.W-.-TV« Največji GLAS NARODA A. f. WmkHM, Postmaster M —aaawi i m i min limTi m *2J0 List slovenskih dehfcer v Ameriki. 2ki IttfNt Bkrvauu DiU| . te United Stota«, J nod m j day except 8nndc2l ttd Legel Holidays / MLOOOBeaden. ffELEPON: 2876 CORTLANDT. Entered a* See end CUe« Matter. September SI, 1903, at tke Pc Ml Office at Hew York, H. Y, under tke Act of Conj press of Ma rek 3, 1879. TELEFON: 4067 CORTLANDT, NO ISO - STEV ISO. NEW YORK; SATURDAY, AUGUST 2. k9l9. — SOBOTA, 2 AVG'fSTA, 1919. VOLUME ZXV2L — LETNIK XXVIL KAMPANIJA PROTI II IZKORIŠČEVALCEM PUD8EDHIK WILSON JE ODREDIL KAMPANJO. DA STRE MOČ MAONATOV. KI IMAJO V ROKAH DOBAVO ŽIVIL — TA AKCIJA BO MOGOČE ZOPET SPRAVILA HA POVR&JE HERBERT HOOVERJA. — PREDLOG ZVEZNE KONTROLE ZA DOBAVO ŽIVIL- - VSI DEPARTMENT! ZDRUŽENI V BOJU. ČIKA&KO PREDMESTJE, KJEk BO SE VR&LI NAJHUJŠI BOJI MED ZAMORCI IN BELCI Washington, D. (*., 1. avgusta. — Pred>eUiiik WUmmi, njepov alauiet m kongres »o -te združili v b<>ju proti \isoLitu življenjskim iri.hkMtti m k'>ntrola živil kot j« bil« tekom vojne, je bil« ena i* t ^ led <*lre'lb, katero mi številni predlagali. V /\*>h s tem pravijo, da; » najbrž? poklican iz Evrope Herbert Hoover, da prevzame povelj ivo v boju proti draginji. Zanimanje predalnika za kr:o, o katen je prepričan, da ob Hja v deželi radi visokih cen vseh življenjskih potrebščin, je raz idoo iz po/iva, katerega j«* poslal vsem izvrševalnim panogam via e, naj pridno s pogonom proti vsakemu, in vsaki stvari, ki je o-pi ne proizvajajo toliko premoga kot so ga proizvajali tekom vojne, ko je bila industrija organizirana. Velika demoralizacija obstaja v vseb novih deželah in v Franciji, Italiji in drugih deželah prevladuje najveeja razburjenje ra<5i položaja. Položaj glede premoga je eden največjih argumentov, katere, j ga navajata Anglija in Italija v najvišjem vojnem svetu za zopot-no uvel javi jeuje starih ekonomskih dogovorov. Kdo bo zakladal Evropo s premogom? — To je zelo terko vprašanje. M. Loucheur. ki se je ravnokar vrnil iz Anglije, je izvedel, ;da more Anglija eksportirati le 23 miljonov ton premoga v prime-:ri s 70,000,000 tonami, katere je eksportirala tekom pretekle«*« leta. Avstrijska delegacija je izjavila v neki poslauiei na konferenco, da je Avstrija brez premoga, kajti Čehi niso dali na razpolago premoga, katerega so obljubili. Radi razorganizacijc med delavci primanjkuje Poljski 8 milijonov ton in tudi Čehom prmianjkuje r> 'milijonov ton, kar je zelo resno, kajti Bavarska še naprej dobav. IN BELA KUN ANGLIJO IN AMERIKO j AGENTI NA POSLU Italii»l>a»e podre . ukazom živilske a d Min i»t racije. Kdinoie ua ii;»čiu Ik> mogoče odpouioči položaju, ki postaji. ____________ ikdan % in ki >r |M»stal eelo tako slab. da je b.hi odvnijena I Če se ne bodo zavezniki definitiv-' (Zakasnelo poročilo). — Prva bo i» p: r.|M*"iiii Wo\ a n<-r od mirovne pogodbe in Lige naro 'no «Kiicn*ili za politiko nasilnega doiia velika vojna bo vojna me u i uiti i;* javil, da bo v najkrajšem času uveljavil zakone za kontroliranje cen. Oni. ki i.agovarjajo preti log, naj se poveri Hooverju vodstvo nad reirulaeij« dobave živil, izjavljajo, da bi bilo euo izmed sred *U \ kako iMsiln m potom znižati i-ene to. da bi on naprosil hišni gospodinje, naj *»e za nekaj časa odpovedo nakupovanju gotovih ži neralom Boehm D|?rskim vojnim ' 11 " 1 k ti in trg za take predmete. Na ta naem bi avto raini5tronL M Agostonom, lj,id ....... ......K7r.brrz, 0ZK" r to' ^ * bU P^-J«'^ sklm komisarjem ter drugimi za al, pjiredovalec oni. k. skuaa hMMl nesljivinji soeijal.sti, da sc sesta Na |kizi,- ireneraliiega pravdnik« l alinerja so iiueli veeraj zr 1 lladniski tajnik fllass, delavski tajnik Wilson, trgovski tajnik Red »i. TiiihKi ! Mili«, uimM. nt i«\ ski ■ ju is n iiwii, ||R||\»AI lajnia ivru • , , . , . . . • iii a ,, . - . -., - 4 I ■ IT I (tosedaj Je pogajal, ne da b t n Id. pol)edeUlci tajnik Houston, gen. zelezniski ravnatelj Ilme- BK11 1 .... A i • , r , i-7 ii 4* ,____4 sprejel pred lope. ki so bili stav ter dmgi konferenc«i da razpravljajo glede sredstev v boju prot i: • vedno uaraačujoeim .-enani živil. i * v K. nferrora je rajala več ur, a uradniki ki so se vdeležili sled ! Bf,a Kun ,nutl' Jp "jegOVG nje nočejo ničesar -zjaviti glede vseb ne pogovorov. Pravijo, da bo |naUicf ******* radi^bližajoče se do »»p^iročili zid predsedniku Nadalje poro<*aje, da je konferenea predhodnik splošne konfe renee vseh hladnih -lepa rt men tov. ki so količkaj v avezi & faktorji tikajočimi «e rm živil in drugih potrebščin Pravijo, da se je mršila imenovana konferenca na inicijativo generalnega prav din »ta 1'almerja Palmer se je v sredo lelefon:čnt posvetov ril s predsednikom, potem ko je slednji sprejel delegacijo danes, da ne bo njegova de- ttratmx uie železniških strovodij. j žela mirna toliko časa. dokler se William l^ee pn-dsednik u«»ije železniških strojevodij je obja j smel Bela K.sn vmešavati v vil. da bodo oioraL železničarji . prvim oktobrom naprej uporabiti; notranjo politiko. Rekel je, v . »tedhtva /a zav arovanje sv »jih interesov, če ne bodo do ouega ' čuvajo ogrski vojaki na ne žaja. „ ^ ... , \— je nadaljeval — da bi ustvari? Zastopniki zaveznikov tukaj so |:ak nesporazum »neti obema dr stojal vse. kar je bilo v njih m.,-(kvarna, pač pa zato. ker sem o e«. da pregovore Kuna, naj izroči,ttm „a podlag; svojih dolgoletnih vlade v roke soeijalistom, ki so v ju temeljitih izkušenj dodobra večini, mesto da ostane v rok: h prepričan, manjšine komunistov. Vršile so sei VJ . , . , . tudi Številne konferenee med -e-1 bo izbruhnila ta vojna in v kaki obliki se bo vršila, zaenkrat seveda še ne morem poveua ti Skoraj gotovo tudi to ne bo prva bodoča vojna pač bo pa to prva velika vojna, ki se bo vršila v blinji bodočnosti. — Torej po vašem mnenju n* bo Liga narodov preprečila bo-do«'ih konfliktov? — sem ga vprašal. vi primeren načrt, a Bela Kun se bi žetve, s čemur bedo dobili sovjeti več živil. To je p*-av posebno važno radi tega. ker beže številni Ogri iz dežele ter je treba vsled-tega pitati manj ust. Avstrijski predsednik Seitz je — Liga narodov ne bo prepre-vojn. katerih vzroki bodo principi, ki so življenjskega pomena tega ali onega naroda. Niti o-ni. ki so vstanovili Ligo narodov, nimajo vanjo prevelikega zaupa, nja. Predsednik Wilson naprimer zahteva, naj senat odobri pogodbo med Združenimi državami in Francijo. Iz tega je razvidno, da se nit i predsednik preveč ne za.ua- "w ~ —— — — * 'rf""* ■••« »»■» * | ^ ^^ I I O r h.« v t or jen i korak: da se ug^nli zahtevam železniške unije. i re<1 in rekvirirajo v privatnih "a Cr do t«krat n* bo^lo padle cene živil, bodo zahtevali železni SbiSah i" v vaseh v neposredni bli-i Fo ^ vprašanje mogočnosti in •'■arji od lilimUt i administracij, višje mezde. jžini Dunaja. l"10«'*1- dominacija take Life»e bo Ogrski vojaki se pokore pove- jspa,a ter bo ,mela Pri fo^ah silno rdečo doktrino- |rcdb vendar pa je dvomljivo, da bi hotele Združene države / .pi t .ustanoviti premogovno administracijo ter spraviti s tem notranji po-Pariz, 31. julijo. — Nemčija j ložaj dežele v se večje zmede, ee prijeti /a delo tain, kjer se j* Oni, ki potrebujejo premog, si žele takega zopcine^a ustanov-ustavila julija meseea 1914. Na ljenja premogovne administracije v Ameriki. političnem, industrijalnein. trg>v-l------- skem in ekonomskem polju sku-: Slična poročila prihajajo v ša nastopati tako kot da ni bilo j Francijo tudi \7 španske. Stari nikdar nobene vojne. špijonski sistem je neumorno na Brazilija. Argentina in celo Ju-j delu ter hoče obrniti politični po-j žna Amerika drži svoje oči odpt-jložaj v tej deželi v prid Nemčiji.! te z ozirom na Nemčijo, kajti eu- Poselmi poročevalec iz Amster-dne povesti prihajajo v Pariz gle- dama ^^ da so Nemci po.j de počenjanja agentov in emisar jev nove socijalbtične nemške republike. Ti agenti kolonizirajo Špansko tako hitro kot jim je mogoče. Save and Succeed B0VWS.S. polnoraa pregazili Holandsko. — Nemški trgovski potniki, --pravi posebni poročevalec nekega pariškega lista - vro no Holar.d^ | ^ysXBIJA BO ODGOVORILA Kupujejo tudi zemljišča ter do-j^^ ^ ^ftkega^ ™ bivajo vsake ^Tste koncesije na, n€ga Revnega dne^ika je bilo Holandskem. Nadalje skusajo si- pred kratkim deset nemških ogla-rit. boljseviško propagando poigov izmed štirinajfitih v celoti; vseh zavezniških državah in pri-| Tekom vo'ne — nadal* *e jateljskih deželah ter uporabi ia- i. ~T 6 *lra ivojne nac a jujr • s • , . - , -4. isti porocevalee — so nakapili jo ovico kot svoj glavni stan. VT : .... . ___ r V Arirpntini i« cfro^oH NemcI naJb°lJ V AŽne ^ostore V različnih mestih v namenu, da LONDONSKA POLICIJA PROGLASILA STAVKO Odbor je izdal poav na policaje c«le Anglija naj te pridružijo stavkarkemu gibanju. London. Auglija. 31. julija. — I>»ndousa polii ija je nocoj proglasila slavko. Tozadeven odlok je bil sprejet ua raznih velikih zborovanjih. Povod temu je dala predloga v parlamentu. naj se MOVA. TRGOVSKA POGODBA dokler dobivajo hrano in de-lVi',lko toP°v* Pušk iu dru- MED ANGLIJO IN ZDRUŽENI- "ar dejstva ni povsem orožja. Njena bodočnost, če MI DRŽAVAML ' ^vrjeloo, da bo Bela Kun strlro-!:ma sp,ob kako bod°čnost. bo od __^^ glavi jen od sil v notranjosti Og-V!™ °d stališča Anglije in Amt- ske same. nike. Jako značilna je bila njego- London, Anglija. 1. avgusta. — Kot v Rusiji so možje. ki nimn va sledeča pripomba: pwlbe me«I obeme deželama so »ovati ludi brezdelnosti izobraž^- Potoiu posredovanja Lige naro-kotičana. Tozadevno poročilo je njh razredov ter drugih, ki so Pa čemimo, da bi Liga u- objavil danes list Evening News., od vojne ter nimajo d^vti r£vnala mehiško vprašanje. One Besedilo bo kmalo predloženo o-jmoj;< bi ^ borili proti vja|.j Amerikance. ki bi bili z Ligo zadovoljni. bi lahko na prste seštel. d«, k kapitalističnega časopisja Nekatere posledice sovjetske be m a parlamentoma. ! terorja Washington, D. C., 1. avgusta, f Sovjetsko Hlo jači nadalje tudi Traduiki državnega department* . skrbno gojena propaganda, ki tr-jjolieija reorganizira. Predloga o- s*, daaes izjavili, da jim ni niče ! di, da je vse, kar se stori proti dobrava unijo, odločno pa prepo- str znanega o kaki nameravani1 njej, naperjeno proti delavcem in v eduje policistom zvezo z drugimi novi trgovski pogodbi in Združe- da prihajajo vse trditve, tikajo-mlavskimi organizacijami ter jim nitai državami. »če ae izjalovi jen ia sovjetske via- odreka pravico do stavke. Predloga nadalje grozi vsakemu, ki bi Zistav kal a hudo kaznijo. predloga, bo to znamenje, da bo vlade ao naalednje Tajnik uarodne unije policistov)vaaa unija popolnoma uničena. — Ždetni denar v vrednosti 20 ni jetničarjev. Hay*, je v imenu . Vaš odbor je prosil dne 30. juni- vinarjev stane 9S vinarjev predno i/vrševalnega odbora pozval vae ja za avdijeneo pri ministrskem je naprattjen: v Weiss Manfred policiste, naj zaatavkajo in napro-'predsedniku, toda opravil ni ni-,tvorafei aa orožje, ki dela z mesec sil vse organizirane delavce, naj čeaar Niti odgovora ni dobil na niu primanjkljajem osmih milijc-podpirajo dobro atvar. |svojo prošnjo. Vsi takoj na delo.. nov djaRkr. atane poprava na- V pozivu je reženo med drugim če nočete izgubiti svoje prostosti, i vadne pduiene kare 300 tisoč K. tudi aledočo: Vlada s« je z velikot Poziv se končuje z besedami: Totnina na pouličnih karaV predrznostjo posluževala policij-1 — Člani vašega izvrševalnega staae dinarjev, dočim dom ^ stroja samo da bi uničila odbora so že prenehali z delom terjpliM tiada 90 vinarjev. Plažo Ce ho ▼ M pripravljeni vse Žrtvovati zajdalavoto laaiajo oaem ia pol kro- KAJZ2R PRENAdA SVOJE BREME. V Argentini in drugod južno od ameriškega ekvadorja se skušajo vgnezditi in vdomačiti s pomočilo zavratnih metod. Cela špijonska organizcaija, ki je obstajala v Švici tekom vojne ter služila kot orodje nemškega generalnega štaba, je bila izročena novi nemški vladi ter je sedaj bolj zaposlena z novimi načrti kot je bila kedaj preje Grof Boekdorff Rantzau je lie-j koč rekel, da je boljševizem "sijajen izvozni predmet" za Nemčijo. Organizacija v Švici skuša v St. Germain, Francija. 