St. 153
LJUBLJANA
duh tumfttiili ffiH)
V Trsta, v torek, 29. lumOa 192«.
Posamezna Številka 25 stot.
Letnik LI
List izhaja vsak dan zjutraj razen^Aiuedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, 5 iresece L 22.—, pol leta L 38.-, celo leto L 70.—, v inozemstvo mesečna . 6 50 več. — Posamezne Številke 25 stot. — Ogiasnlna za 1 mm prostora v širok osti l kolone (72 mm): za trgovske tn obrtne oglase 75 stot, za .mitnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— Mali oglasi: 30 stot za tesedo, najmanj L 3.
EDINO
Uredništvo ia upravniibro: Trat (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maciie in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Pcduredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducci št. 7, L n. — Telef. št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filio Peric.
Naše dEJaStvo
in samoizobrazba
Odveč bi bilo dokazovati, da sodobna šolska vzgoja premalo uvažuje življenje in one zahteve, ki jih stavi življenje prej ali slej na posameznika. Današnja šola skuša stlačiti v glave mladih di-jaltov čim več znanja, ne oziraje se na vprašanje, če mu bo ta balast kdaj -ploh služil. Spričo teh nedostatkov sodobne vzgoje se mora naš dijak z vso silo oprijeti samoizDbrazbe, da bo mo-frel ono kulturno dedščino, ki so jo u-stvarili njegovi predniki in jo najde ob vstopu v življenje, kasneje širiti med narodom, spopol n j e va ti in jo dvigniti na najvišjo stopnjo.
Dnevna izkušnja uči mladega človeka, da je njegovo dejanje in nehanje odvisno od sožitja s sočlovekom, od družine in narodne skupnosti.
Zgodovina, v prvi vrsti zgodovina lastnega naroda mu v vsej luči potrdi ta dejstva. V zgodovini lastnega naroda najde mlad človek duševno ^ sorodnost s svojimi predniki in se začuti kot rezultat razvoja in odgovoren član narodne zajednice. Medtem ko učinkuje 7a: f vina drugih narodov zgolj na um-21- plat mladine, uvaja narodna zgodovina mladino v svet stremljenja ter se obrača na njeno voljo.
Ona kaže mladini trajnost narodne zajednice, ki je premagala v toku zgo-d ;vin<* različne ovire in se končno u-v! «la kot narod z lastno kulturo. To tr:. i y-t naroda podoživlja mlad človek, ko se poglablja v prvotno poezije polno vero, v zagedniško življenje starih Slovanov v zadrugah, v zgodovino koroških vojvod, kmečkih puntov koncem zr '1	veka in zgodovino turških
\	*!kanska in svetovna vojna mo-
rata tvoriti našemu dijaku pri proučevanju narodne zgodovine posebno poglavje, kajti v njej se izrala jeklena volja naroda do svobodnega življenja in nemotenega kulturnega razmaha.
Omenili smo ze, da ima šola velike pomankljivosti, da odvaja mladega človeka naravnost od življenja in se nahaja v ostrem konfliktu s socijalno realnostjo. Raditega vidimo splošno pomanjkanje razumevanja problemov, ki jih porajajo sedanje gospodarsko-socijalne razmere v našem narodu, kar je v veliko škodo oblikovanju zdravega ljudskega življenja.
Pojma «gospodarstvo« in «družba» sta marsikateremu še neznana. Kako naj torej tak izobraženec oblikuje narodno življenje in spopolnjuje kulturno dedščino svojih prednikov? Brez gospodarstva ni družbe! Saj določa obliko sleherne družbe ravno gospodarski ustroj. Gospodarskosocijalni element kulture, ki naj tvori del dijaške samoizobrazbe, hočemo v naslednjem pojasniti. Ta problem moremo promatrati predvsem z zgodovinskega vidika. Zgodovina sama nam kaže, da zahteva že zgodovinski potek od posameznika gospodarsko socijalno samoizobrazbo.
Gospodarski razmah v drugi polovici devetnajstega in početkom 20. stoletja je popolnoma spremenil lice gospodarskega življenja. Ž njim neposredno nastajajo razredi poseduj >0ih in neposedujočih. Nacijonalno gospodarstvo se razvija v svetovno gospo-darstvo. Različni momenti so pospešili vse mogoč t- -i kapitala na gospoda *ko-socijalnem i>opriŠču. In leto za letom država v gospodarsko življenje lastnih državljanov in nastopi končno kot voditeljica proizvajanja. Zvezi s temi gospodarsko-socijalnimi odnošeji, ki se razvijajo s tako veliko naglico, je današnja Šolska vzgoja izgubila, ker je še vedno prikrojena bolj enostavnim živi i' niskim oblikam.
