Naročnina	znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K,	za	pol	leta
2-72 K, za	četrt leta l'3tl K. — Za Nemčijo za celo leto 5'96 K,	za	pol	leta
2-98 K, za	četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7 28	K.	—	Po-
samezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo jugoslov. soc. demokracije
V Ljubljani, dne 28. septembra 1906
Ali naši liberalci nočejo več bili resna stranka. Z brezprimerno virtuoznostjo se izognejo vsakemu pcsktisu rešitve; s čudovito umetnostjo si kopljejo grob, z nedosežno hitrostjo drve v propad. Taka je njih volja — torej ne zadržujte jih!
Izvrševalni odbor .narodno-napredne* stranke, ta čudna instanca, o kateri se ne ve. kdo ji je predsednik in kdo član; ki jo je zapustil Hribar, pa živa duša ne ve, ali se je povrnil ali ne; ki sta ji pripadala «mlada« dr. Ravnihar in dr. Novak, pa je neznano, ali soglašata ali ne, — ta torej anonimna inštanca objavlja sledeči komunike:
«Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je, uvažujoč,'kako gorostasne krivice se ima storiti koroškim Slovencem z volilno reformo, spoznal, da bi v odvrnitev te krivice bilo neobhodno potrebno, da vsi slovenski člani odseka za volilno reformo nastopijo z obstrukcijo, ker bi po prepričanju izvrševal-nega odbora narodno - napredne stranke tak
—	a le složni nastop slovenske delegacije v odseku — brez dvojbe vodil do uspeha, ter naročil poslanca drju. Tavčarja, naj ob-strnira, ako se mu pridružita še ostala dva zastopnika Slovenca. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke se je obrnil do zastopnikov slovenske ljudske stranke, prepričan, da bodo tudi ti spoznavali važnost trenotka in upravičenost zahtev naših koroških bratov ter jih pozval, naznanjajoč jim gorenji sklep, da glede njegove izvedbe stopita v dogovor s poslancem dr. Iv. Tavčarjem. Ako je kdaj veljalo, ’ velja sedaj za slovensko državnozborsko delegacijo in necessariis unitns!» r
Konštatirajmo najprej, da je ta famozni komunike politična komedija prve vrste. Tisti, ki so ga sklerili, so sami prepričani, da mora
absolutno ostati brezuspešen, ker je popolnoma izključeno, da bi se mogla Šušteršič in Ploj pridružiti obstrukciji zoper reformo. Avtorji komunikeja gotovo niso mislili niti trenotek na to, da se uresniči njih zahteva, A vedoč to, so sklenili svojo izjavo v mnenju, da je to neznansko modra politična poteza, ki naj jim da pravico, da se postavijo v pozo edinih rešilcev koroških Slovencev.
Ta manevar je naravnost nepošten in to je treba temeljito pribiti. Če se da za Korošce sploh doseči še kak mandat, tedaj gotovo ne z obstrukcijo, ki bi jim, če bi mogla biti uspešna, vzelo še to, kar se jim daje sedaj.
Volilna reforma je preresna stvar, da bi se moglo jnirno trpeti tako zlorabljanje v čisto maler/kostne strankarske namene. Večno zakrinkavanje s koroškimi Slovenci je že zoprno ; in če se ve, da je sredstvo, ki ga priporočajo liberalci, sploh nerabno ter da kriče le zato, da bi preslepili politične ignorante, tedaj se mora odločno protestirati proti takemu nehonetnetru početju in mora se ga prikazati v pravi luči, da si ne bodo mogli navadni intriganti pozneje ovijati gloriolo junakov okrog glave.
Tako je s tem komunikejem.
V tem pa je začel dr. Tavčar že ob-struirati na lastno pest, še preden je bil objavljen konfuzni spis.
V odseku za volilno reformo, kamor je prišel na mesto Hrvata Vukoviča, ima pri vsakem stavku dolgovezne govore, dočim bi lahko razložil, kar hoče povedati, kar na kratko. Dr. Tavčar izjavlja, da je nasprotnik volilne reforme, a zahteva, naj se ga smatra za poštenega nasprotnika. Zahteva ton j mnogo; a težko mu je izpolniti zahtevo,
župnišča. Skoraj kakor ura strahov je bila tišina, ki je sledila čudnemu glasu. Skoraj pol minute je menda gospod Gros zaman čakal, še vedno držeč železni roč zvonca. »Povsod so brezobzirni napram duhovniku." Še močneje je potegnil in plašno je zaklical zvonec: »Odprite vendar namestniku božjemu na zemlji, na j zvestejšemu sinu svete cerkve!" Prečastiti gospod urednik je hotel potegniti že tretjič za zvonec, kajti taka brezobzirnost spravi lahko človeka v jezo, če velja vsaka sekunda čakanja grižljaj večerje. A že je zaškripal ključ v ključavnici, ne da bi bil slišal bližajoče se korake.
To je bilo umevno, kajti Anka, ki je sedaj odprla vrata, je prišla bosa po kame-nitem tlaku.
Trudnost jo je bila premagala, pivo jo je uspavalo, pa je slišala prvo zvonenje v globokem spanju kakor iz daljne daljave.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne po-šiljatvp, naročila na list, reklamacije, inserote i. L d.: Upravništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Razpršite iluzije!
Liberalci hočejo brezpogojno y grob. Ne zadržujte jih; pomagajte jim. Ni ga več zdravila, ki bi rešilo to onemoglo politično telo, v katerem ui več žile, da bi vlili vanj zdravo kri. Okrevati nočejo; pa naj poginejo. Kdor more, naj jim pomaga.
Sešel se je državni zbor. Tekom počitnic se je zjasnilo na Slovenskem precej nejasnega. Glede najvažnejšega političnega vprašanja: Volilne reforme, se je pokazalo, da je tuintam mnogo nezadovoljnosti z detalji. kar je bilo naravno in kar ni moglo presenetiti nikogar, kdor je vedel, da imajo premoč v zbornici in v odseku sovražniki enakosti in popolne pravice. Ali pokazalo se je tudi, da želi sicer vsakdo, da bi se nekatere nepravičnosti odpravile/ da pa, izvzemši malo peščico političnih glumačev, nihče ne trpi, da bi se žrtvovalo, kar je doseždho, neizvedljivim teorijam in marstam posameznikov. To se je jasno povedalo, kjerkoli je govorilo ljudstvo. In tako je bilo upati, da bodo po sestanku odseka in zbornice slovenski poslanci poskusili, doseči kako izboljšanje mirnim potom, ne da bi zadrževali delo reforme, temveč da bodo ravno z odločnim nastopom za reformo v splošnem izkušali učvrstiti svoj položaj glede posameznosti.
To je bilo upati. In resna stranka, ki hoče politično delovati, ne pa uganjati demagogijo, ima le to pot.
hiteti. y roki je imel pravila čitalnice in je mahal ž njimi po zraku kakor da je hotel zadeti kakšnega sovražnika. In njegovo v ljubezni do svete cerkve osvetljeno oko, jc videlo res velikega sovražnika: Brezversko državo, ki neprenehoma tlači cerkev, pa zahteva celo, da se ji mora predlagati pravila tako svetega cerkvenega društva, kakor je politična čitalnica. A to mora biti drugače! Zadnjo kapljico krvi je pripravljen žrtvovati za cerkev, da reši svojo ljubo, čisto nevesto iz nedostojnih spon' frama-sonske države. Tudi on hoče postati svet mučenik za svobodo cerkve in naenkrat ga je bilo kar sram, da ni doživel kot urednik še niti male tiskovne tožbe po § 19. Ali odslej se hoče bojevati in trpeti kakor svetnik.
Tako kakor bi držal sovražnika cerkve že za lase, je jezno potegoval za zvonec
Listek
Hans Kirchstelger:
Pod spovednim pečatom. '
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan.
Dalje.
Ko je korakal čez ulico proti župnišču, je bila ura na stolpu ravno dvanajst. i »Čisto prav," je mislil, »za četrt ure sem pa lahko gotov z večerjo." Ljudje menda večinoma ne vedo, da ne končuje *tari in ne začenja novi dan ob 12. uri, temveč da je izmed obeh takozvani kanonični četrt **Te. Misleč, da morda ura ne gre popolnoma prav, se sme še do četrt ure na eno *>živati meso, če je drugi dan post, delati, je nedelja, jesti in piti, tudi če se mora kiti drugi dan tešč. Ali sedaj je bilo treba
hoteli poučiti zagovorniki, kako naj postopa, da doseže milejšo kazen. Ona pa je zavrnila vsaki svet, češ, pokazati se hočem tako, kakršna sem.
iln njen obrambni govor je bil tak, da ji je bila smrtna obsodba gotova; njena obramba je bila plamteča obtožba ruskega vladnega zistema. Sijajen v priprosti retoriki in jasen zasluži, da se ga objavi. Dejala je: «Jaz, član socialno-revolucionarne stranke, sedaj član bojnega oddelka severnih pokrajin, sem ubila generala Minna. Razlogi, ki so me pripravili do tega dejanja, so sledeči: Mislim, da se vsakdo spominja na decembrske dni v Moskvi, ko sta ravnala Minn in Rieman tako, kakor v sovražni deželi. Mrliče v Moskvi se je štelo na stotine. Čemu, se vpraša, se je morilo moskovsko ljudstvo? Ker je dvignilo v nevednosti in bedi mučeno, z vabo policajskega manifesta Nikolaja drugega, z vso policajsko politiko vlade ogoljufano delavno ljudstvo zastavo upora proti svojim mučiteljem in zatiralcem. Ubila sem Minna kot morilca tistih bojevnikov, ki so vstali za svobodo, kot morilca tistih nedolžnih, ki so s svojo krvjo barvali moskovske ulice. Nikolaj II. se je po vzoru Ivana Groznega obdal z opričniki. Minni iz Moskve, Orela iz baltiških pokrajin, Trepovi, pogro-movci obkrožujejo prestol. Roke vsakega izmed njih so rdeče od narodove krvi. S tem, da sem ubila romanovskega opričnika, hočem spomniti Romanova samega na to, da kakor padajo zaporedoma stebri prestola, pade lahko tudi prestol sam. Pri zaSlišavanju se me je vprašalo, kdo mi je dal pravico, da ubijam. Moja stranka je sklenila, odgovoriti belemu teroru vlade z rdečim ter.orom.