1 avjr. Zastopniki nemške Avstrije bodo v pondeljek ali torek odgovorili na zavezniške zahteve. Avstrijski zastopniki so baje že končali odgovor. v namenu, zgrade tam kino-gledisca in dru ga zabavališča. Kadar je kak Ni-jNEMSKA USTAVA SPREJETA. : j zozemec otvoril razstavo medno-; __ rodnega značaja, kjer naj bi hilii na ogled uzorci trgovskih prodnh- Berlin, Nemčija. 1. avgusta. — tor skozi celo leto, je takoj sta j Nemška narodna skupščina je da vil kak Nemec p. nudbo ter kupii. nes odobrila novo nemško usta-prostor za 50 tisoč florinov, dajvo. Samo 70 giasov je bilo j»roti. je mogel na ta način kontrolirati! V opoziciji so bili zastopniki nem-|razstavljene predmete. 'ške narorižkem in tudi r.a ~ Porocmk Sehlosa, dobro znan, i^SioTSm^a ^^J-1« ^ ozj(«ma ki Pr^edujejo o namenu. iraijanski armadi rm kot eden načelnikov posebne! številnih Nemcev, da se izselijo v; službe, prideljene nemškemu glav! Južno Ameriko. Redkokdaj ome. Jamčimo ali garantimAmo sa nemu stanu; neki tajnik nemšk*-;nja kak Nemec, da se nameravapošfljatev, toda za kake rno. ga poslaništva v Bernu; sla Vid; i»eliti v Združene države. 'soce zamude v izplačilu ne moro- Maroun, prejšnji konzularni agent; - nemške službe v -Agadirju. ki j? tekom vojne po naročilu nemile- POLJAKI SO ODOBRILI Miga generalnega štaba deloval meti ROVNO POGODBO, mohamedanskimi narodi; boljševi mo prevzeti nikake obveznosti. 60 lir $ 6.80 100 lir % 13.00 B00 lir $ 64.00 1000 lir $128.00 Denar nam poslati je najbolje Berlin, Nemčija. 1. avgusta. Bivša nemška cesarica je pisala ^ ™ vikariu neke nrotestantovske eer-'W be^ Prcncsene V.ŠV1<5°' Ve ški agent Aaron. Žid, naturalizi-; Francija. 1. avgusta. —; ran Brazilijanec; neki prejsnu^js*" parlament je včeraj odo-, Don^c Poctal Money Order bulgarski agent po imenu Koheu,jbri1 mirovno pogodbo ter tudi ^ New York ^^ Draft- ki je poročen z neko Francozinjo.. Pogodbo z Nemčijo glede ščitenja ^ ----- _Ta organizacija, — pravi po- manjših. Za odobritev je glasova- TVRDKA PRANK 8AKSER. ročevalec — ima na razpolago ve- lo 245 Proti P* 41 poslancev. 82 Cortlandt 8L, How Vork. N. liko svoto denarja. Znano je, da znašajo svote Enver paše in Ta- Cena kronam vedno pada ikarju neke protestantovske cer kve pismo, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: — Kajzer vdano prenaša svoje breme, toda God spod ga bo gotovo milostno privedel iz temne doline. Nadalje pravi da je zdrav in da je tudi ona zdrava. kot 100 milijonov frankov. K te-, Poffljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, ▼ Slavonijo, mu je treba dodati še velike svo- Boom ia Hercegovino popolnoma zanesljivo in ao lan jim razmeram te iz nemških in boljševiških* vi- primerno tudi hitro. 40 kron, gos 2,000 kron, par Ser. ljev 1,200 kron in eno jajce oaem rov- j Jamčimo aH garantiramo za vsako poiiljatev, toda za kake mo« Pozornost Aarona je obrnjena gočo zamude v izplačilu no moremo prevzeti nikake obveznosti v glavnem na Italijo. Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer: Islamska propaganda je ob.-- 100 kron .... % 4.00 300 kron .... $ 12.00 njena predvsem na Alžir in n* 800 kron .... $ 19.35 1,000 kron .... $ 38.60 Timixii0- 8400 kron .... $185.00 10,000 kron .... (370.00 V kratkem ae bo nova nemška} Denar nam poslati je najbolje po Dmnssllu Postal Money Ordec vlada poalnievala Istih metod tu- ali pa po ~ " ^ " igrala isto staro igro političnih) i intrig kot T^Jtfej. H, fiLAS NAHODA, 2. AVG. 1919 GLAS NAHODA" »t f • fi SEDAJ LAIKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO rUBUBEZMO COMPANY Glavni urad American Express Com p. «5 Broadway, New Torlc najnlijlti fj Cortaa4t Birmi. ot Manhattan, New Tork Cltj, N. T. ■m.i« HABOEM" aed*U li Branikov. ■» eeto loto Canado a* poi te«« •a t* trt i*ta tu f Z« akt leto KM Za pol leta R.N C* trt tete -L»laa mesto Hmw fork H M mesto New Tork S3 M meats Nsw Tork 92.90 lato ......MM • L Al N A ft O O A ("Voice of the People".) wwy day except Sundays aa4 •nftecrtptfon yeanr M*«tMii«nt on amaant. PM ano Doofrt Densr mM kraja BI breg podlpUi In MtnoiQ M ni n*j m bU«Dean Dodajati po Money Order, naročnikov prosimo, da m nam tudi pr ejftnje irnsl. & Mlreje na Memo iMdoralks. MnllH« M O srtiurft ntr •Q L A I M A .H O O A-eet. Boroock mt Mankatten. Ne« Ter« City. N. TSlefen: M7i Certlantft. Romunska ni zadovoljna ---— Za seda m >m obotavljanjem mirovne konference, da pozove Odrsko n«i odgovor radi ponovnih krieoj, leži težkoča, ustvarjena *sled postopanja sveta treh z Romunsko. Porodila iz Pariza pravijo. da konferenea ne ve. v ka»eri razred naj Li postavila Rumuti sko. — \ raxred aktivnih zavezniških sil ali pa v razred zunaj sto-jftih držav. Ker ne more privolili v zavezniške dogovore z Kumuu-rko »vet treh tudi ni v stanu naprositi to deželo, nuj pomaga pri discipliniran ju Ogrske. Rumun.^ki ministrski predsednik Bratianu se jc umaknil v pričet k u julija niirovie konference. Ko se je vrnil domov, razočaran m razdražen. ji* objavil "Le Temps" pol-ofieijelno poročilo glede pritožb Romunske proti svetu treh. Te pritožbe so povzročile kaj malo /.animunja v tvj deželi. Zavezniške *ile. Francija, Anglija. Italija in Husija so obljubile Kuiuuiiski v pogodbi leta 1910 enak glas pri sklepanju miru Jb o pa je bilo določeno število zastopnikov na mirovni kOnferenei, je dobila Kumuuska le dva delegata proti petim za vsako izmed glavnih sil ter Ireui katere ^ta dobili Belgija in Srbija. Kumuiui.a je biia > tem dejanski stavljena v vrsto manjših dr-iav, ki niMj bile ničekar drugega kol nezaposleni opazovalci postopanj mirovni konference. O vprašanjih življenjskega interesa za Jiiimunsko -o oklepali l>re/. njenih delegatov in ko je bila vročena Krofu Rrockdorff-RjiJtitau mirovna »godba z Nemčijo, dne 7. ma-j*», -so m' morali rumun>ki delegati zadovoljiti z ust menim izvlečkom te pogodbe. l'ogodba iz let* 1U16 je določila bodoče meje Ruinunskc z ves .iko natančnostjo. Kuni vinski pooblaščenci pa irdijo. da je bila ta pegodba popolnoma ignorirana w* razpravah glede razdelitve Avstrije in OfrAc. Pogodba z Avst-ijo je vsebovala ponižujoče ^mgojc za Rumuii-»•ko, - pogoje. katerih bi velike sile nikdar ne naložile nase ali kal«r:ai bi se ne uklonile, če bi ^e jih jim skušalo naložiti vsied skupne akcije manjših sil. Romunska delegacija je protestirala pro ti tem določbam v pogodbi z Avstrijo. Dobila je odlog osemiii štiridesetih ur, da prouči določbe, katerim je nasprotovala, vendar p» ni dobila v roke besedila preje kot na predvečer dneva, ko je bila pogodba vročena avstrijskim delegatom. Suverenost Humuiiske je v veliki meri omejena vsled pojpodbe z Avstrijo. Kes je. de so bile iste oaieitve naložene Jugoslaviji. Poljski in Ceho-Slovaški. Poljska ia Ceho-Siovaska sta novi drža\**. — stvaritvi konference ler podrejene njeni volji. 'Jugoslavija je pa le razširjenje Srbije. Si b.ja pa ni bila zavarovana, kot je bila Ru-jouioika, s pogodbo zveze, ki bi ji jamčila enakost statusa /. velikimi silami na mirovni konferenci. Z R um Mji s ko so dejanski postopali kot s pastorkom v Parizu, ne p«; kot /. državo, ki je enakovredna. Kumunska vlada in narod sta ogorčena vsled samovoljnega postopanja sveta treh in radi lege, kar smatrata za -a;poUio izjalovijenje ml strani Anglije in Francije, da bi it držali pogojev pogodbe iz leta PJlb. Zavezniki so obljubili iiununski liana t iu okolico Temesvar-ja. Ripmuiei pa so izgubili vsako upanje, da bi zavezniki te obljube tudi izpolnili. Virovna konferenca noče odrediti invazije Ogrske. Nobena izmed velikih ;.il noče izsiliti tzpolneuja pogojev premirja s tem. da bi poslala na Ogrsko svoje lastne čete. Ruiiumska bi lahko izsilil* določbe premirja. Naprositi jo. da jih izsili, pa bi pomenilo prižna-nje in mogoče tudi zadoščenje za pritožbe, katere je dvignilo z oai-rom na pogodbo, sklenjeno z njo. Ogrski problem je postal vsu-d tega bolj zapleten in bolj resen v Jed odtujenja Runiunskc. Ali bo mirovna konferenca popravila se.ia.j svojo iapako. i,e le raditega ker je bila napaka, temveč tudi rad i tega, ker je s tem izgubila edino vojaško silo, s katero je mogoče Ogrsko prisilili k iz|H»lnenju pogojev premirja! " »opstosM« WHS. h«tre dostavi je r» J« in po cenah potom AMEmCAN EXPRESS OOWANY rhiMii $l«J«MMyM Psigito svoj denar pstsm stare psitons tvrdka. Te velika družba je bila vstavljena leta 1M1. Ima; veliko glavnico, agente In urade v veakem delu sveta ter počil ia v cvrsMhc detel« veliko ve« denarja tet| vsak drufii odpoiiljalec. V svoji trgovini Je popolnoma i poštena. Vsak odjemalec dobi »sto ceno Izmenjave.1 cene izmenjave so eadaj ilr izpremeni) je 100 kron za t4.*C. Poštnina 25 centov za naročilo za vse kraje v Jusasii* jI. Vi nam lahko pišete v svojem maternem Jeziku, i ali pridete v katerkoli American Express Office. | Varnost Hitrost Nizke Cene lz|M>Initf t«» denarno nakainiio, piidcnite eks-| preitnl Money Order, i*>ft»i Monry Order ali gotovino v rcgiiitriniiirui in^niu in. pošljite ns: jspnlsHi s pnfnilie, M iahaja is tah vzrokov. Mnogokrat um svojo varefas vslad Pittsburgh, PS. ^ - ; jm rf. r stvfRa CO CLOAR wapios IOWA or To veliko In krasno poslopje j i zgradila American Express Company in je j njena lust. Foreign Money Order Department AMERICAN EXPRESS COMPANY 65 (Broadway, IS Chatam Squire, ali New Vork New Yic< .VRfMitj'- ill ilopsiriki povsod- K i.Ltrkoli odpočijete de--1111 liar Klcjte. da dobile American Express Co. poti^ilo. Nadalje liLOI'JIll 118 w 39 st., van. kliivm: Zbudimo se! Vse New York,druži v starem kraju, z.»kaj bi Nemci v Amsterdamu Hf»eijali«»fn je n«-mški produkt. Tekom vojne so bili nemftki so-eijalisii kot re* p<«vii/no in po*lubiio oresije v rokah vlade. Celo pred vojno je bil htcviinnn uemskitu ^ocijalistom vcepljen trgovski huprrijali/eiu Zavarovanje i i s tega bedeče /.»rajenje veiikaoskib indnstiij je bil izgovnr tm kolonijalno razširjenje Kolonije morajo »emti brodovjt, da .jili ravnruje. VnIwI tega je bila /grajena velika mornarica v vojaški svrhe. Nemške industrije morajo imeli nove iitjode. Vsled tega je obsegalo nemško (»oželjciijc Antwerpeu. «lad iu Caiigrail in v vied tega tudi planila Neiueija v nesrečo. 1-e'a 1913 ie ver koi vtotiiiH nemškib Noeijeilistov v državnem zboru komaj dvignila proti velikanskim dovolitvam za ar m ado in momaneo. Nekateri «H-ijali"ti tta evrojiskem kontinent« su bili navidez pr^eneč^ni vsled atalfiča. katero so zavzeli wcmftfci M&jallsti leta 1914. To presenečenje bilo popolnoma odveč. Vsak človek je vedel. **da se bodo nemški soeijalistj borili do zadnjega dibljaja za vaterland. — kot je rekel Bebel. ^iebel pa je rekel nadalje, da se bodo borili tako le v defenzivno vojni. Vojaške priprave leta 1913 in ie številna leta preje pa so bile očividuo prevelike, da bi bile cbrambne sli defenzivne. Nemški soeijalisti. pretežna večina njih, •o se zadovoljili z udobno fa£jo. da je bila vojna iz leta 1914 vojna obramba. N"» aR*terdftmskent mednarodnem strokovno unijotiističnem kongerao je ponovil M Legion, predsednik nernake federaeije stro-imij. tO sta"» in lažnjivo povest. Nemški socijalisti so mi-a vo^njejo luišuieov pa tudi tam niso 1obi ^^kSŽTS J^trX^^ ^ oprav,ien uio^li p«.m .uali. Pri koncu je bila /e čisto ob vid in nikogar ni zn 1 '.1 ilniu'n'v samo ak«i ic spre- „ . v« 1 vi! ,1» m jc ,,a ure,- po J"a po^n,u - * obrnl« finega tajnlks T__ f^"01* nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. i>0" S Clanl aU ČlanlcSmi Dril>oroCaino *®^novitsv novih. DruSlvo se lahko vstanuvl e v lasu. Kijem j- I ;.a v (.ia- l.