremenile. Pravosodno ninistrstvo je opustilo svoj načrt, '■nzaška občina je tedaj spremenila bngulacijski načrt, ki je dokončno Pravil dotedanjo namembnost tabo-šenih prostorov ter odprl nove mož-nsti njihove uporabe. Koordinacijski “bnor vzhodnokraških vasi je takoj Postavil svojo kandidaturo in vložil Ptomjo za uporabo telovadnice. Prvi bngovor je bil odklonilen, češ da ?ke razčiščen odnos med državo in bomo glede upravljanja kompleksa, “bvovinijeva uprava je namreč leta ‘9 vložila prvo formalno prošnjo odkup taborišča, toda ves posto-PPk se je seveda upočasnil v kom-Pbciranem birokratskem kolesju. Dr-ffva je za prodajo teh prostorov zah-li/ 1 - tri milijarde in sto milijonov ’ ki jih občina seveda ni imela 1 /azpolago. V pričakovanju do-b«* rešitve so se medtem dogo-rib za najem prostorov. Tu pa žato ^ Pbbšti do današnjih dni. Tr-v ska občina se je pogodila z drža-n ’. da bo plačevala 45 milijonov lir Jfctonine letno, še vedno pa je o-Jr1» odprto vprašanje, kaj bo s tetin- bkostori naredila. Poleg kandida-Sa p vzhodnokraških vasi, ki so od 2a eSa začetka želele te prostore ohi SvPJe. potrebe, kar pa občinske riQ asti niso jemale nikdar dovolj res-U ’ Je svojo kandidaturo postavil tudi azorcij za upravljanje zgodovin-®ga vojnega muzeja de Henriquez. bJ tu smo spet pri vprašanju dol- goletnega boja vzhodnokraškega prebivalstva, ki je v zameno za vso škodo, ki so jo z gradnjo najrazličnejših struktur in infrastruktur tako-zvanega občega pomena, povzročili tem krajem v povojnih letih, v zameno pa niso dali prav ničesar, zahtevalo, da bi v bivšem begunskem taborišču uredili socialni center. Organiziranost, vztrajnost in odločnost vzhodnokraških vasi začenja, kot kaže, vendarle obirati prve sadove. Trdovraten pritisk, ki ga ob sleherni priložnosti (ne nazadnje ob nedavnih protestih in zahtevah v zvezi z vprašanjem lokacije sinhrotrona, ki kljub svojemu občemu pomenu predstavlja za slovenske vasi vzhodnega Krasa hud gospodarski in narodnostni udarec) izvaja vzhodnokraški Koordinacijski odbor, je privedel do tega, da se je tržaška občinska uprava končno resneje spoprijela z njegovimi predlogi in zahtevami. Prvi korak je bilo posredovanje nekaterih občinskih odbornikov glede porazdelitve prostorov, kajti tako Koordinacijski odbor kot Konzorcij za upravljanje vojnega muzeja želita za svoje potrebe prostore na vzhodnem koncu taborišča, kjer so telovadnica, veliki skladiščni prostori ter druga lepo urejena poslopja. Sad tega posredovanja je bilo nedavno srečanje med predstavniki obeh ustanov, ki so se okvirno dogovorili o porazdelitvi prostorov. Koordinacijski odbor je pristal na zahtevo Konzoricija, da namesti muzej na vzhodnem robu taborišča, da pa prepusti telovadnico krajanom, dokler občina ne zgradi^ nove v zahodnem predelu taborišča, kot se je bil obvezal odbornik De Gioia. Konzorcij je sprejel tudi zahtevo, da vključi v svoj upravni svet dva predstavnika vzhodnokraškega koordinacijskega združenja. Na srečanju so obenem sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju ter složnem nastopanju pred občinskimi oblastmi. Vse to je nedvomno veliko priznanje Koordinacijskemu odboru za trud, ki ga je vsa ta leta vložil v obrambo in razvoj svojega teritorija in upati je, da bo to resneje upoštevala tudi občinska uprava. V četrtek v mali dvorani Kulturnega doma predstavitev Spetičevžh »Rimskih mlinov« Rimski mlini meljejo počasi, prepočasi, večkrat so popolnoma ustavljeni, ugotavlja časnikar Stojan Spetič v svoji knjigi z naslovom »Rimski mlini«, ki je pravkar izšla pri Založbi tržaškega tiska. Gre za verno kroniko štirih let dela tako imenovane Cassandrove komisije, ki je v Rimu proučevala probleme zakonske zaščite slovenske nacionalne skupnosti v Italiji. Kot je znano, je bila komisija ustanovljena leta 1978 na pobudo takratnega predsednika vlade Andreottija, po štirih letih dela pa še ni dosegla nikakršnih zaključkov, saj so bile razlike med slovenskimi in ostalimi člani komisije preveč občutne. Bilo je sicer izdelano zaključno poročilo, ki ga je sestavil prefekt Fernando Rizzo, ki pa nikakor ni odražalo stališč manjšine, tako da obračun štiriletnega dela prav gotovo ne more biti pozitiven. Ta štiri leta razprav, včasih tudi razburljivih diskusij in sporov, opisuje Spetič, ki je v komisiji zastopal KPI, na neposreden način, v hitrem časnikarskem slogu. Zaključek je seveda pesimističen: rimski mlini meljejo prepočasi, moke je bolj malo, in še ta se včasih razprši v vetrn. Novo knjigo bodo predstavili v četrtek, 7. novembra, v mali dvorani Kulturnega doma. Poleg avtorja bodo navzoči tudi drugi slovenski člani bivše komisije Cassandre, in sicer Boris Iskra, Aljoša Volčič in Albin Sirk. Richetti sprejel Degrassija in Fab ricci ja Tržaški župan Richetti je pred kratkim ločeno sprejel sindikalista Bruna Degrassija in Carla Fabriceija, ki po večdesetletnem delu v pokrajinskih sindikalnih organizacijah CISL in UIL, odhajata na nove dolžnosti. V priznanje za dolgoletno delo je župan obema izročil spominsko medaljo, s katero je hotel poudariti tesen odnos med politično-upravnim življenjem in ekonomsko-socialno problematiko, s katero sta se oba sindikahsta ukvarjala. Župan je poudaril pomembno vlogo, ki jo je imel CISL pod vodstvom Degrassija, ko je sindikat v boju za obrambo gospodarskih in državljanskih interesov večkrat tesno sodeloval s krajevnimi institucijami. Obema je Richetti zaželel tudi uspešno delo na novih dolžnostih, ki jih sprejemata. Od danes v Trstu ameriška križarka Danes prispe v tržaško pristanišče ameriška raketna križarka CG 34 USS Biddle, ki spada v okvir 6. ameriške flote, ki deluje na področju Sredozemlja. Ladja bo na obisku v Trstu do 9. novembra. Križarka Biddle, ki je bila zgrajena leta 1965 ima nosilnost 8.065 ton in je dolga 168 m. Njeno posadko sestavlja 31 oficirjev in 461 mornarjev. Med obiskom v Trstu bodo na sporedu tudi srečanja z najvišjimi predstavniki civilnega in vojaškega življenja v Trstu, ekipe mornarjev pa se bodo s tržaškimi ekipami pomerile v raznih športnih panogah. mala črna kronika letovi vdrli pokopališče M Sv. Ani ^Tatovom je vsaka prilika dobra, da IM r5°ceai prilastijo tujega denarja. Oačel1 n'maj° nikakršnih moralnih ga Pa čeprav gre za desiar, ki so sVr.;Sorodniki darovali v spomin na nar <: Pokojne. Rekli bi, da je prav pgjj^be. Zlikovci so namreč v noči od Ugl;a na. soboto, ko so torej raču-bov’ na je veliko ljudi obiskalo gro-Palis’- PrePlezali železna vrata poko-T,Sca Pri Sv. Ani. je so iskali v bližnji hiši, kjer sta - aev' mesto vratarja, zraven pa hep Se d7e sobici, kjer je tudi maj-sp' nabiralnik za prostovoljne pri-n6rr) Ljudje spustijo vanj v glav-koli kovance, tako da ni v njem ni-VcjrijVečjih vsot. Tatovi pa so vseeno Dih v Prostore, razbili dvoje stekie-rai^at in z izvijačem odprli nabi-r^k, nato pa odšli z nekaj tisoč li- ^radla sta bencin V Jnfaj ponoči je neki nočni čuvaj ta k* Paisiello opazil dekle in fan-dlàh o.sta iz parkiranega avta kra-licijOncin. Nemudoma je obvestil posa p je mlada prijela. 23-letne-n°berta Franca iz Ul. Natan 14, ki je s pomočjo plastične cevke »srkal« bencin, so zapeljali na kvesturo, njegovo prijateljico, 23-letno E-manuelo Zacchigna iz Ul. Pasteur 35, pa so zapeljali domov. Oba imata že nekaj sodnih precedensov. Prijeli so ga ker je imel pri sebi dva noža Agenti letečega oddelka so v noči od četrtka na petek priprli 23-letne-ga jugoslovanskega državljana Izeta Mozoroviča. Med izvidniško vožnjo po Miramarskem drevoredu so ga opazili, kako se sumljivo suka okrog parkiranih avtomobilov. Odpeljali so ga na kvesturo, kjer so odkrili, da je imel pri sebi dva noža z dolgim rezilom. Sodstvu so ga prijavili zaradi nedovoljene posesti orožja. • Tržaški župan Richetti je sprejel novega komandanta finančnih stražnikov v F-JK brigadnoga generala Francesca Izza. Župan je novemu komandantu zaželel uspešno delo in potrdil pripravljenost vseh javnih u-prav za tesno sodelovanje s finančnimi stražniki. • Tržaški občinski svet se bo sestal na izredni seji v petek, 8. t.m., ob 18.30 v prvem sklicanju. Predstavitev knjige o predlogih za sožitje Na pobudo krožka »Istria« bodo v torek na sedežu Časnikarskega krožka predstavili knjigo z naslovom »Predlogi za možno sožitje« v kateri so objavljena stališča nekaterih organizacij in krožkov o problemu zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Začetek ob 18. uri. Nova sezona Cappelle Underground Prihodnjo nedeljo se bo v kinodvorani Ariston začela nova sezona Cappelle Underground, ki bo vsako nedeljo zjutraj (ob 11. uri) predstavila za Trst povsem nova filmska dela. Prvi film na sporedu je delo ameriškega režiserja Jamesa Ivoryja »Calore e polvere« (Vročina in prah). Film prikazuje ljubezensko zgodbo v legendarni Indiji. Glavni igralci so Julie Christie, Greta Scacchi in Christopher Cazeneuve. V naslednjih tednih pa bodo predvajali zadnje novosti režiserjev Jean - Luca Godarda, Jima Jarmuscha in drugih. Celoten program in informacije nudijo pri blagajni kinodvorane Ariston. • Zgodovinski muzej Miramarskega gradu je odprt vsak delavnik od 9. do 13.30 in ob praznikih od 9. do 12.30. Vstopnina velja 3.000 lir, za mlajše od 18 let in starejše od 60 pa je vstop prost. Zapustila nas je naša draga Antonija Sever por. Gerdina Pogreb bo danes, 3. t.m., ob 15. uri iz kapelice na pokopališču v Vipavskem Križu. Žalostno vest sporočajo: mož Giacomo, sestra Pavla, sestre Berta, Pina, Anica in Mila z družinami, vnuk Franko z družino in drugo sorodstvo. Trst, Vipavski Križ, novembra 1985 Neapelj, 3. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in nono Josip Žuljan (PEPI) Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Boljunec. Žalujoči: žena Vida, hči Neva, vnuka Maks in Andrej, sestri Zofija in Cveta ter drugo sorodstvo. Boljunec, Opčine, Ricmanje, 3. novembra 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in tete Juste se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. SVOJCI Boljunec, Dolina, Chemainus, 3. novembra 1985 ZAHVALA Svojci Karoline Žerjal por. Montagna se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so se od nje poslovili, jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in na katerikoli način z njimi sočustvovali. Boljunec, 3. novembra 1985 ZAHVALA Svojci Marije Vertovec vd. Trevisani se najiskreneje zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Posebna zahvala don Eliu in don Giorgiu. Barkovlje, 3. novembra 1985 4. 11. 1984 4. 11. 1985 Ob prvi obletnici smrti naše drage Tamare Frančeškin *, se je z žalostjo spominjamo SVOJCI Salež, 3. novembra 1985 3. 11. 1982 3. 11. 1985 Ob tretji obletnici smrti našega dragega Mirota Benete se ga z žalostjo spominjamo žena Ida, hči in sinovi z družinami Boljunec, 3. novembra 1985 Ob izgubi drage sestre izrekajo iskreno sožalje sošolki Eleni sošolci 5. b razreda in razredničarka. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona Lojzka Hegler vd. Grilanc Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice na postajo openskega tramvaja in nato na pokopališče na Opčine. Žalujoči: hči Majda in sin Ivo z družinama, vnuki Tatjana, Mitja in Martina ter drugo sorodstvo. Opčine, 3. novembra T985 Sodelavci Radia Opčine izrekajo svoje sožalje družini Malalan ob izgubi Lojzke Hegler vd. Grilanc. T Nenadoma nas je zapustil I naš dragi Antonio Garavello (TONI) Pogreb bo v torek, 5. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčine. Žalostno vest sporočajo: žena Stefania, hčerki Chiara-Mirella in Rosanna, zeta, vnuki, mama Marija sestra Tea, brata Danilo in Rinaldo z družinama. Trst, 3. novembra 1985 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Društvo slovenskih lovcev F-JK »Doberdob« izreka sožalje svojcem ob izgubi člana Antona Garavella. Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono , Adolfo Furlan > Pogreb bo danes, 3. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Zgoniku št. 16. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sinovi Marjo, Karlo in Lojze z družinama ter drugo sorodstvo. Zgonik, Trebče, 3. novembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi dragega očeta izreka podpredsedniku Karlotu in odborniku Lojzetu Furlanu ter svojcem iskreno sožalje Društvo slovenskih lovcev F-JK »Doberdob« Ob izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje Lojzetu Furlanu in družini člani ansambla z H nižinami Ob težki izgubi dragega Adolfa Furlana izreka ženi in sinovom občuteno sožalje lovski pevski zbor »Doberdob«. TPPZ »P. Tomažič« izreka globoko sožalje Sergiju Kocjančiču ob izgubi dragega očeta. Založništvo tržaškega tiska vabi na srečanje - pogovor ob izidu knjige RIMSKI MLINI STOJAN SPETIČ je kot eden od slovenskih članov vladne komisije v Rimu popisal svoja doživetja ob prizadevanjih za primerno zakonsko zaščito manjšine. Na predstavitvi, ki sovpada z deseto obletnico osimsloh sporazumov, bodo sodelovali še drugi člani Cassandrove komisije. BORIS ISKRA, ALBIN SIRK in ALJOŠA VOLČIČ. V baru Kulturnega doma v Trstu v četrtek, 7. novembra, ob 20. uri. PRISRČNO VABLJENI! *05». SLOVENSKO STALNO „ ~ ^‘GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA Dušan Kovačevič BALKANSKI ŠPUON V soboto, 9. novembra, ob 20.30 gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe« danes, 3. t. m., v Mestnem gledališču ljubljanskem in jutri, 4. t. m., pa v Kočevju. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE t . . V četrtek, 7. t. m., ob_ 19.30: Luigi Pirandello »šest oseb išče avtorja«, režija Mile Korun. Gostovanje PDG v Idriji za abonma in izven. VERDI V torek, 5. novembra, ob 20. uri za red F/E bo v gledališču Verdi..sedma predstava Puccinijeve »Tosce«. Nocoj bo v glavni vlogi nastopila sopranistka Giovanna Casolla. Ostale vloge ostanejo nespremenjene. Dirigent Oleg Caetani, režiser Alberto Fassini. ROSSETTI Danes, 3. novembra, ob 16. uri: gostuje skupina ATER (Emilija - Romagna) z delom »D festino in tempo di peste«. Režija Yuri Ljubimov. V abonmaju odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Jutri zaprto zaradi počitka. V torek ponovitev ob 20.30. TEATRO CRISTALLO Danes ob 20.30 bo v gledališču Cristallo na sporedu »Cinecittà«. V glavni vlogi nastopa Pietro De Vico. Režija Antonio Calenda. Pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Pretti sprejemajo nova naročila abonmajev ter potrditve starih. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja slike in tempere Zvest Apollonio. V foyer ju Doma A. Sirka v Križu je še danes, 3. novembra, med 11. in 13. uro na ogled razstava kostumografinje Marije Vidau. Do 14. novembra razstavlja v umetnostni galeriji »Fioretto« v Padovi, Ul. Dante 41/3, svoja dela slikar Edi V galeriji Torbandena, Ul. Torban-dena 1, bodo v torek, 5. novembra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Josefa Kerna. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1985-86 II. ABONMAJSKI KONCERT V četrtek, 7. novembra, ob 20.30 v stolnici sv. Justa v Trstu Hubert BERGANT - orgle Anton GRČAR - trobenta Vstop z abonmajskimi izkaznicami, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice. kino Eden 15.30 — 21.00 »Bernarda« in »Uper sex«. Prepovedana mladini pod 18. letom. . . Fenice 15.30 — 22.15 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi m Mas- simo Boldi. . , , Excelsior 16.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar. Excelsior II. 15.00, 17.15, 19.30 in 21.45 »L’onore dei *'Prizzi«. Režija: John Hnston. Jack Nicholson in Kathleen A Ul 11CA . Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »L’anno del dragone«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Mezzo destro mezzo sinistro, due calciatori senza pallone«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Video-drome«. Prepovedan mladini pod 14. letom. . „ ... Mignon 15.00 — 22.15 »Demoni«. Rezija Dano Argento. Prepovedan mladim pod 14. letom. Grattacielo 16.30-22.15 »Passaggio m India«. Režija David Lean. Ariston 16.30 — 22.00 »Festa di laurea«. Režija Pupi Avati. Capitol 16.00 — 22.00 »Scuola di polizia - n.«. Vittorio Veneto 15.00 — 22.10 »Mad Max - Oltre la sfera del tuono«. Mei Gibson. Lumiere 15.00 — 22.00 »Legend«. Alcione 16.00 — 22.00 »11 libro della giungla«. Radio 15.30 — 21.30 »La febbre del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Danes, NEDELJA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 — Dolžina dneva 10.01 — Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 12.23. Jutri, PONEDELJEK, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Vreme včeraj: temperatura zraka 11,9 stopinje, zračni tlak 1003,5 mb narašča, veter severovzhodnik 22 km na uro, s posameznimi sunki do 50 km na uro, vlaga 60-odstotna, padlo je 0,6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje. Plimovanje - Napovedi za danes: ob 0.43 najvišja 11 cm, ob 4.41 najnižja 1 cm, ob 10.43 najvišja 32 cm, ob 18.31 najnižja 38 cm. Napovedi za jutri: ob 2.41 najvišja 10 cm, ob 5.03 najnižja 9 cm, ob 10.58 najvišja 22 cm, ob 19.42 najnižja 32 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel Corbatti, Andrea Ferlora, Lorenzo Meiacco, Rosanna Russo, Daniele'Gelei, Matteo Tommaso Pirone, Matteo Borzani, Marco Micali. UMRLI SO: 90-Ietna Maria Orlando vd. Fontana, 61-letni Ferdinando Ceretti, 84-letni Pietro Radivo, 81-letna Maria Vecchiet vd. Vecchiet, 60-letni Mario Frandoli, 50-letna Graziella Dodici, 84-letni Romeo Fabris, 51-letni Armando Ezzelini Storti, 63-letm Marino Vivian, 59-letna Zdenka Gavri-lovic, 73-letni Giuseppe Giuliani, 76-letna Luigia Hegler vd. Gherlam, 84-letni Giuseppe Sartor, 84-letna Ersilia včeraj - danes Lepre vd. Giusti, 74-letni Federico Cri-smani, 82-letna Giovanna Gvardjančič vd. Grisonich, 65-letni Tullio Scaramelli, 74-letna Bianca Castellani por. Be-nussi, 73-letna Giovanna Val vasai por. Dudine. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave KIPARKE MOJCE SMERDU Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da bo jutri, 4. novembra, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani REDNA SEJA in razprava o plakatih. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 3. novembra, ob 17. uri F. M. Dostojevski: »KROTKO DEKLE«. Odrska priredba in režija Drago Gorup. Izvaja dramska skupina SKD Tabor. Vabljeni! , , PD Mačkolje vabi na predstavitev domače narodne noše in na razstavo starih rut »krponov«. Prireditev bo danes, 3. novembra, ob 16. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Razstava bo odprta jutri, 4., in v torek, 5. t. m., od 17. do 20. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 4. novembra, govorila Erika Košuta o svojem potovanju po Peruju in vzponih v Ande in na Kilimandžaro. Predavanje bo ilustrirala z barvnimi diapozitivi. Začetek ob 20.30. koncerti Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianista MICHELA BEROFFA. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Repentabor skli cuje sestanek članov v Bubničevem domu v Repnu v četrtek, 7. t. m., ob 19.30. Vabljeni! čestitke V Trebčah na št. 161 praznujeta 50 let poroke MARIO in VIDA CIOCCHI. Vse najboljše in še na mnoga skupna leta jima želijo vsi domači. Te dni je praznoval 70 let NATALE DE GIORGI. Vse najboljše in še veliko zdravih let mu želi družina. V sredo 6. novembra bosta praznovala zlato poroko VIDA in ANTON BERNETIČ (Bazovica 16). Vse najboljše, posebno zdravja jima voščita družina Ciletovi in Zelcetova. Danes praznnje ADRIANA rojstni dan. Vse najboljše ji želita Saša in družina Smotlak. Dne 28. oktobra je na tržaški medicinski fakulteti z odliko in pohvalo doktorirala EVA ZAGHI Novi zdravnici iz srca čestitajo svojci, ki ji želijo še veliko uspehov. Ob prejemu vsedržavnega priznanja praporščaka dela iskreno čestitajo SUZANI STRAIN starši in sorodniki V TOREK NA SEDEŽU SDGZ Predavanje o novih predpisih za blagovno poslovanje s tujino V prostorih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bo v torek, 5. novembra, ob 16. uri predavanje dr. Edija Germamja, funkcionarja Tržaške kreditne banke, na temo »Novi predpisi pri blagovnem poslovanju s tujino«. Zaradi aktualnosti obravnavane teme — novi predpisi bodo stopih v veljavo 18. t. m. — priporočajo prireditelji udeležbo vodstvenih in operativnih kadrov zunanjetrgovinskih podjetij. Predavanje sodi v sklop dejavnosti zunanjetrgovinske sekcije SDGZ. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1985/86 TEČAJ STROJEPISJA TRAJANJE 150 UR Vpisovanje do 10. novembra na sedežu zavoda, Ul. Carducci 8, tel. 040/730-210. izleti Sindikat upokojencev CGIL organizira izlet v Čedad v nedeljo, 10. t. m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj izpred sedeža sindikata na Opčinah, Narodna ulica'69. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure na sedežu sindikata, tel. 214-222. mali oglasi Tel.'775-275 VEČ PARCEL naprodaj. Telefonirati na št. 003866/24-052 po 20. uri. IŠČEM stanovanjsko hišo, tudi potrebno popravil, v okolici Trsta. Tel. na št. 231-887. ČISTILNICA Tatjana išče pomoč pri likanju. Praksa ni nujna. Tel. 912-741 ah 200-617. PRODAM čistilnico v Križu za 2.000.000 lir. Kupcu nudim pomoč pri vpeljavi v delu z možnostjo nadaljnjega sodelovanja. Tel. 912-741 ali 200-617. PRODAM čistilnico v Nabrežini - Kamnolomi (vpeljava in stroji). Kupcu nudim pomoč pri vpeljavi v delu z možnostjo nadaljnjega sodelovanja. Cena po dogovoru. Tel. št. 912-741 ali št. 200-617. 19- LETNI FANT z dokončano geome-trsko šolo išče zaposlitev. Tel. na št. 227-364. IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim v Trstu ali okolici. Tel. Miran, Alpe-Adria št. 794-672. PODARIM mucka črne barve z belimi tačkami. Tel. 274-995 zvečer. IŠČEM harmonike z navadnimi basi v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 231-946. NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom prodam. Informacije v Saležu na št. 11. GARELLI 50 CC VIP 3, 3 brzine, letnik 1983, v odličnem stanju, prodam. Tel. 212-133 v večernih urah. 20- LETNO DEKLE išče zaposUtev kot tajnica v podjetju. Tel. 200-290. IZKUŠENEGA knjigovodjo zaposli iz-vozno-uvozno podjetje. Pismene pomicine poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico — Drevored 24. maggio 1 — pod šifro »Knjigovodja«. BIOLOŠKI dezodorans breeze in kreme največje italijanske kozmetične firme HANORAH so v prodaji na Opčinah, Kozmetika 90. KROJAĆNICA KOŠUTA ponuja za je-, sen in zimo nove vzorce blaga za športne hlače, suknjiče, plašče, obleke, volnene jopiče za moške ter ženska krila, tailleurje, plašče. Krojač-nica Košuta — Drevored D’Annunzio 11. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. OBČINA DEVIN NABREŽINA POKRAJINA TRST Razpis zakupa na-podlagi zasebne licitacije Dela: Razširitev pokopališča v Sesljanu - Vižovljah. Avtokaroserijska delavnica Umberto Žerjal Damjan Sancin ■ Krmenka 475 — TRST Tel. 040/824381 ^ pohIštvo ^ BIECHER Trst - Ul. deiristria 27 Tel.: 750113 IZREDNA PROMOCIJSKA PRODAJA SE NADALJUJE DO KONCA LETA I. de Felszegy *»«• ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST- TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telet. (040) 793014 + vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo + Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 9.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg. S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 3 79 13 46 8 CAGLIARI 42 6 59 80 25 FIRENCE 70 33 81 48 69 GENOVA 26 46 40 43 24 MILAN 38 1 35 31 54 NEAPELJ 70 81 85 69 80 PALERMO 43 12 76 18 31 RIM 68 50 56 45 86 TURIN 48 40 35 16 3 BENETKE 21 68 8 ENALOTTO 88 36 1 X 2 1 X 2 X 2 X 1 2 X KVOTE 12 — 17.646.000 lir 11 — 657.000 lir 10 — 74.000 lir Župan glede na sklep občinskega odbora z dne 15. februarja 1985, izvedljivega v smislu 7. člena zakona štev. 687 z dne 8. 10.1984, sporočam da namerava uprava občine Devin Nabrežina dati v zakup na podlagi zasebne licitacije dela za razširitev pokopališča v Sesljanu - Vižovljah po načrtu, ki ga je dne 14. 2. 1985 izdelal dr. inž. Rocco Foti; osnova dražbe je 748.150.934 lir. Postopek zakupa je predviden po zakonu štev. 14 dne 2.2.1973, 1. člen, točka d) z modalitetami, ki jih predvideva 4. člen in z možnostjo višjih ponudb začenši s prvo izvedbo zakupa na osnovi 1. člena zakona štev. 687 z dne 8. 10. 1984. Tisti, ki bi se radi udeležili licitacije, lahko do 14. ure dne 7. novembra 1985 naslovijo občini ustrezno priporočeno prošnjo za vabilo, v kateri morajo navesti vpisno številko v seznam zakupnikov in višino vpisnine za kategorijo naprošenih del. Devin Nabrežina, 25. okt. 1985 ŽUPAN (Bojan Brezigar) DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakov, plastične predmete, šipe po meri, termična stekla TER-MOPAN, pralne praške. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! OPČINE Proseška ul. 22 Tel.: 211552 , programi rtv □ •>»« 7 radio - tv - radio - tv - radio - iv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv \ Nedelja, 3. novembra Ponedeljek, 4. novembra italijanska televizija italijanska televizija Prvi kanal 9.25 Maša 12.00 Praznični dan — nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 TG 1’una 13.30 Dnevnik 1 13.55 Radiocorriere — Toto — TV — nagradno tekmovanje 14.00 V teku nedelje... — vodi Mino Damato 14.20, 15.20, 16.20 Športne vesti 15.30 Discoring — glasbena oddaja 18.20 90. minuta — športna rubrika 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo — registriran polčas nogometne tekme A lige 20.00 Dnevnik 1 20.30 I dieci cormnandamenti — 1. del filma 21.55 športna nedelja 23.10 Sence preteklosti: Labirint — po povesti C. H. B. Kitchina 00.10 Dnevnik 1 — Kratke vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 V spomin na Albana Berga — ob stoletnici rojstva 10.55 Jeux — balet 11.15 Komični filmi 11.35 Piccolo colonnello — film Nastopa Shirley Tempie 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Piccoli fans — vodi Sandra Milo 14.40 športne vesti Adelaide: Formula 1 — VN Avstralije 16.50 Cavalca e spara — film Nastopa John Wayne 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo — registriran polčas nogometne tekme B lige 18.20 Srečanje s kinematografijo 18.35 Športne vesti 18.50 Ceste v San Franciscu — TV film 19.50 Dnevnik 2 — Vèsti 20.00 Dogodki in osebnosti športne nedelje 20.30 Sogni e bisogni — 5. del 21.35 Dnevnik 2 — Nocoj 21.45 Iz gledališča Petruzzelli v Bariju Viva Mexico — pojeta Placido Domingo in Kaya Ridarelli 23.15 Tedenska oddaja o medicini 23.45 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.55 Šola in vzgoja: Živali, ki jih je treba ščititi Tretji kanal 11.50 Girofestival — glasbena oddaja 12.30 Poje Mimmo Locasciulli 13.30 Discoestate — glasb, oddaja 14.35 Neposredni športni prenosi: Vercelli: hockey Evrovizija — Anversa: tenis 17.20 I cavalieri del Texas — film Nastopa: Frec McMurray 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželne športne vesti 19.40 Rock glasba 20.30 Športne vesti 21.30 Strah v predalu — 5. nad. 22.05 Dnevnik 3. 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 23.15 Di Gei musica — glasbena oddaja jugoslovanska televizija Ljubljana 8.55 Otroška matineja: 9.50 Sokoli — lutkovna serija J0.15 Cervantes — TV nadaljevanka 11-05 Izročila — 2. del H.35 625 — oddaja za stik s gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.55 Mostovi 14.30 Pesem ptic trnovk — TV nad. 15.20 Videogodba — 8. oddaja 16.20 Poročila 16.25 Cisco Pike — film 17.50 TV kviz 18.50 Knjiga 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Varljivo poletje 68 — TV nadaljevanka 88-50 športni pregled 2135 SLOVENCI V ZAMEJSTVU V okviru oddaje »Slovenci v zamejstvu« bo tudi prispevek o zadrugi Dolga krona, ki ga je pripravil Igor Gruden. 