N:lš dijak mora pri proučevanju gospodarsko-socijalnih pojavov upoštevati, da so se porodili iz kulturnega življenja narodov in da imajo za seboj bujen razvoj. Moderno kmečko in delavsko vprašanje, položaj našega kmeta in delavca in njihove naloge v socijalnom življenje naroda morajo tvoriti predmet podrobnemu razmotrivanju in številnim predavanjem v dijaških krožkih.
Pogled v svet praktičnega udejstvo-vanj-t, ne sme usmerjati gospodarsko -socijalne samoizobrazbe le na produkcijsko gospodarsko življenje, marveč mora kazati tudi na pojave konzumiranja. Mlad dijak se mora polagoma po-vzpeti do razumevanja, da moremo zadovoljiti le omejeno število življenjskih potr« b, znati mora, da se potrebe sicer vedno stopnjujejo, a da to stopnjevanje mora biti v soglasju z napredkom proizvajanja.
Globok vpogled v gospodarske in socijalne od noša je bo pripomogel do tega, da se bo opustilo marsikatero gospodarstvu škodljivo dejanje. Spoznavanje, kako podrejeno ulogo igra posameznik s svojim delovanjem v celokupnem gospodarstvu, bo dovedlo marsikoga do skromnosti.
Pa f.e nekaj, kar naj spopolnjuje dijaško samoizobrazbo. Je to vprašanje potovanja po lastni domovini. Vredno-
te, ki jih prinaša potovanje mlademu človeku, so neprecenljive. Ono širi duševno obzorje in krepi zavest narodne skupnosti. Potujoči dijak se prepriča na lastne oči, da bivajo daleč na okrog ljudje, ki govorijo njegov jetik in gojijo iste šege kot njegovi svojci. Preteklo in sodobno življenje širše domovine mu tvori predmet podoži vijanja. Slednje mu jači ljubezen do rodne gru-de in navdušenje za krčme in kino-predstave, ki izrabljajo na nepošten način njegov gon po spoznavanju, izgineva. Na potovanju in izletih se obnaša mladina kakršna je v svojem bistvu, tako da more vsak dijak pogledati svojemu drugu globoko v dušo.
Na najenostavnejši način rešuje potovanje problem telesne vzgoje. Zajed-niški duh, ki pronica na potovanju v mlada srca, govori mladini, d i ne pripada telo poedincu, za to da lahko počenja ž njim, kar se mu zljubi, temveč da je sleherni dijak odgovoren narodu za vse, kar počenja s telesom.
Komur je bilo več dano, od tega se mora več zahtevati! Dijak si ne osvaja s svojo samoizobrazbo kulturnih dobrin le za to, da jih spozna, temveč jih jo dolžan razširjati med narodom. V to svrho predava svojim tovarišem na sestankih, posega v debate, zahaja med kmečko in delavsko mladino ter ji pojasnjuje pereča življenjska vprašanja Tudi v dnevnem časopisju naj se oglaša dijak, kajti upošteva naj pregovor, da več glav več ma in da zahtova na* narodni položaj sodelovanje vseh mladih sil pri gradbi narodne kulture. S tem udersivovanjem se bo navajal k samostojnosti, ki jo tako pogrešamo v sodobni povojni družbi, in k požrtvovalnosti in samozataje van ju, iz katerih izvirajo velika dejanja.
i. P-
Seja isli&rskets sveta
liluiMii uprava za ?*st«)Bsko jam« Gorica *«bt zlato medaljo za patriotske zasluge
RIM, 28. Danes ob 10. predpoidne se je sestal ministrski svet. Ministrski svet je na predlog vladnega načelnika odobril načrt za izvršitev nekaterih mednarodnih de^ovorov, sklenjenih na Dunaju 30. novembra 1923 med Italijo in drugimi državami, načrt, ki določa norme za pobijanje malarije v istrski pokrajini in nadalje osnutek kraljevega odloka, ki podeljuje Gorici zlato medaljo za njene patriotske zasluge.