-i ,0 do liorovnie« potem p;, ..... \ ^ni/Ui s oolicijn kontrolo. ---d,se l ira Dole na LMcnj-U. m. rajo iti prš d ) nas |Wm Ic. piši) Skupni >mrt,,i slnč«ji v nede- neizogibna ali ne. List ' 1 rej se je pisala Zupan. V m:, kaj 1. s Krdjcvim -Jmez un. |j„ /.večer znašajo :{:{. dočim ce- ;V* l,,! ,CS v r,,*v, !;,"dM 'pilijo število ranjenih na tisoč, pri- r>/;olevno ve-i vetu čital x • jIt- .0 m- že tri preiskave, ki l»o-veiieu . ko s- m bil še pri vojakih »lit ptiHl leti t« 1- bib julija 1914. ko še niso vedeli, če je vojna "Vonraels \ ki je postal pozne.ie eden najbolj koristnih cesarskih rik«» jc pri agentov, jc rekel takrat: — Socijjdna demokracija ne n»«si nikake Vts eas v Mraildocku. odgovornosti za bodoče dogodke. — O Seheidemanuu in irjegovih pi'odiijaliio /.«» jedila .(•variših v inlrigab iu iinpcrijali/.uiu pa jc sploh neumestno izgubljati kake besetlo. iSedaj v Amsterdamu pa trdijo nemški socijjilisti. tla iiwi ln»-lel«. vojne in da s«» hiH le za tlefenzivno v<»jin». V njih družhi najdemo nizozemske, švicai*ske in skandinavske socijaliste ter se spominjamo ob tej priliki različnih drugih socialističnih konferenc ter se sjKmiinjaiim ob tt-j priliki različnih drugih ^M-ijalističuih konferenc v nevirahlih deželah, ki so se vršile, ko je šla vojna še naprej Ti socijalisti >0 vedno simpatizirali z Nemci ter storili vse kar so jim ukazali iz Berlina. Povsem naravno .ie. tla sc tJompers ler drugi ameriški in angleški delegati jeze nad tem. kar imenujejo 4'agresivno nekesanje NemcevKako more priti sploh tlo kakega sporazuma med nilz-premenjenimi služabniki nemške agresivnosti in nemškega absolu-:izma ter zastoj>111 ki ameriškega iu angleškega dela? Socijalizem ni J mednaroden temveč izključno nemški. t Tako piše neki ueifvorški list. Resnica je. da so bili nemški socijalisti verni hlapci Viljemu in njegovih rabljev, a resnica je tudi. da ni v >avezniških taborih vse tako idealno in svetlo. k«»t nan. hočejo natveziti nekateri ameriški in angleški listi. Sebičnost in požrešnost 111 v zavezniških krogih prav nič manjša kot je bila v; cesarski Nemčiji. Edina nesebična dežela v tej vojni je bila Amerika. ki je v/držnvala zaveznike ler jim pripomogla d«» zmage, ne <»«. i bi zahtevala za ?o kako plačilo. Sedaj seveda, so zavezniki v Evro- [.*,.,,,!; >^m(i;,i pi laki. kot so bili. nič bofjši iu nič slabejšt kot je bila blazna im Masl.-dii .e perijalistiena Nemčija slabega spomina). . Dragi prijatelj! * # I Zelo s»-m bil žalosten, ko Italija ima v sedanjem trenutku zalogo premoga, ki bo zado- fV^"1' \[a ; J',ha'»« '»»'k«, št ovala le za dvanajst dni. V vremenu kot je sedanjega je nad vsedilJ da u Pekohko režko simpa? izirati s to mučenico y.a ideale demokraeije in svobode i Tu .ie imela (grocei i ju £ it pušča s'inn»'j:i mi 7 ot "ok n.i.j sliirej^i !e 14 let star najmlajši 11 ni* s- «-v katere?ra pa je l»ou" p<• klical za materjo en t«-«.l--ii pozne-,e Zapušča tuJ": eno tel j, katera nahaja nekj- v IVniisv Ivamji, \*:tj podiva v miru * So|M-»»gu pa izrekam ->v« .je b*»k > s»«žal:e P« ločevale«* iii člaii-organiza 'i j. (i. d.>pi«nik i pro?inu». t!:t dru-]»i.še s črno lini o n«- pa z ble-.!<•/• b m« Ler stavci takih mko-p - -v. ki jim \ i-i kvarij-*. ne spre -- 1'it dništvo ) Pismo iz stare domovine s 1/ ItcijTi'ij pri ("ctknii-i stj(Vilil tlviHX.H olie ki'MmIo wIj. plemenskih izgredov. - Navzoč-, ul>ijanja. pu<1 M„u\w u. nost mik e je imela blagodejen ,,„„.., upliv. j slabi položaj meti črnci so ola.'| šil I i danes prodajalci živil na d»*# Chicago, 111.. 1. avgusta. Oh |„ \a liekem včerajšnjem .0- . niski okrajni in državni urailni- stanku sklenili, da hod.....Ip<> k; so soglasno mnenja, da je vi- motorne vozove, naložene 7. št k plemenskih izgredov prekm a- živili v zamorske okraje. Včeraj čen in to radi navzočnoMi liiMKI j, plačilni dan v klavnicah, a odločnih vojakov, ki so opremi je- čeitrav >i bili zamorci lačni, si ni s puškami, strojnimi puškami I vendar niso upali ven. Policija jil ter tudi dobro izvežbani v ui>o-|iii hotela slražiti. rabi tega orožja. Pet polkov vrši dejansko službo po cestah, in dva sta v rezervi v orožarnah. Ti vojaki niso vojni veterani, temveč le dečki in možje, ki so prostovoljno vstopili v milico kot rezerva tekom voj-re. Redna državna ntiliea še 11 i ^ organizirana. Ko se je vrnil govorne pišem naše gorjt*. Star sem bil IS tudi najmanjših in dosedaj najbolj zatiranih narodov. Ce bi živela '^ ki k, vojakom ptelimla ]»o mestnih delih, kjer so Italija v mir,, z .Jugoslovani ter dala slednjim to. kar Jim gre. b: '>ve leD strni «:,s:l piiško m p, a- vršil, izgretli jc rekel: Kazme- mogoče lahko dobila m kaj premoga iz Jugi^lavije. Kot pa stoje fB ^«'Jak. sn,., bih t.,..o re so sedaj zadovoljive, m polo- stvari sedaj, ne bo d. bila ničesar. lz Anglije ne more dobiti premoga ;,rm' d ' vse rad. poj -h. Veš zaj je videti dobro v rokah .ibla in v Ameriko je dolga pot. za katero je treba razveirtega še ladij !«1,111 Utu,}'\ * ~ vi bi prevažale ta premog. Ni baš prijeten položaj, v katerem se na- v.-ckrat sledeče: ko se ee je bilo tudi v res,„c, zatrto je koi.j ;»one«•!:. /tipet izbruhnilo. Nobenega dvo- <"e smo di-bili kako zrno koruze ma pa ni o tem. da imajo vojaki :la smo si nekoliko ha.ja "zmagovita" Italija! VAŽNO ZA POTNIKE. Vse one rojake, ki so namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se za nedoločen Čas ne bodo izdajali potni listi za Slovence i;: Hrvate. Zato naj ostanejo na svojem mestu, dokler ta odlok ne iz- bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pa, ki imajo že jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa nas najprej vprašajo za pojasnila. -—--------- Dopis ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA ", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. au joeinena. __pot daždi gl;1 1 Toda. hvala Bclmi _ „ s, da i Miin vse prestali Draginja BratSdock, Pa. fslva Sevoda o napredku ni veliko j,. <1;| si ^,OVP»- no v<. kako pasjih dnevih, vročina jej"1 niis,iji- ktr « starega '.raja ne L............. s.^daj so hodili tukaj iz bolj težko človek je vročine. Jialo >111 » v grozna, tako ila se jt piipraviti k pisuujb; pr. več spjrjoii od pa tlidi lell ]>o!irot ni posebnih, ki jih nam Kapitalisti delijo. e vedin tla se nekako pre- Tončkova To"»a je tudi u- .... ........ 1.....* » ■Jj,„OVeni:i Jozo^tn rad ni ko ni. papir itd., torej veliko y Y(|;j v<, bi se prihranilo pri krajevnih s:a ^.vnariev To >lače m-I.Sinovemu Jožetu je nmrfa žena. -e v redu I'mrla lenit-j. Te- tl;t bi se /.d'*užile vse oriraui-/.aci.ie v eno donro. ki bi bila močna v čla:istvu iu blagajni ter ve- ;jvj(|l liko več sloge iu prijateljstva bi u„>; se (lni!ri, n,, J '-»Jti velik.*- ,fiJilo m,l tmli ko je 1/vc.t!f.|. krat se čuje, ko eden drugemu (];1 ,c tljC}50Va t„v, t,;m - New pre lbas.va da aaže društvo je Im- Vo|..:u v nori;lliei. rmrla sta L« 4-V na uro in io je S ur na dan ali 'JP ,;"t 1,1 koliko^ii se zinaiii-}...„.jnucz oj.-^v sir Ave 4.S uri na teden. Vsak si mor.- mi stro5kov naprimer ' ' siliti, kaj je to v primeri >. draginj). Taka jAiča komaj zadostuje y .................j-......M, /naru v ione ni z t primerno hrano in stanovanje. snči zaslužijo p«» 2"» krrj^n^jev .»t! za o>leko. obutev in druge stvari < laui pri vseh podpornih orga- kuoika. !V»bra krava s*a»ie šest pa je treba od!;ladati od «-iicgajnizacijah. vsi s - zavzemite in raz- do osem lisi "- kron Čevlji so od plačilnega due do drugega. KateriIpravljajte o tej imenitni stvari pri do kron. V Begunjah smo dc!a,i<» v S'-?! Works ali "jeklar-i vašiii mesečnih sejah, da se prej a stan«' vili Kna-čko obvezo, tako d nab, malo boljši, ker s-; m-ieijo •'s-.ik dan po li! ur. Pride seveda več plače, da jim more par dolarjev ostati z2 posebne stroške. Veliko se dela tnkaj po jeklar-iiali na io. da bi st? delavci organizirali v Auurfean ^deration oljAItnla je še veliko nasprotnikov, de/. ]»o silnem kbn"ii prti Ibor in da bi delavei zahtevali 5urnq delo ter bolj5o plačo. V ta namen se j»* vršiio tukaj Zborovanje v potek po. julija in se je ve-'iko delavcev organiziralo. 1-e tako jc treba, ako hvemo ktej dose-37 kajti v združenja je moč Kar %b tiče Mfttttfcit f^i, ni Vi ste lahko zdravi če se »te zdraviti pri prvem in najboljšem zdravnkru v Pittioumhu, DOKTOR -JU O6BORNU. v k s teren a uradu se govori diato »lovenski in ki se nahaja na 113 Smithfield Street, drugo nadstropje. Dobite ga lahko.. On jamti xa p.-avo ztfravlje;ije vaše bolezni, zdravi pa v»e bolezni, možke in ženske. Posebno se pazi. da hitro in trajno ozdravi vse privatne bolezni mozkih. K nje-nu se lahko s zaupanjem obrnete- On zna varovati tajnost. K njemu prlna-iaio Ijutfje od blizu in daleč da jih zdr«yl. Njegove ce. ne so zmerne, zdravljenj« najbolj*«. On ima svojo lastno lekarno in vse električne stroje za pregledovanje. On zdravi vsakeqa enako: bogatina In siromaka. Pojdite k njemu in se sami prepričajte. Pazite na naslov: PROFESOR DOKTOR OSBORNE Slovenski zdravnik 113 Snitbfieid Strwt. 12. nadstropje) Pittsburgh, fa. kot mogoče združimo v eno moč- dobitno sedaj koruze p*» 2 kroni •10 jednotc pod imenom Združena !ni 50 vin kUogrtint Sladkorja uc Slovanska Organizaeija. 1'otem moremo dobiti od nikjer. Potreb-bonio sol ventili in sigurni, da. šeiiv jki težko dobivamo, ker nuni prekine smrt na«e življenje,ž imamo žalostno vožnjo. Voziti .i? L-odo tlobili naš" dediči siurt;;:iK». Mamreč tivba iz llorovniee če/ Pa- » Brfddoek kateri mislijo, d:i n-i^a jelm-ta * mora biti. če pripel je* Ot* kil. (VI ne poda dn;gi. 4la nobeni podati, in not«»vo ti je znano, da je za-Združimo se! Le to naj mislijo vsrsedin naše zemlje do f.ogatea ita-čl.-iui vseh organizacij in «Pt ;voiljanska figa: Na Kakek nr ».memo, l»odo kmalu vsi? jodirtte združene. | k<*r bi nas v*e po!ovih. Pošta nam bratstvo ir_ prijateljstvo meti na-jve/i iz f.jnbljane lia l.afce. potem provinc Avstroogrske Mi smo bili — povdarjam — prodno smo se sdraMH s kraljevino Srbijo, suverena država ▼ okvirju vlado Narodnega Vijeea t Zagrebu. Želim, da bi se .zadeva o državljanstvu uredila, dasi se mi pravzaprav ne zdi tako nujna, in mislim, da ima naše narodno predstav- Belgrad, 15. junija. Minister za konstituanto je predložil narodnemu predstavi; tvu zakon o ureditvi državljanstva v naši novi državi. Odbor, ki je ništvo več nujnejših poslov, ki bi jih moralo rešiti, na pr. volilni red ;mel zakon pregledati, j ev sporazumu z ministrom več §§ izpreuv*- za konstituanto. Naravno pa sem proti temu, da bi bilo v tem zako-nd in i/popolnil. j nu toliko izjemnih določb, kolikor jih najdemo notri sedaj. Glede t h Zakon pravi, da pripade državljanstvo kraljestva SHS onim. izjemnih določb bom stavil pri špecijalni debati potrebne izpremenje-ki so bili na dan, ko stopi zakon v veljavo, državljani kraljevine alne predloge. Srbije in C'rnegore, od nosno, ki so pripadali Bosni in Hercegovini ' Ob priliki te generalne debate bi prosil samo, naj se gleda ua ah ki so bili pristojni v one občine bivše Avstroogr=ke in Hrvatske, -o. da bo uplival zakon o državljanstvu pomirjevalno na re-burjene ki so sedaj poti državno oblastjo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo. j duhove v državi, da bo pomagal konsolidirati to državo, da bo p i-veneev, Oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki imajo domovinsko pristoj-j bliževal državi tiste, ki niso slovanske narodnosti a bodo morali vsled m.Nt. v (tb. inah, ki niso oziroma ne bodo pod oblastjo kraljestva SH8, J gospodarskih in socijalnih razmer živeti v nam državi, .n /i ve pa ***daj stalno pri nas, dobe državljansko pravieo čc samo Naj bi tvoril ta zakon nekako platformo, da bi mogli vsi tujerod-i*ja\ijo da žele biti jugoslovanski državljani. ni elementi, pa naj bodo že Nemci ali Madžari ali karkoli vzljubit: Oni državljani bivše Avstroogrske, ki so Slovani in so naši dr- našo državo. Če bomo pa sprejeli v zakon o državljanstvu tako true zavijam vsled temeljne določbe, prenehajo biti jugoslovanski držav.i in krute določbe, smo lahko prepričani, da