22.10 Poročila Koper 12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja 15.00 Pomorske zgodbe — TV film 16.00 Sinovi sonca — dokumentarna oddaja 16.30 Risanka 17.00 Goober — risanka 17.30 Telerama sport 18.00 Skrivnostna »mapa« — TV film 18.30 Velike nesreče 19.00 Nepokorjeno mesto — TV nad. 20.30 Kitajec v Scotland Yardu 21.30 10 italijanskih režiserjev — 10 italijanskih zgodb 22.30 Tihi Don — TV film 23.00 Pogled na svet — aktualna oddaja Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Varaždin — izobraževalna oddaja 13.30 Govorimo o zdravju 14.00 Mali koncert 14.15 Obale — 3. nadaljevanje 15.25 Nedeljsko popoldne 17.20 Svobodna ženska — film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Varljivo poletje 68 20.50 Športni pregled 21.40 Potopisna reportaža 22.10 TV dnevnik zasebne postaje CANALE 5 {6-10 Mama Malone — TV film ,' ■40 Filmske novosti ,L25 Glasbena oddaja ,2-^0 Punto 7 — debate in aktualnosti 4-30 Buona domenka — vodi Maurizio Costanzo Orazio - TV film Forum — vodi C. Spaak , Dalle 9 alle 5 - TV film 22'i. Anno Domini —- TV nadalj. ^•“0 Monitor — novinarske repor- j“2-30 punt0 7 — debate in aktualnosti ^•30 Chicago story — TV film RETEQUATTRO 1,2)8 California — TV nadaljevanka J3-00 The Muppet Show ].?9 Jumbo Jumbo — dok. oddaja i-')))) Amici per la pelle — TV film , -00 Pai Joey — film }(j-20 Ursus — film iq',6 Programi prihodnjega tedna j,,",, New York New York — TV film 2i 8° California — TV film Mai dire si — TV film 23 uì cuore aperto — TV film 24 no ^no & company •90 L’amico del giaguaro — film ,n ITALIA 1 J0'15 La U.40 J2.00 13.00 vale della vendetta — film Premiere — filmske novosti Riptide — TV film l4on 9rand Prix — športna oddaja ir L: Cc'e Jay Television Športna nedelja I ragazzi del computer — l9no ^ film 20 no Lucky Luke — risanka 20 3n rvL^ki di gatto — risanka 22',o Lrive In — varietejski spored Oo'0 R cibo degli dei — film Cannon — TV film 16-00 18.00 TELEPADOVA 8.30 Gran Bazar 12.30 Rubrika o turizmu in trgovini 13.00 La talpa — TV film 14.00 L’incredibile Hulk — TV film 15.00 Dott. John — TV film 16.00 I nuovi Rookies — TV film 17.00 Rubrika 17.30 Arabesque — TV film 18.30 Risanke 20.30 Che cavolo mi combini papà? film 22.30 Fuori gioco 23.30 Spazio 1999 — TV film 00.30 Primo piano 1.00 Chips — TV film TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Ricchezza mia — film 9.00 Risanke 9.30 Dokumentarec 10.00 Razstava preprog 13.00 Razstava starih izdelkov 16.30 Filmski spored 17.00 Dokumentarec 17.30 L’eroe senza macchia — film 19.00 TV film 19.30 Speciale spettacolo 19.40 Week - end — filmski spored 20.30 Film 22.00 Razstava preprog TELEFRIULI 10.30 Zelena dežela 11.00 Da ali ne, telefonski sejem 13.10 Dober dan, Furlanija 13.15 V diskoteki 13.30 Andrea Celeste — TV film 14.30. Povera Clara — TV film 15.30 Superclassifica show 16.30 Rubrika 18.00 Classe mista — variete 19.30 športne vesti 20.30 Film Prvi kanal 10.30 Drama d’amore — TV nadalj. 11.55 Vremenske razmere 12.00 Halo... kdo igra? -— vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 — Tri minute o... 14.15 Halo... kdo igra? 14.15 Kadar zgodovina postane kronika 23. oktober v Budimpešti 15.00 Komični filmi 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Trije nečaki in majordom 18.10 Osmi dan 18.40 Taxi — TV film 19.05 Mednarodno letališče 20.00 Dnevnik 1 20.30 I dieci commandamenti — 2. del filma 22.15 Dnevnik 1 22.25 Srečanje s kinematografijo 23.55 Dnevnik 1 — Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 9.30 Televideo — poskusni program 11.00 Neposreden prenos iz .poslanske zbornice: Izjave ministrskega predsednika Bettina Craxija o vladni krizi 11.55 Cordialmente 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Capitol — TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 1 — Kratke vesti 14.35 Tandem — aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Kruh in marmelada — mladinska oddaja 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.35 Danes in jutri 18.15 Programi pristopanja 18.30 Športne vesti 18.40 Ceste v San Franciscu 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Iz našega žepa — oddaja o potrošništvu 21.25 Hill Street dan in noč — 22.15 Dnevnik 2 — Nocoj 22.25 Protestantizem 22.50 Galico Kid gre v šolo — TV film 23.15 Šola in vzgoja 23.50 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 24.00 Nočni kino: Starflight One — film. Nastopa: Lee Majors Tretji kanal 14.00 in 14.30 Šola in vzgoja 15.00 Violina Salvatoreja Accarda Glasba: P. I. Čajkovski 16.00 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 šola in vzgoja 20.30 Andy si nasce — oddaja z Andyjem Luottom 21.30 Dnevnik 3 21.40 šola in vzgoja 22.10 H processo del lunedì jugoslovanska televizija Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 12.40 Poročila 17.30 Poročila 17.35 Miške, mačke vrtitačke 17.55 Oddaja, ki ni okrogla 18.25 Podravski obzornik 18.45 Videogodba 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.30 Vedno na poti — nadaljevanje in konec 21.10 Aktualno 21.50 Naši baletni utrinki: Vojko Vidmar 22.35 TV dnevnik H Koper 14.15 TV — Novice 14.20 Dr. Caraibes — TV film 14.45 Komika 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja 15.45 Glasbena oddaja 16.30 Robottino — risanka 17.00 Goober — risanka 17.30 Telerama sport 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov, oddaja v živo 18.55 TV — Novice 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — JManifestacija za postavitev spomenika pri Sv. Ani GORICA — Problemi Tržaške predilnice v Podgori TRST — Začetek sezone gledališča La Contrada GORICA — Dan varčevanja - Pogovor s Ksaverijem Lebanom TRST — Renzo Vespi gnani v galeriji Cartesius ŠPORT TRST — Gimnastika BOR za »Modri kij« DOLINA — Košarka: Breg Adria-therm - Libertas TREBČE — Nogomet: Primorec - Au-risina 19.30 TVD — Stičišče 19.50 Odbojka 20.30 športni pregled 21.00 Splav meduze — 1. del filma 22.00 TVD — Vse danes in napoved vremena 22.10 Splav meduze — 2. del filma 22.50 Festival filmov o gorah zasebne CANALE 5 9.50 General Hospital — TV roman 10.45 Facciamo un affare — nagradno tekmovanje 11.15 Tuttinfamiglia — nagradno tekmovanje 12.00 Bis — nagradno tekmovanje 12.40 II pranzo è servito 13.30 Sentieri — TV roman 14.30 La Valle dei pini — TV roman 15.30 Una vita da vivere 16.30 Hazzard — TV film 17.30 Doppio slalom 18.00 R mio amico Arnold 18.30 C’est la vie 19.00 I Jefferson — TV film 19.30 Zig Zag — nagradno tekmovanje 20.30 Io sto con gli ippopotami — film 22.30 Jonathan, dimensione avventura 23.30 Športna rubrika RETEQUATTRO 10.00 Una sposa insodisfatta 11.45 Magazine — rubrika 12.15 Bravo Dick — TV film 12.45 II piccolo principe — risanka 14.15 Destini — TV novela 15.00 Piume e paillettes — TV novela 15.40 L’amante italiana — film 17.40 Lucy show — TV film 18.20 Ai confini della notte TV film 18.50 I Ryan — TV film 19.30 Febbre d’amore — TV nadalj. 20.30 E. buon paese — nagradno tekmovanje 23.00 Alfred Hitchcock — TV film 23.30 Dick Tracy — TV film 24.00 Agente speciale — TV film ITALIA 1 8.45 Gli eroi di Hogan — TV film 9.10 Quella casa nella prateria — 10.00 Fantasilandia — TV film 10.50 Operazione ladro — TV film 11.45 Quincy — TV film 12.40 La donna bionica — TV film 13.30 Help — nagradno tekmovanje 14.15 Dee Jay Television 16.00 Chips — TV film 16.00 Lady George — risanka postaje 18.00 Quella casa nella prateria 19.00 Gioco delle coppie — nagradno tekmovanje 19.30 Happy Days — TV film 20.00 I Puffi — risanka 20.30 Magnum P. I. — TV film 21.30 Riptide — TV film 22.30 Festivalbar — glasbena oddaja 23.00 H vecchio e il mare — film TELEPADOVA 12.00 Chips — TV film 13.00 Risanke 14.00 Innamorarsi — TV film 15.00 Cappriccio e passione — 16.00 Rubrika 16.30 I nuovi Rookes — TV film 18.00 Trasformer — risanka 18.30 II ritorno dell’uomo tigre — 19.00 Risanka 19.30 Carmin — TV film 20.30 R padrino — film 23.30 Basket — športna rubrika 1.00 Spazio 1999 — TV film 00.45 Cannon — TV film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 Film 11.30 TV film 12.00 La falsa accusa — film 13.20 Horoskop 13.20 TV film 14.30 Le pietre rubate — film 16.00 Filmski program 17.00 TV film 17.30 Film 19.00 TV film 19.30 Predstave 19.40 Dokumentarec 20.20 Filmski program 20.30 Film TELEFRIULI 15.00 Povera Clara — TV film 16.00 Risanke 17.00 Love American Style — 17.30 Povera Clara — TV film 18.30 I cercatori d’oro - TV film 19.00 TV dnevnik 19.30 Andrea Celeste — TV film 20.30 Nogometna tekma: Lecce — Udinese radio Nedelja, 3. novembra RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Kraške mravlje«. Radijska igra, ki jo je napisal Drago Gorup; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca. France Prešeren: »Krst pri Savici«; 15.30 Šport in glasba ter prenosi z Naših prireditev; 15.30 Šport - Lahka glasba; 17.30 Neposreden prenos košarkarske tekme 2. lige CENTRO CULTURALE ARE-SINO - JADRAN. Iz Areseja poroča Saša Rudolf. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro, Radijski koledar, Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje: 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorsko; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 7.00 Dober dan; 8.00 Radijska priredba; 8.45 Športna rubrika; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 11.40 Radijski in televizijski programi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.30 Kaj je novega? ; 15.30 Športne vesti; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music; 20.00 Zaključek programov. Ponedeljek, 4. novembra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Cecilijanka 1984: mešani zbor »Frančišek Borgia Sedej« iz Števerjana (vodi Herman Srebrnič), mešani zbor »Rupa - Peč« (vodi Zdravko Klanjšček) in dekliški zbor »Devin« (vodi Herman Antonič), nato: Glasbena prilog; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«, nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Repentabor, glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. Skladbe Georga Friedricha Haendla izvajajo čemba-listka Dina Slama, flavtista Miloš Pahor in Erika Slama ter Irena Pahor na violo da gamba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorska glasbena šola; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober’ dan; 8.00 Radijska priredba; 9.32 Lucianovi dopisniki 10.00 Pesem tedna; 10.30 Vstop prost; 10.10 Zdravo, otroci; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Zdravo otroci 15.45 Glasbeno -govorni program; 16.00 Glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Italijanski tenis; 18.10 The guitar club; 18.32 Glasba; 20.00 Zaključek programov. Zgradila naj bi ga Briska gorska skupnost Bo števerjansld namakalni sistem kmalu v pomoč tamkajšnjim kmetom? Ob Martinovem več prireditev v naših vaseh in društvih V začetku lanskega leta so v u pravnem odboru Briške gorske skupnosti izdelali okvirni načrt za nekatera pomembna investicijska dela na območju Brd. V intervjuju našemu dnevniku je predsednik BGS Hadrijan Corsi takrat povedal, da bo prva tranša del šla v gradnjo vodovoda na Krminsko goro, v gradnjo nekega gospodarskega objekta za ustekleniče-nje v Dolenje in v gradnjo namakalnega sistema v števerjanu. Na skupščini Briške gorske skupnosti so ta načrt zastopniki vseh občin osvojili. Prošnja za finansiranje je romala na deželo. Ta je denar, seveda ne vsega, ki bi bil potreben za ta dela, tudi dala. Bajè, tako smo izvedeli, je dežela za te investicije namenila približno dve milijardi lir. Gradnji namakalnega sistema v števerjanski občini je bilo namenjenih 700 milijonov lir. Celoten načrt pa bi bil zahteval veliko večjo investicijo, po takratnih izračunih okrog štiri milijarde lir. Čisto razumljivo je, da bi bili Krajevna skupščina v Podgori V športni hali bo jutri, v ponedeljek, ob 20. uri seja rajonske skupščine za Podgoro. Govorili bodo o javni razsvetljavi, prometnih predpisih ter raznih delih v tem kraju. Na sku-ščino so povabili odbornika za javna dela Del Bena in za promet Bratuža. V ŠTARANCANU Korak za ureditev krajevnega parka Občinski svet v Štarancanu je sklenil izvesti prvi poseg za zaščito in ovrednotenje krajinskega parka v ustju Soče, posebej pa na kraju Isola della Cona. Območje bodo ogradili ter zgradili manjše poslopje, ki bo služilo kot okrepčevalnica in istočasno tudi opazovališče za ljubitelje ptic. Predviden je izdatek v višini 130 milijonov lir. Sklep je občinski svet odobril z večino glasov. Naj ob tem o-menimo, da je v pripravi obsežnejši načrt, katerega izvedbo bo krila v glavnem dežela. Posvet delavcev V dvorani glasbene šole Vivaldi v Tržiču bo jutri ob 9. uri posvet, ki ga prireja sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL o finančnem zakonu ter o nujnosti prenovitve sistema dopolnilne blagajne. Govoril bo pokrajinski tajnik sindikata UIL Flavio Sniderò. • Goriški pokrajinski svet se bo ponovno sestal jutri ob 17. uri ter nadaljeval razpravo o vprašanjih, ki so bila v glavnem na dnevnem redu že pred tednom dni. Goriška občina je svojčas razlastila lastnike zemljišč, ki so jih potrebovali za gradnjo avtoporta pri Štandrežu. Gre za obsežna zemljišča med vaškim naseljem in Jeremitiščem. Delno je avtoport že zgrajen, nekatera nadaljnja zemljišča pa bodo še zasegli, čim bodo nadaljevali z deli. Od časa do časa imajo občinski svetovalci v Gorici opravka s potrjevanjem že od ožjega odbora sprejetih sklepov o izplačilu odškodnine razlaščencem. Pred časom je nov občinski svet potrdil vrsto takih sklepov, ki jih je že v aprilu in maju letos sprejel prejšnji občinski odbor, šlo je za dolg seznam razlaščencev. Marsikdo med njimi, ki je bil seveda lastnik večjega kosa zemlje, je dobil tudi čedno vsoto denarja. Vendar pa nekaj v zvezi s temi podatki ni bilo v redu. Nekdo od prizadetih nas je na to opozoril. Zato smo se na občini pozanimali kako je s stvarjo. Precej tistifu. ki smo jim pripisali določeno odškodnino, te