Ministrski svet je nadalje odobril ukrep, na podlagi katerega se s 1. julija uvede avtonomna uprava za Postojnsko jamo. Ta uprava bo imela la^ sten upravni svet petih članov, ki bodo skrbeli za izvršitev nekaterih del za povzdLig Postojne, katera naj bi postala turistično središče Krasa. V to svrho potrebna denarna sredstva bo dala na razpolago vlada.
Nadalje je bil sprejet načrt za izvajanje kr. odloka z dne 14. februarja 1923, ki določa v prid državnemu za-vodu za podpiranje časnikarjev posebno pristojbino na pobotnice glede denarnih zneskov, ki jih prejmejo uprave listov in revij za objavljanje oglasov in za naročnino. Ministri so tudi odobrili kr. dekret, ki določa samoupravo za tobačno režijo v Puli, katera je bila do sedaj podružnica zadrške tobačne tovarne, in načrt kr. odloka, ki predvideva do leta 1930 znatno znižanje davkov gradiščanski občini, ki jih dolguje državi za vzdrževanje nadaljevalne šole.
VpreSiBle sffifekiineft prntMJu
Veliki fašfctovski svet je sklenil ustanoviti le 13 konfederacij
RIM, 2S. V noči od 26. na 27. t. m. .je veliki fašistovski svet zaključil razpravo o sindakalnem pravilniku ter ga odobril z nekaterimi spremembami. Kakor znano, je predvideval pravilnik 15 velikih konfederacij za vso državo. Veliki fašistovski svet pa se je po podrobnem proučevanju sindakalmga pravilnika odločil za 13 konfederacij, tako da se zaenkrat ustanovitev konfederacije umetnikov in konfederacije obrtnikov opusti.
Za delodajalce se bodo ustanovile tele konfederacije: Glavna konfederacija za industrijo, za trgovino, za poljedelstvo, za kredit, za pomorske prevoze in za prevoze na kopnem. Za delavce: Glavna konfed. za industrijske, trgovinske in poljedelske delavce, nadalje glavna konfederacija za uslužbence pri kreditnih zavodih, pri pomorskih prevozih in pri prevozih na kopnem in za duševne delavce.
Obrtniki bodo uvrščeni v konfederacijo industrijskih delavcev, umetniki pa v konfederacijo za duševne delavce.
Angleška vlada ne vidi konca
LONDON, 28. Na seji spodnje zbornice v petek bo vlada zahtevala še za en mesec podaljšanje izjemnih naredb, ki so v veljavi že od proglasitve splošne stavke.
Potres no otoku Rodu
Dva tisoč hiš porušenih - Neznatne Slovaška žrtve - Prebivalstvo prenočuje na prostem
RIM, 27. Osrednji meteorološki urad javlja: Sinoči ob 20. uri so zaznamovali sismografski aparati potresne sunke. Močan potres so prebivalci začutili v Sirakuzi, v Stromboli in v Mincu, lahke potresne sunke pa v Tarantu, Catanzaru, Potenzi, Foggii, Brindisi, Lecce, Tavianu in v S. Vitu. — Iz do sedaj znanih poročil se da sklepati, da je bil epicenter potresa v Mali Aziji in na bližnjem otoku Rodu.
ROD, 27. Sinoči ob 21.45 je tukaj razsajal nad 50 sekund močan potres. V mnogih vaseh, posebno pa v Dindu in Arcangelu je povzročil ogromno škodo.
V	Arcangelu se je zrušilo 600 hiš. Ena oseba je zgubila življenje. V drugih vaseh so hiše utrpele velike poškodbe, in je bilo več oseb ranjenih; nekatere so bile težko ranjene. Pristaniški svetilnik na rtiču Prassonisi se je radi potresa posul. V Rodu se je istotako porušilo nekaj sto hiš. Vznemirjeno prebivalstvo je ob potresu zbežalo na prosto, kjer je prebilo celo noč. Potresne sunke so zaznamovali tudi na otokih Leros, Stampalia, Scarpanito in Castelrosso.
ROD, 28. Arcangelo je popolnoma porušen. K sreči se je prebivalstvo v kritičnem trenutku nah;vjalo na ulicah. Bilo je več ranjenih n 1 otrok mrtev.
V	Rodu je bilo poškodovanih kakih sto hi§. Tudi iz Searpan^a in Coeta Cato-lica poročajo o škodi, ki jo je povzročil potres. Na oaialih otokih ni imel potres nikakih večjih posledic.