bo vplivalo to precej isc- • jani, če se tekom enega leta priglase, da želijo pripadati državi svoje narodnosti (na pr. Čehi). Pripadniki tuje narodnosti iz bivše Avstroogrske, ki so dobili dnmovinstvo na teritoriju naše države pred 1. januarjem imajo pravieo, da se v teku dveh let izjavijo za državljanstvo s\ ojega na- ugodno in bodo ljudje gledali, kako bi delali nemire, ne pa, kako bi se sprijaznili z usodo, v kateri se nahajajo. ^ Uvašujmo vse okolnostt. Mi ne smemo pozabiti, da moramo vsled našega gospodarske«**, r«>ke, ki »o pripadniki tujih narodnosti, ki so pa dobili po cej nemško mesto. Dalje Celovec, ki je tudi precej nemški, dalje raz-l.tti 1*71 douiovinstvo v občinah sedanjega kraljestva, morajo v te- ua mesta vBanatu, Bački in Baranji, ki so znatno naseljena po Mai-ku d\eh let izjaviti, če sprejmejo naše državljanstvo Ako se pa žarih. Teh ljudi vendar ne smemo pustiti v negotovosti čakati na njihova izjava ne vzame na snanje, 44bit če im dužnost, da se izselejto, ali bo ministrstvo za notranje zadeve sprejelo njihovo prošnjo za i/ oblasti kraljestva..." podelitev državljanstva ali ne. V anbotni *eji (14. junija) j eporočevalee pregl« ovalnega odbora Pomislite na strašno negotovost, v kateri se nahajajo ti ljudje, obrazložil odborovo stališče in prosil narodno predstavništvo, da to je oni. ki so zadobili pripadnost po letu 1871. — ki so morebiti tr sprejme predloženi zakon. govci. obrtniki, delavci ali kaj drugega. Saj ne morejo niti misl; V imenu socijalno demokratičnega kluba je govori 1 prvi proti .,a svoj daljši gospodarski razvoj, ker ne vedo, ali bodo smeli predlogu poslanec Anton Kristan. Za njim je govoril za predlog pro- ostati v državi ali ne. Irsor Polič, proti pa en srbski govornik. Po mojem mnenju je to strašno kruto, in sem že zato proti pred- Soeijalist Anton Krsitan je glasom stenografičnega zapisnike. |0pU" R takšnimi določbami, kakoršne ima. \z \ ajal naslednje: Prosim tedaj, da bi se pri specialni debati odstranile krute do- (Iospo< 1 je' _ V razpravi imamo zakon o pripadništvu k naši locbe in zakon izpopolnil tako, da bi bil odmev-modernih nazorov, ki ? m v i. o državljanstvu v kraljestvu Srbov. Hrvatov in Slovencev. <> vladajo med svobodnimi, naprednimi in kulturnimi narodi, pregledamo prv i osnutek, ki ga je predložil minister za konstitu:-v. " to, in če pogledamo tudi poročilo, ki- ga je tozadevni odbor na teme- j lju revizije predloženega zakona podal narodnemu predstavništvu.' vidimo, da je odbor sam že črtal marsikaj in izpremenil. kar si je mi nister zamislil v svojem prvem elaboratu. Ali zdi se mi, da je zakou tudi takšen, kakor ga nam predlaga odbor, nesprejcmljb^ir^jieei^ ve razlogov. * * Mi _ oziroma država Srbov, Hrvatov in Sloveneev — ne bomo Vesti iz stare domovine Slovenija protestira. j Kakor doznavamo iz verodo- dnja beseda. Končno so se pečaii Ljubljanski dopisni urad por«"- stojnega vira. so te meje že dolo- z odločitvijo mednarodno prav-ča z dne 22. junija: jeene končnoveljavno, tako da bo- nega statuta za Gdansko. V ta na — Resolucije proti nasilnemu) *ta obe interesirani vladi dobili o men so mešaui komisiji i^toje -i pariškemu miru.o poslale dežela I tem uradno obvestilo. Nada! jm . ...... • vladi za Slovenijo sledeče obči- predmet posvetovanja je bila me- m vojaških funkcionar- ne: — Krčevina pri Ptuju, Gra-'ja med Avstrijo m Jugoslavijo na Jev> Poverili nalogo, izdelati na- dišče, Gruškovee. Polenšak. Sv. Barbara v Halo/ah. Sedlašek. Sv. Eizabeta v Halozah, Sv. Andraž v Leskovcu, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah. Trnovska ves. Vel. Varniea, Savci, Čermožtše, Dobrina, Plat. Rankovec. »Sveta Katarina, Sv. Mohor, Tekačevo in Zetale, vse iz ptujskega okraja. Nadalje občinski zastop St. Jernej n«. Dolenjskem ter krajevni organizaciji IDS v Luarjih pri V. Laščah in v Loškem Potoku. Koroškem. Kakor se govori je tu- pravilnika in odstraniti di o tem vprašanju že izrečena "a- težkoče, ki bi sc pojavile. vse Razno Za mirno izpraznitev Slovaške od primerilo celo. da sta knez Buc-Madž&rov. (lov in knez Lichnowski ponovno Clemenceau je odposlal ceh«;- priobčila v rimskih in milanskih slovaški vladi nastopno brzojav- listih izjavo, kjer sc spominjata ko: | lepih solčnih dni nekdanje ne*- — Vsled povelja maršala Fo- tralnosti. Pred kratkmi je prion-Odpustitev vpoklicanih reservi- eha bo general Pelle sporočil po- i' "Giornale d "Italia", glasilo v7stov. J veljniku madžarske brambne silo Sonnina, dva zelo pomenljiva Vsi oni. na še«itedensko orožno kdaj morajo pričeti madžarske članka; v prvem ostro napada vajo vpoklicani jugoslovanski re- Pete z izpraznitvijo čehoslovaške- Clemenceaua, v drugem pa kuj1 v zervisti, ki so orožno vajo nasti:-'ga ozemlja. General Pelle bo tudi zvezde bivšega nemškega poslan;-pili *brez zamude, odidejo na do-! določil rok, kdaj riora biti izpraz- k a v Londonu. pust takoj po preteku šestih ted- nitev končana. Nato zasedejo čr- Dasi so dosedanja poročila o Pod italjanskim jarmom V Idriji so Italijani odlikovali 15. maja svoj 122. pespolk s kolaj- enotna narodna država, to se pravi: v naši državi ne bodo san^ no v obliki 5kronskega .sove«, ki siovenei. Hrvatje in Srbi. Z ozirom na končno odločitev o mejah na- Je W Povezan na zastavo rcgi-še države bo v našo državo prišlo tudi jnecejšno število pripadnikov tako nemške, kot madžarske, bulgarske, rumunske in mogoče celo italijanske narodnosti. Imamo pa tudi v tej državi, rekel bi. v notranjosti države same. državljane, ki niso naše narodnosti. Vzemimo na pr. samo kočevsk. < tok. Tu »o prieizno opredeljeni okraji, v kater;h žive državljani, ki ne govore v našem jeziku in ki so tuje narodnosti. To kar itnamo ua Kočevskem, je tudi na Hrvaškem, je blizu Zemuna, v Rumi, Osijc ku itd.; isto se najde tudi v Banatu v prav mnogih mestih in vaseh. Zato se mi zde mnoge določbe v tem zakonu strašne. Na pr. člen C,.. ga je že izpremenil odbor, pravi med drugim, du oni državljani. coloneUo (po.kovmk). Slav- ki ho polSTl letu dobili pripadnost - zavičajnost _ lahko prosi- nost seje vršila na slemen trgu jo, da se jim da državljanstvo države Srbov. Hrvatov in Sloveneev. toda če se njihovo državljanstvo oziroma njihova prijava ne sprejme, so celo dolžni — zakon pravi: "biče im dolžnost" — da se izselijo iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadnja beseda o tem je pa prepuščena popolnoma prosti volji .. . i- i> v j ,.. . , <- * > - riei . imeli so različne i one oblasti, ki odloča o podelitvi državljanstva, to je ministrstvo „ , notranjih del, tako da ljudje, ki žive že 50 let v naši državi spioh Xi^^en Idriji ne vedo oziroma bodo do odločitve v dvomu ali bodo^nas, drfavlja- * - . J nt ali ne t e bo vlada dobre volje, ali ee bodo politične razmere . ke, da se bo teh "tujcev" potrebovalo, bodo, če ne - pa ne! ^dstvo nf V!*; Mislim, da je ta določba pretrda in da tudi n, v interesu naše; no. rir/ave' ,, ^ .. --r -j j vi ravnatelj (Ital-jfjO, je dolc te- . , .... la nage dijake rad' njihove narod Za narodno enakopravnost. ne zavednosti ^^ikatera ka- Opozoril bi gospodje na sledeče: zen. Dobili so ve%.krjt 2< 4 fi - Te dni je bila deputaoja slovenske deželne vlade v Parizu in k. celo g ur ^karr,,jH- ker RO je govorila z Wilsonom in drugimi ameriškimi uplivnimi možmi. » n ! prepevali "Lepo nišo' ' Hfi S'o tej priliki sf je konstatiralo, da so mnogi čilani am^iške delegacije vani„ ^^ ^^ strašno hudi na nas, ce preganjamo tujerodne državljane. Ko je na ■ . pr. v Mariboru tamošnja lokalna uprava odredila, da se morajo ,>d- ^^ sm(> ^ je ^ straniti vsi nemški r.adpisi raz trgovskih in podobnih nrm in se je tO|nidafje zanimiva S?užbeno d.;ho ki je veljala za runa rje preje 40 menta. Odlikovanje so mu namenili radi njegov-sja hrabrega zadržanja v bojih ob P=?vi Na svečanosti, ki je l»ila združena s sprevodom po mesta, je bilo zbranega mnogo vojaštva. 7 polkovnih zastav je b;'o videti pri slavlju. Nosiji so jih po mestu poročniki in nadporoči ikZastavo odlikovanega regimenta je nosil pred "Črnim orTini". V.*ld jo je neki general iz Vidrrn kateri je imel tudi slavnostni govor. Popoldne so priredila Italijani veselico na travniku "Pri Lilcva-. Imeli so različne igre, metali n sami med seboj. Niti en Idrij;?.n se s'avno- let, so Italijani znižal* na 35 let. Vsi rudarji, ki >o donki V!iC 'na* tmo jih imeli 20 in 2 častnika. pripeljali svoje delavec, da se u vedejo polagom i x rudniški ob- kakor _lm,i_ Pri SOViedu »il« rat. S to človekoli-ibno napravo so spravili tako 500 naših mladih v li- Ko bodo meje dolžene, nam ne more prav nič škodovati, če tu- rah ^ ne ^^n].. Mesto da hi di govori ta ali oni državljan krfe drug jezik in se priglasa h dobivali ^arji in uradniki toli- tuji narodnost«. Saj. vemo, da je v vsak. državi, k. je tako sestavi je ko Hr kolikor ^ §e na, kako bo morala biti sestavljena nasa država, cisto vseeno, ah je ]ir& yedn(> ^ o K 50 ^n. Tako v njej nekaj pripadnikov te ah one narodnosti vec ali manj. dobivajo ljudje dvakrat in so Madžari in druge narodnosti Uo-i nisem smel popolnoma nič in si dostikrat uisem bil svest življenja pod svojo lastno streho. Zdaj je pa že boljše. Letina nam prav lepo kaže. za jesti imamo zadosti satno obj.-ka je drai/a Jožef ie bil hudo ranjen. Bil ie 2 loti nepre- ,jiie;-««nia v ognju, potem ga je z:i- Mi socijalni demokratje smo za popolno samoodločanje narodov j'"klkor"ihn je bUo ob | C,a -r,an;,ta in ^ hil 5 »'^secev - kjer pa to ni mogoče, smo pa za popolno narodno enakopravnost ljuMjeno ^o pa podajajo nrfiln I" P"^'1 V b°L,n^nil i; lli} jeitri" ter proti vsakemu narodnemu nasilju. Tudi nesocijalm demokratje. ljudem ra5unajo liro1- ^ O'>or,rai1'. ker ^ ♦o je: naše meščanske in kmečke stranke jugoslovanske bi morale /c ^ krono iz ljubezni do našega naroda biti na istem stališču. Kakor kažejo do- Dogla ^ ^nimiva godki zadnjih dni in pa potek mirovne konference v Parizu, bo nio- notica. goče stotistoč Slovencev in Hrvatov prišlo pod italijansko državo — _ ygak navai1en vojak ki se let 60tih pa imamo pod Italijo beneške Slovence. Za vse to 8 Siovenko, dobi id itaii- tevamo mi narodnostno avtonomijo in tako varstvo, ki gre manj«!- jangke vlftde dai!]o lir0bvc-nam. Gospodje, ako bo svet videl, da mi sami gremo preko teh kur- ^ ^ m(jra ^ ogtane do ?o dinalnih določb, ki naj bi veljale v poštenem mednarodnem svetu, — šne demobnixacije z ženo v potem seveda bo slabo osdil o nas. neziji Giuliji". Tako se poroči ne Mislim, da bi morali tedaj take paragrafe tako urediti, da bi fc|ki «ardit» z neko gospodftno S. Tse krutosti črtale, da bi se odstranilo iz zakonske predloge prr.v Idrije Vgi dokumeilti ^ žc vse, kar hudo seka v meso onim, ki niso Srbi, Hrvatje ali Slovenci, > ^^ določen* od a morajo in hočejo živeti v tej driEavi. Mimogrede bi omenil, da napravi v predloženem zakonskem načrtu in mnogo kje drugje name čuden vtis, če se nas, ki smo se uje-v "državo Srbov, Hrvatov in Slovencev" iz bivše Avstroogr-predstavlja vedno nekako ko« nekaj drn- vlade, znaša 6000 lir. Poroeajo tudi, zakaj da je bii idrijski notar Fran Tauzee aretiran. Osumljen je bil, da stoji t pismeni zvari z bivšim ravnateljem Beblerjem. Aretirali so ga zjutraj, ko je ležal ie v postelji. Niso mu niti dorciili, da bi ure- 111 kamenje v hrbtu iu glavi. Rana ga >e Vi dno boli in ne bo nič več sposnljr.ii za delo. Podporo ne dobi •iič K vojakom je moral iti takoj, ko je dopolnil 17. leto. Sedaj Te pa prosim, da kmalo prideš v našo novo Jugoslavijo. Poslopje sem vse popravil in po-kri! s čelentno opeko, tako da so ne boš prestrašil. Sedaj Te pa lepo pozdravi - k Tvoj oče Jakob Vavpotič. Hot list. V Splita v Dallaeiji je začel iz kajati nov list jugodovanskih na nov. Zamudniki pa ostanejo še nadalje pri vojakih, dokler zamuda ni popravljena. Enoletni trgovski tečaji. Upoštevaje izredne razmere vlada izjemoma dovolila, tla snir-jo lastniki in voditelji enoletnih trgovskih tečajev in učnih zavodov izdati za šolsko leto 1918 — 1919 sami izpričevala in se odreja, da odpadejo za letos preizkušnje pred posebno komisijo, letoin 191 hoslovaške čete izpraznjeno o- dogodkih v Rimu zelo kratkobv-zemlje. sedna in dasi bi bilo prenagljeno. Angleški, francoski in ameri- iz»*eči definitivno sodbo o njih, se kanski častniki bodo nadzorova- vendar more reči z gotovostjo, da li izpraznitev ter sporočili enten- Je povzročila odstop kabineta Or-ti, pod katerimi pogoji se bo landovega tako njegova notranj ;, vršila. General Pelle bo obvestil kakor zunanja politika. Foe h a in ta enteuto. kakor hitif»| -— bo izpraznitev končana. Vrhovni] svet zahteva od Madžarov odredbe, da sc izpraznitev izvrši hre« nasilstva napram osebam in last- MADŽARI PROTI BOLJŠEVIZMU. izpraševalno, nini. 