Stranki je terorizem vsiljen od vlade. Kot dete ljudstva Vas vprašam v jeziku ljudstva: Kdo jo dal Vam pravico, siliti nas, da trpimo stoletja v neznanju in v *bedi, pehati nas v ječe, pošiljati nas v Sibir, obešati nas kupoma in moriti nas na stotine? Kdo Vam je dal pravico? Vzeli ste si jo po pravu močnejšega. Potrdili ste jo s postavami, ki ste jih izumili sami; Vaši popi so Vam posvetili to pravico. Ali sedaj prihaja nova pravica, pravica ljudstva, in ta je nedvomno pravičnejša od Vaše nečloveške pravice. Tej pravici bodočnosti ste napovedali vojno na življenje in smrt. Dobro veste, da propadete sami s propadom Vaše nečloveške pravice. Mi pa, ki smo vstali iz naroda, mi, bojevniki za svobodo naroda, nahajamo sami v sebi moč in pravico proti Vam zastopnikom absolutizma in birokratične samolastnosti z orož
jem v roki se boriti za našo novo bodočo sravico.
Ko sem dovršila učiteljski seminar, so me takoj poslali v najbolj oddaljeni kot Litvanske, k Estom, v državno šolo. Kraj, kjer sem delovala, ni bil prikupljiv; s treh strani gozd, s četrte jezero Veinja. Bila je žalostna slika, večne smreke in trepetlike. Beda prebivalstva je bila grozna. Imelo ni zemlje; osvobojeno* je bilo brez nje. Vso zemljo so posedovali baltiški baroni in država. Prebivalci so živeli od ribolova. Sama sem vzrasla v bedi: njih revščine se ničem čudila. Čemur pa sem se čudila, je bilo to: Kako se more živeti tako brez boja za boljšo bodočnost, orez edinega solnčnega žarka iz daljave, ne da bi zasijala od koderkoli luč na temnem obzorju ?
Ko sem delovala tam leto dni. so me premestili v ruski kraj, na zamstveno šolo v peterburški guberniji. Tukaj je bilo tako: Pred šnlo je prebival žandar, za šolo policajni uradnik, na sosednem hribu pop, poleg njega kantor — in vsi štirje so pisarili denuncia-cije o meni. Ce sem priredila nedolžna predavanja za ljudstvo, denuncira kantor šolskemu nadzorniku, da se peča učiteljica z razkladanjem, ki nima opraviti s šolskimi nalogami. Pop piše svojemu predpostavljenemu, da razširja učiteljica nove sekte, Tolst.ojizem in da kvari mladino. Ako se potrudim za ljudsko gledališče, prideta s svojimi denunciacijami uradnik in orožnik. Ko sem delovala dve leti in pol v tej blaženi vasi, me vrže šolski svet ven. Brez velikega obžalovanja zapustim to karijero. Prepričala sem se o sledečem: Niti od svojega skromnega znanja ne morem dati ničesar narodu, ne morem mu odpreti oči o njegovem položaju, ne morem mu pokazati pravih uzrokov njegove bede. Izpoznaia sem, da je tako nemogoč harmoničen razvoj duha in telesa, kakor nas uči pedagogika. Izpoznaia sem, da je treba šele vstvariti take razmere, v katerih se bode lahko mislilo na vsestranski razvoj človeka. Izpoznaia sem potrebo, bojevati se proti absolutistični tiraniji vlade, proti despotizmu. In postala sem revolucionarka.
Ko sem bila odpuščena, so me kmalu ujeli. Obdržali so me v zaporu — v preiskovanju in v trdnjavi — skupaj celo leto. Po* tem so me izpustili. Dva tedna pozneje so me zopet zaprli za osem mesecev. Po drugem izpustu sem odšla v inozemstvo. V tujini in po povratku v Rusijo sem delovala kot članica socialno-revolucionarne stranke. Izpoznaia pa sem, da je car, če ne tiran in de-
napol nezavestne device vsa čutila; hipoma je preplavila dolgo leto zadrževana struja vroče krvi vse jezi celibata ter se je uni čevalno razlila po življenju napol spe čega, napol omamljenega, doslej nedolžnega dekleta.	c	•
Bodeča bolečina je presunila Ankino telo ter jo je zdramila, da jo je hipoma prešinila zavest njenega položaja. Hotela se je braniti, ali odpor je le še povečal po željenje s silo jo objemajočega moža. In v tem je že izginila bolečina, vso kri pa ji je izpolnjevalo pretresujoče čuvstvo užitka, premagala jo je taka blaženost, da je omedlela Brez volje in upora se je prepustila močnemu možu. Celibat je imel novo žrtev.
XIX.
O vsem, kar se je zgodilo zadnjo noč v gospojinskem župnišču, ni vedelo solnce ničesar. Saj je spalo za to vse tako trdno, kakor je spal gori gospod župnik, dočim se je izpod njega že kopalo grob za srečo njegovega življenja.
Ako bi bilo solnce kaj vedelo, gotovo ne bi bilo oblilo cele doline z rožastim Svitom,
spot pa orodje za pohlapčenje naroda. Vladati se pravi z ruskega stališča ropati, žgati, moriti. Zgodovina ruskega naroda je ena sama krvava povest. Jasno sem izpoznaia, da se drži cela absolutistično-birokratična zgradba samo po sili oblasti, samo z belim terorom vladajočih. In 'življenje me je pripravilo do sledečega prepričanja. Nič novega se ne more vstvariti, dokler ni podrto staro. Četudi se ne morejo opirati ideje na bajonete, se z idejami samimi ne da odstraniti bajonetov. In postala sem teroristka.
Absolutistično - birokratična vlada je v zadnjih zdihljajih. Zopet doživljamo dobo zatiranja. Ali ves vladin trud je zaman. Vse potlačevanje, zapiranje, ječe, prognanstva, prisilno delo, vislice, streljanje, kazenske ekspedicije, progoni, nič ne ustavi ljudskega gibanja.
Obsodili me bodete na smrt. Naj umrjem na vislicah, pri prisilnem delu. ali v mučilnici, vsekakor umrjem z eno mislijo! Zdrav-stvuj, moj narod! Tako malo sem ti mogla dati, samo moje življenje! In umrla bodem s trdno vero, da pride kmalu dan, ko se za-guga in pade prestol, nad veliko rusko ravnino pa vzide jasno solnce svobode!*
 Jt_____________________________________________
Politični odsevi.
Odsek za volilno reformo nadaljuje svoje delo enakomerno in počasi. Formalizem je tako osvojil gospodo iz kurialnega parlamenta, da spominja celi aparat neprijetno na satire o birokratizmu. Če je že v zbornici razumljivo, da mislijo poslanci večinoma ne le na stvar, temveč tudi na retorične uspehe in včasi na te še bolj nego na stvar, je vendar taka metoda popolnoma neumestna v odseku, ki je sestavljen res le zaradi dela. Ali vsled navedene navade se govoriči o vsaki malenkosti strahovito dolgo, ponavlja se, kar so že drugi povedali in na ta način se ubija Čas. Sedaj prihaja pa še dr. T a v č a r s svojo obstrukcijo, ki je še bolj groteskna, ker jo vodi ravna dr. Tavčar, v odseku homo novus, no-vodošlec, v celem vprašanju volilne reforme pa neinformiran, vseskozi nekonsekventen mož. — Prijatelj volilne reforme ne more biti nikakor zadovoljen z dosedanjim delom odseka. Tistih par paragrafov, ki jih je izza počitnice rešenih doslej, pomeni prav malo, če se pomisli na* stvari, ki še niso rešene. Med temi se nahaja predvsem razdelitev volilnih okrajev na Češkem in na Moravskem; akoravno je to pravzaprav naloga tehniškega značaja, butajo vendar tudi tukaj interesi ob
na vse zgodaj, še preden je prišlo izza gora. Prav gotovo pa ne bi bilo poslalo toliko svetlobe in jutranje dišave skozi odprto okno, izza katerega je župnik ravnokar pozdravljal mladi dan.
Zunaj na hruški je že žgoleval ščinkovec in s planinske senožeti je bilo slišati vriskanje pridnih koscev, ki so hoteli končati delo, preden se vleže vroči dan s svojim žgočim žarom po dolini.
In rožnosveže, kakor mlado jutro, je bilo tudi župnikovo duševno razpoloženje. Dan bode pač vroč, zato pa pride danes zadnji del žetve pod streho in še letos bode lahko odplačal dober del dolga hranilnici.
Še bolj pa ga je razveselilo dvoje pisem, ležečih na pisalni mizi. Prvo je obsegalo slavnosti vspored za otvoritev prometa na novi lokalni železnici, vodeči mimo Gospo jine. Njegov trud za blagor občine je končno dosegel pričakovaui uspeh; kot načelnik železniškega odbora doživi pri prvi vožnji, torej za teden, enega najsrečnejših dni svojega življenja.