V prizadete kraje so odhiteli vojaški oddelki, da priskočijo nesrečnemu prebivalstvu na pomoč.
ATENE, 28. Potresno gibanje se je raeteealo po vsem pasu od Cipra do Jon*ke*a morja in je imelo središče med Kreto in Kikladami. V Kandiji je znano število porušenih in poškodovanih hii okeli 100, istotako je mnogo materialne ikode v vaseh okoli Kan-dije; Človeških žrtev ni razen nekaj ranjencev. Poruim j« tudi kandijski muzej. Vlada je ukrenila vse potrebno tako glede petnoči prebivalstvu kakor zaščite starin.
Ukrepi
vlade preti gespo-dortkS krizi
PARIZ, 28. Po Caillauxovem razgovoru z upravnimi svetniki Francoske banke bo uradno naznanjeno imenovanje sedanjega ravnatelja Alžirske banke Moreauja za ravnatelja Francoske banke. Robineau, dosedanji ravnatelj tega zavoda, ostane Častmi ravnatelj. Ravnatelj Alžirske banke postane Picard. — Na ponovni seji ministrskega sveta in državnih podtajnikov je bilo sklenjeno, da noben nadaljnjega ne odpotuje na deželo. Briand je dejal, da washingtonske pogodbe ministrski svet še ni popolnoma proučil, a da bo vlada o tem sklepala na eni izmed bližnjih sej.
Kravi spepstfl ni* trjHMši
!fl ptiltijo V UuMJflRl
Trije policisti in Sest orjnnašev ranjeni - Orožniki in policijski oddelki zasedli vse glavne ulica
LJUBLJANA, 28. (Izv.) Danes dopoldne se je vršilo v Trbovljah slavnostno odkritje spominske plošče v letu 1924 padlim orjunašem. Slavnosti katera je potekla v popolnem redu, se je udeležilo 800 orjunašev iz vseh krajev Jugoslavije. Opoldne so se orjunaši odpeljali v Ljubljano, kjer je šentpeterska Orjuna razvila svoj prapor. Po tej slavnosti so orjunaši krenili v sprevodu ^o mestu. Policija je iz varnostnih razlogov zaprla vse ulice, ki vodijo do italijanskega konzulata. Po kratkem prerekanju s policijo se je sprevod vrnil na slavnostni prostor ter se razšel.
Ob 7. zvečer je hotela skupina orjunašev iz Vojvodine odkorakati na kolodvor. V Prešernovi ulici, v bližini glavne pošte, pa je skupino ustavil policijski kordon. Prišlo je zopet do prerekanja, pri katerem so policisti s pen-dreki navalili na orjunaše. Nastala je prava bitka in na obeh straneh so pričeli streljati z revolverji. Padlo je okolu 60 strelov. Trije policisti in šest orjunašev so bili tako močno ranjeni, da so jih morali odpeljati v bolnico. Policija in orožniki so nato zasedli vse glavne ulice, in mesto izgleda, kakor da bi se nahajalo v obsednem stanju.
Neka stara ženica, ki se je nahajala v bližini spopada, se je tako prestrašila, da jo je zadela srčna kap ter je umrla
Rfldlfevskl shod o BiMu
Spopadi med dobrovoljci in orožniki 50 ranjenih
BEOGRAD, 28. (Izv.) Včeraj so radi-ćevci napovedali velik shod v Balmo-ku. Na shod je prišlo okolu tisoč ljudi, večinoma Madžarov. Istočasno se je v
Balmoku zbralo okolu dva tisoč vojnih dobrovoljcev. Ti so hoteli preprečiti ra-dićevski shod. Radi tega je prišlo do spopada med dobrovoljci in orožniki in madžarskimi kmeti.
Pri spopadu je bilo okolu 50 ljudi več ali manj težko ranjenih.
Rusija popravlja, protestira, grozi in vab!