'Od madžarske vlade se h • •• o -1 1 i . . . 1 London, Anglija. 31. julija. — nisijo. S prihodnjim šolskim zahtevam polna odškodnina za ne Xad lHslo k]h ob-u' ^ sk!o. ,m stop, naredba od 11 ma,a postavno povzročeno škodo. Po liIu pr0|f,asiti svojo 11WMivisilost J, st. ->01 v popolno veljavo končam izpraznitvi bo ententa po L, ttvjetllp vlade v Budimpešti zvala rumunske čete. naj zapu- Sn,.5.flin Proti malariji. V delno kritje obratnih stroškov za ustanovljeno štacijo :'a malarijo v ljubljanski bolnici, je vlada dovolila komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prispevek 4.000 kron. zvala rumunske ste po zemlje. umnnske umori mriih niso bila pokopana na poetsko vedno tu kar imenujejo st*tvu Mrs. Gilligan. Možke in Kmneozi "unw»re iz strasti" ali žemfke kj so umrli, so odvedli p* umori iz osvele, umori, ki ima- s< rodniki ter jih pokopali na bliž-j« izvor v hlaznoati, nervoz-,njih ali daljnih pokopališčih. ii'Mti. histeriji ali padavici? Ali Država je potom izkopanja pol ubijajo /en.>ke. kot so storili to ducata tru|»elj na različnih pokoli o/ki v ■seli mi rodov in podnebij, pa I išči h dokazala , da je bil po-J i/ključuo i/, dobičkaželjnih nagi- novno rabljen arzenik Arzenik] bov ter s hladnim prevdarkom? >o našii tudi v truplu Ta stunt, a vedno nova vpra. moža. GilligMiui. Ker je bila zasanja so bila oživljena vsled pri- dovoljua z doprinešenimi dokazi, z.ianja Mrs. Amy K. Areher Gil je država prenehala z izkopava-ligan v Conneetieutu. Pred nedol- njm trupelj ter predložila sodišču K i/vršila svoje čine, je bik citati v listih od lOltt naprej. V naslednjem hočemo dokazati, j kitne je kot v onem drugem doda iz> ršujejo ženske umore in da , ®u- so jih vedno izvrševale iz povsem, Kako številnim izmed 46 oseb, i-ustvenih m izključno dobička-, ki so umrle v njeni obskrbi je o-» l.inib rayrihov. brez ua v zim'nos t i, ua pomagala na drugo stran s poki: kc duM-vJic liilx ali kakega niu-jipočj« strupa, slabega postopanja tiva Ijube/iii, strasti. ljubosumja i ali nasilja, sc sc bo nikdar izve-ali sovraštva. Na podlagi teh dej-1 delo. Naj bo število tako ali tako: štev ji moguri dokazati, da ubi-j ugotovljena stvar je, da jc Mrs. jajo ženske tak«> kol ubijajo mož-IGilligun ena najbolj biezobzir-k ali kot ubijajo živali. nih morilk sveta kar jih pozna Z «»»t ropolonkcga stališča se ne sve sine . lovek o/irati /.a nobenim! V nobenem posameznem sluča-dntmtn kot zdravim in praktičnim jtt ni niti najmanjšega migljaja, mofivotii pri ......ni. Oglejmo si tla "bi prišel v pošte v kak drug« lu. Hji s|«vnih ženskih morilcev J motiv kot ]>ohlcp po denarju. U-in videli bomo da so zgoraj na- j mori so bili zasnovani in izvršen: vedeiie trditve resnične. prebrisano in previdno.- Če bi ne Mrs. i.illijjran je v Connecticut i bilo imlirektnega dokaza. — za-r« jena /enska stara od 4." do 50 dolžniee za ^THM), katere je An. let. majhna, »nha. a zelo energič- drews pogodil Mrs. Gilligan. — na kot je opa/il vsakdo, kdor je'bi mogoče ta ženska še vedno lz imel priliko opazovat i jo tekoiu vrševala svoj posel, dveh obravnav. V s«- kaže. da je Ta ženska pa se tudi ni na ču-iiskcga izvora in da je bila prid-jsiveu ali erotičen način brigala na obiskovalka «-erkva ter zelo,za katerokoli svojih žrtev. V no virska. ZadnjH stvar, katero je i be nem slučaju nista prišla v pošle v storila pred aretacijo, je bila ta.jstrast ali sovraštvo, da j«- podar.Ia $1 KM) za nakup Pri obravnavi je skušala simu-nnvih orgelj v svoji župnijski cer- Lirati blaznost, a ponovne preiska kvi. Polnj/nost, o kateri dotuiu*- ve zdravnikov so dokazale, da je Lomhroso. da je odsotna pri pri zdravi pameti. Umorila je ženukih kriiuiualkali. je bita go-[veliko število starih možkih in lovu nav/.iM-a v tej ženski. žensk, ila se okoristi s par sto do- 1'rvi mm. Mrs. Gilligan je bil larjf. neki Archer. Bil je ustauovitelj To je bila popolna Lukrecij«: Archer Home for Elderly Persons! Borgia. k<»t jih je najti le malo v I An-her je v dom za post a rti e I ju-1 svetovni zgodovini, di i kateri dom se je nahajal naj-1 * • * rvo v nekem druj?eiu mestu iu po-, Zgodovina počeujauja Lukre-/ni'je v Windsor. Conn. [cije Borgia je preveč nejasna, ven- Areher je umrl vspričo okoli-Mar pa je najti v zgodovini Še šte-št"in ki niso v/budile nikakega su- vilne druge ženske, kojih poče-ma ob onem času. Njegova udova njanje nam potrjuje trditev, da je \odila naprej dom za ostarele znajo tudi ženske moriti iu dt v Windsor. Par let pozneje se jejniorijo na prav tako premišljen m /.naiiilo / Cilliganom ter sc jm>- in hladnokrven načiti kot možki. riM-.la z njim. 1'mrl je malo časa Slavna Marija d* Aubrav. aar-|m> poroki v precej čudnih okoli- kiza de Brinvilliers, ki je živela si inalk. •epti.v ni v onem čanu iii-mmI 1(^10—1674. nam nudi enega kdo mislil na kak zločin. {najboljših vzgledov iz starejših Dne 30. maja 1JH4 je umrl v I časov. Ko je zapravila premoženje njenem domu neki človek, po'svojega moža ter se iznebila sled imenu Krauklin R. Andrews. Na-1 njega je zastrupila svojo mater. Čin mirti te«a moža je vzbudil j očeta in druge sorodnike v prese-r^doveilnost, — da ne rečeno kaj jtiilljivo kratkem času, da se i»o-iliugega, — neke somdniee Po-jUisti sama njih ilenarja. Konečno zneje je našla ista soroduiea iuei11 j" vsled neke zmote zastrupila svo-1 isti nami zamrlega stvari, ki s*>iiejra ljubimca, bila za»ačena ter poilkrepile njeno Hiimnjo. lotila ;obglavljena. Kdini njen zločin, pr se je |Meiskave. ki je imela za|latej-eiu je prišla v pošte v čustve-posledieo da je celo leto pi>zucje j iu; stran, je bil njen zadnji, a ta prišla drža t na policija v doni Mrs zločin je bil bolj slučajen kot pa Gilligan ter jo aretirala. j nameravan. Po izvršeni aretaciji se je vrši-j Francija nam nudi veliko štela izvaurcdno natančna preiskava Oblasti so izkopale veliko število trupelj ter našle v nekaterimi, če ue v vseli, sledove ajrzenika, Mrs. Gilligan se je pred kratkim priznala krivim umora Andrewsa. Ostale uiuore je treba sprejeti kot ugotovljene na podlagi pre-nkav drža vnih oblasti. V naslednjem hočamo očrtati njeno povest v najkrajši obliki. Mrs. Gilligan je sprejemala stare ljudi, možke iu ženske, r a svoj dom na podlagi enkratnega plačila za celo življenje. Ponavadi so plačali ljudje po $1000 za celo o-stalo Življenje. Čim krajše je bilo to življenje, tem več" je bU *eve da dobiček Mrs. G^jlligaji. Teorija je ta. da jc kaj kmalu spreje-* la načrt, kako pomoriti svoje varovanec s pomočjo arzenika in drugih strupov. Vsi t» ljudje so bili stari in nadložni. Njih smrt ni povzročila dosti pr«pei«čenja in rodniki so sprejeli ugotovila na- Q-' dmgega boste celo vrsto groznih spominov v glavi vsakega, ki je čital ča^pi-se pi-ed eno generacijo. Ta močna in strašna dekfica jt živela v samotni gostilni ob poti, nekoliko milj vstran od fkerrv-vale, Kans. V letih 1871—72. je bili' stara štirindvajset let. V listih je oglašala, da je špiritualLstka in zdravnica ter vabila s tem možke v svoj -brlog. Te možke je dodala i k dolgemu seznamu potnikov bi so se slučajno ustavili na njenem prostoru. katerega niso nikdar več za pustili. Bender jeva gostilna jc vse fcovala neke vrste kamrico s sede ži na obeli straneh ter mizo v src dini. Ta kamrica je bila obdana v/ preprog iz blaga. Tjakaj jc sede' potnik, da je in pije ali da sc posvetuje s sireno. Kakorhitro se je nesrečni človek naslonil nazaj, dlje prišla njegova glava v stik s preprogo, je prišel konec. Oče ali brat Kate Bender je stal zadaj na drugi strani preproge, s težkim kladvoui ali sekiro v rok! Kakorhitro je bila vidna glava žrtve, je padlo kladivo ter izbilo življenje nesrečneža. Prevelika drznost teh ljudi pa je vzbudila suni. Cela družina Bender je zbežala. Neki vigilančni ko-n.itej je preiskal gostilno ter našel klet pod smrtonosno kamrico, kamor so Benderji spustili žrtve s pomočjo padajočih vrat. Tam so žr-tvam prerezali vratove, jih oropali vse lastnine ter pokopali pozneje na nekem sadovnjaku. Na tem vrtu je našel komitej osem do de-set trupelj. kojih glave so bile razbite iu vratovi prerezani. 4 Komitej je zasledovtal Beuder-je, jih prehitel ter pobil v hudem boju Zadna je padla Kate Bender, s puško v roki, (Ogovarjajoč na boljše merjene strele uradnikov, ^ko/.i več let je bila usoda Bender-jev skrivnost," tako tajno je bilo delo vigilantov. • ^ » vilo drugih vzgledov. Marija Bom pard, la nevrjetno globoko pro pali otrok zločina, nam bo zadosten, vzgled. Leta 1889 je sklenila ta mlada deklica zaroto s svojim ljubimcem, nekim Eyraudom. da zavedet a bogatega notarja Gouffe v neko stanovanje ter ga tam u morit h. Odpotovala sta iz Pariza v London, kjer sta kupila vse potrebno za umor, velik kovčeg ter barvano vrv. ki se je prilegala njeni domači obleki. Nato sta se vrnila v Pariz ter zvabila Gouffe-a v sobo. Tam je sedel Gouffe v na-slonjačo in Bom pand mu je položila vrv svoje domače obleke krog-vratu ter pripomnila, cLa bi bila to kaj lepa ovratnica. To je bil sign« l za skritega Eyrau-da, ki je pričel vleči.za vrv. V par minutah je bil Gouffe mrtev. Truplo sta spravila v kovčeg in ona je sedela poleg kovčega celo noč. Njo in njenega ljubimca so nali šele po dol-ju. Q*a j« skušala, z vi Novejši, a nič manj strašni so opomini na Belle Paulsen Gunncs. iz I>it Portc, lnd., koje slavna mo-rilna farma je bila razkrinkana leti« 1908. Ta ženska se je naj prvo iznebila dveh svojih možov. v namenu, da dobi njih zavarovalnino. Nato sta sledila dva slučaja požiga, kojih obeh je bila osumljena, ne da bi ji mogli dokazati krivdo. Z dobički iz teh zločinov je ku pila neko farmo v bližini La Porte, lnd. ter pričela oglašati v listih, da se hoče. kot bogata udova seznanit i z možkimi enako ugodnega finančnega stanja. Konečni cilj — ženitev. Tepci ali jokelji iz različnih delov zapada so se ujeli v njeno past Bili so ubiti, oropani njih denarja ter pokopani na farmi. V neki noči v spomladi leta 1008 jc pričeli* goreti Gunness farma ter pogorela do tal. Našli so tmpla treh o-trok. katera so pozneje identificirali kot ona treh hčera Mrs. Gunness ter t niplo'odrasle-ženske, ki pa ni imelo glave. Sledila jc preiskava. tekom katere so izkopali trupla šestih možkih. dveh majhnih otrok ter deklice »tare šestnajst let. k Ta slučaj je ostal dolgo časa j skrivnosten ter je še vedno v očeh nekaterih. Soglasno z najboljšo., teorijo pa je bilo truplo brez glave, katero io našii v hiši po požaru. eno gospodinje same, dočim so bila trupla, izkopana na farmi. \ ona njenih žrtev, vključno truplo pastorke stare šesVnajst let, katero jc ubila, ker je najbrž preveč vedela Neki delavec na farmi. Bay Lamphere je priznal, da je ubil Mrs. Gunness in njene otroke iz osvete ter nato zažgal hišo. Lamphere se je najbrž v deleži 1 prejšnjih zločinov te ženske. Tudi v tem slučaju je manjkal vsak drugi motiv kot denar. Možje, otroci, častilci, vse to je bilo eno in isto za Belle Gunness. Le cn cilj je imela v svojem življenju, — napravite denar. Moriti prjproste ljueli z dezelf, potem jkc jih je pregovorila, da so izpre-menili svoja posestva y denar> 'k*i-terega so ji nato jmmi^m far najsfcar. slov. dnevnik v Ameriki * r- v • j it fc Izhaja vsak dan razen nedelj in praz-nikov. JL J '- ' 4 ? * - i - . i r ■ ■ . . ' f * . - -jf *" 4 " ' Priobca najzanimivejše novice iz celega sveta. ». ' »'»• -ie >-• V t " ■ ' -tU* Priobca romane, povesti, šalo, raznoterosti. - ; * r Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja. Razsiijen je pol vseh slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika. Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, s in Zapadne Slovanske Zveze ■i * • - i 4 . 3 l * M Najboljše sredstvo za oglaševanje. ,»• Stane za vse leto Za pol leta $2.50 Za četrt leta $1.25 Za celo leto za mesto New York Za pol leta Za četrt leta $5.50 $2.00 Naročite ga. za svojce v starem kraju Za Evropa aa celo leto $6.00 Za Evropo za pol leta $3.50 Tehnično osebje je organizirano. fp v « ► /3 T^ „ ■■A 82 Cortlam« Street New M St* ■ «• ' C LAS XAttOPA. » AVO. 191!» Pogovor z Ebertom, predsednikom nemške republike n Piie Eluu Tabratta. — Ku setn te ko) iiiljul wdiarhki pouiočuik pridružil ilclavsht -ruu gibanju v Nemčiji, je bilo geslo tega gibanja: — Volja narodi, mora biti najvišja postava! S temi iH-sedami je označil Friderik Ebert svoje prepričanje malo potem, ko je sprejel mesto provizoričnega predsednika nemške republike. Tako njegovi prijatelji kot sovražniki soglašajo v tej karakjerizaciji Eberta. Srednji razredi ter del višjih razredov v Nemčiji vidi v Eln-rtu demokrata. Neodvisni socijalisti ter tudi ste. * vil n i v njegov i lastni stranki pa vidijo v Ebertu demokrata, "soeijalnega demokrata" ter ga raditega zavračajo. Navadan človek ▼ mislili, dejanjih in govori:. Ta izjava je značilua ne le za Eberlovo politično netntalnost, temveč tudizozironi na njegov splošni značaj. On je navaden človek v mislili, dejanjih iu govoru. V tem oziru se razlikuje od vsth drugih državnikov v Evropi, ki kaj radi kujejo fraze iu epigrame. f'eprav je bil dolgo vrsto let sam urednik listov, tie veruje vendar v naslove v časnikih. Tekom dvajsetih minut pogovora z njim ni niti enkrat rabil kak pridevnik — le samostalnike in glagole. Govoril se m z njim v poslopju nemškega kaneelarja v Wilhcli.i - trasne Neodvisni socijalisti iu njih listi trdijo že dolgo časa. da so se soci ja I i*t i v« V* i ne prodali buržuazijcem, da so pitali meščanska nianka, ki je sicer demokratična, a ni več socijalističiia. Skala, na kateri so gradili večinski socijalisti voje poslopje, je bila soglasno z radikalnimi kritiki vlade vprašanje socijalizaeije industrije. Vsledtega sem vprašal Eberta glede teh obdolžb. — Ali bo njegova vlada socijalistiena ? — Ali namerava socijalizirati industrijo v Nemčiji soglasno diktati teoretičnega socijalizma? v Glavno vprašanja: zopetno zgrajen je industrije. Ozrl se je vame z izrazom izinučenosti in potrpežljivosti ter rekel na to: — Naš neposredni problem v Nemčiji ni socija.izacija industrije. temveč restavracija ati zopetno /.grajenje industrije. Imamo nekaj industrij, ki dospele do obsega monopola, rudnike in slieno, in te bomo nacionalizirali. V glavnem pa ni problem, kako socijalizirati 11 or nice, temveč kako obnoviti v njih obratovanje; kako dobiti surovine, ki so potrebne za novi pričetek obratovanja. Naslednji problem pa je. kako spraviti ljudi na delo v teh tvoruicah. Prebivalstvo je postalo nemirno in zmedeno vsled težkoč vojne in blokade. Delo. redno delo ter primerno življenje bosta zopet spravila rivec v normalno stanje. Potem, ko bo zopet vstauovljei a produkcija. ko se bo vrila varno in dobiekauosno. bo vprašanje so cijali/.acije na mestu. S«*daj pa. ko manjka našim tvor niča m sur.v ■ HI, II I H Thrift is Power B^WSeSl čas radi pomanjkanja misli, dolgčas radi brezdelja, ki požira člo-' veške sile. dolgčas, ker je bil o-saialjen. Njegova duša je živela •mI kršenja redu. a na ti majčke-l ni postaji ni nihče kršil redu in' vsakokrat, ko je odhajal osebni vlak. ne da bi se bilo kaj ugodilo, j je izražal žandarjev obraz nejevoljo in užaljenost razočaranega človeka. Par minut je stal neod- se sklanjaf po drugo opeko; pri ločno na mestu, potem pa je brez j tem je ropotal.,, povošeno sabljo. določeneg-4 eilja leno odšel na dru-j Iztegnil je kazalec. — klasična gl konec perona. Med potjo se j«, kretnja človeka, ki je našel reši za trenutek ustavil pred babo, ki tev naloge. _ in njeg »v hrtat se je čakala na vlak; toda baba jelje vzravnal bolj samozavestno in bila, kakor so pač babe, in žandar ti dno. Takoj se je zopet upogirl. se je namršiUn stopil dalje. Po- kajti zavedel se je nedostojno ti iouTpr^tfamo tem se je leno usedel, kakor raz-jdela. ki se ga je lotil. V celi koie-} __ . ' . k„h«, ia bilo jc čutiti, kako njttški postavi j, bil,, nekaj tih, S^TELiT* mehke m lene so njegove dela; tap.skefca. kakor pri otrocih. ki se Frank Škrabec. nevajene roke pod uniformo, ka-jboje. da bi jih kdo ne zasačil. | Pneblo, Colo.: Ptter ColUs. johit ko v mučni utrujenosti brezete- Ko sem prižgal cigareto, st m Oeraa, Frank Janesb tn A. Knchvvar Ija trpi cele njegovo krepko, za neprevidno popraskal z vžigalico! Salida, Cola. In okolica: Luui« delo ustvarejno teio. Mi se dolgo- n, žandar se je prestrašeno"okre-časimo samo z glavo, on pa se je nil. Trenutek uie jc gledal v ?s dolgočasil ves. skozinskoz, od nog)zmeden; _ nenadoma pa se je __4 agfg*ByaaE!igfaiMi^ HENRY J. SCHMTMR STATE BANK ENA NAJSTAMJ6IH BANK, KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIOI- __NALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU HI 2ete pulu»«tl v staro domovino, fcl lete pos>»r| 1«nir ali kateri letajo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo na n i-šo banko, ki služi svojim rojakom že preko 25 tst v popolno zadovolt stvo. pošteno in sigurno- VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNI!.* dobi vsando takoj v materinskem jeziku. Henry* J. Schnitzer Stale Bank 141 Wuh .|tN Street New York, N. Y. NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni pobirati narod« nino ca dnevnik "lila s Naroda". Naročnina za ~Gla* Naroda" Jo: Za celo leto $4-00; za jh>1 leta $2.50' za četrt leta »1.25. Vsak zastopnik tr.oa |H»lrtlllo aft avoto, katero Je prejel la Jih roja« do glave: dolgočasila se je njetro-va kana. ki je bila v brezciljnem junašavu nagnjena na stran, dolgočasile so se ostroge iu so žven-kljale neubrano* raztrgano, kakor gluhe. Potem je začel zehati. njegov mladi obraz razjasnil v proseč, zaupljiv in laskav smeh-hljaj. Hipoma pa je postal zopet nedostopen in strog in roka je segla k redkim brčicam: — v njej prav v ti roki. je tičala še ne Mrs. C. A. Cook, ki se je pred fcratkm poročila z E. K. Stailo. Ir' kako V zehaI! XJeSova »sta srečna opeka. In videl sem, kako Nevesta lastuje velike rudnike v Utah in Nevadi. s0 skrivila, se razklala od ene-j silno se sramuje te opeke in svo- " ušesa do drugega, se širila, ra-|jeg;t neprostovoljnega izdajalske- Na postaji Leonid Andrejev. sla. požirala ves obraz; zdelo se i B„ smehljaja. Najbrže ni znal mi je: še sekundo — pa bomo j p,,rdeti, sicer bi zardel kakor o-lahko videli skozi to rastočo od-1 Itila je ran.i pomlad, ko sem se; gledal njihovo mirno, pridno o-pr.peljal- na letovišče in po potili pravilo, nisem mogel vrjeti, da ob-viii Ur so naši delavci brez dela, je vprašanje socijalizaeije indu- J«- ležalo temno lilije prošle-' stoja nekje Amerika. Azija in raz-strijc akedemičuo ter vse prej kot ua mestu. prtino prav do njegovega drobovja, ki je nabito s kašo in mastno juho. Kako ti je *e!ial! Hitro sem odšel, a grdo zeha-iije je tudi moja lica še dolgo raz trgovalo in v solznih očeh se mi j«1 lomilo drevje in skakalo. Nekoč so izkrcali iz poštnega Radna zaposlenost protiaradstvo proti boljševizmu. Ena stvar je prav posebno značilna za Eberta :u to je poinarj- Večkrat m- |,ndi! na postajo h .Vsaki dan sem yidel na postaji hwM*n> ~ toda *srei:*a ^ bila prihodu osebnih vlakov. Nikogar žandarjii. BU > zdrav, krepak kratka; 1'^dnik je plačal denar za njim pa so raztreseno i j žalostno žveukljala kovinska gn leta. Nikogar ni bilo z uienoj;(ji.iljena Afrika____V prvem ted- sirni sem brodil med praznimi vi-'.»m sem snoznal -v»e prebivalce tekmi. njih okna so odsevala v ga gnezda in kakor znance po- l>MJ>otnika brez voznega |i aprilskem s.Jiicu; hodil sem po zdrav Ija 1 stražnike v modrih bin *1a in.to ,.>il P,;,z"rk za zehajo-katije vsake poze. naravne ali pridobljene. Dočim so drugi 'nemil: i prostornih svetlih terasah in ugi- zah in molčeče preiuikače s tem- ee"a \ zdramil se je. voditelji držali samogovore ter rabili izraze kot ' boljševizem" in ž v« tukaj pod zeleni- nimi obrazi iu z medenimi, blešče- so zažvenkctle razločno in 'samomor Nemčije" manjka Ebertu vseh patetičnih kretenj. »"» l»'ez in hrastov. eimi trobentami. kruto, obraz je postal pazen in Ko sem jta vprašal, koliko vrjetnosti je v trditvi, da bo i>osU> 'a Nemčija boljševiaka, je odgovoril: „ ^ r -----------— . . (favoriti l iijemo o boljševizmu tukaj v Berlinu, a uikdo ne ?>isem Pričakoval in nihče me ni i uit. kakor vsi žandarji; imel je M' J0 prekliiijaje hitro vrnil v govort o boljševizmu v Draždanih. Zakaj? Ker so na Saškem pre- ,!m,, železne ve- 'široka pleča, ute-njena v modn. va-on d i I He industrije v stanu dajati ljudem zaslužek. Nauk je jasen : — '"'kane ljubim, kadar vihrajo mi-1 uniformo, ogromne roke in mlad .... delo, realna zap<«slenost je najboljše protisredstvo proti boljševiz- u,° " sf> v ramah in; obraz, na katerem je še pogledo- ;oUp*a ^ »ad ujnm se je :*»ti Kakorhitro Inimo lahko pričeli z delom v berlinskih tvon.ieah, N4 tračnicah ogromuej vala modrooka vaška naivnost ,nuln" »n«J"i« telo. ^ - teže iu sile. in neso neznane, pa skozi surovo, važno dostojanstve- Vselej, ko jc začenjal žandar \.ndar drage mi ljudi v daljavo., nost. V začetku me je liezaupno zehati, me je bilo groza in bal Zde se mi živi in nenavadni: v J mračno preiskoval z očmi. delal sr- ^a zgrabi nekoga. njihovi hitrosti vidim ogromnost; nedostopno strog, nepopustljiv o- par dni so deJali delavci na 7.\ nil je ill silo človeka, in kadar) bra/. in ko je šel mimo mene. so postaji in čistili prostor; ko sem kriče ukazujoče in svobodno, si: njegove ostroge žvenketale rezko sc vrnil iz mesta, kjer sem bil o- misliiu: lako kriče tudi v Amcri- in zgovorno. Kmalu se me je pri- dni. so polagali zidarji ki iu v Aziji in v razpaljeui Afri-Kadil, kot se je bil privadil teli tretjo vrsto opeke; zidali so novo k; Postaja je bila majhna, z dv, i stebrov, ki so podpirali streho pi- kamenito postajo. Zidarjev je bilo ma stranskima tiroma; ko je o-; rona, kot se je bil privadil praz- mnogo, delali so hitro in spretno sebni vlak odšel, je postalo tilio|ufh in.tv iu zapuščenega vagona, i® bilo je prijetno in čudno gle- in zapuščeno; gozd in žareče soln-'pod katerim brskajo kure. V ta- dati. kako je rasla iz tal ravna in Ki, • _ . - _ , . .... , ... . , ee sta obvladovala nizki nemn in:kih tistih gnezdih se človek vse- g^dka stena. Zalili so s cemen- tuli m o/je srtslnjega razreda. Številni med njimi so bili brez dvo- ...... , ,- , , • • T , . Tn vts,t« ,ls,iiin .».l^.r-i; n<. ma člani dela\skih unij prazne tire in sta .nh preplavlja I aj rti^ hitro privadi. In ko me ni tcm nanjo pa polagali no- , . . . A, .. . . .. , , , .. v tišino in svetlobo. Na stranskem J več opažal, sem videl, da je temu vo- Uporabljali so opeko po nje liecu » lovek med nekako petdesetimi je odločim pripadal vis- , ... A , , ... i . - , , ,MUi»ii .»