Drugo pismo, ki je prišlo tudi snoči, mu je bilo še ljubše. Bilo je od gospoda prelata
iz simbaškega samostana. Gospod prelat je bil mlajši od njega, ali doma sta bila oba iz ene občine. Sam je bil svoj čas poučeval malega dečka, sina ubogega krojača; po najboljših močeh je bil podpiral mladega dijaka in Ob času počitnic je bila v hiši župnikovega očeta tudi zanj vedno pogrnjena miza. Gospojinskemu župniku je imel torej zahvaliti za študij in za poklic. Sedanji gospod prelat pa je bil zato tudi od srca hvaležen. Ko mu je župnik pismeno potožil, da nima kaplana za obširno dušebrižno opravilo, mti je prelat obljubil, da mu pošlje patra iz samostana. Saj je bil samostan prepoln duhovnikov* ki niso imeli druzega opravka, nego da so peli na koru in jedli v refektoriju.
Tam na mizi je ležalo prelatovo ljubeznivo pismo, ki mu je napovedovalo prihod' novega 'pomožnega duhovnika; počakati je bilo treba le še, da mu podeli prečastni škofijski ordinariat jurisdikcijo.
Če pa pride novi pomožni duhovnik samostana, bode prečastni redakter nepotreben iu sovražnik sloge v občini postane neškodljiv.
kajti da bi bilo to mogoče, bi se moralo vsaj sedeti, kakšno je tisto njegovo načelo, na katerem je utemeljena njegova opozicija. Tega načela pa ne pozna nihče, ker — ga ni.
Lani je govoril dr. T a v č a r v državnem zboru proti splošnosti in proti enakosti volilne pravice, pa za kurije. To je bilo eno stališče. V deželnem zboru je lani podpisal predlog za splošno, enako volilno pravico s proporcionalnim zistemom. To je bilo drugo stališče. Letos — v času obstrukcije — je bil v deželnem zboru za novo kurijo, ali ne za splošno in samo s štirimi poslanci, pa za reformo veleposestniške kurije. Po odgoditvi deželnega zbora je bil za splošno in enako volilno pravico. Na shodu pri Hafnerju je bil za čisto splošno in enako volilno pravico. In sedaj — je za pluralni zistem! Štirnajst dni ni gospod poslanec kon-sekventen; za vse mogoče zisteme je, za kurijo in za popolno splošnost. za proporcijo in za pluratiteto, za enakost in za izključenje analfabetov, le za tisto reformo ne, ki ima realno upanje, da postane zakon. To je fak-ciozna opozicija, to je nereelna politika in stranka, ki jo uganja, nima pravice zahtevati, da se ji pripisuje resnost.
In sedaj mora biti jasno. Počitnice so dale liberalcem dosti časa, da pridejo k pameti. Ear nastavljalo se jim je priložnost, da popravijo svoje grehe. Socialna dfmokracija. ne da bi kdaj zatajila načelna nasprotja, jim je vendar zidala mostove, ker je v odločilnem trenotku v zbornici lahko vsak glas važen in ker bi bilo ravno v vprašanju volilne reforme neprecenljive vrednosti, ako bi se v tej stvari pokazal složen ves narod. Ali liberalci so ostali gluhi in slepi. In sedaj je dovolj. Važnosti ni pripisovati libiralnim ob-stiukcijskim kappeinadam; dr. Tavčar sam ne bode stimoglavil reforme. In zato ne bi bilo vrt dno, uprizarjati kdovč kakšne akcije, pa stieljati s topove na vrabce.
Ali konsekvence se mora izvajati iz takega ravnanja in zato bodi povedano, da je izza vsega zaslužno delo, zadrgniti tej kliki vrat. Vsled tega bode pri prihodnjih volitvah naloga socialne demokracije, izpodbiti liberalce kjerkoli se more in kakorkoli se more, pa naj nastane iz tega kar hoče.
Naj se nikar ne vpraša, kaj bode potem z bojem proti klerikalizmu. Iztrebimo kon-fuzni psevdo-liberalizem, pa bode tudi boj proti klerikalizmu uspešnejši, ker bode doslednejši in načelnejši. Liberalnega bežiregi-menta itak ni rabiti za noben boj.
Šele, ko je zvonec drugič zapel, se je toliko zbudila, da se je spomnila na svojo današnjo dolžnost in ko je že hitela po veži proti durim, da jih odpre duhovnemu gospodu, je še v naglici ogrnila ruto okrog golih pleč. Niti toliko se ni zamudila, da bi bila prižgala svečo, pa je držala svečnik brez luči v roki.
Gospod Gros je hotel že izliti svojo jezo nad brezobzirnostjo, da so ga pustili čakati, ali Anka ga je prehitela s svojim skromnim opravičenjem. To ni bil glas stare godrnjave Mice. Prižgal je užigalico in je spoznal Anko. Tedaj je prižgal svečo v njeni roki, pogled pa mu je obtičal na njeni lepi postavi. Tudi njegova jeza zaradi čakanja je sedaj odpuhtela, celo prav prijazno je lahko gledal, dočim Ankine zaspane oči niso mogle vzdržati luči, temveč so.se mežika je zopet sklenile.
„No, nikar se ne ustrašite, da sem malo Čakal," je dejal pa ji je položil kakor tolažeč roko na ramo, tako da ji je zdrknila ruta na stran in so se prikazale prsi, ki jih je volna srajca le deloma pokrivala.
Demokratizem.
«Saj smo vendar prijatelji delavcev. Saj ne ugovarjamo, če dobe tudi delavci nekaj zastopstva v parlamentarnih zborih. Saj jim privoščimo boljšo plačo i. t. d.» — to so tirade, ki jih je zadnji čas kaj pogostoma slišati pri nas. Nekaka demokratična epidemija je v deželi. Najbolj »distingirani* ljudje so demokratje, Češ, moda je taka.
In zato bode treba ukreniti kaj, da se obrani delavno ljudstvo tega demokratičnega navala, te vehementne ljubezni do nižjih "slojev. Take demokracije namreč ljudstvo ne more rabiti.
Prava demokracija zahteva dvoje, kar je našim talmi-demokratom enako zoprno. Ta-kozvano nižje ljudstvo je poseben svet, poseben vsled razmer, v katerih mora živeti. In ta svet je neznan tistim, ki jih je sreča postavila v ugodnejše okolščine. A pester je ta svet in njegove slike so zelo raznovrstne. Kdor opazuje tri dni delavce, kadar hodijo v tovarne in kadar se povračajo iz njih, pa misli, da ve že kaj o tem svetu, vara samega sebe. Iz mnogih plasti je sestavljen delavski razred in marsikdo mu pripada, ki sam ne veruje 'tega. Ne le proletarec, ki ima slučajno skromen zaslužek v tovarni ali delavnici, temveč tudi tisti, ki so ga brezobzirni zakoni kapitalizma vrgli za trenotek, za daljšo dobo. ali trajno na cesto; tudi takozvani zlumpani proletarec v najnižjih nižinah mu pripada, ravno tako kakor inteligentni proletariat, naraščajoč od dne do dne. In inteligenten proletarec ni le «faliran» študent, ki ne more potikati po najobskurnejših pisarnah, temveč vsak duševni delavec, ki je nakazan samo na prihod svojega dela in se mu ni posrečilo nabrati premoženje, pa tako preskočiti v kapitalistični razred. In proletariatu je prištevati tudi velik del navideznih posestnikov, ki so pa pravzaprav le še delavci za druge, ker je njih posest že bolj v rokah upnikov, kakor pa posestnikov po imenu. Ta svet ni njegovo življenje izpoznati, preiskati njegove razmere, odkriti vire odkrite ali tajne materialne in duševne bede, je sicer težka, ali neizogibna naloga vsakega demokratično čutečega človeka. Demokrat se mora torej brez predsodkov in brez gnusa ponižati brez teh nižav in mora ostati človek tudi v tem prokletem svetu.
Ali tako ponižanje ni cilj, temveč le sredstvo demokratizma. V omenjenem svetu se gode nelepe reči in življenje v njem ni parfimirano. Fraternizirati z grdobijo pa ni naloga demokrata. Demokraciji je namen,
»Seveda, malo pokoro že lahko storite," je dodal z blagim glasom.
»Seveda, prečastiti gospod, če mora
biti."
„Ali pojdiva v kuhinjo, saj se vam prehlade tukaj še Vaše lepe nožiče" — in prav usmiljen pogled je zadel bose noge, ki jih je pokrivalo lahko spodnje krilo komaj do izpod kolen.
»Pa veste, kaj storite za pokoro?"
»Ne', prečastni."
»Pomislite: greh je treba popraviti. Kogar smo ujezili, ga moramo potolažiti. Ali vestf, kako se stori to?"
Prišla sta v kuhinjo in še vedno je počivala njegova vroča roka na njeni goli rami.
„Ali ste se spomnili?"
„Ne, prečastiti," je odgovorila Anka, ki se še ni toliko zdramila, da bi bila mogla jasno misliti.-
»Potolaži se človeka pač z ljubeznji-vostjo — no — ali uganete —?" Polglasno se je zasmejal, ali bilo je nekaj nenaravnega, kakor prisiljenega v tem smehu. Anka ni opazila ničesar; mižala je z očmi in z duhom. — »No — takole" — in pritisnil
povzdigniti ljudstvo v tiste višave, ki so človeštvu sploh dosežne. Ne posameznike, ki se jih lahko protežira, temveč ljudstvo! Zdravnik se ne sme ustrašiti, če dobi opravka s smradom in z gnojem; a njegova naloga je, odpraviti gnjusobo, iz katere se izlegajo bolezni. Ge se mu studi bolezen, se mu ne sme studiti bolnik. Demokrat sovraži bedo, grehe, neznanje; ne sme pa sovražiti bednega, grešnika in neznanilo, temveč pomagati mu mora, da se reši vseh teh bremen. Demokracija je povzdiga človeška, demokratizem je apostolat. Kdor nima moči za to, naj ostane doma z vso svojo platonično ljubeznijo do nižjih slojev; kdor pa čuti v sebi pravi demokratični značaj, naj pa zaviha rokave in pripravljen na vsako delo. naj gre med ljudstvo, katero mora ljubiti, kakršno je, kajti le s tako ljubeznijo bode lahko pomagal, da postane tako, kakršno bi moralo biti.