ni dobilo v celoti. To pa zato ker so bili le lastniki zemlje, obdeloval pa jo je kdo drug. Zakoni o razlastitvah namreč določajo, da dobi lastnik razlaščene zemlje neko določeno vsoto. Ta je približno enaka polovici vsote o kateri je bdi govor v našem članku. Tej je treba dodati še neko odškodnino, približno osemodstotno, za triinpolletno zakasnitev izplačila stroški že danes večji, v bodoče pa še večji. Znano je, da je suša vsakoletna spremljevalka Števerjancev v poletnem času. Čeprav je bil vodovod povečan in posodobljen se poleti znajdejo v težavah. To se sicer dogaja tudi drugod, tako v Gorici kot v Furlanski nižini. Letos je bilo to še posebej občutiti. To so občutili pred-vem kmetje, ki so hoteli namakati vrtove, travnike, polja in vinograde. Zaradi tega bi bil namakalni sistem v Števerjanu sila važen, še posebej ker so v vinograde investirali veliko. Kakšen naj bi bil načrt namakalnega sistema? Cevovod naj bi speljali iz Soče po Grojni, tam bi se odcepil v dva dela. Sistem naj bi bil narejen tako, da bi v izmeničnih dneh dajal vodo vsem števerjanskim vinogradom. Tako ne bi trpeli suše. Gradnja namakalnega sistema bi seveda trajala več let, denarja bi bilo treba veliko. V Števerjanu pa v zadnjem času V tednu, ki se zaključuje so bile volitve v predstavniške organe tudi na višjih srednjih šolah. Udeležba dijakov je bila, kar je tudi razumljivo, precej visoka, zelo različni pa so podatki o udeležbi staršev na volitvah. Danes navajamo podatke za učiteljišče, klasično gimnazijo - licej in za trgovski zavod Ivan Cankar. Najmanjši odstotek volilne udeležbe je bil na zavodu I. Cankar (21,98%), najvišji pa na učiteljišču (83%). Približno polovica upravičencev se je udeležila volitev na liceju ' (45%). ZAVOD IVAN CANKAR Volilo je 95% dijakov in 21,98% staršev. V zavodni svet so bili v predstavništu dijakov izvoljeni Luisa Gergolet, Diana Mulič in Dario Zanier. Volitve v razredne svete pa so dale naslednje rezultate (dijaki) : (zemljo so namreč zasegli že pred tem časom). Kar precejšnjo odškodnino pa dobi najemnik, ki zemljo dejansko obdeluje. V seznamih, ki smo jih objavili, pa je bil za celo vsoto omenjen le zakoniti lastnik zemlje. Ta je tudi vpisan v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi sklep občine zadeva izključno njega. S posebnim postopkom pa del denarja dobi najemnik-obdelovalec. Povedati je še treba, da so cenilci obračunali vrednost zemlje po tem kar so našli na njej tistega dne ko so prišli na posestvo. Jasno je, da je travnik bil plačan veliko manj kot pa zelenjadni vrt. Povedati pa je tudi treba, da so neposrednim obdelovalcem — lastnikom zemlje, ki so jim jo svojčas odvzeli, precejšen del odškodnine plačali že prej. Seveda so neposredni obdelovalci, katerih edini zaslužek je bil od obdelovanja zemlje, dobili višjo odškodnino kot pa lastniki zemlje, ki so jo bili oddali v najem. čestitke KD Jezero iz Doberdoba izreka i-skrene čestitke FABIU GERGOLETU ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu v Ljubljani. Ob priliki doktoriranja Fabia Ger-goleta se čestitkam pridružujejo sosedje z Manderja in Prvaške ulice. krožijo govorice, da se Briška gorska skupnost namerava odpovedati temu načrtu, za katerega v tem kraju vlada veliko zanimanje. Denar naj bi preusmerili drugam oziroma v druge namene, le delček obljubljenega v nakup tovornjaka za ustekleničenje vina, ki naj bi krožil po vasi. To je seveda koristno, vendar pa ne bi nikakor nadomestilo načrtovanega in obljubljenega namakalnega sistema. Zakaj prihaja do tega, se sprašujejo v Števerjanu, pa čeprav nekateri modro pripominjajo, da bi bila morala občina sklicati na posvet vse vinogradnike, da bi ti povedali svoje mnenje o, namakalnem sistemu. Občina namreč imenuje svoje zastopnike v Briško gorsko skupnost in ima zaradi tega o tem glavno besedo. Pa čeprav to nekaterim danes ne prija. Sicer pa bi bilo zares prav izvedeti kaj se kuha okrog obljubljenega in načrtovanega in delno že finansiranega namakalnega sistema, ki tako pobliže zanima vso števerjansko skupnost. 1. razred Claudio Battisti, Silvan Skorianc ; 2. A Igor Croscili, Elisa-betta Orlando; 2. B Albert Sosol, Ra-faella Zavadlav; 3. Katja Frandolic, David Fabi; 4. Guido Pahor, Giovanni Contin; 5. Dario Zanier, Luisa Gergolet. Predstavniki staršev v razrednih svetih: 1. razred Alessio Komjanc, Carla Vogrič; 2. A Jožica Madriz, Guerrino Nardin; 2. B —; 3. Branko Juren, Luciana Visintin; 4. Renata Delpin. Dario Leghissa; 5. —. KLASIČNA GIMNAZIJA IN LICEJ PRIMOŽ TRUBAR Kar zadeva volitve v razredne svete na tej šoli, je med starši volilo 45 odstotkov volilnih upravičencev, odstotek dijakov pa je skoraj absoluten, 98 odstotkov. Izvoljeni starši so: 4. gimnazija Predstavniki goriške pokrajinske u-prave zaključujejo krog posvetovanj z upravitelji občin na Goriškem, za sestavo triletnega razvojnega načrta. Te dni so imeli srečanje z županom in člani občinskega odbora v Gradežu, kjer je bilo največ pozornosti namenjeno vprašanjem bodočega turističnega razvoja kraja in predvsem vprašanjem, kako pred nadaljmm onesnaževanjem zaščititi gradeško laguno. Predsednik pokrajine Cumpeta je imel, skupaj z odbornikom za načrtovanje Bevilacquo in javna dela Bressanom srečanje tudi z upravitelji Krmina in sedmih o-koliških občin (Medea, Moraro, Šlo-vrenc. Koprivno, Moš, Dolenje in Mariano). Poleg specifičnih vprašanj vsake od omenjenih občin so na sestanku Naše prebivalstvo je trdno povezano s kmetijskim svetom in z vsemi tradicijami, ki so jih gojili naši predniki, ki so skoro vsi bili na tak ali drugačen način zaposleni v kmetijstvu. Zaradi tega tako vztrajno obujanje nekdanjih tradicij in praznikov, ki jih je nekoč bilo zelo malo. Prav zaradi tega so bili pomembni, prav zaradi tega so ostali v zavesti nas vseh. Tak praznik je martinovanje, ki spominja na zaključek kmetijske sezone. Takrat so kmetje naredili o-bračun enoletnega dela. Zaradi tega, so to praznovali tako v domačem krogu kot v javnem in cerkvenem. Naši dedje so si privoščili, seveda če je bila letina dobra, tudi kaj priboljška na mizo. V spominu starejših so ostale lepo obložene mize. Prav zaradi tega se na take načine martinovanja spominjamo tudi mi. Marsikdaj sicer le formalno. Martinovanja bodo v prihodnjih dneh v več krajih. Že v soboto bodo martinovali člani in prijatelji kulturnega društva Oton Župančič v Štandrežu in Briški grič v Števerjanu. V soboto bodo martinovali tudi goriški upokojenci, v nedeljo pa goriški planinci. Nevica Budal - Coceani (4 glasove) in Tatjana Mosetti - Rinelli (3); a. g.: Carlo Bresciani (10) in Luigi Bed-narich (4); 1. licej: Emil Devetak (7) in Edmund Cossutta (2); 2. 1.: Majda Sfiligoj vd. Corsi (1) in Dino Roner (1); 3 1.: Anamarija Budihna -Roner (2) in Irena Brumai - Vrtovec (2). Izvoljeni dijaki so: 4. gimnazija: Andrejka Vrtovec (5 glasov) in Re-becca Rinelli (2); 5. g.: Marjetica Vrtovec (6) in Srečko Breganti (3); 1. licej: Valter Ferfolia (6) in Alenka Florenin (3); 2. L: Fanika Klanjšček (3) in Aleksander Rinelli (2); 3. L: Marko Vrtovec (3) in Vojko Pahor (1). UČITELJIŠČE S. GREGORČIČ Kar zadeva dijake, je na tem zavodu volilo 64,3 odstotka volilnih u-pravičencev. Odstotek staršev pa je bil delno višji: 83 odstotkov. V zavodni svet so bili izvoljeni naslednji dijaki: Peter Grusovin (prejel je 22 preferenc), Barbara Oblju-bek (2) in Tanja Kocjančič (1). Predstavniki staršev in dijakov v razrednih svetih pa so: 1. razred: Umberto Ruzzier in Ana Lucchesi (starši), Michela Riggio in Valentina Martinuč (dijaki); 2.: Ada Budal in Gianni Orzan, Elena Orzan in Sonja Feri; 3.: Jolanda Žigon in Oscar-re Ussai, Marina Ussai in Tanja Kocjančič; 4.: Tatjana Čuk in Alojzija Pelicon, Marisa Alt in Alenka De-vetta; 3. razred za vrtnarice: Marta Bizjak in Giuseppina Černič, Serena Zorn in Katrin Lovisutti. obravnavali dve, ki sta skupni in posebnega pomena: pokrajina naj bi v gradivo, ki ga bo posredovala deželi vključila tudi vprašanje hidrogeolo-ške ureditve porečja Idrijce in Birše, dveh vodnih tokov, ki sta v zadnjih letih povzročila zelo visoko gfnotno škodo zaradi poplav; drugo vprašanje pa je ekološko - gospodarskega značaja. Pokrajina naj bi skušala — seveda s posredovanjem dežele — preurediti celotno mrežo zbiranja in uničevanja smeti in drugih odpadkov. Prejšnji četrtek napovedanega sestanka z upravitelji goriške, štever-janske in sovodenjske občine pa ni bilo, zaradi lovskih počitnic goriške-ga župana. Srečanje bo predvidoma v sredo. V nedeljo, 10. novembra bodo martinovanja na vaških trgih, pred cerkvijo, v dopoldanskem času tako v Štandrežu kot v Doberdobu, popoldne pa na vaškem trgu v Gabrjah (za to martinovanje skrbi kulturno društvo Skala). Naslednjo nedeljo, 17. novembra, pa bosta taki prireditvi v dopoldanskem času v Sovod-njah in v Števerjanu. Goldonijevi Grobijani jutri v Verdiju Tržaško stalno gledališče bo jutri v goriškem Verdiju dalo na oder letošnjo novost in sicer Goldonijeve Grobijane (I Rusteghi). Delo je režiral Goričan Francesco Macedonio. Igrajo Alvise Battain, Margherita Guzzi-nati, Riccardo Canali, Giulio Brogi, Anna Teresa Rossini, Barbara Cupi-sti, Riccardo Peroni, Valeria Cian-gottini, Giampiero Becherelli in Piergiorgio Fasolo. Predstava sodi v italijansko gledališko abonmajsko sezono, ki se je sicer pričela v torek po znanih težavah v zvezi z uporabnostjo dvorane Verdijevega gledališča v Gorici. Začetek ob 20.30. • Na goriški prefekturi bo v torek ob 10. uri sestanek s prefektom in odgovornimi za civilno zaščito. Razpravljali bodo o načinu za preprečevanje gozdnih požarov. Pretep v Gradežu Tri osebe so na zdravljenju v bolnišnici zaradi poškodb, ki so jih zadobile v pretepu, v nekem javnem lokalu v kraju Pineta di Grado. Na zdravljenju so 68-letni Guido Heismer iz Trsta ter Mario in Natalino Dovier iz Gradeža. Vsi so bili ranjeni z nožem. Okoliščine pretepa niso znane. predavanja Mladinski odsek KD Jezero v Doberdobu priredi v torek, 5. novembra, ob 20.30, v društvenih prostorih, predavanje Vesne Tomšič in Loredane Petea-ni, ki bosta pripovedovali o letošnji zanimivi afriški izkušnji. razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča, da je še nekaj mest za martinovanje 10 novembra. Prijave sprejemajo najkasneje do 4. novembra na sedežu društva, v trgovini Baucon, v Sovodnjah pa pri Branku Kuzminu. Vpisovanje na sedežu društva še samo v ponedeljek od 17. do 19. ure. Kulturno društvo Oton Župančič priredi martinovanje v soboto, 9. novembra ob 20. uri v Domu Andreja Budala. Vpisovanja pri Marti in drugih odbornikih. KD Briški grič priredi 9. novembra 1985 društveno martinovanje v gostilni Mrak na Jazbinah. Vpisujeta Rihard Mizerit in Robert Juretič. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi člane na martinovanje, ki bo 9. novembra ob 17. uri v prostorih v Ulici della Croce. Ob tej priložnosti bo Miladin Čeme vrtel filme o križarjenju po Jadranu in o izletu k izviru Soče. _____________kino________________ Gorica VITTORIA 15.45—22.00 »H ritorno dal futuro«. Eden najbolj uspešnih filmov leta. CORSO 15.09-22.00 »I pompieri«. Film predvajajo istočasno kakor v drugih italijanskih mestih. VERDI 15.30—22.00 «Cercasi Susan disperatamente.« Film z rock pevko Madonne. Tržič EXCELSIOR 14.09-22.00 »Scuola di polizia IL - prima missione«. COMUNALE 16.00-22.00 »L’occhio del gatto«. Nova Gorica SOČA 10.00 »Moonraker — operacija vsemirja«. Ob 16.00—18.00—20.00 »Oči zla«- SVOBODA 16.00 »Moonraker — operacija vsemirja«. Ob 18.00—20.00 »Bogovi so padli na glavo«. DESKLE 17.00 »Samo dvakrat se živi«-Ob 19.30 »Umazani inšpektor Harry«- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84-268- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. Maggio, tel. 73-328- POGREBI Jutri v Gorici, ob 11. uri Giovanna Mazzani iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Michele de Falo iz splošne bolnišnice- PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La Goriziana ____________ gi i_g GORICA - VIA D. D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Zelo različna volilna udeležba na naših višjih srednjih šolah Na volišču nižje srednje šole Ivan Trinko Pravilno tolmačenje odškodnine za razlaščeno zemljo v Štandrežu Skoraj zaključena posvetovanja za triletni razvojni načrt V četrtek v stolni cerkvi sv. Justa Koncert H. Berganta in T. Grčarja Med svetovno znane orgelske mojstre spada danes nedvomnio Hubert Bergant, ki bo prihodnji četrtek nastopil v stolnici sv. Justa samostojno m ob sodelovanju Toneta Grčarja, ki Prav tako kot Bergant sodi v vrh slovenskih poustvarjalnih umetnikov. Bergant je študiral orgle in klavir pa Akademiji za glasbo v Ljubljani, istočasno pa zgodovino umetnosti na filozofski fakulteti tamkajšnje undver-re. Po diplomskem študiju se je izpopolnjeval na Dunaju, kjer je tudi diplomiral na. Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost. Bergant je p®daj profesor na Akademiji za glasom v Ljubljani, kjer je vzgojil vrsto odličnih mojstrov orgelske igre. še vidnejše pa je njegovo konoertno delovanje, tako doma, kjer ga redno srečujemo v vseh pomembnih kulturnih centrih ter v tujini, v Italiji, Av-striji, v Sovjetski zvezi in drugod, kjerkoli je Bergant nastopil, so mu glasbeni strokovnjaki priznali vrhunske izvajalske kvalitete. To velja tudi za njegova koncertna gostovanja v frstu in drugih krajih zamejstva, kipr se je priljubil vsem, ki jim je Pri srcu orgelska glasba. Podobne besede bi lahko rekli tudi Toneta Grčarja, ki je še pred končanim študijem na glasbeni Akade-nuji vzbudil pozornost, ko je 1. 