MOSKVA, 28. Povel jeništvo za zunanje zadeve je objavilo včeraj poročilo glede zadnjih diskusij v angleški zbornici in glede neke knjige, ki jo je izdala angleška vlada. O tej «beli knjigi» bo spregovorila sovjetska vlada podrobneje, ko jo dobi, izjavlja pa kateg »rično, da se ruska trgovinska in politična zastopstva v inostran«tvu vzdržujejo vsakega vmešavanja v tuje državne razmere in vezi z inostranskimi komunističnimi strankami. Sovjetski ladi se zdi za malo, da bi odgovarjala na napade proti podporam ruskih strokovnih organizacij, ki jim sistem zagotavlja neodvisnost, tudi kar se tiče njih pomoči podobnim inostranim organizacijam. Sovjetska vlada sprejema z zadovoljstvom Chamberlainovo izjavo, da ni oportuno prekiniti diplomatske odnošaje med obema državama, kajti obstoj teh odnošajev je najboljše jamstvo za mir; protestira pa proti njegovi trditvi, da bi bila Rusija prekršila pogodbo z Angleško iz 1. 1921. Rusija se je vsekdar držala pogodb, to vedo vsi, ki so imeli ž njo opravek, zato mora protestirati tudi proti Churchillovim izjavam, ki to trdijo in ki merijo na obnovitev gospodarskega bloka proti ZRSS. Člani angleške vlade živijo v težki zmoti, če menijo, da bodo s takšnimi izjavami prisilili sovjete do koncesij. Rueka, vlaida se ne da prestrašiti po napadih članov kakršnekoli vlade. Končno sodi sovjetska vlada, da je napačno, če meni Chamberlain, da je nemogoče izboljšati politične in gospodarske vezi med obema državama
Precoa preti turškim zarotnikom
SMIRNA, 28. Otvorila se je razprava proti zarotnikom, ki so hoteli odpraviti Kemala pašo.
Svetolvanska noč
(Od našega rimskega dopisnika) RIM, dne 25. junija.
S hitrim naraščanjem rimskega mesta, ki je še 1. 1871 štelo komaj nekaj nad 200.000 prebivalcev a se danas približuje milijonu, so ravnotako hitro zapadali v pozabi j en je stari rimljanski običaji in rimi jamske ljudske veselice.
Od nekdaj slovečega rimskega karnevala so ostali samo še medli sledovi; popolnoma je izginil rimski karneval umetnikov, ki so se vsake pomladi, navadno dne 21. aprila, podajali našemljeni v sprevodu, v katerem je bila cela «konjiea» oslov, Žandarmerija in artiljerija, v rimsko okolico ter tam pi-rovali do poslednjega beliča. Že davno ni več ljudskih iger na trgu Navona, kakor tudi ne tombole v vili Patrizi in ne umetnih ognjev na Piazza del Popo-lo. Bazilika sv. Petra se razsvetljuje le ob izrednih dogodkih, kakor se je to zgodilo lansko (sveto) leto, in le izred-ka se razsvetljuje -tudi kolosej.
Pač pa je ostala čarobna svetoivan-ska noč, noč čarovnic in prešernega veselja. One noči se zbira malodane ves Rim na ogromnem in krasnem trgu sv. Ivana v Lateranu, v katerega, ozadju stoji prekrasna bazilika sv. Ivana v Lateranu, katedrala Rima in celega sveta (omnium urbis et orbis ecclesiarum mater et capu t), ki slavi naslednjega dne praznik svojega patrona.
Na predvečer praznika se blagoslavljajo v njej nageljni kličoč na one osebe, ki jih bodo nosile, božji blagoslov, da bodo živele in umrle v ljubezni božji ter dosegle, oborožene s pomočjo nebes srečno posmrtno življenje. Malo pozneje, v prvih večernih urah, pa se zbira na trgu pred baziliko ogromna množica naroda, ki hoče oborožena s steklenicami vina in drugimi slastmi, med katerimi so v prvi vrsti polži, preživeti veselo noč v tem pozemskem življenju ter uprizarja pravi bakanal.
Od poznega večera pa do ranega jutra se valijo in prerivajo po ogromnem trgu in bližnjih ulicah, ki so praznično razsvetljene in okrašene, nepregledne množice ljudstva. Skoraj vsakdo je oborožen s trobento iz pločevine ali s praprotom ali dolgimi stebli česnika, ki se prodajajo v nalašč zato pripravljenih stojnicah. Dečki, mladeniči in tudi zreli možje se zbirajo v velikih gručah ter korakajo po trgu in bližnjih ulicah, uprizarjajoč s svojimi trobentami prave peklenske koncerte. Ako uzrejo kak zaljubljen par, ki si je poiskal kak skrit kotiček, mu zagodejo s svojimi trobentami tako, da je kar strah in groza. Po trgu korakajo stari zakonci, ki se skušajo prekričati eden drugega s trobentami, pri čemer zmaga navadno boljša polovica,, ker ima več sape. Sploh vlada na prostranem trgu in v njega bližini tak peklenski
trušč, katerega povzročajo neštete tro-; bente, da se ti zdi, da je znorel ves Rim.