Kako umirajo Rasi.
Carsko sodišče je obsodilo bivšo učiteljico Sinaido Konopljannikovo, ki je ustrelila generala Minna, na smrt. Naše carofilsko časopisje, ki deloma še vedno ne pozna razlike med ruskim narodom in med »ruskim* carjem, deloma pa sluti v svoji reakcionarni duši, da se bije boj na Ruskem ne le za rusko svobodo, temveč za svobodo sploh, ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi oblatilo ruskih revolucionarjev, češ, da je celo gibanje podpihano od Židov, da je Nikolaj II. blaga duša, pravi oče »svojega* naroda in da se dviguje le tolpa podivjanih razbojnikov proti njegovi vladi. S stoterimi dogodki se lahko obsvetli to reakcionarno lažnjivost; iz cele vrste dejstev pa naj posluži le slučaj Konopljannikove temu namenu.
Priprosto dekle je natančno izsledilo Minncve navade. Točno je vedela, kdaj je general doma, kdaj prihaja v hišo, kdaj izhaja. In neprenehoma mu je bila za >petami
—	s pripravljeno bombo. Smrt mu je bila gotova; in v zmešnjavi, ki nastane pri eksploziji, ne bi bilo izključeno, da se ji posreči uiti, Sinaida ne vrže svoje bombe, kajti kadarkoli je priložnost, so otroci okrog. Teh pa noče izročati smrtnemu slučaju.
Dekle napusti svoj načrt, pa počaka na kolodvoru na generala, z revolverjem v roki, in tam ga ustreli. Ko jo primejo, je njena prva beseda: »Pazite! Bombo imam pri sebi.» Za Minna je postala bomba nepotrebna, torej je sama varovala — svoje sovražnike. Zaprli so jo in postavili so jo pred sodišče. Imela je besedo, da se zagovarja. Že prej so jo
je usta na njeno lice, obenem pa jo je objel in stiskal njeno telo.
A kakor da je bila tista prejšnja počasnost posebno velik greh; kajti pokojni bilo ne konca ne kraja.
Sedaj šele je opazil, da ima Anka še vedno stisnjene trepalnice, ker jo je svetloba bodla v zaspanih očeh; usmiljen je upihnil luč. Za večerjo je bilo itak že prepozno; bil bi velik greh, ako bi sedaj še kaj užival. Četrt ure nad dvanajsto je že odbilo.
Kar pa se je zgodilo sedaj v temi, je prepuščeno, misli da ugane brez težav. Le to bodi povedano, da je gospod Gros ves v čudu mislil na župnika, ko je izpoznal, da je Anka nedotaknjena devica. Tega ne bi bil pričakoval. Njegovo opravilo pri kon-zistoriju mu je dalo priložnčst, da je dobil vpogled v marsikakšne spise, obenem pa tudi v življenje po večini župnišč. Zato je bil vrgel tudi župnika Hercoga v veliki lonec z drugimi žrtvami celibata vred. Kako je mogel živeti ta župnik poleg tako lepe cvetice, ne da bi se nasrkal njene dišave, se mu je zdelo sedaj kar nenaravno. Njemu pa je zameglila iz popka se razvijajoča lepota
interese in kompromis še vedno ni gotov. Kadar pa pride pred odsek, je pričakovati novih komplikacij, ker je že danes gotovo, da pride ravno pri tej priložnosti cela vrsta predlogov za reasirniranje prešnjih sklepov in vsi sovražniki reforme skočijo tedaj zopet na noge. Ravno tako visi tudi pluralna volilna pravica še vedno v zraku. Potem straši tako-zvana volilna dolžnost, ki je pravo nasprotje volilne pravice. Vse to ni primerno, navdati prijatelje volilne reforme z zadovoljnostjo in vprašati se mora, kaj store pravzaprav vlada in reformi prijazne stranke, da bi se pospešilo delo. Negotovost, ki visi nad celo zadevo, provzrokuje s časom neznosno napetost. Čeravno razume vsakdo, ako ni udarjen s slepoto, da se ne bode moglo z ničemnr preprečiti reforme, je vendar potrebno, da dobi prebivalstvo končno gotovost, kajti da bi se dalo delavstvo v zadnji uri preslepariti, na to se ne sme misliti. Metoda, po kateri postopajo stranke, ima pa končno vendar tudi nekaj dobrega na sebi; ona pokazuje, da ne vodi meščanskih strank nobeno načelo in da jim je za vsak predlog, za vsako glasovanje edino merilo strankarska korist. Izza vsega kupčevanja, izza vseh intrig nima nihče pravice, zahtevati od ljudstva hvaležnosti za reformo. In kdor se bode hotel pri volitvah bahati s kakšnimi zaslugami, se mu bode povedalo, da je pavje pero izgubilo ceno.
Na Hmtskem se pripravljajo stranke za bodočo parlamentarno kampanjo, ki pa je odeta še z gosto meglo. Neprenehoma se širijo glasovi, da bode sabor razpuščen, preden se sploh snide, ker vlada nima stalne večine. Frankovci, ki so v začetku sklenili, nekako podpirati koalicijo, obračajo zopet plašč ter napovedujejo napade na koalicijske stranke in na, saborskega predsednika drja. M e d a-kovica. ZbUžanje med Frankovci in nekdanjimi madjaroni postaja od dne do dne očitneje; drja. Kršnjavega, nekdanjega Khuenovega oddelnega predstojnika je sprejela stranka na zadnji konferenci slovesno v svoje vrste, z drugimi madjaroni pa koketira prav napadno. Na drugi strani pa priporoča »Pester Lloyd» koaliciji, naj sprejme člane bivše »narodne stranke*, ki lahko izpremene svoje ime, pa naj tako ustvari večino, katero bi vodil ban. Izza več nego dvajsetletnih iz kušenj je to seveda čudna insinuacija za koalicijo, pa je umevno, da priporočajo radikalnejši člani, naj prevzame koalicija rajše ulogo opozicije, nego da vlada pod takimi pogoji. — Tudi Radičeva »kmečka stranka* je imela pred kratkim svoj zbor, ki pa ni zapustil v javnosti nobenega sledu. Med naj-
Ni čudo, da je bilo to jutro župniku nad vse prijetno. V sobi mu ni bilo več obstanka; oblekel je duhovniško obleko, vzel je molitvenik pod roko in hotel je oditi na vrt. Saj se moli v lepi božji naravi vse bolj pobožno, če se lahko semtertja pogleda nad knjigo po krasotah prirode.
Že je bil župnik pri vratih, ko je zaslišal trkanje. Začudil se je nad tako zgodnjim obiskom. »Naprej!" je zaklical in radovedno je gledal na vrata.
S pobešenimi pogledi, kakor ubog grešnik, je vstopil župnikov gost, prečastiti gospod redakter.
Kaj neki hoče, da je že tako zgoda;' pokoncu? Sicer spi še, ko je župnik že po več ur molil in študiral. Kakšno nesrečno poročilo prinaša? Nekaj nesrečnega mora biti, to je izpoznal župnik po mračnem pogledu iu po izpačenem obrazu.
„Prečastiti, prosim za sveto izpoved, je dejal gospod Gros, ne da bi odvrnil oči od tal.
Dalje prih.
važnejšimi reformami, kar jih je obljubila nova vlada, je reforma tiskovnega zakona, za katero je vlada že izdelala nekak načit. Vse posameznosti osnove še niso znane, ali sodeč po nekih poročilih, bode novi zakon, ki odpravlja kavcijo in vpeljuje med drugim kol-portažo, precej svoboden. Vendar določa tudi načrt vlade konfiskacijo za neke slučaje, med drugim tudi za takozvano napadanje «na pojme družbe, lastnine i. t. d.» ter za »nemoralne* objave. Take določbe so bile vedno le reakcionarcem v prid; s podobnimi paragrafi se lahko neusmiljeno preganja vsako socialistično teorijo; kako pa znajo mračnjaki interpretirati »moralnost*, pove med drugim lansko rogoviljenje škofa Jegliča proti Prešernovemu spomeniku. Hrvatska socialno-demokratična stranka je izpoznala škodljivost teh določb, pa je priredila zaradi tega pretečeni teden protestni shod na Iličkem trgu, katerega se je udeležilo nad 4000 ljudi. Govorila sta sodruga Bugšek in Korač, shod pa je soglasno sprejel protestno resolucijo, katero bode morala upoštevati vlada, ako hoče biti res »narodna* in »svobodoljubna.
Pri volitvah za danski Landsthing, kjer je bilo voliti 27 poslancev, so dosegli socialni demokratje in radikalci po tri nove mandate; konservativci so izgubili enega, liberalna reformna stranka pa pet. V Kopenhagenu so bili izvoljeni štirje pristaši desnice, en radikalec in dva socialna demokrata.
Na Balkana se poostruje žuganje z vojno na bolgarski in na turški strani. Obe državi oborožujete vojsko, a vsaka trdi, da se hoče samo varovati napada. Neka poročila pravijo, da želi mohamedansko prebivalstvo vojno z Bolgarijo in sicer kmalu, dokler ne dovrše Bolgari oborožanje. V tem pa tiči pravzaprav priznanje lastne slabosti in ta prepreči najbrže nezmiselno prelivanje krvi.
Na Knbi se je zadnji čas mnogo govorilo o ugovoru med vlado in med ustaši. Sedaj pa pravijo poročila, da na ta način ni mogoče doseči trajnega miru, ker so nasprotja med strankama prevelika. Splpšno' se trdi, da je okupacija otoka od strani severo-amerikanskih Zedinjenih držav edino sredstvo, da se garantira mir. Seveda se priznava s precej kislim obrazom, da bi morala slediti amenkanski okupaciji amerikanska uprava. S tem je potrjeno, da je Severna Amerika zistematično ustvarjala razmere, ki so morale roditi ustajo in tako narediti Ameriki priložnost za intervencijo. V kalni vodi je še vedno dobro ribe loviti.