1960 dobil prvo nagrado pri tekmovanju studentov glasbenih šol. Po diplomi Pa Akademiji v Ljubljani se je Grčar izpopolnjeval v Parizu pri Robertu Bclmotteju. Razen na koncertih z °dličnim trobilnim kvintetom Grčarja ^cdno srečujemo tudi kot koncertnega glista. Med njegovimi številnimi nastopi naj omenimo odlično uvrstitev Pa mednarodnem glasbenem tekmo-vanju v Ženevi. Spored odličnih slovenskih glasbenih '^Potnikov, ki jima bomo prisluhnili Prihodnji četrtek v stolnici sv. Justa, ^avaja v prvem delu skladbe Seger-la. Purcella, J. S. Bacha in Albinoni-la, v drugem pa Čemohorskega, Co-relli ja, Waltherja in Haendla. Iz bogate zakladnice češke glasbe-ne preteklosti, ki je pri nas vse predalo poznana, bomo slišali orgelsko TOCCATO IN FUGO v C duru skladatelja JOSEFA SEGERJA (1716 -I'82), ki se je oblikoval v šoli černo-horskega. Seger je dolgo let živel v tTagi kot organist znamenite cerkve fyn. Bil je spreten orgelski mojster, avtor številnih orgelskih skladb (toccate, fuge, preludiji) in maš ter uspe-scn glasbeni pedagog. Skladatelj HENRY PURCELL (1658/?/ - 1695) velja za naj večjega angleškega skladatelja preteklosti, j Jcgova številna dela — opere, kan-rate, _ razne instrumentalne skladbe, ‘^Pričujejo izredno genialnega gla-sbenega ustvarjalca in pomembnega glasbenega novatorja. Med njegova Poljubljena instrumentalna dela sodi tudi TROMPET VOLUNTARY za orgle in trobento. v J- S. BACH (1685 - 1750) je bil za asa svojega življenja poznan in ce-ujen kot izvrsten čembalist in orga-nisb ob popolnem nezanimanju gla- sbenih krogov pa je potekalo njegovo monumentalno ustvarjalno delo. Potrebno je bilo nekaj desetletij po njegovi smrti, da je glasbni svet začel spoznavati njegov skladateljski genij. Prvič je to prišlo do izraza 1. 1829, ko je bil po Mendessohnovi zaslugi javno izvajan njegov Pasijon po sv. Mateju. Bachov opus s področja vokalne in instrumentalne glasbe je ogromen, v svojih delih pa izstopa predvsem kot izvrsten oblikovalec polifonskega stavka in nedosegljiv mojster fuge. Zelo številna so njegova dela za orgije, med katerimi je omeniti impozantno Fantazijo in fugo v g-molu in koralne predigre. Tudi v njegovi PARTITI v G-duru, ki jo bo izvajal mojster Bergant, pride v polni meri do izraza sila njegove neizčrpne invencije. Med množico italijanskih mojstrov baročne glasbe se rednp pojavlja v koncertnih sporedih ime TOMMASA ALBINONUA (1671 - 1750), ki je za časa svojega življenja slovel tudi kot operni skladatelj, danes pa je še vedno nepozabljen v svojih številnih instrumentalnih delih. Napisal je u-spele violinske skladbe, koncerte in sonate. Pomemben je njegov prispevek k oblikovanju solističnega kon- gu certa. CONCERTO S. MARC, ki _ bo izjaval duo Bergant - Grčar, je posebno značilen primer italijanskega visokega baroka, češki redovnik BO-HUSLAV Č KRNOHORS K Y (1684 -1740) sodi med znamenite češke glasbenike pretekle dobe. V Pragi je osnoval znamenito violinsko šolo v kateri so se oblikovali številni znani glasbeniku med njimi tudi G. Tartini. V opusu Čemohorskega se odlikujejo skladbe za orgle, med njimi tudi FUGA V A MOLU, ki bo na sporedu četrtkovega koncerta. Na področju glasbe za godalne instrumente sodi v italijanskem baroku med najpomembnejše ustvarjalce ARCANGELO GORELLI (1653 - 1713), odličen violinist in ustanovitelj slav ne rimske violinske šole. Kot glasbeni ustvarjalec je svoja najboljša dela napisal s področja komorne glasbe kjer se odlikujejo zlasti slovite violinske sonate, med katerimi znana La Follia. Za Corellijeve skladbe je značilno izvrstno obhkavno ravnovesje, ki odlikuje zlasti počasne stavke. Iz njegovega opusa bo na sporedu SONATA V E MOLU za orgle in trobento. Redkeje srečujemo na koncertih i- me J. J. WALTHERJA, glasbenika iz nemškega mesta Mainz, ki je bil sodobnik J. S. Bacha. Walther je bil vsesplošno razgledan glasbenik in avtor del iz raznih področij glasbenega ustvarjanja. Imel je prijateljske vezi z Bachom, zlasti ko je bil vrsto let organist mestne cerkve v Weimarju. Četrtkov spored navaja njegov CONCERTO DEL S. MECX za orgle. GEORG FRIEDRICH HAENDEL (1685 - 1759), je sicer rojen v nemškem mestu Halle, a se je še mlad dokončno naselil v Londonu. Zavzemal je vodilne položaje v tamkaj-š.njem glasbeni produkciji in reprodukciji. Bil je organist, koncertni in operni direktor ter marljiv manager predvsem pa ploden glasbeni ustvarjalec. Zaradi svojega vsestranskega uspešnega delovanja ga štejejo Angleži za enega svojih največjih glasbenih mojstrov. Izredno številne so, njegove skladbe saj ga ni glasbenega področja koder ne bi zastavil svoje pero. Poleg oratorijev, oper, kantat, concerta grossa, je napisal tudi številna komorna dela za razne zasedbe. V to zvrst sodijo tudi Sonate za solistične inštrumente med katere spada bleščeča in učinkovita SONATA V F DURU za orgle in trobento, s katero bosta mojstra Bergant in Grčar zaključila svoj koncert. G. DEMŠAR Naši mladi glasbeniki na tekmovanju v Ur binu V Urbinu je bil 19. in 20. oktobra I. mednarodni glasbeni natečaj za soliste, due, trie in ansamble, ki ga prireja CIMI. (Centro Istruzione Musicale Itahano - Italijanski center za glasbeno vzgojo). Tega natečaja so se lahko udeležili mladi, ki gojijo ljubezen do harmonike, kitare, orgel in »baterije«. Na natečaj so se podali tudi gojenci glasbene šole za narmoniko KD Fran Venturini, ki jo že drugo leto vodi Suzana Žerjal. Natečaja se je v raznih kotegorijah udeležilo 8 gojencev glasbene šole od Domja s svojo učiteljico. Naj omenimo, da so vsi udeleženci naše glasbene šole častno branili njene barve, saj so se vsi dobro uvrstili na končni lestvici. Posebno pohvalo pa zasluži Suzana Žerjal, ki je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto z najvišjo o-ceno. Suzani čestitamo za lep dosežek in ji voščimo, da bi še dalje tako uspešno vodila društveno glasbeno šolo. S. K. Prispevajte za Dijaško matico novost na knjižni polici B. Štih o poteh in stranpoteh socializma Pod omenjenim, že mnogokrat citiranim naslovom verzov prezgodaj umrlega pesnika Marka Pavčka, je izšla v ponatisu istoimenska knjiga Bojana Štiha. Torej: »To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen.« Znani kulturni delavec, ves čas in vedno dinamično odziven tudi v stolpcih dnevne kulture in dnevne kulturne politike, je v takšnem mottu zbral 13 esejev oziroma meditacij, dnevniških zapisov, ter jih ponudil sodobnemu, po posegih in osvetlitvah sodeč, pa nemara tudi »prihodnjemu« bralcu. Listi iz dnevnika so namreč izredno odkriti, odkritosrčni, neizprosni, angažirani, osebni, prizadeti, pretresljivi — z eno besedo: gre za pogumno in močno izpostavljeno dejanje, ki nemara ne bo povšeči vsem tistim ljudem, ki ne želijo misliti izven utečenih norm, utečenih ali trenutno v rabi; ki jim ni do tega, da bi kritično promotrili svoja pa tudi naša skupna dejanja; ki se ne nikdar ali pa le zgolj na tihem sprašujejo o smislu in nesmislu, koristnosti in nekoristnosti mnogih naših početij; in predvsem vseh tistih, za katere je sedanjost in vse v tej sedanjosti dobro in smotrno, pravilno in sveto. Kot rečeno, za preproste ali preveč preračunane glave ta Štihova knjiga ni, čeprav ji je Ciril Zlobec posvetil izredno lep in pronicljiv pripis, v katerem pač — kljub nekaterim posameznim spornostim in vročekrvnostim — neprikrito poudarja pomen takšne in tovrstne knjige v našem kulturnem pa tudi političnem prostoru. Knjiga je nedvomno umetniški, politični in predvsem človeški credo Bojana Štiha, ki se na vseh možnih nivojih zavzema za' razlikovanje med pravim, resničnim socializmom ter med vsemi tistimi potmi in stranpotmi, ki to niso in ne morejo pa tudi nočejo biti, čeprav seveda ne prenesejo ni-kalcršnih ugovorov. V tej najpomembnejši točki oziroma osišču svojih razmišljanj, v točki, ki torej povezuje in staplja vsa naša dejanja in nehanja, nastopa Bojan Štih v prvi vrsti in predvsem kot mislec in kulturnik, »humanist«, bi rekli z nekoliko obrabljeno besedo, kulturnik, ki vidi smisel in moč socializma predvsem v ideji, da je to v svojem jedru kulturno in človeško gibanje, in da ni nobenega opravičila za vse tiste »odklone«, ki to »vero stoletij« materializirano spreminjajo v politiko, kot so pač vse druge politike. Štih se zavzema za mnogo večjo vlogo resnične kulture in kulturnega načela povsod, s ponosom in prepričanjem citira enako navdušenje Giintherja Grassa, ko gre za revolucijo v Nikaragvi, kjer je med 22 ministri vlade kar 12 pisateljev in med njimi kar pet duhovnikov. Ne more in ne more se sprijazniti z dejstvom, da je velika socialistična ideja rodila stalinizem, pravzaprav poglavitnega sovražnika socializma samega. Zanj je že Jalta, žalosten dokaz, kako se je socialistično gibanje pustilo podvreči načelom politične moči, ne pa človeške in s tem globoko kulturne sile, ki stopnjuje svojo moč in silo le s kulturo in človečnostjo. Več prostora za pesnike in poete v tem svetu, ki se spreminja v industrializirano in stehnizirano puščavo, ekološko opustošenje in eksploatacijo narave in njenih izročil! V tem duhu in pravzaprav izhajajoč iz široke vizije, znotraj katere so razpostavljeni vsi ostali pojavi, posveča Štih posebno pozornost osvetlitvam narodnostnega, se pravi slovenskega vprašanja: logično je, da odklanja vsakršno obliko tiste vrste vulgarno pojmovanega jugoslovanstva, ki ga je podobno opredelila cela vrsta najpomembnejših kulturnih delavcev, pronicljivo analizira značaj in tegobe slovenske zavesti, ki se še vedno vrti znotraj paradoksov narodnostnega ponosa in samo-podcenjevanja hkrati, istočasno pa ves čas stoji na okopih tiste kulture in duhovnega izročila, ki je zvesto izpolnjevalo naloge svojega poslanstva, čeprav skorajda nikoli ni šlo brez tistih nesporazumov, ki dokazujejo nujo in potrebo boja in borbe za prava stališča. Med takšne evidentne, čeprav manj razvpite nesporazume, prav gotovo sodi dejstvo, da je »Pomladni dan« Cirila Kosmača iz petdesetih let vzbujal med delom takratne uradne kulturne politike nezadovoljstvo in odpore, ki si jih danes komajda znamo razložiti. Štih hoče poudariti misel, da je lagodna birokratska miselnost, ki večkrat ne izhaja iz kulturne ampak zgolj suhe politične taktike, tisto zlo, ki se poraja stalno na novo in se je treba zato z njim vedno na novo spopadati — seveda za ceno izgube lastnega lagodja. Med številnimi osvetlitvami in tudi zanimivimi umetniškimi posegi v svoje' življenje, pa tudi v življenje drugih, izstopa — vsaj za naš prostor zelo aktualno — obravnavanje slovenskega vprašanja v luči vseh tistih Slovencev, ki so odrezani od svoje države. Bojan Štih na tem mestu predlaga, naj ne bi teh Slovencev obravnavali kot »manjšino«, manjšina je vidik večinskega naroda, ne pa vseh tistih, ki imajo rojake na tujem. Pravo ime za Slovenca je Slovenec in ta Slovenec je Slovenec povsod, kjer se nahaja — tukaj citirana misel, ki dobiva v stopnjevanih bojih za globalno zaščito vsebinsko vse bolj poglobljeno širino in moč, nedvomno zgovorno osvetljuje način in dinamiko večno nepomirljive avtorjeve zagnanosti in iskateljstva. JANEZ POVŠE Ob rimskem simpoziju »Krščanstvo med Slovani« ■ Naslednjega dne so spregovorili fi-l°gi. Med temi je izstopal prof. rančišek Venceslav Mareš z dunaj-,Ke univerze, ki je v latinščini pri-azal Metodov doprinos k oblikovanju aroslovanskega jezika. S strokovnega vidika je bil Marešev referat eden .jhed najbolj temeljitih, saj je pre-j avatelj posvetil tako rekoč celo življe eerkvenoslovanski leksiki in je equino eden izmed glavnih redakto-starocerkvenoslovanskega slova-iJa..ki izhaja v Pragi od 1. 1958 da-rLtm. je najobsežnejše delo na tem jv^rečju po Miklošičevem tovrstnem Rovarju iz 1. 1865. Istega jutra sta spregovorila tudi Capaldo iz Salerna in William ut"®1' iz Nijmegena o nekaterih filo-Mh aspektih Metodovega dela. Zadnji dan je bil posvečen proble-ti ^ čaščenja svetih bratov v bizan-^i ^o-slovanskem svetu (prof. Anto-v ® Ernilios Tachaios s solunske uni-jy/fre) in v glagolski literaturi (prof. tod ■ 'IaPun,Izié iz Zagreba) ter Me-rv u io pokristjanjenju Bolgarov (prof. Dujčev iz Sofije). le omog^e je v par vrsticah zabe-n „ l1 vsa imena koreferentov, ki so jij. topili v popoldanskih urah. Orne-jf.1 j*® bomo na slovensko skupino, ki Pred1 a razmeroma kar številna (15 vaS^ateljev) 'in na nekatere preda-Pali Je narodnosti, ki so izsto- tern P° pomembnosti obravnavanih v L^k^- Benedik s teološke fakultete 2a upijani je spregovoril o vlogi kne-bjafOlja pri delovanju obeh svetih tov, še posebej pa o njegovi vne- mi pri utrjevanju Metodove nadškofije. Akademik Emilijan Cevc je prikazal Cirila in Metoda v slovenski umetnosti. Fedora Ferluga-Petronio in Andrej Vovko sta pripravila referat o Družbi sv. Cirila in Metoda v Sloveniji in Istri. Pridružil se jima je Korošec Janko Zerzer, ki je podrobneje opisal vlogo istoimenske šolske družbe na Koroškem. Franc Husu je orisal vlogo sv. Trojice v življenju slovanskih apostolov. Profesor Stanko Janežič iz Maribora je predstavil slovenskega znanstvenika Franca Grivca (1878-1963), enega Izmed najglobljih in splošno priznanih poznavalcev eirilmetodijske problematike. Prav lansko leto je Franc Husu objavil pri Slovenski teološki akademiji italijanski prevod Grivčeve knjige Slovanska blagovestnika, sv. Ciril in Metod (Mohorjeva družba, Celje 1963), zadnje delo posvečeno delu svetih bratov, ki ga je priznani teolog nudil slovenskemu bralcu v poljudnoznanstveni obliki. Grivec je bil ne samo priznan teolog in ekleziolog, posveševatelj cerkvene edinosti, odličen poznavalec problematike vzhodnih cerkva, temveč tudi priznan filolog. Njegova raziskovanja so namreč večkrat globoko posegla na področje slavistike. Zato se ni čuditi, če ga je sv. oče Janez Pavel II. posebej omenil v svoji zadnji encikliki Slavo-rum apostoli. Maksimilijan Jezernik, predsednik Slovenske teološke akademije v Rimu in eden izmed glavnih organizatorjev kongresa, je spregovoril o slovenski zasidranosti v Rimu, t.j. o- slovenskih misijonarjih, ki so potovali skozi večno mesto alj so dalj časa v njem prebivali, na osnovi dokumentov, ki jih hrani Propaganda Fide. O bratovščini sv. Cirila in Metoda