..l-r-.t . ...... / J , , ' ' tiru M) stopicale pod praznim, človeku Ij demokratična kot je bila ona Uohenzollerneev. Ko aeni mtopil v posbipje kaneelarja. v največje svetišče prejšnjega ucmškt^ga imperijalizina kjer vzbujajo zidovi, pohištvo iu like spomine na Bt^marcka, von Buelovva, Betl.inunn Holwega ft-r llertlinga, sem se oziral po znakih, ki bi potrdili ali razveljavili zgoraj omenjeno trditev. Eden izmeti uslužbencev v čakalnici je bil v 'ivreji — livreji -tarega režima. Vsi ostali pa so nosili civilne obleke. Ljudje, ki so se nahajali v čakalnici, da vidijo Eberta v službenih zadevah, so peka. ki je še vedno onemoglo ležala v njegovi dlani. Steno so postavili do polovice ii. ne vidiš več. kaj delajo na svojih odrih spretni zidarji. Žandar se zopet maje po peronu in zeha : kadar gre mimo mene. se obrne v stran in vidim, tla ga je sram; -sovraži me. -laz pa gledam njegove silne roke. ki velo plešejo v rokavih. njegovb leno žvekljajoče. ostroge in povešeno sabljo. Zdi se mi, da je vse neresnično; da v nožnici ni sablje, s katero lahko koga posekaš, in da v onem usnju ni revolverja. s katerim lahko u-streliš ali ubiješ loveka. In u»>! forma — tiuli ta je neresnična; kar tako. nalašč je oblečena nekaka čudna maškamdn pri belem dnevu. v resničnem aprilskem sol.icti, med priprostimi. delavnimi ljudmi in trudečimi se kurami, ki zbirajo zrnje pod drema joči m vagonom. Toda časih.... časih me preliti groza za nekoga. Malo preveč se dolgočasi tiimanje. temveč priatna iu zdrava radovednost glede stvari ua drugi strani morja, katero je kazal ta sin nemškega naroda, ki bi eio- oee sam prišel kot priseljenec v Ameriko. I m ga če razdelila svoje karte. če bi usoda nekoliko so Štiri leta. tekom katerih je bil vajenec, minula in ko je lahko od- Palcu- vzel opeko, pomeril. — a šel na potovanje. Odael je v Mannheim leta 1889 ter spoznal t*m mo,<*° Položil /aildar moro, ki je ležala takrat nad glavami radikalnih nemških delavcev — moro protisoeijalistienik postav Bismarcka. Ebert je pričel študirati te postave ter njih delovanje. To ga je spravilo v stik z voditelji socijalizma in kmalu jc postal navdušen Brag tnkev Jasna je bilo na prvi pogled, da se Ebert še ni^ priučil vsenr trikom in vsej okorelosti diplomata po poklicu. To je postalo še očivitluo po pogovoru, ko me je njegov tajnik, ki jc čut vse. kar je Kjtrorii pred*ed»ik, prosil, naj izpustim iz svojeg« poroč:ii4 pristaš soeijalistične filozofije. Njegova narava rens';o, no«ti in vsestranskega delovanja, kajti le besede bi lahko dovedle do ne*poraznmov. Pritoževal se j.. Pričel je s tem. da je prevzel važna mesta v delavskem gibanji. da ne pmtopajo Francozi pravično s tamošnjimi Nemci Kmalu je postal načelnik sedlarske unije v Mamiheimu. Protisoci- — Saj veaie, — je rekel tajnik. " " sc je strogo ozrl name in ml šel ^ stran; toda zapeljivost zanimivega dela je bila večja otl spodobnosti : obšel je dvakrat peron, potem se je pa znova ustavil in STal v nekoliko brezbrižni in prezirljivi pozi delavcem nasproti. Dolgočasja" nI bilo ve? na njegovem obrazu. Citati in aforizm Iv » sen. inn l največ ap>'ti< i la-'•as nisem imel kruha! llahaha* Sedaj je kruli, ali je šel ape! it / vragom. Vidiš, to je življenje' Jostp Jur-ič. * * * Ko si za narod pel in pil. opravil svoje si dolžnosti; kake b: srečen narod bil. ko to bi bil > ion radosti Jos.n Stritar * * * Ko srca vstvarja Bog višin, iz raznih dela jih tvarin; i/ is»e vsak i krat snovi P t dvoje s-* pa naredi •**r v. že jih med širni svet. da našla I »i se v teku let. Simon ';ic'orčič. BELA KUN JE ŠEF SOVJETNE * VLADE. da smo obračunali z Aha- jalistiene postave pa so imele za polsedieo, da se Je moral stalno se- ve& , , , e.j« ,o l«or«*tt»ko. Scbluaa! Dali smo deželi Franciji K«r je rekel liti iz e«ega krmja v drugi kraj. Medtem pa se jc neprestano uči. . ^ ^ goad; ko sem se vra-predae^o.k Kfeert je bil izraz le njegovega *«eb«.wa čustvovanja z ter pečal s socialističnimi teorijami eal ®,,n0. P^W o/irom na postopan je Franeozor z Nemci, ne pa vprašanje vladr , Spo^j.teljil se je z Viljemom Pfannkuckom in drttgi.ni soci- TJI^JL^^ Z M pohtike Da ne bo n,kakega nesporauma, bi mi zelo ustregli, čr .iaNstienimi voditelji v Nemčiji ter se je kmalu povspel »ml »aro '- ? - 7 Tl ^A < i . izpulili vse, kar je rekel o Alzaeiji. ne voditeljc eeK^ ^^ K P°VSpel ,ned ,iaro- % ^ to • - * w ^ jc bil zandar. Jemal je opeke m Dunaj, Avstrija. 31. julija. — Sem je dospelo poročilo, da Bela Kun še vedno načel ju je budimps štanski sovjetni vladi. Tukajšnji zastopniki zaveznikov bodo izdali poziv na njegov patriotizem ter u-pajo, da bo odstopil in izroči! vlado soc ija listom. Vse kaže. da bo madžarsko vprašanje v najkrajšem času rešeno iu sicer na ugoden način. ESTONSKA REPUBLIKA PROSI POMOČI. Po London, Anglija. 31. julija. — Estonska provizorična vlada je v nekem ugotovilu. ki je prišlo danes semkaj, naprosila za nadaljuo t uma « n,Iw je nesla eelHi 2-> sto. Videl nem samo njegova širo. .n delavskih kro«. da, res jc bil«. Unireli *em bolela ter hočem ie sedaj in ▼ teui namenu sem /upuslila danes zjutraj hišo. — JoMe'tt, poiuiti mt! Ali si že zopet pričela noreti? — Ne, ne norim, pač pa sem nasprotno j»ri polni zdravi p« meti. kak<» mores zahtevati, da bi živela .še naprej skupaj s človekom, ki me ne ljubi, k> ftie niti ne spoštuje in ki tne vzel le radi dem rja 7 — Vedli« stara pesem: — Denar, denar! Josette. ti nisi n:t drugega kot veliko «'et». — je *eke| Miraiubeau, ki je pri tem prijel Josette /a olie r »ki. kot da hoče izliti vso svojo magnetično silo v to in/no, od por. to bitje. — Tudi če bi bilo vse res in če bi t« vzel le radi denarja, ali je to vzrok, da st pusti čl (»vek /drobiti o« lokomotive7 Prvič je vsak samomor neopravičljiv, kajti zdrav čin vek ne vzame /.it Ijenja. < V hi se pa hotele umoriti vse ženske kater«' s«» \zeli ljudi radi m-narja. bi ne bila polovira Parižank ve« živa. Ali ne poznati sama ua stotine žensk, ki bi ne bile irikdar po ročee, če bi bile revne? Nadalje pa je tudi kriviea zaničevati denar s katerim j«* mogoč«- doseči vse. Celo najvišji ideali so odvisni od denarju. Ti s svojim velikanskim bogastvom pa si zaničevala dena. le raditega. ker ga nisi sani pridobila. — V potu svojega obraz; bi boš služil \>akda»iji kruh. — se plaši v svetem Pismu. Kdo ve če ti ni bil tvoj kruh !e raditega onegaven, ker ti je pa«iel v naročje lire/ uap« ta Bogastvo pa je nekaj, kar vzbuja spoštovanje in h ber»i ga zaničujejo. Bodi v bodočnosti bolj pravična proti /auič-etanetuu mauionu ter ga eeui tako, k«it zasluži Tudi !><» l*dM\o j«- /a družino, ki ima. plemstvo. Dokazuje namreč, da *«o pred n i k i delali, la su bili pametni in energični. Pametna ženska. kat< ro vzame človek radi denarja, katerega so pridobili njeni predniki bi morala bit« ua to prav tako ponosna kot je druga, katero v za me človek rjtdi njen« ga plemstva. V tej luči mora gledati človel na denar. •'■«* ima zdravo pamet. ("e bi te res vzel le radi denarja bi bil to ko.iipliiiieni /a tvoje prednike in vsled Tega hi ne sinei biti prav nič razžaljena kot ni razžaljena prineesinja. katero v*;, me človek r.uli njenega plemstva. Zelo omejen človek j«' oni. ki tc ga ne uvidi Sploh pa te nisem, draga Josette. vzel radi denarja ♦emveč r;»«ii lehe same. radi plemenitih lastnosti, katere sem r;i/ k nI v tvoji duši. N«* ^/nemirjaj s«- lor«-j. temveč vzemi življenj kot je. Kečeš labko kar hočeš, h ja.'. te ljubim in spoštujem ter m sera kot J v«• j mož še ničesar zakrivil odkar imam čast. da nosiš t moje ime. ( sem J-ivohlepen. če s«- znam iziifb.ti svojih sitnih na sprotuik o v , krepki'r.i udarci. <*e nisem tako p rip ros tega okusa ko ai sprva mislili«. in t-e ne «»dgovarjaiii v polni meri tvojeniu idea In moža. !«»Uut mi .i« to resnično žal. KnteTa /.»-na pa >e more po n v I jati. da ima ni..»a. ki odgovarja njenim idealom? (.'e se ozre naokoli \ *.vij»ni /natisivu, bo našla med štirimi zakoni gotov-enega, v kal«, rem je najti razlike v mnenju, ki so gotovo prav tak velike kot so najine. In kljub temu žive ti ljudje mirno skupaj. Ni ti od daleč jim ne |»ade v gla\o. da hi se metali pod vlake ter pri spevali k seiizacijonclnim vestem v lisi i h. Ti ljudje znajo prisirič svoje ideale ter jim prilagodili modernemu živlenju. Zakonski pa ri, l:i so v dnu svojih >re brebrižni drug do ilrugega ne dajejo vsa tvojim poslom priliki za pripombe. Vzgledu teli ljudi moraš sledil tudi ti, druira moja ee hočeš, da te bodo prištevali med pametn ljudi. Tako j* govoril Teodor M i ram beau v kočiji, ki je vozila poča si po eestali Pariza. Josette ie jokala. Kaj naj odgovori možu? Sorazmerna odkri tfsrčiiost tega človeka njegova ljubezen do bogastva, moči in na slade, katere ni \eč prikrival, »likanje modernega življenja. — vs tc jo je prv*reslo v dnu srea in divja jeza. ki je besnela v njej š malo preje, »«■ je po« a*i izprememla v resignaeijo in otožnost. Kočija/ je vozi! p«» eestah brez posebnega eilja. Ko je vozil mi ;uo velike opere, je zapazila Josette skupino delavcev, ki je bil. zaposlena s 'cm, da > trgala z zidov in kandelabrov volilne lepake ki so bili nalepljeni tam >ko/t zadnje dni. f'itala je visokodoneč« fraze, premeteno nastavljene pasti, mamljive obljube, s katerim m skušali kanddati ujeti volilrf. Vse to je izginjalo sedaj v ku usle. — Ali »:oceva skleniti min;, ti veliko dete? — je prtdlagal Mi Kiinbeau. In tudi ee>titati mi moraš, kajti od včeraj naprej seu poslanec. Zdi se mi, da se ne brigaš za izid volitev. Josette je skomignila z rameni. Sem /< čula, je zaaepctala, kajti danes zjutraj nisen rpala, ko ni pripovedoval to bolniški strežnici. — In celo to te :ii razorožil*) 7 —— Gotov o ne. Kaj pa ho Vi pravzapra- ? Ministra? Predsednika repu bl.ke? Sedaj te lah!:«; zmerjam » bedakom. Ali misliš, da bi te bol. a) oštovala, če b: bil predsednik republike? Vsa moja ambicija ji obstajala v tem, «la ^e pnročim nekoč s poštenim človekom. Kuj fa razumeš sploh |m*1 tem izrazom? Človeka. ki se pust. klofutati. m nt o »In bi snu delil klofute* Sužnja mesto »ospodarja Ali ne veš. ill so takozano mor«'o i/umili slabotni ljudje v name »n, da ovira« z njo jwdjetne ijndi? Pošten? Domnevam, da sen pMv tako jm iten ko, jr vsak drugi in pošteno je. da stremi človek za leni. da .*e drugi boje, da ga nvažnjejo. Nik^r ».e ne udaja, iluzijam' V mu življenje kot je v re>niei. ti slepa. tlraga miška! Pri teli besedah j«* poljubil Mi ram beau, ki %je videl, da jc od |»or njegove žene zlomljen, slednjo dhakrat ua oči. <• tekle še bolj obilno. Njene «> i so bile izčrpane. Naporni zadnji dnevi ji gotovo nisi mogli dati iHK-i. da bi j-«- borila proti človeku, ki je bil opremijei a t*, ko močnim o rož j -m. — Vozit k, obrnite se nazaj v N en illv, — je ukazal novopečeni p- s-aner. .loartie ^ ni prav nič protivila proti temu ukazu Odpeljal;. se je nazaj v Xeuilly, da živi še naprej iu če ne ra di drugega, - saj radi one«a nežnega in nepoznanega bitja, ki je hi 1» spojeno sedaj r. njenim življenjem. To drago neznano bitje! Sklenila je, da l»o napela vse svoje sile ter napravila iz tega bitja poštenega čJt»veka. poštenega v staromodnem smislu besede. Vse je hotela sioriti, da .ztrga iz sr.»a tega bitja kali. katere je že mo goer zasejal »an j njtgov oče. Kako jo je že sedaj osrečeval ta skriv iiostni g«Mt, ia lolažuik starosti! — Skoro bi bil pozabil, — je rekel M i ram beau, ko je zavil voz mimo \re «1" Triqmpfce. — Oni Pommereuil. ki ti je delal toliko .skrbi, je bil vtakajen v luknjo, če smem vrjeti večernim listom. — Ali re#? — je vzkliknila Josette. D« Pri neki dami. kater«, j« slikal, je ukradel nakit, kate-lega je pozneje naa'a policija v njegovem stanovanju. V tem lahko vidi*, kako doleti včasih kivičnega zasleužna kazen. • • Ko je du»p*l v« »a Kuleva- d Maillot, je zapaZSI M rambeai, kofcj, ki ao pred njegovo palačo. liSDlBKk^MBK^^Kiitt^J.t'' Jlliii!.; — Kaj pa je tukaj? — se jc vpraševal. Kmalu pa je dobil zaželjeno pojasnilo. — Dober dan. dragi prijatelj! Čestitam. Ravnokar sem čital t • ./lin volitev! — je rekel neki niiiiisterijalni uradnik, ki jc prijel j Mira m beau-j; za roko. — I^ivaidagnaea zelo vereli. Poslal je me- ne. da ti sp«»ročira njegove čcatitke. — Žive! p«»slaner. — ga je j »ozdravil neki občinski odbornik i/. . Vecilly. ~ l>ovolitc. tla vam stisnem roko. Naša stranka se veseli •e zmage. — 7a vi jo Miramheau! — je zakričal v »merji tretuitkn neki čevljarski vajente ki jc vrgel pri *cm svojo čep"'eo visoko v zrak. • • a * * Josette pa je šl i brezbrižno skozi to skupino ljudi ter |»o stop-i'ljieah navzgor, v svoje lastne -obe. • — Oj ti drago nezuauo! — se je izvilo še enkrat iz njene ti f inčene duše KONEC. < M.sirmnit« čine • bole- T» bo «prA x rrd "trpljt kit« in imdil. il.