Domače stvari.
Občinska volilna reforma je stvar, ki ne gre našim liberalcem nikakor v glavo. Na «merodajnih» mestih si domišljajo, da je velikanska milost, ako sploh dajo delavskemu ljudstvu priložnost, da odda nekoliko glasov in morda spravi par zastopnikov v občinski zastop. Taka kardinalna zmota seveda ni čudna pri ljudeh, ki so se vživeli v stanovske razlike in v privilegije, pa menijo, da je delavec in sploh tisti, ki ne sedi na tisočakih, človek nižje vrste. In zato se tudi čisto nič ne čudimo, ko izvemo, da je bila javnost od strani liberalne stranke zopet enkrat m i s t i-f i c i r a n a. »Slovenski Narod* je objavil svoj čas načrt novega programa, ki naj bi se predložilo jesenskemu zaupniškemu %hodu liberalne stranke, o katerem menda patriarhi še sami ne vedo, kdaj bode ip kakšen mu je namen. V tistem načrtu, ki jo bil glasom »Naroda* sprejet v navzočnosti gospoda župana, je statuirano načelo »splošne, enake, tajne, direktne volilne pravice s proporcionalnim zistemom za vse zakonodajne zastope in samoupravne zbore*. To je bilo seveda le logično v programu, ki pravi že začetkoma, da stoji stranka na podlagi d e m o k r a -t i z m a. Razume se, da ne soglaša z demokratizmom nobena druga volilna pravica, kakor splošna in.enaka. Ali sedaj izvemo, da je ves demokratizem liberalne stranke tudi v
novem izdanju navaden humbug; izvrševalni odbor «narodno- napredne* stranke ni sprejel splošne in enake volilne pravice za avtonomne zbore, temveč je poteptal svojo demokratičnost v najvažnejšem vprašanju. In sedaj se nam pravi, da je splošna in enaka volilna pravica za občino sploh nemogoča reč, češ, državni zakon o občinah zahteva zastopstvo interesov. Brez obzira na to, da bi imela kaka občina vendar lahko toliko korajže, dati s svojim predlogom iniciativo za izpremembo omenjenega zakona, je izgovor niškav, kajti zastopstva interesov ravno v sedanjih občinah ni, realizirala pa bi ga šele splošna, enaka volilna pravica s proporcionalnim zistemom. Kakšna zmota, če se trdi, da zastopa ta ali oni volilni razred sedanjih zastopov enake interese? Mar imajo res ljudje, ki plačujejo primeroma enake davke, tudi enake interese? Kako zagotavlja sedanja volilna pravica zastopstvo interesov profesorjev, učiteljev, uradnikov, zdravnikov i. t. d.? Kdo more trditi, da ima znanstvenik, ki plača toliko davka, kakor špekulant, enake interese z njim P Samo splošna volilna pravica obsega vse interese, in samo proporcionalni zistem omogoča najbolj detaljno razdelitev zastopstva. Ali vedeti se mora, če so gospodje domokrati ali ne. Če so, morajo konsekventno ravnati, torej uvesti splošno in enako volilno pravico povsod, če pa nočejo, naj imajo poguma, pa naj priznajo, da ne marajo demokracije in da so jim privilegiji ekzistenčna potreba. Potem pa bodemo govorili dalje.
«Slovenca* se zdi od časa do časa potrebno, delati «politične nauke* na vse strani, naj jih. že kdo želi ali ne. Ošabnost in krščanstvo sicer, vsaj v teoriji, nista identična pojma, ali praktični katolicizem dovoljuje menda tudi domišljavost, ki jo goje v uredništvu škofovega lista. A če »Slovenec* misli, da dokazujejo njegove lekcije posebno bistroumnost klerikalne stranke, tedaj se okrutno moti; edino, kar razkriva, je njegovo neume-vanje dejstev in pa njegova jeza nad neuspehi klerikalne taktike. Klerikalno glasilo si domišlja, da je njegov poklic, bdeti nad čistostjo in doslednostjo socialno - demokratične taktike. To hoče izvrševati s sila malim trudom; iz »Arbeiter Ztg.» iztrga kak citat in potem skuša z uporabo koščka notice konstruirati nasprotje iztped nas in omenjenega bratskega glasila. Pa bi si »Slovenec* lahko prihranil tudi ta komodni trud, kajti »Arbei-ter-Zeilung* čitamo sami. pa nam ni treba klerikalnega komentarja. Če se pa že šen-klavško glasilo toliko zanima za socialno demokracijo, bi izza tolikega časa tudi že lahka vedelo, da s sklicevanjem na »Arbeiter-Ztg.*1 tudi tedaj ne bi opravilo ničesar, ako bi se res dalo dokazati tu ali tam kakšno nasprotje. Da je jugoslovanska socialno - demokratična stranka avtonomna, to Vendar ni novost in tudi ne skrivnost. Ali kljub temu je otročarija, izvajati nasprotja, kjer jih ni, a ni jih zato, ker nam je program skupen in ker s« na temelju edinstvenega programa ne mor« priti do različnih ciljev. — A rekli smo, da pokazuje »Slovenec* tudi politično kratkovidnost. Gospodje od klerikalne stranke se nikakor ne morejo navaditi, da se je socialno-demokratična stranka tudi na Slovenskem toliko razvila, da jo je treba končno vendar vpoštevati kot samostalen faktor. Ali klerikalci si menda ne morejo predstavljati socialne demokracije pri nas nikakor drugače, kakor v podrejenosti kake druge stranke, bodisi klerikalne ali liberalne. To pa si morajo izbiti klerikalci in liberalci popolnoma iz glave f ... tudi v svojem interesu naj bi se odvadili tega, kajti drugače se ne bodo obvarovali večnih razočaranj. Iz dejstva, da se sestane od slučaja do slučaja kaka druga stranka na eni poti s socialno demokracijo, se ne more m ne sme izvajati nič druzega, kakor da g^e socialistična stranka svojo ravno smer pr0*1 cilju, pa nič ne vpraša, katera pota se križajo, sestajajo ali za trenotek paralelno vodijo
njeno cesto. Socialna demokracija ima svoj program; ta je vodi, in če v konsekvenci tega programa kdaj soglaša z enako tendenco te ali one stranke, si škoduje le tisti, ki izvaja »z takega momentanega in slučajnega sogrla-šanja mogočnost trajne zveze izmed socialne 'demokracije in kateresibodi druge stranke. Volilna reforma n. pr. je stvar zase. Socialna demokracija jo hoče, ker ji velevajo to nj ena načela. Če mislijo klerikalci, da morajo zaradi svoje taktike v tem vprašanju pričakovati od socialne demokracije zatajenje njenih protiklerikalnih tendtnc. jim ne moremo pomagati, ravno tako kakor ne moremo pomagati liberalcem, če upajo, da bodemo mirno gle-■dali njih brezumno ravnanje v vprašanju volilne reforme le zato, ker včasi še povedo, •da so protiklerikalni. Socialna demokracija ima svoje lastne naloge. In bliža se čas, ko se ravno na Slovenskem povečajo te naloge in naraste važnost socialne demokracije. "Tem nujnejše je, da ostane stranka kar je, :pa naj zaradi tega zmerjajo na desni ali pa na levi. Saj to le dokazuje, da smo na pravi poti.
Narodni socializem je najnovejša manija naših liberalcev, ki priznavajo s to diskreditirano idejo pravzaprav le svoj lastni bankrot. Če nima stranka med meščanstvom, kjer bi bil njen naravni delokrog, več toliko, zaslombe, da bi mogla obstajati z lastnim imenom in z lastnim programom, tedaj sploh nima več ekzistenčne pravice. Dokler trdi liberalni vodja, da imajo liberalci v sebi nagon za obstankom, se lahko razume marsikatero kolobocijo, čeprav se jo mora z objektivnega stališča obsojati. Ali to, kar liberalci sedaj uganjajo, nasprotuje Tavčarjevim besedam, ker vsa njih politika je zadnji Čas naravnost samomorilna; kdor jemlje strup, skače v vodo, reže svoje žile, pač ne more trditi, da je v njem nagon za življenje. Morda pa jih je začarala legenda o feniču, ki se sam sežge, da se v ognju pomladi. Toda grob, ki si ga kopljejo liberalci, ni ognjen, temveč blaten; iz njega se ne more dvigniti nikakršen fenič, temveč kvečjemu kakšna spaka, ki mora poginiti, preden začne dihati. Taka je tudi z narodno-socialno organizacijo, katero naj vstvari gospod C h a m po nalogu liberalne gospode. Kakor Burbonci! Ničesar niso pozabili, ničesar se niso naučili. Pri Nemcih in na Češkem so snovalg propadajoče stranke take «narodno-socialne» organizacije. In kaj .je klavrni konec teh osnutkov ? Ugonobile so svoje duševne očete in — same sebe. Bile so drage — to je res in dajale so še večje .provizije, nego jih dajejo liberalci pri nas za nabavo udov in naročnikov na »Mladoslo-venca», ali vse svote so padale v brezdno, iz katerega se niso povrnile in kjer seme ni rodilo ničesar. Iluzionisti, ki mislijo, da bodo našli v slovenskih «narodnih socialcih* kadre za vojsko pri volitvah, bodo prezgodaj blamirani, a prepozno bodo obžalovali neplodne žrtve. Kdo naj jih nebi pomiloval ? Se sami sebi ne morejo sestaviti programa; odkod naj ga dobe za Chamove »narodne socialiste*?