v Rimu je spregovorila dr. Irena Lupinc-Košuta, o Slomškovi molitveni družbi sv. Cirila in Metoda pa dr. Jošt Martelanc. Mag. Cvetko Valič je pripravil sociološko študijo o češčenju svetih bratov na Primorskem, ki se je do neke mere povezovala s predavanjem dr. An gela Kosmača, ki je analiziral ciril-metodijsko dediščino na Primorskem iz najrazličnejših aspektov in je med drugim spregovoril tudi o sledovih glagolice v naših krajih. Miloš Rybàr je v svojem predavanju (v latinščini) nakazal domnevno pot, ki sta jo Ciril in Metod napra-vila skozi naše kraje. Janez Vodopivec, profesor za ekleziologijo in ekumenizem na papeški univerzi Urba-niani je v svojem referatu sintetično podal glavne misli svoje zadnje knjige I santi jratelli Cirillo e Metodio compatroni d’Europa — Anello culturale jra l’Oriente e l’Occidente, ki je izšla letos pri istoimenski univerzi. Ivan žužek s papeškega Vzhodnega inštituta pa je prikazal Metoda kot izvedenca v cerkvenem pravu. Toliko o slovenskih udeležencih. Glede ostalih lahko samo obžalujemo npr., da sta odpadla zaradi odsotnosti predavateljev koreferata prof. Josipa Hamma, dolgoletnega priznanega profesorja cerkvene slovanščine z dunajske univerze, in hrvaškega profesorja Branka Fučiča, najpomembnejšega raziskovalca glagolske epi-grafike na jugoslovanskih tleh. Naj omenimo le njegovo knjigo Glagoljski natpisi, JAZU, Zagreb 1982, kjer je podrobno analiziral tudi glagolske na- pise na Slovenskem in navedel 25 slovenskih krajev, kjer je biio najdenih prek 80 bodisi izklesanih ali nashka-nih napisov bodisi grafitov. Nemogoče je omeniti imena mnogoštevilnih drugih udeležencev, še teže pa navesti vsebino njihovih referatov. Omejili se bomo samo na nekaj predavateljev, ki so izstopali po pomembnosti obravnavanih problemov. Petar Hr. Ilievski, profesor klasične filologije z univerze v Skopju je obrazložil nekaj temeljnih jezikovnih kalkov iz latinščine in grščine v cerkvenoslo-vanskem jeziku. Angelo Tamborra z rimske univerze se je zaustavil pri ponovnem vrednotenju slovanskih apostolov v 20. stoletju, Stanislaw Ur-banczyk s krakovske univerze pri poljski dediščini cirilmetodijskega poslanstva, Jifi Maria Vesely, avtor znane knjige o svetih bratih Scrivere sid l’acqua. Jaca Book, Milan 1982, pri usodi Metodovega groba. Kot smo že omenili, iz take pisanice najrazličnejših argumentov, ki so bolj ali manj povezani s cirilmelodij-sko dediščino, je težko izluščiti jasen povzetek. Prav gotovo je preveliko število predavateljev preseglo in pre- usmerilo prvotne načrte tega znanstvenega srečanja. Ko bi bila tematika omejena že takoj na začetku, bi lahko že zdaj povedali nekaj sklepnih misli in bi bilo prav gotovo tudi organizacijskih težav veliko manj. Po drugi strani pa je odmev, ki so ga zadobila dejanja svetih bratov, ne samo ob letošnji obletnici Metodove smrti, temveč že 1. 1980, ko ju je sv. oče Janez Pavel II. proglasil skupaj s sv. Benediktom za sozaščitnika Evrope, in ob letošnji encikliki Slavo-rum apostoli, tako velik, da je bila množična udeležba na takem kongresu skoraj nujna in nekakšen zunanji odraz zanimanja, ki so ga cirilmeto-dijsko poslanstvo in s tem tudi staroslovanska in slovanska kultura zbudila pri evropskih narodih. Šele objava aktov mednarodnega kongresa Krščanstvo med Slovani nam bo nudila popolnejšo predstavo o posameznih avtorjih in o argumentih, ki so jih prikazali. Takrat nam bo mogoče marsikateri podatek, ki se nam je zdel na prvi pogled nezanimiv, pomagal pri odkrivanju dragocenih drobcev slovanske in slovenske zgodovine. FEDORA FERLUGA-PETRONIO DOMA wgw IN V SVETU SLOVENIJALES DOBRO POZNAN Danes v Avstraliji sklepna V N v formuli ena Brazilec Senna (lotus) sedmič prvi na startu V zadnjem kvalifikacijskem nastopu za italijanski pokal Se četrta zmaga odbojkaric Mebla Torriana — Meblo 0:3 ADELAIDE (Avstralija) — Že sedmič v letošnji sezoni bo Brazilec Ayr-ton Senna na lotusu startal na čelu dirke za naslov svetovnega prvaka v formuli ena. V drugem dnevu poskusnih voženj za VN Avstralije na novem dirkališču v Adelaideju je izboljšal predvčerajšnji čas Finca Ker keja Rosberga in krog opravil v 1’ 19”843 s povprečno hitrostjo 170 km na uro. Senna je edini, ki je za krog potreboval manj kot 80”. Resnici na ljubo so vsi piloti izboljšali čas, ki so ga dosegli v prvem dnevu. Rosberga je na startnem seznamu prehitel tudi Britanac Nigiel Mansell (Williams honda), precej visoko pa se je po dolgem času povzpel tudi ferrarijevec Michele Alboreto, ki bo startal kot peti, medtem ko bo njegov klubski tovariš Johansson začel dirko na petnajstem mestu. Poznavalci trdijo, da bo današnja zadnja preizkušnja sezone zelo zah- tevna, ker je proga težka, temperatura zraka pa bo predvidoma visoka. Pod udarom bodo še v največji meri pnevmatike in pa zavore, pričakujejo torej veliko odstopov. »Pole-position« je za Senno lepa prednost, ker je kmalu po startu nevaren dvojni ovinek. Dirka bo tudi po italijanski TV-2 in sicer v posrednem prenosu s pričetkom ob 14.40. Vrstni red na startu 1. VRSTA: Senna (lotus) 1T9”843; Mansell (Williams) 1’20”537; 2. VRSTA: Rosberg (williams) 1’21”887; Prost (mclaren) 1’21”889 ; 3. VRSTA: Alboreto (feirrari) 1’22”337; Surer (brabham) 1'22”561; 4. VRSTA: Berger (arrows) 1’22”592; Tambay (renault) 1’22”683; 5. VRSTA: Piquet (brabham) 1’22”718; De Angelis (lotus) 1’23”077 ...8. VRSTA: Johansson (ferrari) 1’23”902; Lauda (mclaren) 1’23”941. Tudi z gostovanja v Gradišču se Meblo vrača brez izgubljenega seta, toda obračun tega nepomembnega zadnjega kvalifikacijskega srečanja za italijanski pokal ni dober, saj si je v prvem setu kapetanka Cirila Kralj pretegnila mišici in njen nastop v sobotnem krstnem drugoligaškem srečanju jo zelo vprašljiv, znano pa je, kako pomemben je doprinos te igralke v igri naše združene ekipe. Meblo je proti Torriani opravil zadovoljiv nastop. Prvi set je bil sicer precej izenačen. Naše igralke so tudi tokrat zgrešile veliko servisov (kar sedem), Mira Grgič je zaradi slabe razsvetljave, kot se njej pogosto dogaja, slabo videla in je že pred koncem sOta morala zapustiti igrišče, mlada Pertotova pa je potrebovala nekaj časa, preden je začela učinkoviteje zalagati svoje napadalke z uporabnimi žogami. Pri izidu 11:8 se je poškodovala dotlej odlična Kraljeva, soigralke pa so dobro reagirale in kmalu spravile set na varno. V drugem setu je začetna serija (9:15, 2:15, 10:15) MEBLO: Neva in Mira Grgič, Markovič, Klemše, Žerjal, Kralj, Garbini, Maver, Forans, Ukmar, Ušaj in Pertot. TOČKE: Meblo 31:45 (Maver 9, Markovič 8, Kralj 4, Žerjal in N. Grgič 3, M. Grgič, Forans, Pertot in Garbini 1); Torriana 9:21. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 13 (Maver 2, N. Grgič 1, Markovič 1, Žerjal 4, Kralj 1, Pertot 3, Garbini 1); Torriana 9. dobrih servisov Pertotove razorožila Tornano in izid je bil kmalu 7:0 za Meblo, ki je nato visoko prednost obdržal do konca. V tretjem setu se je razigrala še Maverjeva in le padec zbranosti naših igralk je Tomani omogočil, da je zbrala deset točk. Do tu kronika tekme. Na splošno velja, da je Meblo ob boljšem serviranju, kar zmanjša pritisk nasprotnika, oziroma ob bolj zanesljivem sprejemu servisa, kar olajša delo poda- jačice, nezadržen, saj polno izkorišča svoj izdatni napadalni potencial, v stiku pa se naše igralke rade zmedejo in prepuščajo točke tudi slabšim nasprotnicam, zlasti zaradi velikega števila napak. Prav servis in sprejem sta torej do začetka prvenstva elementa, katerima bo potrebno nameniti največ pozornosti. Trenerja Drasiča smo po tekmi vprašali za kratko oceno o tem kvalifikacijskem delu pokala: »Preizkušnja je bila za nas dobra, saj je šlo v bistvu za vrsto uradnih tekem, na katerih sem lahko preiskusil tudi mlajše igralke, ki bodo verjetno v prvenstvu imele manj priložnosti, da igrajo.« (ak) McEnroe - Lendl v finalu ANTWERPEN — Finalista velikega in predvsem bogatega mednarodnega teniškega turnirja v Antwerpnu sta Američan John McEnroe in Čehoslo-vak Ivan Lendl. McEnroe je v polfinalu premagal Zahodnega Nemca Borisa Beckerja s 6:3, 6:4, Lendl pa Šveda Andersa Jarryda s 6:3, 6:2. Gimnastika: mednarodno tekmovanje za »Modri kij Bora«. Odbojka: včeraj za deželni pokal Nepričakovan spodrsljaj Sloge Občinstvo, ki je včeraj do kraja napolnilo tribune v Borovem športnem centru, je bilo vsekakor več kot zadovoljno z mednarodnim tekmovanjem v športno-ritmični gimnastiki za trofejo Modri kij, ki ga je organiziral gimnastični odsek ŠZ Bor. Odborniki te najmlajše Borove sekcije so se tokrat res potrudili in so pripravili vsestransko uspelo prireditev, tako organizacijsko, kot tekmovalno. Trofejo je letos zasluženo osvojila Ljubljančanka Dominika Kacin s svojo vajo s kiji, kjer je dobila najvišjo oceno 9,30. še posebej pa smo lahko veseli res izjemnega uspeha borovke Poljanke Pavletič, ki je v svoji kategoriji osvojila več kot o-dlično 2. mesto, ki je vredno, temveč, ker ga je dosegla v ostri konkurenci. Za seboj je pustila nekaj pre- izkušenih tekmovalk iz Jugoslavije in Italije, in bi bila z doseženo oceno celo v starejši kategoriji, med več-državnimi reprezentantkami in olim pijskimi kandidatkami, na 3. mestu. Druga borovka, Petra Šmit je bila sicer šele 7., vendar pa je tudi na tem tekmovanju potrdila svoj stalni napredek in tudi njen zaostanek v točkah je bil razmeroma dokaj majhen. Sicer pa so levji delež najboljših mest osvojile Ljubljančanke, kar kaže tudi lestvica in niti tekmovalki SGT Milanijevi ni uspelo doseči več od 5. mesta, ( boj-) MLAJŠA KATEGORIJA: 1. Lomšek (Partizan Moste Ljubljana) 17.90, 2. Poljana Pavletič (Bor) 17.70, 3. Martinc (Partizan Narodni dom Ljubljana) 17.65, 4. Naumovska (PND) 17.55, 5. Milani (SGT) 17.25, 6. Novosel (Partizan Varaždin) 16.35 in 7. Šmit (Bor) 15.90. STAREJŠA KATEGORIJA: 1. Dominika Kadn (PND) 18.50, 2. Grego-ri (Partizan Moste) 18.25, 3. Vihte-lič (PM) 17.50, 3. Lakota (PND) 17.50, 5. Remar (Partizan Varaždin) 15.45, 6. Drk (Partizan Varaždin) 15.20. Rally Slonokoščene obale YAMOUSSOUKRO — Le nekaj ur pred zaključkom avtomobilskega ral-lyja Slonokoščene obale za SP je boj za prvo mesto še zelo odprt. V vodstvu je sicer še vedno Šved Walde-gaard na toyoti, le za dve minuti pa zaostaja Finec Kankkunnen (toyo-ta), ki je bil v vodstvu prva dva dni tega rallyja. Italijan Molino je na osmem mestu. Včeraj so se nadaljevala tekmovanja za deželni pokal za ekipe C-2 lige. V skupini C, kjer nastopa Sloga (C-2) je prišlo do presenečenja. Naša ekipa, ki velja v tej skupini za favorita, je nepričakovano klonila če-trtoligašu Nuova Pallavolo Trieste z 1:2. Slogašice seveda niso zadovoljile. Naše igralke so pokazale, kar znajo le v prvem setu, nakar so popustile. Čeprav je nasprotnik zelo učinkovito igral, za poraz naše ekipe ne more biti opravičila. V tekmi z ekipo Le Volpi pa je bila razlika v tehničnem znanju med nasprotnikoma prevelika, da bi moštvo Le Volpa lahko poskrbelo za presenečenje. IZIDA: Sloga - Le Volpi 2:0 (15:10, 15:11); NPT - Sloga 2:1 (2:15, 15:12, 15:11). SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ- mančič, Malalan, Milkovič, Sosič, Martina in Valentina Viđali. (INKA) Mladinska odbojka »UNDER 18« - MOŠKI: Bor - Roz-zol 3:0 (15:2, 15:10, 15:2) Odbojka: italijanska A-1 liga MILAN — V 2. kolu italijanske odbojkarske A-1 lige so dosegli naslednje izide: Bologna Zinella - America-nino Padova 3:0 (15:13, 15:5, 15:6); Fale Falconara Kutiba - Belunga Belluno 3:0 (15:8, 15:11, 15:7); Torino Bistefani - Santal Parma 1:3 (15:13, 10:15, 9:15, 11:15); Enermix - Adovos Ugento 3:0 (15:11, 15:8, 15:4); Cro-mochin - Dipo Vimetrcate 3:1 (11:15, 15:10, 15:9, 15:0); Panini Modena - Di lorio Chieti 3:0 (15:9, 15:5, 16:14). LESTVICA: Kutiba, Zinella, Enermix, Panini in Santal 4 itd. V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Ljubljančani zopet uspešni k italijanski košarkarski A-1 ligi Danes Stefanel - Simac Smelt Olimpija - Šibenka 107:91 (62:46) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Mičunovič, Zdovc 6, Polanec 20, Subotič 7, Hauptman 11, Todorovič 2, -Tovornik 27, Djurišič 6, Kotnik 20, Kovačevič 8. NOVI SAD — Po lepem podvigu v Beogradu proti Partizanu je včeraj ljubljanska Smelt Olimpija na nevtralnem igrišču v Novem Sadu v 6. kolu prve jugoslovanske lige zasluženo in visoko premagala šibenko. Ključ zmage Ljubljančanov je bila odlična igra v obrambi. Že podatek, da je najboljši strelec Šibenke Šarič dosegel le dve točki, jasno kaže, kako so bili varovanci trenerja Drvariča uspešni v obrambi. V napadu pa so se tokrat v ljubljanskih vrstah izkazali Tovornik, Kotnik in Polanec. Od ostalih včerajšnjih rezultatov nedvomno preseneča domači poraz beograjske Crvene zvezde. Beograjčani so namreč izgubili proti ča-čanskemu Borcu. IZIDI 6. KOLA Smelt Olimpija - Šibenka 107:91; C. zvezda - Borac 92:95; Sloga - Budućnost 83:85; Rabotnički - Partizan 83:91; Bosna - Jugoplastika 96:88. Danes: Gibona - Zadar, (nb) Tržaške košarkarice tesno zmagale doma V včerajšnjem srečanju A-1 lige so tržaške košarkarice ekipe Latte Carso premagale moštvo Comenseja z 71:68 (35:28). Najuspešnejša v tržaškem moštvu je zopet bila Američanka Harrisova, ki je dosegla 26 točk. Še pod vtisom nepričakovanega razpleta v zvezi z afero Howard, temnopolti Američan je namreč sporazumno z društvom zapustil Trst, bo Stefanel danes gostil državnega prvaka Simaca, ki ga je lani pod vodstvom De Sistija doma tudi premagal. Kako bosta reagirala Shelton in Terry, nad katerima čedalje bolj impozantno lebdi senca Bena Colemana? Bosta v znak hvaležnosti za izraženo zaupanje presegla sama sebe ali pa bosta v prepričanju, da jima nihče več ne raztrga pogodbe igrala manj motivirano, kot doslej? Seveda pri tem ne gre prezreti vloge ostalih tržaških košarkarjev, tudi zato, ker letos Simac brez Carolla nima kdove kako močnega ameriškega para. Na dlani pa