< hn«t« eiitili dobro ia Pazit* na znak SIDRc • Po Twh 'okamab ia S.V ali pa pMlt« aa nes pretllog. naj se smatra mir o-ficijclnim od onega časa naprej. | ko bo objavljeno v uradnem listu odobrrnje mirovne pogodbe z Nemčijo od strani francoe-kc i»o-siaiiskc zbornice. HOOVES JE ODPOTOVAL V LONDON. Izpred sodišča Tatvine v voiaški pralnic v Vevčah. Anton Kant. ee\ljar. Andrej panje pri deželnem sod Šču v Rant, delavre, Ivan Rešek in Vik- Ljubljani tor Dimnik, mesarska pomočnika, j Porotne mu "ijnatu ,:e pred^eilo-onianjkauja in pralnice v Ver} a h in ukradli 1J JnkrTe ter trdijo, v svojilt prijatelj -v .lANKZA HM J OVMC it. KHANKA ZADKI.. 1>-lover je ii »:n:i iz tiorn je Ko. se.'.-. Zadel pa t Juišie. oba n i Notranjskem. Pr sim. -la ^c mi •»•_: .-si* i ;it.r nameravam v ki.'t Kem odpotovati v st::ro doui*»v:-•m - Matevž ZcU-nik H s Mi:l!>err S* . !: ■.rberifi. Ohio J "»—s ŽENITNA PONUDBA Slov ene * st j *• i..« >e /t :i po vseh prostorih, po straniščih gostiln se morajo takoj izbrisati. Več teh in podobnih sklepov s«? je začelo že izvrševati. P«»lieija ljub Ijanska stopa na prste nesrantno-sti iu nesramnežem. Ne zadostuje na samo s*rogo po licijsko postopanje proti zabl ANGELCA MRAVLE po seden\dnevni mučni bobvui dne IG julija ob '»'JO zjutraj. Po kopal; smo io stavbenih . . Ii i barja Ko so zasledili tatove, jim vprašanj sočasno l»it:dili. ^P_0S\eVtl S, ^ , i,,kk-irt:' > :zvedli pri Hribarju preiskav«» ia/.en 4 vprašanja o krivdi tatvi-■ r.a-l: !• vi-e" uiok»* mila ko- ne platna Ivana Dhiriika n«. po-•v platna in* ves, sukauet*. n«*- trdili tatvine ri kosov platna in n«-aulenjenega svinjaka Kram-eta 12. > v»«*.* moke iu ne 12 ter e«*-'Mie;a v D M. Polju jc bil v tiočl.nili zaklar.cii i prašiča na I K a november 1'HS nktad<*i: iu 'ie 4 n iehtal zaklan f»kr«»«^ li»n kg iu: Kanta ua -*n.i leto, Andreja Kanta v reden 40 jo ob zr.Miiii :enim dekl \ieioui a.i t»uli vdovo z enim otrokom v svr-lio /enitvi- v -larosfi od i!I do let. Kat.ro veseli življenj* na far-"'i. n j ogHs: t**r priloži tudi slik-« /;i tajnost jamči \a-bn : II K o. !iox 72. M«ti ill \Vi. i 1 2- M Kad V. iz\e.i naj sam tavi svojemu b-atu • .loh.i Ton.-. 4114 s .^t flair A v , Cleveland, (M 7—2 S j !» s-,a i/vršila tatvine Andr«*i ali i m Ivan Jar.č:».r v d nt r bi še *•" ve vari še Antona leribo Antona :o;ja in •'ak«iba Molja teče posto- Ivana Jančai ia na s ni*-M*ecv t e/ |cče / enin trdim ležišVm v^ak p-*ldniifi ih-mm-. M »plačati motajo vs.- jo-avue st ročke K-le-t-i za prašiča 14"t> K in narodni vi;. Ii s5 ii|.'ii.i ;k.»do :!7-"U» K. Všt<--jau T11 li orei^kovalni !'.apor Proti prostituciji Slovenec" piše; jdija. Razprave s,, bile temeljiti Po odpravi takozvane toleran-!i,: ve. Mnogo .e hiše je na željo društva zdrav- Im"!l 1,1 P'edlogov je kov dežejna vlada sklicala en- 11 '' -t«». ki naj bi se pečala z vpranjeni prostitucije* in spolnih hi>-«ii Enketa je imela v«*lik«» materinska "b-lo. In ne dvomimo, da se bo dobdo potrebno število požrtvovalnih dam. ki si' ne bo«lo ustra šile T<* težke, a zelo hvaležne ua-i«»ge. Potrebna bi bila tudi prostovoljna kohnlvorska ženska str;iža za tlekleta. ki prilnljajo v mesto P« železni«*i. j»a lahko zaidejo \ like pohotnežetn. Krvavo pa pogrešamo ua Slovenskem zavoda. poboljševf»l»»ii*e za take reve. Imamo .šifer žensko kaznilnico. A te sirote potrebujejo nekaj drugega, kakor kazni.ni-co; lek "t nepoboljšljive bi spadale v kaznilnico. Takih zavodov nam v Jugoslaviji zelo manjka. Kčivnokar se snuje poboljševalni-<*a za matije si>rijene oekliee, ka-kor je salczijanski zavod za dečke; a 1udi to ni tisto, kar je po- iskal: im mi * vjiškeri odt »i ter j<> sj»remili k zadnjemu počitku. Ti pa. nikdar nepoznbljrna hčerka, nam 'litjineš za vs**b-i v spominu Naj ti svet: večiia luč in v milu počivaj* Žalujoči ostali r Jacob ii M.iry Mravle, staiiši Jscob. John in Anthony, brat p*. Mary in Aloy^ie, sestri I»* D 1 Kast \V«uvester, N". V. ... trebno za te vrste dekleta, kakr- . praMienin . * I,-at. __ mislih. NAZNANILO- Na/.iiaiijani v-em "orod- ikn /iijiicim. la je JOHN PESKAR umrl 1-*> julija na opej-a-Cr*d Heart 1 l"spit:i!tt v \\ iiv:. Sprevideli je bil lajst\i /a muiraiiM'c in pi ua katoliškem pokopališču ie i/ št Mavra štev. G Dohrnič i a K; iil>'.«*iii. Kako!' -eni -li.šji!. / \\ i »i bilo izreče V prvi si**i enketa po teme jiteni razgovoru prišla soglasno klepa. da so takozvane tole- joga namena, k, naj bi ni|| |>r| jh |a jn tlc. •alo zanimati v kaki smeri se jc'|"l omejitev spolnih bolezni. En- ba w ■■ bi|(> obra-a1i ve- r. -zvijal potek leh posvetovanj. I^eta je torej odpravo te zloglasne Mosti Vprašanje prostitucije in spol-h'aprave z odobravaiiem na znanja h boleni je veleaktualno. Vse eden i le v .-lan Ju pa ni znano, pušča /eno in otrok Koli mu l:«.'ika , i v -sa i'.iliiC. j .Veto-I copanj Doma! oošta tiva je pri ' >ii za druiiCLM *,ii stavi domovini /a- na':a»:i je. Ko bodo sklepi gotovi bodo idi na primeren način objavlje- ntiičiie hiše ae It* protizakonite in nemoralne, marveč tudi ne «lo ki Ijica P. ti l*o.\ M. A., » 2 1—.S aeiiika .:em- Trov. .Mi.nt Frank l'ijk /-li i/vedeti ^a svoja dv a dna K K ANKA in DAVI DA 1'AJK. Krnuk j«1 bil preti nekaj leti v I"ill >nu. Nevada, Da\:*l se je pa nahajal kratko pr**d vojno v Am oni. Montana • *> t 'o\ ska d'»l/ lost me veže i/ v. deli za njun naslov, ker jima imam vab .* stvari poročati i' starega kraj;., t c k«!o i med ro jakov ve kj.* se nahajata, naj •ii blagovi li ipo/.oriti da i»i» p. se!a I • jta slučajno mi Iva. p.» ptos.m rojake, da me obvestijo. komur t»- kaj znano o nji-l*i. Srce rn • bol; ker nič ne ču jem o njiju, tore i bi bil i/ srea hvaležen vsakomur. I-.J«»r mi je v stanu c njiju kaj por.»!*ati. Naslov: Frank Pa; k. I.ad.v siitii!» B. i'., f'anida, i: I 7 -2-8) ad l»i izvidel za naslov ni'»je«.ra hi;.»a -i•«i: vi:si:i.. ki je bival na A-trori. Minn, in ./a LOl'lSA I KTIil.lN. p-K.« ma": S usee v i/. Ki' uiec št 10. Ker jima imam pn-očati novi-.- iz st.irc »Je-nio-viu". naj se mi oglasita na ta le n:.s! v htauk Vfs.-l i', u. !.' 1 C, 11 ».pi ani. Wash. -4-8) »•i _ oderne države se s tem vprašajem pečajo, ('e jc bilo to vpra »t razo. jugoslovanski rod. da ohranimo naš narod fizično in IŠČEM DOBBE DOGARJE. Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cenc in imam dela za tri leta. Max Fleischer, 258 Lewi* St., Memphis, Tenn. Seveda pa bi bila razpusitev jnoralno zdrav! teh hiš zelo pomanjkljivo delo, - nje pereče že pred vojno, koli ko bi se prostitucija ne preganja- KAJ GA JE VZPODBUJALO K '» bolj mora biti to zdaj. ko sojla in preprečevala tudi drugod ? DELU? se žalostne posledice vojne korup ;vsemi dvomljivimi sredstvi. V lo- _ je razmnožile in raznesle pojkalnem oziru je treba ločiti pro- London, Anglija. 31. julija. _ ^eh deželah seksualnih zablod. Vprašanje prost it ueij«* je z«lra% stilnah ter j>o ulicah in v prosti- ' Times" je poslal pismo, v ka t uei jo po očitnih krajih. tereni pravi: Vzroki moderne zablode so sila — Tekom vojne sem delal po--- n nogovrstni. zato morajo biti tu- riiZ,,ih munieijskih tovarnah. Nič OGLASITA NAJ SE di sredstva proti temu mn«»govrst- ni nas bolJ silil° k vstrajnotsi in JdHN PELHAN in FRANK 0< na. Splošno pa trde zdravniki, da delu kot zavest, da bomo dobili WAI.D Oba iuvata j>ri nai pismo Kad bi i/vedel za n isi,-v mojega! »rata Fl'ANK V ZADKI., d.»maj i/. Jt;rši*• št ~>1 pri Št. Petru n;J Krasu. Prešini < en jem- rojake. J Rojakom v Cleveland, in sploh ako kdo vc za njegov naslov, r državi Ohio naznanjamo, da jih naj mi blagovoli naznaniti, /a bo v kratkem obiskal naa potrnk kar sc ze vnaprej za h v, aJ.uijem ako slučaju > sam čita, prosim, da se mi tnkoj o«;hsi. ker jioro-čati ntu imam n-?!;nj zelo \ iž-nega. — Anthonv Zadel li »x 4^- Superii.r Nc 2, Pa. (2-5—8) »HJ otlsfotkov te vrste gre- »opoldne vsak svoj kozarec piva. vesti alkohol. Vprašanje ima 80-hov na prostitucije je torej v najtesnejši zvezi z alkoholnim vprašanjem veno. n ravno in socijalno. Zato in gostilniškim življenjem. Do-• se eukete udeležili z«lravniki. I kler bo zato tako število brezpo-tuoralisti in soeijologi. Želeti h" trebnih gostiln osrečevalo našo le. «la bi 4>ili tinli vzgojitelji domovino ki«kor zdaj ne prideho se bolje zastopani. Vprašanje jeiven iz moralne mlakuže. Ne kak .Ia obse/no iu zalitera «lokaj štu-'zastopnik krščanske morale am- DOLOCENJE OFICIJELNEGA MIRU Pariz, Francija. 31 julija. — Francoski kabinet je odobril «la- V zalogi imamo kvene pesmi cer- •MAJILN« »C«MI, I. «v-4I«CA In HON. S. Jm. (PogaCnlk) • CUHAR. PCZMI (FMivter) *CE JEZUSOVO (Kimmc) UNČE LINGUA (Ftmar) • OBHAJILNIH (Crum) PANG! LINGUA (GMM) 4VALITB GOSPODA (Pf*mrt> IVIRKA Mrk. pMml (LlM*) IT aoilČNIH (Grum) LOVKNtKA SV. MA&A T «M| «r. FraneiAk« (Q«rM) » «IUA (Chle««aewekl> MiaaA oc ANGCLia (kimmm) UNCTK JOSEPH (CMondmakl) •LAVA Ml. kraljic* (GarMC) LiTANUK aactvrriGA JCZUaOveOA twmmtmHrt AmAHNIČNC PESMI (UHanw) « MARIJINIH PCS MI CCCC a>e«r<— Mar« OaiMUS pr« P*ntlflo» (CI«kMwwH) t partttoim te T S parnruii la • t parttturl la • S part 1 turi In 7 _ t partitorl la B staaov 4 Isttal ............... 5 partlturl la t |U*or t partlrurt ta T • »•*•••a• H» HK • partlturl la T 1 partftara la ( 1 partttura la S • partlturl la t _ 1 partltura la 7 gtaavv MU ta.it li* n.« MU 9Z.li •1> 11» •l-P ti-1 t partlturl te S t partlturl I part. te • . ao iLf .il> Slovenfc Publishing Co. Dr. Koler npallfi. ftobsrek. Pa Dr. Katar la aa|> ataraj« aloveoakl adraTBlk. ipacja-n«t v Plttaburpka. ■d taaa afa aavltteft tM. ki ga J«__________ KiUck C« lnut* moaolja ab makur-Om pa tiliw. ▼ prtu. lapaSaaJ« r kaatafe. pridite te te kri. Na flakajta. kar te to- Vaa aokt iul BftodL Kakor hitra opaMta. «a ram praaakaja adravj«, aa Čakajte, tamraC pridite te sopat pomilL trs] S* t. traj «a «. L motni 4» 1 ___ ■ 'iz starega kr;ij:». Prvi je bil svojc-čf-5iio v Houstonu, Pa. kjer je imel naslov Uox 174. druai pa n«>-1» ji* v Melbourne, t an a d;; Za Inji j- Koi-evar iu njegova žena, ki mu ]'i>e, čaka ž«: od maja meseca v '•••n. vi na denar za pr« voz cele* družine. C'c kdo ve, kje bivata tj Iv.i naj n:'iii poroča ker posebno /.a družino Os« aid bo uuioijo im>-ai.-isano l'pr iviiNt v«> (ilas Naroda ■J'2 ' ortlandt St.. New Voik. N. V ' 5—S1! Mr. JANKO P LE« KO. ki je popbliiščen pobirati n&ro6< nina in izdajati praveveljama potrdila. Rajake rrssimo, da tna gredo na roka. TTormvnlifrve Olaa Naroda iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiMimiimiMii Dr. LGRENZ ■DIHI SLOVENSKO A OOVOKEČI ZDRAWm ftPECUALLBT 844 Penn ^ avenue Pittsburgh, Pa. »..Moja atroka Jp sdravljeaj« aJratnlb la kroničnih boleaoL Jas mm ie pdrartm ud 23 let ter imam akutaj« t rpeb bolemlb ta ker wnam iloreuko, aato tu morem popolnoma razumeti la ipe ■td tiIo bolezen, da tu ocdrartm In vrnem mo9 In pdravja. Škod 28 1st ms pridobil posebno ikninjo pri sdrarljenja moMk tnlwil Zato pp morete popolnoma aanestl na mena, mola skrb ps Js. ds ras popotmoma sadrartm. Hp odlalajta, ampak pridite •teft- Jas oadrartm sastraplJsBo kri, masoljs Is Uss ps tsipss. ba-▼ srltL tspadanja las, bolečine ▼ kosteh, stare rasp, it, oslabelost, bolesnl t mebnrjo, ledlcab, Jetrih Is katar, sls to lilo, nsdobo itd. »i V penaSaljklti, sragah In patldk aS t. ara da S. papaMaa. V terklh, Uatrtkih In ssbotsk ad t. mrr sjutraj da 8. ara avatar. OS aedaljaa pa da a. ura papoldna. —. Na possbtte Ima In asslsvi Dr. LORENZ, 644 Pun m, Pttlslnrili, Pa.