Da smo zahtevali Nemce v občinski svet na nedeljskem shodu za občinsko volilno reformo v Ljubljani, trdi »Slov. Narod* in pravi, da je to važno. Liberalno poročilo je v tem precej netočno, čemur se ni čuditi, ker je v Ljubljani že stara taktična navada, zavijati nesprotnikove besede, da bi se ga diskreditiralo. Nikogar sicer ne bi bilo treba biti sram, ako bi res zahteval kaj takega; ali to se ni zgodilo, ker ni bilo treba. Govornik na omenjenem shodu je samo kritiziral tesno-prsno stališče, katero je zavzel sedanji župan po svoji prvi izvolitvi, rekoč, da bi takoj odstopil, ako bi prišel le en Nemec v občinski svet. In kritiziral je motive, ki vodijo sedanjo upravo pri izdelovanju volilne reforme, katera naj bi bila taka, da se prepreči vstop v zbornico tej ali oni neljubi stranki. Edino, na kar bi se še mogel opirati »Slov. Narod*, so bile govornikove besede, da bi moral biti občinski zastop kolikor mogoče zvesta fotografija občine; če pa izvaja liberalno glasilo iz tega,
da se hoče odpreti Nemcem pot v občinski zastop, tedaj pravi pravzaprav samo, da bi imeli Nemci pravico do primernega zastopstva. Končno res ne razumemo, kakšna nesreča bi bila, ako bi sedel res kak Nemec v občini. Saj ljubljanski buržoazni Germani niso ravno simpatična družba; ali ravno s tem, da bi se jim dalo priložnost, govoriti na javnem forumu, bi se jim vzelo priložnost za marsikatero zakulisno gonjo. Z navajanjem Celja, Maribora i. t. d. nas pa »Narod* ne ubije. Socialistični govornik ni dejal, da bi moral biti samo ljubljanski, temveč vsak občinski zastop zvesta fotografija občine in zato je logično, da bi moralo biti po socialno-demokratičnem načelu v Celju, Mariboru, Gorici i. t. d. v občinskih zastopih prostora tudi za Slovence. Ali liberalci, ki se upirajo doma splošni in enaki volilni pravici, je ne bodo mogli nikoli zphtevati za mesta, kjer so Slovenci v manjšini. Mi pa bi radi vedeli, ali je za Slovence večje koristi, da v ljubljanskem občinskem svetu ni nobenega Nemca, ali bi bilo bolje, da bi bili v Celju, Mariboru i. t. d. tudi Slovenci pravično zastopani? Seveda, od liberalcev ne bodemo dobili odgovora, kajti kdor hoče tukaj jasno odgovarjati, mora imeti — načelo.
Delavec in c. kr. radarski oskrbnik pred Sodiščem. Dne 30. julija t. 1. je prišel oboleli rudar Primož Filipič v pisarno c. kr. rudniškega urada v Idriji ter prosil za bolniški list. — Rudniški nadzornik gosp. Josip Burnik je Filipiču takoj izpolnil dotični list ter ga potem radi podpisa nakazal na c. kr. rudniškega oskrbnika g. Janeza Jaklina. Le-ta se je pa začel takoj zadirati v Filipiča, češ, da je vedno bolan in da pijančuje. Po trditvi Filipičevi, ki se pa po pričah ni dala dokazati, zmerjal ga je oskrbnik tudi z besedami »smrkovec* in »pijanec*. Ko je Filipič proti takemu ravnanju protestiral, zagrabil gaje Janez Jaklin za prsi ter ga pahnil s tako silo čez prag sobe, daje Filipič padel znak, kakorje dolg in širok, terje le srečnemu naključju zahvaliti, da se ni pri padcu težko poškodoval. Filipič se je počasi pobiral s tal, potem pa izustil proti oskrbniku besede: »Če bi hotel jaz svoje roke rabiti, bi bila drugače, tega pa ne storim, ker nisem tako surov, kakor ste Vi.* — Na to se je Filipič podal k rudniškemu zdravniku drju. Papežu in le ta mu je takoj izstavil zdravniško spričevalo in potrdil, da Filipič ni bil prav nič vinjen. Na to je Filipič vložil proti Jaklinu tožbo radi razžaljenja časti. — Obenem je drž. pravdn, funkcijonar predlagal, da naj se Jaklin obsodi radi prestopka zoper telesno varnefet. Kmalu potem vložil je tudi Jaklin ovadbo proti Filipiču, češ, da ga je le-ta kot v službi stoječo uradno osebo žalil. Okrajno sodišče v Idriji je vkljub zapriseženi izpovedi Ivana Bedeneka, daje Jaklin Filipiča res pahnil čez prag in podrl, Jaklina popolnoma oprostilo od obtožbe, nasprotno je pa Filipiča obsodilo radi razžaljenja straže na 2 dni zapora, poostrenega s postom. — Filipič se je proti tej razsodbi pritožil. Obenem se je pa pritožil tudi drž. pravd, funkcijonar, toda ne radi tega, ker je bil Jaklin oproščen, temveč samo radi baje prenizke kazni, ki se je naložila Filipiču. — C. kr. deželno kot vsklicno sodišče v Ljubljani, je dne 17. t. m. pritožbo Filipovičevo, kakor tudi ono drž. pravdništva radi prenizke kazni, zavrnilo in razsodbo okr. sodnije v Idriji v celem obsegu potrdilo.
S tem smo navedli v kratkem le suha dejstva, katerim pa moramo pristaviti nekoliko komentarja. Akoravno je priča Ivah Bedenk pod prisego potrdil, da je Jaklin zgrabil Filipiča za prsi ter ga, ko seje ta počasi nazaj umikal, pahnil skozi vrata čez prag, da je padel znak, in akoravno je to dejstvo tudi obtoženi Jaklin deloma sam priznal, vendar ni Jaklin po trditVi prvega sodnika storil nič kaznjivega, temvečseje posluževal samo
svoje pravice, češ, delavec je bjl re-nitenten in od oskrbnika se ne more še zahtevati, da bi klical orožnika na pomoč. — Nam navadnim ljudem pa ta motivacija ne gre prav nič v glavo. Naše ponižno mnenjejenamreč, dabisebil Filipič v sled navedenega silnega padca, lahko prav hudo telesno poškodoval in da c. kr. rudniški oskrbniki niso postavno opravičeni stavljati v nevarnost življenje preprostega rudarja in rodbinskega očeta. Še lepše pa pride. Dokazovanje je namreč dognalo, da je Filipič šele po padcu, ko se je pobiral, in v svoji veliki preplašenosti, izgovoril besede:	»Če bi jaz hotel svoje roke
rabit* i. t. d. Zdrava pamet nam pravi, da je Filipič t temi besedami vsekakor opravičeno označil Jaklinovo surovo postopanje. Sodniki bili so pa druzega mnenja in tako pridemo do zaključka, da bi bil moral rudar Filipič napad na njegovo osebno integriteto brez mrmranja mirno pogoltniti. Še črv se vije, če stopiš nanj. — Pribiti moramo dalje, da se drž. pravdništva funkcijonar ni pritožil proti oprostitvi g. Jaklina, vsled česar je bilo tudi vsklicnemu sodišču. ki bi ga bilo siser moralo obsoditi zaradi njegove silovitosti, onemogočeno izreči novo sodbo. Filipič je vsled tega na vsklicni razpravi predlagal, da naj se Jaklina obsodi vsaj radi razžaljenja časti, ker je vsako hudo ravnanje zoper človeka na očitnem kraju kaznjivo vsaj po § 496 k. z. — Toda vsklicno sodišče je tudi v tem oziru postavilo na čisto formalno stališče. Izreklo je, da je mogoče c. kr. uradnika radi dejanskih razžalitev v službi, obsoditi le na predlog j avr nega obtožitelja. (1?) Ker pa le-ta ni stavil nobenega predloga, (zakaj ne?) odpade vsaka sodba, Kakor čujemo iz pravniških krogov, postavil se je sodni dvor s tem izrekom v očitno nasprotje s postavnimi predpisi in obstoječo sodno judikaturo. — Sodnemu dvoru predsedoval je njega podpredsednik g. Pajk.
Gospodarski pregled.
Tržaške delavske zadrage. V nedeljo dne 30. septembra ob pol 10, uri dopoldne se vrši v veliki dvorani delavskega doma II. nadstr. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo letnega delovanja;
3. prečitanje poročila nadzorovalnega odseka;
4. predložitev, diskurijo in odobritev računskega sklepa za dobo od 1. julija 1905 do 30. junija 1906; 5. volitev predsednika in trehr odbornikov; 6. volitev sedmih članov nadzorovalnega odseka. Opomba: Oziraje se na predpise čl. št. 21. društvenih pravil se vrši občin zbor pol ure pozneje z vsakim številom navzočih, ako jih ni v določenem času zadostno število. Dovoljen bo vstop le članom, ki se bodo izkazali s člansko izkaznico.
Pozor, železničarji!
V	petek, dne 5. oktobra ob 8. uri zvečer
se vrši
v gostilni pri gosp. Moserja v Zidanem mostu
javen shod železničarjev
a sledečim dnevnim redom:
1. Provizijski sklad za uslužbence južne železnice...
2. Železničarji in njih položaj.
3. Volitev novih odbornikov.
Odbor.
Shodi.