Ali glavna točka nočnega reda te prešerne zabave je gostilna in glavna slast, ki jo nudijo v tej noči gostilne, so poleg vina — polži. Da so Rimljani veseljaki, katerim je bolj znana posojilnica negoli hranilnica, o tem sem se mogel že večkrat prepričati. No, da so taki požeruhi, da se celo spravijo — in to z največjo slastjo — na tako nedolžne in zoperne živali, kakor so polži, tega pa le nisem vedel, ampak sem vedno mislil, da se s polži hranijo samo želve. Na jedilnem listku vsake gostilne so v oni noči na prvem mestu polži z omako. Bližnje družine jih pa kar prinesejo s seboj v velikih loncih ali pa skledah. Z zobotrebci vlečejo že kuhane polže iz njihovih hišic ter jih pokladajo v brezdna svojih želodcev, zalivajoč jih z dolgimi in neštetimi po-Žrrki Frascatti-ja ali pa drugih italijanskih vin.
Povsod natlačeno polne gostilne, povsod nabito polne kavarne, povsod vlada prešerno veselje in skorajda razuzdana radost. Je to pust poleti, manjkajo le našemljene maske in korjando-li. Je to nekak posnetek širom znane neapeljske <<Piedigrotte», ker tudi tu se uprizarjajo nekaj let sem tekme narodnih pesmi, takozvanih pesmi sv. Ivana, in tudi tu se volijo kraljica in kneginje svetoivanske noči. Nore veselje in polžje po jedine trajajo do samega jutra, dokler se ne prične nad albanskim hribovjem svitati jutranja zarja. Šele takrat se spravi*--" -slednji ponočnjaki domov. Svetniki nad p«-o&eljem bazilike morajo pač z začu-d*r.j*aai giedati na to noro pehanje ljudi pod seix>j, ki jih vsako leto enkrat motijo v njihovem pokojnem, nebeškem snu.
FiBSfi^itfzaft£Fiiic§sicn]
Ni baš lahko opravilo pisati o stvareh, ki se sedaj dogajajo, ker človek vidi pravzaprav samo zunanjo obliko lonca, v katerem se te stvari kukajo in dozorevajo; .sliko si uavari predvsem iz poroči! raznih liaLov. Listi so oder, in kar tisk prinaša, se dogaja pred kulisami. To pa ni rtič drugega kot kompromis, kompromis med tem, kar široko javno mnenje zahteva. Človek, ki bi si nadel nehvaležno opravilo in bi hotel napisati vsaj kolikor toliko »objektivno« sodfco o zakulisnem gibanju, ki je najvažnejše in včasih tudi odločilno, se mora resnično po«truditi in iztegovati na vse kriplje vrat, da dvigne svojo glavo v potrebno viSmo, s katere bo lahko vrgel vsaj nagel pogled na družbo, ki za kulisaani kuje in izdeluje načrte. Ce ima srečo, ho ni«eova sodba vsaj deloma odgovarjala resnici; zgodi se pa lakko tudi, da ga pri iz trgovanju vratu, radi prehudega napora, popade mrzlica. V takom slučaju pa mož niraa sreče in produkt njegovih možganov je halucinacija, ki nima z resnico nobenega opravka. —
Sicer smo pravzaprav zašli s tira, ker smo v začetku hoteli povedati samo to, da ni tako lahko pisati o hudi finančni krizi, ki 2e več časa rasjeda Fran« o^o. Pri tej krizi igrajo namreč veliko vlogo tudi taki elementi, ki niso gospodarske in finančne narave. Tako ima n. pr. politika največ zasluge na tem, da se ta kriza do sedaj ni prav nič ublažila, pač pa le poostrila: strankarska prerivanja in spori med posameznimi parlamentarnimi skupinami in osebami, strankarske koristi, trmoglavo vztrajanje pri lastnih načrtih, osebna ambicija, ki ne pozna mej — vse to in slično igra v tej stvari precejfinjo vlogo. Poleg tega pa igrajo posebno vlogo, in mogoče najbolj važno, razne finančne skupine, ki so si v laseh, in ki vlečejo vsaka v svojo smer.