je, da bo maralo Puglisijevo moštvo igrati po svojih močeh, če želi zmagati, Simac pa najbrž ni Ban-coroma .. . DANAŠNJI SPORED (17.30) Bertoni - Mobilgirgi; Arexons - Scavolini; Granarolo - Riunite; Sdlver-stone - Viola; Livorno - Benetton; Mulat - Bancoroma; Marr - Divarese; Stefanel - Simac. V A-2 ligi se bo Segafredo podal na kratko gostovanje v Mestre, kjer se bo pomeril s Popper jem, ki ima na začasni lestvici le točki. Jasno je, da računajo Goričani na uspeh, s katerim bi se povzpeli proti vrhu lestvice. Fantoni se bo doma srečal z nevarno Yoga, ki je kot sicer tudi Videmčani, kandidat za napredovanje. VČERAJŠNJI IZID: Fabriano -Lib. Livorno 73:83 (38:36). DANAŠNJI SPORED (17.30) Fantoni - Yoga; Mister Day - San-giorgese; Fermi - Giorno; Sebastiani - Liberti; Rivestoni - Jolly; Popper - Segafredo; Filanto - Annabella. Karpov prosii za preložitev MOSKVA — Anatolij Karpov je včeraj prosil za preložitev 22. partije, ki bi morala biti na sporedu danes. Trenutni izid je 11,5:9,5 za Gar-rija Kasparova. • Kras Globtrade NADALJEVANJE S L STRANI sta Bemardičeva in Sedmakova v igri dvojic takoj vzpostavili ravnovesje, Jasna pa je nato osvojila novo točko v srečanju s Condorellijeva. Damjana Sedmak je v naslednji, zelo pomembni tekmi z dobro in samozavestno igro premagala Massi-nijevo in Kras Globtrade je tako osvojil novo prvenstveno zmago. MARATEA - KRAS GLOBTRADE 2:4 Massini - Bernardič 0:2 (18:21, 13 proti 21); Condorelli - Ukmar 2:0 (21:13, 21:19); Di Trani - Sedmak 2:0 (21:14, 21:17); Condorelli, Di Trani -Bernardič, Sedmak 0:2 (10:21, 21:23); Condorelli - Bernardič 0:2 (15:21, 20 proti 22); Massini - Sedmak 0:3 (12:21, 20:22). V prihodnjem kolu bodo v soboto krasovke igrale doma proti moštvu Barcellone. Košarka: včeraj v promocijski ligi na Tržaškem Nogomet: v anticipirani tekmi 2. AL Križani slavili v gosteh Bor Radenska - Lavoratori del Porto 79:67 (35:33) BOR RADENSKA: Korošec 1, Cor-batti (K) 12, Volk 8, Pieri 12, Pregare 21, Barut 16, Kneipp 3, Semen, Jankovič, Canciani. SODNIKA: Ruaro in Miniussi iz Trsta. Košarkarji Bora Radenske so v domači tekmi osvojili prvih prvenstvenih par točk proti izkušeni in solidni peterki Lavoratori del Porto. Naši fantje so bili nekoliko v težavah v prvem delu tekme, ko so jim nasprotniki pobirali odbite žoge pod košem, v nadaljevanju igre pa so strnili svoje vrste in uspeli ustvariti razliko 12 točk, ki so jo z manjšimi nihanji ohranili do konca. V Borovih vrstah sta dobro igrala Barut in Canciani, ki je po dolgem času spet uspešno zadeval koš. V o-brambi pa se je izkazal Bruno Kneipp. (Canda) Breg Adriatherm — Libertas 64:73 (32:27) BREG ADRIATHERM: Kapič 6 (2:3), Koren 5 (l:-2), Meneghetti 6, Slavec, Race 10 (0:1), Šik, Sosič 12, Mezzavilla 9 (1:1), Žerjal, Zobec 16 (4:5). SODNIKA: Forza in Sollazzo. PM: 4:6. ON: 18. PON: Zobec (31). Če je bil Brežanom v prvem kolu proti Scogliettu usoden prvi polčas, pa so včeraj v krstnem domačem nastopu v Dolini naši popustili v drugem delu srečanja. Brežani so namreč odlično začeli, bili so zanesljivi v obrambi, v napadu pa se je odlikoval Loris Zobec, ki je bil pod košem za goste neustavljiv. Vse do 31’ so naši tudi zanesljivo vodili, tedaj pa so košarkarji Liber-tasa s conskim »pressingom« povsem zmedli Brežane, nadoknadili so razliko in nato tudi zmagali. Delno o- pravičilo za ta poraz gre pripisati tudi dejstvu, da sta v našem moštvu manjkala standardna »beka«. Od posameznikov bi pohvalili Lorisa Zobca. Le škoda, da je napravil nekaj naivnih osebnih napak in je tako moral predčasno z igrišča. (L. Koren) Libertas — Vesna 1:2 (1:1) STRELEC za Vesno: v 28’ in 39’ Pisani. VESNA: Negrini, Tueci, Sedmak, Verbich, Penco, Pipan, Bruno, Potas-so, Kostnapfel, Pisani, Picchieri. Kriška Vesna je z dobro igro konč- no prišla do tako pričakovane zmage. Spopadla se je v ostri tekmi s tržaškim Libertasom, ki je skušal pobudo Križanov zaustaviti samo na grob in nekorekten način. Toda Vesna je dobro igrala na sredini, za nameček pa je dobila v Pisaniju svojega »golgeterja«, ki je s svojo učinkovitostjo v napadu dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Križani so vse skozi imeli premoč, tako da domačinom sploh ni bilo mogoče prodreti do kriških vrat. Tržačani so *' meli dve vidnejši priložnosti, ki pa ju je solidni Negrini z mojstrskima posegoma ubranil. Prvi zadetek je padel v 28’, ko je Pisani dobil pred' ložek na levi strani kazenskega prostora, preigral dva branilca in z to' pim strelom povedel. Drugi zadetek j® čez nekaj minut dosegel isti igralec, potem ko je Verbjchev kazenski strel z glavo preusmeril v mrežo. (Kostnapfel) ZADRUŽNA KRAŠKA Col - Repentabor / r» \ s tK. % \ K /v>t|Viv. ci' / MLEKARNA zadruga z o. z. Telet. 040/227427 OBVEŠČA da bo dne 5. novembra 1985 začel obratovati MLEČNI BAR Na razpolago bo velika izbira mlečnih izdelkov lastne in druge proizvodnje ter prodaja nealkoholnih pijač. URNIK POSLOVANJA: od torka do sobote 8.30 — 12.30 15.30 — 18.30 ob nedeljah 8.30 — 12.30 OB PONEDELJKIH ZAPRTO V italijanski nogometni A ligi Napoli - Juventus Na domači tekmi drugoligaškega prvenstva s Cremonesejem s standardno postavo Današnje deveto kolo italijanskega nogometnega prvenstva prinaša nekaj zanimivih tekem. Na prvem mestu moramo seveda postaviti Napoli - Ju-yentus, tekmo, za katero vlada res izredno zanimanje. Omeniti namreč moramo, da so ob tej priložnosti postavili nov rekord inkasa za prvenstveno nogometno tekmo. Derbi pa se je že začel pred dnevi z »minipolemi-k°« med' Maradooo in Platinijem, ki Pa se je zaključila s takimi prijateljskimi izjavami kot: »Nikdar nisem Polemiziral z Maradono, temveč trdim, da je ta igralec najboljši na svetu itd...« in seveda obratno. Zanimiva tekma bo tudi v Lecceju, kjer se bo domača ekipa pomerila z Udinesejem. Lecce je trenutno na zadnjem mestu lestvice s tremi točkami v osmih tekmah, vendar pa predvaja mp in atraktiven nogomet. Udinese Pa si ne more, po domačem porazu z Juventusom, privoščiti spodrsljaja. Tudi Videmčani predvajajo zrelo in privlačno igro, tako da bo remi najbolj verjeten rezultat. Drugouvrščeni Initer bo igral v Firencah, kjer se bo verjetno zadovoljil z remijem, važna tekma pa bo še v Rimu med Romo in Verono. Lanski državni prvaki se počasi povzpenjajo na lestvici, vendar pa šo še daleč od nedosegljivega Juvenitusa, ki je v osmih tekmah iztržil nasprotnikom prav vse točke. Sampdoria pa bo doma z Avellinom startala na zmago, saj je Ivičeva ekipa v krizi. Prejšnjo nedeljo je namreč doma izgubila s Comom kar s 4:1. DANAŠNJI SPORED: Como - Ata-lanta; Fiorentina - Inter; Lecce - U-dinese; Milan - Pisa; Napoli - Juventus; Roma - Verona; Sampdoria - A-vellino; Torino - Bari. Triestina Tržaški drugoligaš bo danes na občinskem stadionu »P. Grezar« igral proti Cremoneseju, ki je lani izpadel iz A lige. Trenutno se ta ekipa nahaja na dnu lestvice, vendar pa se njena forma iz kola v kolo boljša. V Trstu se bo Cremonese borila za remi. Triestina pa bo seveda startala na zmago. Po »sramotnem» porazu na tujem proti Perugii mora namreč Triestina nujno popraviti slab vtis, predvsem pa igro, saj so takrat Tržačani izgubili tako rekoč brez borbe. Res je, da je manjkalo nekaj standardnih i-gralcev, vendar pa to še ni zadostno opravičilo za poraz. V tržaške vrste se basta tokrat vrnila De Falco in Cerone, torej stebra napada in obrambe. V zadnjih kolih se je posebno poznala odsotnost visokega Ceroneja, saj so nasprotniki Triestine dosegali gole prav po visokih podajah, ki bi jih odlični branilec prav gotovo prestregel. Prvič v prvenstvu pa bo tokrat nastopil novi nakup Jacchini, ki bo ojačil vezno vrsto. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): A-rezzo - Sambenedettese; Ascoli - Genoa; Brescia - Bologna; Cagliari - Perugia; Catania - Lazio; Catanzaro -Monza; Cesena - Campobasso; Palermo - Pescara; Triestina - Cremonese; Vicenza - Empoli. 1. in 2. jugoslovanska nogometna liga Koper doma proti Leotarju Za vrh lestvice jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva bo najpomembnejša tekma vodilnega Partizana s tretjeuvrščenim Dinamom iz Vinkovcev. Toda še hujša spopada se obetata v Sarajevu, kjer bo mestni derbi in v Mostarju, kjer bo gostoval zagrebški Dinamo. PARI 14. KOLA I. ZNL: Sutjeska -Beograd; Priština - Sloboda; Sarajevo - Željezničar; Velež - Dinamo (Z); Osijek - Rijeka; Partizan - Dinamo (V); Vojvodina - Čelik; Budućnost -Crvena zvezda; Hajduk - Vardar. Koprski drugoligaš bo po enomesečnem prvenstvenem premoru spet stopil na igrišče. Doma bo igral z močno ekipo Leotarja, ki trenutno zaseda drugo mesto na lestvici. Koper bo tokrat igral brez Hrovatiča, a spet z Voljčem. PARI 12. KOLA H. ZNL - ZAHOD: Koper - Lectar; Novi Sad - Vrbas; Famos - GOŠK Jug; AIK - Jedinstvo (Bi); Proleter - Jedinstvo (Br.); Zadar - Iskra; Borac - Kikinda; Šibenik - Split; Spartak - Rudar. Danes se v goriški skupini 3. AL obeta nekaj zanimivih tekem Derbi med Sovodnjami in Mladostjo V skupini I 3. amaterske lige se bosta danes v goriškem derbiju po-therili ekipi Sovodenj in Mladosti. Favoriti so domačini, saj imajo na svoji strani domače igrišče in pa... lestvico. Kakorkoli že, derbi je ponavadi tekma, za katero je vsaka napoved tvegana. V prejšnjem kolu je namreč Mladost premagala Sagra-do z 1:0 ter nekoliko popravila svoje jnesto na lestvici. Sovodnje pa so v Fossalonu le remizirale z 1:1 ter si zapravile edinstveno priložnost, da Se približajo vodečemu San Lorenzu. . In prav proti tej ekipi bo danes •graia Juventina, ki se nahaja skupno s Sovodnjami na drugem mestu Jostvice (seveda za San Lorenzom). Tudi tu se torej obeta prav zanimiva tekma, po vsej verjetnosti pa se bo Tuventina zadovoljila tudi z remijem. „ Na sliki: prizor z lanskega gori-skega derbija med Sovodnjami in Juventino. SZ Bor je zelo razširil svoje delovanje Zanimanje za rekreacijo ŠZ Bor je v zadnjih letih izredno razširilo svoje delovanje. Ni le naraslo število novih odsekov, ampak je tudi število članstva vedno večje. Pri tem pa je zanimivo, da vlada pri tem našem tržaškem slovenskem društvu največje zanimanje ne za tekmovalno, ampak za rekreativno udejstvovanje. Rekreativni odsek je namreč najštevilnejši med vsemi, ki delujejo v okviru društva in priliv rekreativcev se tudi stalno veča. Zanimanje za rekreacijo je pri Boru tako veliko, da so trenutno zasedene že skoraj vse razpoložljive telovadnice in igrišča, s katerimi društvo razpolaga za to dejavnost, saj poteka vadba v kar petih prostorih. Največje zanimanje vlada za odbojko, košarko, nogomet, telovadbo in namizni tenis, v kratkem pa bodo začeli z rekreacijo tudi atleti. Vadba poteka tudi ločeno za starejše in mlajše skupine (ločnica je nekako pri 50 letih starosti) in z zadovoljstvom lahko rečemo, da sodi med najbolj prizadevne skupine tista, v kateri se telovadnih vaj ne ustrašijo niti sedemdesetletnice. Naj poudarimo, da poteka vadba rekreativcev v glavnem v treh obdobjih: v jutranjih urah, v popoldanskih in večernih, tako da lahko izkoristijo priložnost za telesno udejstvovanje tudi tisti, ki npr. razpolagajo s kako prosto urico predpoldne. Zanimivo je tudi, da vlada za to dejavnost večje zanimanje med ženskami, kot med moškimi, čeprav tudi teh ni ravno pialo. Z razvitostjo svoje rekreacije torej pri Boru vsekakor ne morejo biti nezadovoljni. (—boj—) domači šport Pogovor z mladim zamejskim alpinistom Ivom Kafolom S trdim delom do velikih uspehov in zadoščenj v gorskem svetu Danes KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Areseju, Ul. Resegone 15: fresino - Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO H-OO telovadnica Morpurgo: Stella Azzurra Fruttetna - Kontovel Electronic “hop. , NARAŠČAJNIKI 11.00 v Nabrežini: Sokol - Santos. TROFEJA MESTA TRST — DEČKI H.OO v Skednju: Servolana - Bor. TROFEJA MESTA TRST PROPAGANDA H-OO na Konto velu: Kontovel - Bor. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 11.30 v Drevoredu Sanzio: Stock-Zarja. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Vrdelski cesti: Union - Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Campanelle; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Nazario; 14.30 na Proseku: Primorje - Aurisina; 14.30 pri Campanellah: Chiarbola - Gaja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mladost; 14.30 v šlovrencu: S. Lorenzo Juventina. ZAČETNIKI 9.30 v Štandrežu: Juventina - Lucinico. ODBOJKA »UNDER 18« — ŽENSKE 11.00 v Trstu v telovadnici Morpurgo: Le Volpi - Kontovel Electronic Shop. »UNDER 18« — MOŠKI 11.30 v Trstu, na liceju Galilei: Inter - Sloga. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Tržiču: Italcantieri - Kras Globtrade. Nikoli ni bilo v našem krogu zamejskih Slovencev toliko pisanega in govorjenega o alpinizmu, kot v tekočem letu. Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva iz Trsta je imel letos polne roke dela. Organiziral je kar dve bolj ali manj uspešni izvenevropski odpravi in sicer v Himalajo in v Turčijo, zelo dobro uspel alpinistični tečaj in še kar uspešno plezalsko sezono. Plezalska sezona naj bi bila več ali manj v poletnem času, ko alpinisti izkoriščajo dobre vremenske razmere in hočejo v hribih uresničiti tiste cilje, za katere trenirajo skozi celo leto. In prav iz te, lahko rečemo običajne dejavnosti, so prišli letos zelo dobri uspedi. Uspehi, ki jih je dosegel celotni odsek, predvsem pa mladi, a zelo perspektivni alpinist I-vo Kafol. Ivo je letos preplezal nekaj zelo zahtevnih smeri in se postavil v o-spredje ne samo v našem društvu, temveč v tržaškem alpinističnem svetu nasploh. Zaradi lahkih zdravstvenih problemov se je prostovoljno, čeprav ne z veseljem, odrekel odpravi v Himalajo. V Turčijo1 ni šel zaradi šolskih obveznosti, toda komaj je imel nekaj časa, se je takoj podal v hribe in izvrstno opravil svoje plezalsko »delo«. Poleg tega je z veliko resnostjo, ki ga označuje, sodeloval pri alpinistični šoli. Kafola smo srečali in mu, mimo prijateljskega odnosa, postavili nekaj u-radnih vprašanj. »Kako in zakaj si se začel ukvarjati z alpinizmom?