Ljubljana, 23. septembra. Danes dopoldan je bil na vrtu nekdanje Gčssove pivovarne ljudski shod, ki je bil v prvi vrsti na-
menjen občinski volilni reformi. Ker pa je nastop kremenjakov liberalcem v vprašanju državnozborske volilne reforme zahteval, da se tudi v tej stvari vsaj na kratko konštatira resnico, se je razširilo dnevni red tudi na to točko. Povabljeni so bili na shod vsi občinski svetovalci z županom gosp. Hribarjem. Skoraj vsem pa se je zdelo umestno, absentirati se s shoda. Gospod župan prari, da je odgovoren samo svojim volilcem, mestnim svetovalcem, pa da zato ne more prihajati na take shode; torej mu se ne zdi, da je on župan cele Ljubljane in vsega ljubljanskega prebivalstva — kar naj se vzame na znanje. Nekoliko svetovalcev se je opravičilo pismeno, drugi so enostavno molčali. Prišel je samo gospod Prosenc. Shod je otvoril sodrug Vičič. Za predsednika je bil izvoljen sodrug K o r d e l i č, za podpredsednika Vičič, za zapisnikarja Brozovič. Govoril je sodrug E. Kristan. Označil je stališče, ki ga zavzema liberalni občinski zbor v vprašanju volilne reforme ler je konštatiral. da se že deset let od strani delavstva zahteva reformo, od strani mestnega sveta in županstva pa obljubujejo. Potem je obširno naslikal razmere, ki vladajo v Ljubljani in ki so ne le za delavce, temveč za vse neiinovite sloje že naravnost neznosne. Ljubljana, metropola vsega Slovenstva, je še vedno «dolga vas» v vsakem oziru, samo draginja, ki vlada tukaj, je več kakor velikomestna. V mestu vlada klika in nujna posledica tega gospo darstva je stagnacija. Če bi bila klika sestavljena iz samih modrijanov in idealistov, bi morala izgubiti iniciativo in delavnost, ker brez opozicije ni motorja za novo dtlo. Volilno reformo potrebuje torej ne le delavstvo, temveč cela Ljubljana. Govornik je razložil, da je splošna in enaka volilna pravica za občino ravno tako utemeljena, kakor za druge zastope ter je priporočal za slučaj, da reforma ne bode realizirana do novih volitev, naj se tedaj napne vse moči. da pridejo vkljub sedanjemu volilnemu redu zastopniki delavcev v občinski zastop. — Potem se je oglasil za besedo gospod Prosenc, ki je povedal, da je že leta 1900 kot občinski svetovalec izdelal in predložil načrt volilne reforme, da pa se občinski *bor ni hotel pečati z rečjo in ga je končno gospod župan naprosil, naj umakne svoj samostalni načrt, ker hoče gospod župan predložiti Svojega. Govornik priznava, da zahteva čas razširjenje volilne pravice v smislu splošnosti in enakosti in oblju-buje, da bode zastopal v občinskem zboru to načelo, prepričan pa je, da ga bodo drugi nadglasovali. Sodrug Kopač iz Trsta je pozval delavce, naj učvrste svojo organizacijo in naj radikalno nastopajo. Shod je tedaj soglasno pozval predsedništvo, naj naznani občinskemu zboru, da pričakuje delavstvo od njega neodvlačno izpolnitev svoje dolžnosti, namreč delo za reformo v smislu splošne in enake volilne pravice.
Sodrug Kristan je potem podvrgel ostri kritiki počenjanje liberalne stranke v vprašanju državnozborske volilne reforme ter je konštatiral, da 39 liberalci v celi stvari največ grešili, ker v svoji politični kratkovidnosti niso verjeli, da postane volilna reforma resna in zato niso prav nič delali. Če so koroški Slovenci prikrajšani, ima največ lenoba in nozinožnost liberalcev ta greh na duši in nikakor se ne sme dovoliti komedija, da bi sedaj tisti nastopali kot edini branitelji pravice, ki so se res čas' postavljali pravici po robu. Iz zahrbtnega ravnanja liberalce*se bode moralo izvajati konsekvence pri državnozborskih volitvah. — Temu izvajanju je zbor burno pritrjeval. Ker se ni oglasil nihče za besedo, je predsednik sodrug K o r d e 1 i č zaključil shod.
Zagorje. V nedeljo, dne 30. t. na. ob 2. uri popoldan se vrši v dvorani gospoda Mihelčiča javen ljudski shod z dnevnim redom: •Volilna reforma*. Delavci, rudarji, pridite gotovo vsi!
Iz stranke.
Lokalna organizacija v Zagorjn priredi dne 30. t. m. ob 9. uri dopoldan v društveni sobi lokalno konferenco z dnevnim redom: »Organizacija in strankarske stvari*. Ker se vrši konferenca v smislu § 2 zb. zakona, je treba vabilo prineti seboj.
Dopisi.
Trst. Volitve se bližajo, in v to svrho so pričeli tukajšni italijanski nacionalci že uganjati svoje navadne komedije za propagando. Tako so se zbrali na nedeljo 16. t. m. v gledišču «Filodramatika» italijanski dijaki na interprovincijelni kongres, kjer so trobili v navadni že dolgočasni rog. Na dnevnem redu je bilo seveda tudi italijansko vseučilišče, še edini pametni predmet? ki jim že dokaj slabo služi v njih agitacijske svrhe, kakor slovenskim narodnjakom slovenska šola. Po kongresu je bil navadni banket — spet govorance in vezanje otrobov — po banketu demonstracije po mestnih ulicah, spopadi med »terapiatini* nacijonalci in nekoliko vmešavanje soeijalistov, živio- in doli-klici in konec vsega spora. Zakaj se je pravzaprav kongres vršil ? Toliko v dolžnost kronista.
Trst. (Stavka sodarjev končana.) Od 13. pretečenega meseca pa do 15. t. m. so tukajšnji sodarji stavkali, čas v ka^er-em so se pokazali delavci vredne sodruge. ki znajo biti složni ne le v začetku, temveč tudi v dolgem času stavke. In danes lahko trdimo, da je bila ravno ta njih složnost, tisto, kar jim je največ pripomoglo do vsaj častne, če že ne popolne zmage, kajti stavka sodarjev je končala ž zmago delavcev. Seveda, so gospodarji sami vedno odklanjali vsako novo pogajanje, toda posegli so vmes tudi vladni svetnik Fabiani, grof Dan-d i n i in obrtni nadzornik G o g 1 i e v i n a . ki so kolikor toliko s priznanjem podpirali pravične zahteve delavcev. Do sporazumljenja je prišlo že v scb< to, dočim je v »Delavskem domu» zbranim delavcem naznanil konec stavke v nedeljo predsednik organizacije, sodrug Sivic. Sodarji so si pridobili 15% povijanje na stalnih (tedenskih) plačah, 23% povišanja na plači pri akordnem delu in pol ure skrajšanja delavnega časa, tako da mesto deset bodo sed^j delali le 9*/* ur na dan. Z naše strani moramo le čestitati kolikor vodstvu sodarske organizacije, kakor tudi delavcem samim, ki so s priznanja vredno složnostjo vplivali največ za dober uspeh stavke. Sedaj pa bi radi vedeli, kaj poreče »Edinost*, ko ji povemo, da je njih slavni pristaš so-darski mojster, gospod Abram, zmerjal delavce z «ščavi», češ: »A questi » s c i a v i« faremo ben veder come se crepa di some.* Po slovenski bi se glasilo: Tem š č a v o m bomo že pokazali, kako se crka lakote. Pa da bi kdo ne mislil, da je gospod Abram purosangue Italijan. On je vesten pristaš slovenske narodne stranke v Trstu. Hvala bogu, gospod Abram se je nekoliko zmotil, ker ni vedel, s kom ima opraviti, in stavimo, da ako bi bila »Edinost* slišala, da Italijani zmerjajo Slovence s ščavi, bi bila že napravila par modrih člankov, toda gospod Abram je njen ljubimec in mu je radi tega vse odpuščeno.
Il Zagorja. (Klerikalne simpatije.) Prejeli smo sledeče poslano: Podpisano nadzorništvo Občnega konzumnega društva v Zagorju izraža, da je podla laž in najgrše obrekovanje poročevalca v »Slovencu*, št 211 z dne 15. septembra 11., da sta baje dva člana našla nerednost v knjigovodstvu Občnega konzumnega društva in da je sodrug Cobal radi tega zahteval izključitev istih. Res je le, da je knjigovodstvo v najlepšem redu in da se Cobalu radi tega ničesar očitati ne more. Zagorje ob Savi, dne 18. septembra 1906, Za nadzorništvo: Jak. Saiko, Ivan Gričar, Jak. Strajner, Val. Mlakar. — Iz navedenega poslanega je razvidno, s kako podlimi in nesramnimi sredstvi delajo nasprotniki naše
stranke proti raznim našim sodrugom. Upamo, da bode zagorskim delavcem, oziroma članom konzumnega društva navedeno poslano odprlo oči in da se bedo prepričali, da je vse le nesramnost jn izmišljenost.
Splošno pravovarstveno in strokovno društvo
(podružnioa Ptuj)
priredi
dVa jaVna shoda železničarjev.
V	soboto, dne 6. oktobra ob 8. ari zvečer
se vrši shod v nemikem,
v nedeljo ob 10. nri dopoldne
pa v slovenskem jeziku v gostilniških prostorih gosp. Hugona Weissensteina, AUerheiligengasse 19.
Poročevalec na obeh shodih bo sodrug Kopat iz Trsta.
Opomba: Železničarji, tovarši vseh kategorij J-Udeležite se teh shodov vsi, pripeljite tudi žene s seboj na shod, ker žene in Vaši otroci stradajo z Vami vred pod neznosnimi razmerami na železnicah. Zahteva se od Vas vse, ne da se pa Vam ničesar. — Zato naj vsak agitira in pripelje seboj tovarše brez razlike, ker vse delavstvo ima skupne interese.
*
Skrb vuln |i»yi dinj* Je petvtfaii drulioaki blaflnjll
Kathretnerjcva
Kneippova sladna kava
)a f» Ktthrtln*r)*v.m načina m-)•(* pntzvijin)* skutna, idravja » protpah 1° poemi, Ima torej nepracot-Itlvoprednoitt ta vtako goapodlojitrol
F—daijajt« pri nakupovanja kM Kathraloar la aakta-m|lt I« Mm ww)i * varal-
r
Društvene vesti«
Zveza državnih uslužbencev za Primorsko. V soboto 15. t. m. ob pol 9. uri zvečer se je konstituiralo novo goriimenovano dfuštvo v gledišču Filodramatico ob velikem številu navzočih. Predsednik ustanovnega odbora Rozmini je otvoril zborovanje; v svojem nadaljnem govoru je pozdravil zastopnike časopisja ter prosil, da bi tudi v bodoče-vedno podpiralo delavce. Zveza — pravi —-državnih uslužbencev, ki je bila še pred kratkim utopija in sanje nekaterih, se danes usta-novi in lahko rečemo, da že ekzistira. Nadalje govori o trudu, ki so ga imeli nekateri' delavni možje že-pri pričetnem delu, kajti dobro je vsem znano, kako se ravno ti izkoriščani delavci države težko poprimejo novih idej in novih teženj. Da si tedaj pripomorejo do zboljšanja svoje ekzistence, se morajo ravno tako združevati, kakor drugi delavci. Podal je potem besedo poročevalcu Silviju Ver-t h o l u, ki je prečital krasno svoje poročilo o zgodovini dela za to novo organizacijo ter pozval vse državne uslužbence, naj se združijo, ako hočejo zboljšati svoje žalostne razmere in združevanje naj se vrši v tej novi smeri.
Gospod Rozmini je potem prečital došte brzojavke iz Pulja in Kopra, ki so jih navzoči z burnim odobravanjem sprejeli. Potem pove,
Rezervni zaklad: 760.000 kron.
Denarne vlBge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja •• na zemljišča po 47*%» na monloo in na vrednostno listino pa po 5% na loto.
I. nadstropje,
■da je imel nemalo delo ustanovni odbor pri oklepanju o društvenih prispevkih, katere so nazadnje določili glede na demokratični značaj društva samega v enotnem znesku, in sicer vpisnina 30 vin., mesečni prispevek 70 vin. Navzoči so sprejeli brez dizkusij. V odbor so hili s 634 glasovi izvoljeni sledeči: Predsednik Andrej Pose, podpredsednik Ernest Ri-gatti-Luchini; odborniki: Ivan Furlan, Fran Lenardurri, Rudolf Mandl, Ivan Pinter, Fran Smerchinig, Josip Slreinz, Ivan Vidalli. Pregledovalci: Klement Bassarig, Ivan Dujmovič, *Guattier Nassiguara, Agapit Sela, Ugo Lom-macampagna. V razsodišče 1. inštance: Predsednik Attilio Perrissini; sodniki: Fran Simoni, Josip ,Vidalli, Rudolf Mestron, Ivan Renčelj, Gastone Sancin; II. instance: predsednik Dante Antonar, sodniki: Ivan Ruzzier. Silvij Verthol, Josip Nikolich, Marij Rola, Artur Tschudij. To je ena organizacija več, ki jo je zistem državne uprave sam porodil, ^fam ne ostane druzega, nego da z veseljem pozdravimo novo zvezo in njen odbor, kate-Temu želimo največj h uspehov.
zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah in ffostilnah .,Hdeol
varnah in gostilnah 99 ^ Prapor“J
Vabilo.
V nedeljo, dne 30. sept., ob 8. uri zvečer bo v steklenem salonu kazine priljubljena
$pl©5P>a n>cdr?aroclr>a
L)ir>sM trgatev.
t
Tri trgatvi sodeluje iz prijaznosti slavna društvena godba ljubljanska.
Prihod župana z viničaricami in viničarji ob 9. uri, potem trgatev in ples.
Šaljiva pošta, koriandoli-korzo in druge zabave.
Vaše blagorodje vabimo najvljudneje na trgatev z zagotovilom, da si prijetnejše zabave pač ne bi našli, mego na tej priredbi.
Vstopniia pri Mi 40 kr., v predprodaji 30 kr.
Odbor.
Slavnemu občinstvu in sodrugom na znanje:
'Vstopnice v predprodaji se vsled vljudnosti dobivajo v trafiki g >sp. Sešarka v Šelenburgovih ulicah in v glavni tobačni zalogi gosp Gruberja na mestnem trgu.
Odvetnik
pr. Konrad Vodt&K
si usoja naznaniti, da je odprl'
svojo odvetniško pisarno
v Trstu 3
ulica della Caserna št. 15
Naznanilo in priporočilo.
Nekdaj „Hafnerjeva pivarna" na Sv. Petra cesti št. 47 je zopet otvorjena. Ista je nanovo urejena in se bode vodila pod imenom
,,]tfeščanska pivarna”
in pod vodstvom podpisanega. Nastavljena so fina naravna vina iz Dolenjske, Štajerske, Istre itd. Toči s* vedno sveže salonsko in mar6no pivo. Dalje se dobi: čaj, kava, čokolada, malinovec, limonada m druge osvežilne pijače ob vsakem času. Izborna mrzla in gorka kuhinja, kosilo in večerja v abonement.
——————— čez ulico woe ceneje.
Vabim tedaj svoje dosedanje, kakor tudi druge nove častite goste v »Meščansko pivarno», kjer bodo točno in kar najbolje postreženi.
6—4	Z najodličnejšim spoštovanjem
Alojzij Rasberger, restavrater.
HOTElv „VEGA“
18-5
99
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni cesti nasproti ljudski šoli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter meagiško dvojno-marčno pivo.
fjn fnjnn novo opremljene sobe: postelja 1 ud llijbo ^rono> 8 A1 z dvema posteljema 2
Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna soba za večje družbe in za društva je na razpolago.
s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in na dinamo
gOrO.
kroni.
Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači listi
Cene naVadac, posfožba tožna!
Z odličnim spoštovanjem
Anton Maver, lastnik.
> ca •" rt •- •**
«S h SP E?
* a)
o-o
Stanje hranil, vlog: 22 milijonov kron.
■ 1 ■
A
v lastni htšl v Prešernovih ulicah št. 3 popre) na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta k kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
V ♦
V
V ♦
V T
ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, S VEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HRANIL-NICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV.	26-^6
Domača tvrdka
Odlikovana v Parim leta 1904, T Londonu in Luttichu leta 1906.
Pivovarna G. Auerjevih dedičev
v loubljani, Vollove ulice št 12.
12-«
Ustanovljeno leta 1864.
priporoča svoje izvrstno marčno pivo.
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Mestni trg nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo ‘veliko, izborno P§lr	, zalogo finih
švioarskili ur,
briljantov, zlatnine ln srebrnine 3
v veliki izberi po n a] nižjih cenah.
V( '* rlnl#Q 7 da jemoje bIag0
UUI\u£.j res fino in dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, lEBgtth. da se lahko sam prepriča.
Prosim zahtevajte veliki novi cenik, ki 86 pošlje zastonj in poštnine prosto.
Telefon St. 163.
Pisarna upravništva
9,Rdečega Prapora«
je otvorjena za najnujnejše stvari tudi ob nedeljah in praznikih
med 9. in 10. uro dopoldne. Ob delavnikih pa od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure.
Naročniki
ki ne dobe kake številke našega lista, naj takoj napišejo listek z naslovom:
„Reklamacija, ,.Rdeči Prapor4*, Ljubljana"
in navedo, katere številke niso prejeli. Take reklamacije so poštnine proste.
mmm
52—33
haloga ln tovarna
pohištva vsake vrste
Aleksandra Levi Mmzija
Trst — Piazza Rosario 2 — Trst
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in tranko vsakemu na zahtevo. — Gene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na hrod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
IILIMEEE
Ugodna prilika za nakup radi stečaja neke velike tovarne
samo 3 goldinarje
itane poštni za boj «e^ 5 kilogramov celotne teie (približno 60—60 komadov) pri stiskanju malo poškodovanega, lepo zvrščenega, rožno dišečega
25—5
toaletnega mila
▼ocja
i vijoličnega, vrtničnega, osojnifinega, solnčnidnega, Spajkinega, lilijno-mlečnega, šmarničnega, breskvinega cveta i.t. d. Razpošilja proti povzetju
podjetje Manhattan
Budimpešta Vlil, Beser6dy-ntC2a 3.
Vsaka ponarečfia in ponatisek le kaznim _
52—6 Elino^pravije
Thierryev balzam
le z zeleno iDamko nune. Zakonit® zavarovan. Davno znamenito nepiekosljiv proti motenju v prebavljanju, želodfnim krčem, koliki, nahodu, prsnim bolečinam, influenci i. t. d. — Gena 12 malim ali 6 velikim steklenicam ali eni špecijalni steklenici s patentno zaponko 5 K. franko.
iTMtmmo ceitifoUliio mazilo je obče znano kot non plus mira
u »so fie tako stare rane, vnetja poškodbe, izpahe in otekline weh vret. Cena i! lončkoma K 3-50, posiljn franko le proti naprej postanemu denarju ali povzetju
Icfcartta A.Thi«rry V Pregrado p. Kog. Slatini
Broiurica s tiso« iavirnimi »ahvalami brezplačno in franko. Dobiva se v vaeh večjih lekarnah in medicinalnah drogerijah.
m
<p
Kavarna
„£8>r
v Cjnbljani, Stari trg 30
je , vsak torek, četi tek, soboto in nedeljo
Vso nož odprta.
Z odličnim spoštovanjem 16—5	Fani	in	Leon	Pogačnik.
priporoča vsem častitim
gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadj® in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
Berite lepake!
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe.
12—6
Berite lepake!-
Telefon št. 163.
58-7
v Ljubljani
priporoča svoje
izborno plVo < sodcih i« V stcljlentcah.
Telefon». 187. Zaloga v Spodnji Šiški. ,	«■	ig.
Iwiaia**l| (n ftdsjov^nl uiednik Josip Berdajs.
Tiska Iv. Pi. Lampret v Kranju.