« »Vedno sem ljubil naravo in iskal stik z njo. Prijatelj Igor me je prvi popeljal v dolino Glinščice in me tam navezal na vrv. Takoj sem bil navdušen nad tem športom in se kasneje vpisal v alpinistični odsek. S pogostimi in sistematičnimi treningi sem se tehnično počasi izboljšal in vedno bolj segal po višjih stopnjah. Kot sem že povedal, me alpinizem privlačuje, ker je med vsemi športi najbolj povezan z naravo.« »Koliko časa posvečaš treningu in kako ga usklajuješ s študijem?« »Pravzaprav je moj trening odvisen od časa, ki mi ga dopušča šola. Naj- Ivo Kafol več časa namreč posvetim študiju, ko pa mi ostane nekaj časa, se rade volje podam na skale nad Napoleonsko cesto, ali če imam tovariša, v Glinščico.« »Plezanje in alpinizem nasploh zahtevata od človeka veliko časa in če ima ta povrhu še šolske ali delovne obveznosti, mu ne preostaja časa za nič drugega. Kako poteka torej tvoje .normalno’ življenje?« »Tudi meni pobere ta šport skoraj ves prosti čas. To pa mi ne teži, ker je moje veselje do alpinizma in hribov tako veliko, da jim rade volje posvetim svojo zabavo. Težki pa so odnosi z osebami, ki ti stojijo ob strani. Nevarnost plezanja je dobro znana in če tudi je človek dobro pripravljen in sam ve kaj zmore, ne more preprečiti, da so nekateri zanj v skrbeh-Alpinist je nekako kot otrok, ki potrebuje zelo razumevajočo osebo ob strani.« »Letos si poleg Cozzolinijeve zajede v Mangartu in drugih težkih smeri, preplezal smer Don Chisciotte v južni steni Marmolade, ki jo je prvi preplezal znani plezalec Hans Ma-riacher in jo ocenil s šesto stopnjo. Kako ocenjuješ to smer v primerjavi s klasično šestico?« »Mariacher je skupno z »Manolom« morda najboljši italijanski plezalec v skali. Zmore celo "deveto stopnjo, ki je za navadne skalaše nedosegljiva. Logično torej, da so njegove o-cene mnogo bolj stroge in primerne za današnje čase, kot so bile npr. Comicijeve. Iz osebnih izkušenj ti lahko povem, da je ta smer vsaj za stopnjo težja od običajne šestice.« »Kaj si želiš za nadaljevanje svoje poti, postati odličen plezalec izključno v skali, kot npr. Edlinger, ali pa postati popoln alpinist in se posvetiti največjim goram?« »Moja želja je seveda postati alpinist v popolnem pomenu besede. Zelo rad bi se udeležil kakšne ekspedicije v Himalajo in se poskušal s tamkajšnjimi velikani. Zame pomeni alpinizem tudi hoja do vznožja gore in ne samo tehnična dejavnost v steni.« »In še zadnje vprašanje: če bi danes moral izbirati med smerema Philip Piam, torej klasično smerjo v skali, ali pa Cassinijevo smerjo v Wal-kerju, ki je na mešanem terenu, kateri bi se rajši posvetil?« »Brez dvoma bi izbral Mont Blanc in Cassinijevo smer.« To je spet dokaz, da je 20 letni Ivo popoln alpinist, ki res ljubi gore in si ne želi samo težav v steni, temveč išče lepote narave in mogočnost gòra, katerim posveča vse svoje spoštovanje, ki ga zahtevajo od alpinista. DAVOR ZUPANČIČ obvestila SP D T obvešča, da se bo začela predsmučar-ska telovadba in rekreacija SPDT v sredo, 6. t. m., od 21. do 23. ure na liceju F. Prešeren, Vrdelska ul. 13/2. Telovadbo vodi Rado Gruden. Vpisovanje na licu mesta. Vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA TRST sklicuje v četrtek, 7. novembra, ob 20.30 sejo glavnega odbora. Udeleže naj se je tako predstavniki osnovnih šol, kot vrtcev in včlanjenih društev. Seja bo v Ul. sv. Frančiška 20. ŠPORTNA ŠOLA TRST sklicuje svoj redni občni zbor v četrtek, 14. novembra, ob 20. uri v p uveni in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. ŠD MLADINA — smučarski odsek SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Domu A. Sirk v KRI2U. Zaradi tehničnih razlogov je se-iem prenesen na 16. - 17. - 18. november. OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c. Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km. Originalni nadomestni deli Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL oni Ob sobotah popoldne zaprto. Izložba: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni dell za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu[e znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorsld TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel.(04O) 794672 <4 linije) - T1x 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J 2TT in tiska Ir ^Trst Član kaQanske latoiivkov REG 3. novembra 1985 Evropa in tehnološki napredek Program Eureka RIM — Prihodnji torek se bodo v Hannovru ministri Evropske gospodarske skupnosti, skandinavskih držav, Avstrije, Švice in Turčije pogovarjaii o načrtu Eureka, njegovem programu in financiranju. Ta program so predlagali Francozi, da bi spodbudili raziskave in proizvodnjo na industrijskem področju in se na takšen način postavili po robu ameriškemu in japonskemu monopolu v visoki tehnologiji. Največje možnosti združevanja sredstev so prav na področju mikroelektronike, optične elektronike, laserjev, računalnikov in robotov. Že doslej so v tem dosegle lepe uspehe Fiat, Renault in Saab; izdelale so kmečkega robota (avtomatični traktor). Udeleženci v teh pogovorih so si edini, kadar gre za nbčela, razhajajo pa se v njihovih izvajanjih. Strinjajo se z ustanovitvijo odbora ali sveta ministrov za znanstveno raziskovanje, nasprotujejo pa ustanovitvi stalnega tajništva, če pa bi ga ustanovili, ne bi smelo biti pod nadzorstvom EGS. Tudi glede finansiranja obstajajo različna gledanja. Večinoma se zavzemajo za vlaganje lastnega denarja, ali kvečjemu v bankah sposojenega denarja, Francija in Nemčija se nagibata k javnim podporam. Velika Britanija nasprotuje finančni udeležbi države, medtem ko EGS napoveduje svoj prispevek. Nesporazumi nastajajo tudi okoli programov Eureka: naj jih sprejemajo z absolutno ali z relativno večino in če je možnost veta. Za program Eureka se zanima tudi Jugoslavija. Predvsem Iskra in Gorenje vidita v njem priložnost, da ujame Jugoslavija (zadnji) vlak s svetovno tehnologijo. Mimi Jaušovec podrli hišo ZAGREB — Svetovno znani teniški igralki Mimi Jauševec so v predmestju Zagreba z rinežem podrli hišo in teniško igrišče. Tako je izgubila velik del 200 tisoč dolarjev, prisluženih v 18-Ietni igralski karieri. »V porušeni hiši sem imela vse svoje dragocenosti in nagrade, ki sem jih dobila na tekmovanjih. Najtežje mi je zato, ker so uničili ves moj trud,« je rekla Jaušovec po telefonu iz Ziiricha. Nikakega dvoma ni, da bo vest odmevala po vsej Jugoslaviji in svetu, kamor je Jaušovec ponesla slavo jugoslovanskega tenisa. Zaradi urbanistične zmede in vsakovrstnih izsiljevanj se je v Jugoslaviji na črno veliko gradilo. Brez dovoljenj so pozidali domala vso Dalmacijo. Zagreb ni bil izjema. Kakor piše Delov dopisnik iz Zagreba Peter Potočnik, sta Jaušovec in njen trener in Marincel s težavo pridobila vsa potrebna lokacijska in gradbena dovoljenja za 2 hiši in teniški igrišči, vendar so po 23. maju lani zgrajeno hišo proglasili za črno. Občina Črno-merec je doslej zravnala z zemljo 10 hiš, zgrajenih po 23. maju. Kmalu Italijan v orbiti RIM — V začetku decembra letos bodo določili Italijana, ki bo kot kozmonavt sodeloval pri izstrelitvi »na vrvici privezanega satelita«. Trije so kandidati, ki se že nekaj časa vadijo za bivanje v vesolja. Na sliki posadka v vesoljski ladjici NASA, ki te dni kroži okoli Zemlje Trdoživ je, ker prinaša privilegije, pravijo Kitajci Stalinov model »huda napaka« PEKING — Svetovalec kitajske akademije družbenih znanosti Yu Guang-yuan je ocenil Stalinov model kot »hudo napako«. Ta priznani kitajski ekonomist ni prikril, da je Stalinu Kitajska »slepo sledila« in dodala tudi «»svoje napake« v času »levičarstva«. Znanstvenik je tudi navedel, da je to obdobje trajalo na Kitajskem celih 20 let. sistem sovjetski državi, temveč ga je vsilil vsem ostalim državam socialističnega bloka. Ta model pa se je odražal tudi v medpartijskih in meddržavnih odnosih. Zato so za časa Stalinovega življenja nastalj hudi problemi v mednarodnem komunističnem gibanju. Izključitev Jugoslavije iz ko-minforma in ožigosanje Tita za izdajalca je bil najbolj drastičen primer takih metod. objavljajo reklamo. S tem povzročajo zvočno »onesnaženje«. Obsodba prihaja iz vrst zveze potrošnikov, ki je ugotovila, da vse postaje propagandne oddaje ponujajo poslušalcem z dvakrat večjo močjo kot ostali program, Jakost zvoka se v takšnih primerih poveča a 5 do 9 decibelov. Nemškemu gospodarstvu gre dobro WIESBADEN — V prvih devetih mesecih letos je Zvezna republika Nemčija imela približno 50 milijard mark (18,7 milijard dolarjev) trgovinskega pribitka. Aktivni saldo zahodnonemške trgovinske bilance je po podatkih državnega statističnega urada v Wiesbadenu za 54 odstotkov višji kot v istem obdobju lani. Lanskoletni aktivni saldo je od januarja do decembra dosegel rekordno vsoto 54 milijard mark, letošnji bo po vseh predvidevanjih najvišji v zahodnonemški zgodovini, saj bi moral doseči vsoto 75 milijard mark. V septembru je zunanjetrgovinski pribitek ZRN znašal 7,4 milijarde mark, celokupni zahodnonemški izvoz pa je znašal 43,9 milijarde mark. Zahodno-nemško gospodarstvo preživlja torej ugoden trend, cena, ki jo je plačalo prebivalstvo za tak vzpon, pa ni bila prehuda, vsekakor manjša od nevšečnosti v drugih zahodnih državah. Sklep kitajskega partijskega vodstva o reformi na vasi in v mestih je ta sistem spremenil v pravi »kruti model«, ki ga je treba po Guandyuano-vih besedah pripisati Stalinu. Kitajska gospodarska in družbena praksa se po letu 1978 odvija v pravem nasprotju s prejšnjim modelom, da take trditve ne presenečajo nikogar, saj so značilne kot prispevek k destabilizaciji miselnosti na Kitajskem. Pri tem znanstvenik opozarja, »da ne veruje v možnost reforme struktur brez znanstvenega preučevanja in ocen Stalinovega sovjetskega sistema«. Ob takih izjavah analitiki navajajo, da tu ne gre zgolj za gospodarska, temveč tudi za družbena vprašanja. Yu Guangyuan trdi, da se ni Stalin zadovoljil le s tem, da je vsilil svoj Yu Guangyuan ob tem navaja, da je bila Titova Jugoslavija prva socialistična država, ki se je uprla Stalinovemu modelu in ubrala svojo, lastno pot socializma. Če tega niso izvedle druge države socialističnega bloka, je po njegovem glavna krivda dejstvo, da so še vedno prikljenjene na stalinistično miselnost, ker hočejo kljub reformam ohraniti privilegije in moč, ki jo je določenim krogom dajal Stalinov model. To seveda velja tudi na Kitajskem, kjer se nekateri le v besedah ogrevajo za spremembe, v praksi pa se z vsemi silami borijo za ohranitev prejšnjega stanja. TV reklama povzroča zvočno »onesnaženje« MILAN — Javne in zasebne televizijske postaje okrepijo zvok, kadar Avstrijski vinogradniki spet v precepu Po antifrizu še razstrelivo? DUNAJ — »Zakaj Avstrijcem ne dajo Nobelove nagrade za kemijo? Najprej smo pili v njihovih vinih an-tifriz, zdaj razstrelivo, saj nas lahko odnese v zrak.« S tolikšno zlobo se je včerajšnji nemški »Bildzeitung« lotil najnovejšega vinskega škandala v Avstriji. Predvčerajšnjim je glavni inšpektor za vina pri kmetijskem ministrstvu pred televizijskimi kamerami povedal, da so v nekaterih vinih v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem našli nove, zdravju škodljive snovi. To pot da gre za natrium acid, ki se ga uporablja kot konzervans, in za monobromovo kislino, ki v normalnih razmerah služi kot dezinfekcijsko sredstvo. Po tej alarmantni izjavi so včeraj žandarji in inšpektorji zvezne službe za kontrolo vin izvedli racijo in zaplenili 100.000 litrov sumljivega vina. Petsto različnih gradiščanskih sort te žlahte . kapljice je še v kontroli. Do kolikšnih razsežnosti se bo zdaj razvit ta novi škandal z vini v Avstriji, zavisi od količine vina, ki mu je botrovala kemija. Vsekakor so to pot za razliko od poletja — ko so našli v avstrijskih vinih glikol, nemški mediji vso stvar takoj zgrabili in najbrže s precejšnjo mero pretiravanj začeli opozarjati svoje državljane, naj ne pijejo več avstrijskih vin, ker jim nikakor ni mogoče več zaupati, niti izjavam za čistost vina odgovornih pri avstrijski vladi. Guenter Haiden, minister za kmetijstvo in gozdove, je včeraj izjavil, da so vsa vina, ki so potovala v izvoz na nemško, šla skozi zelo strogo kontrolo. Vendar njegove izjave ne pomagajo nič, če so novinarji na avstrijskem severu celo ugotovili, da se iz obeh kemikalij, ki sta zdaj na tapeti, z lahkoto izdela celo eksploziv. B. G. Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale Razprava ho prihodnje dni v Londonu Šofer okradel Sorayo LONDON — Odnosi med velikimi bogataši in služinčadjo niso vedno brez zapletov. To ugotavlja prav gotovoi ne revna Soraya Kashoggi, bivša žena enega najbogatejših ljudi na svetu, kj je sicer znana kot lepotica in protagonistka živahnih večerov med smetano angleške prestolnice. Preglavice ji namreč povzroča drugi »ex«, bivši 39-letni šofer Anthony Howards, ki ji je baje v letih 1982 in 1983 odnesel iz razkošnega bivališča malone vse, kar je bilo kaj vrednega, vključno z baldahinom nad posteljo, kjer je uživala zasluženi počitek po vsakodnevnih naporih. Soraya dolži nezvestega šoferja, da se ni zadovoljil s tem »spominkom«, pač pa vzel "tudi srebrnino, dragocene slike in celo zlati kelih, spomin na medene tedne z arabskim finančim mogotcem. S tem naj bi »oplemenitil« svoje razkošno (od kod?) stanovanje, nekaj pa razprodal na družbah. Howards seveda vse taji. Zato bo moralo klopčič razplesti londonsko sodišče, ki bo za prihodnje tedne pravi raj za domače opravljivce. BARVNI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI BLAUPUNKT-AUTOVOX ŠIROKA IZBIRA ELEKTRONSKIH KOMPONENTOV TELEVIZIJSKE ANTENE NUDIMO USLUGE ZA IZVOZ ELETTRONICA MACUZZI CORSO ITALIA 191 - GORICA