Najbolj jasno si pa stojita nasproti dve skupini, ki hočeta na dva različna načina rešiti sedanjo krizo. Prvo skupino bi lahko imenovali «zmerno», ker hoče postopoma ozdraviti hudo bolezen, ki slabi francosko republiko. Druga skupina pa je bolj radikalna in zagovarja energično operacijo. Prvi so torej pravzaprav medicinci, drugi pa kirurgi.
Zmerna skupina pravi: Preprečiti je treba na vsak način finančni polom drŽave, Država mora radi tega izpolniti vse obveznosti, ki jih ima napram lastnim državljanom in napram zunanjemu svetu. V finančnem pogledu je položaj sedaj mnogo boljši, nego je bil v preteklih letih, kajti državni proračun smatramo lahko že kot uravnorešen; pripomogel je k temu davčni vijak, ki je v zadnjem Času bolj pritisnil. Raznovrstne grožnje in zgrešeni manevri pa so alarmirali javno mnenje, ki je zgubilo vsako vero v rešitev krize in je radi tega pričelo izgubljati tudi glavo. In to so je zgodilo baš v hipu, ko so bili dani vsi pogoji za stabilizacijo valute. Vzrok temu je predvsem neurejenost parlamenta, ki zavlačuje razprave, krivo pa je tudi dejstvo, da vlada nima onega ugleda, ki bi ji bil v sedanjem trenotku tako sila potreben. Pomanjkanje zaupanja v javnosti je povzročilo nenaden padec vrednosti domače valute. Valutna kriza, ki jo je povzročilo pomanjkanje zaupanja, bo nezaupanje le še poostrila. Treba je temu takoj odpomoči, ker sicer bo prekasno in bo vsaka pomoč brezuspešna. — Na kako ponovno zvišanje davkov sedaj ni mogoče misliti. Bilo je to mogoče pred dvema mesecema, sedaj pa nI več. Z zvišanjem davkov bi se kriza le še poostrila Glavna skrb mora biti sedaj stabilizacija franka. Padec francoskega franka je treba zaustaviti, ker bo sicer ravnovesje državnega proračuna postalo le navidezno. Na drugI strani pa bi cene naraščale, pomanjkanje denarja bi postalo občutno, imejitelji bonov državne obrane bi zahtevali izplačilo, kar bi povzročilo po-
V Trstu, dne 29. jun na
novno krizo državne zakladnice. Edino le v slučaju, da se posreči zaustaviti padec franka, bo mogoče tudi preprečiti novo inflacijo. Nekaj novih bankovcev bo treba seveda vsekakor spraviti Se v promet, ker
bo 1 cene, tudi če se sedaj posreči pre-±	nadaljnje padanje franka, še nekoli-
dvignile. Predvsem ^pa, tako pravijo pristaši zmerne struje, ne sme država izvesti prisilne obrane, ker bi to povzročilo novo, občutno inflacijo. Banke, industrijalci, trgovci in privatniki so založili velik del svo-jesra denarja v državne bone; prisilna konsolidacija bi docela uničila kredit in denar Li izginil iz prometa. Država bi si ne mogla pomagati drugače kakor s tem, da tiska nove bankovce. Radi pomanjkanja zaupa-.nja bi ne bilo mogoče smiselno regulirati inflacijo, ki bi zato stalno naraščala. —
Druga skupina pa kaže uporabiti bolj ra-d'lna sredstva. Predvsem zahteva prisilno konsolidacijo državnih bonov; državna zakladnica naj zapre svoje blagajne. Nekateri zagovarjajo v dobri veri to stališče, ker mislijo, da bi se položaj s tem izboljšal. Drugi pa odkrito priznavajo, da hočejo finančni polom: popolno likvidacijo. Gradili bi potem znova, približno tako, kakor se je zgodilo v Nemčiji. Ta način rešitve bč i I ^ veda najbolj udoben, ker bi zahteval najmanj truda. Nekateri pa ga zagovarjajo predvsem zato, ker se lepo sklada z njihovimi osebnimi računi. Med te skrajne «kirurge« prištevajo v bančnem svetu Finalyja, v političnem pa de Monziea.
Pravijo, da je tudi Bobineau, upravitelj < : anque tle France«, pristaš te druge sku-phie. Že lanskega leta je Caillaux, ki je baš te dni prevzel finančno ministrstvo v de-Briandovi vladi, naletel pri Robineau-\ . na odpor; Caillaux je namreč pristaš prve, zmerne skupine. Takrat je bil tudi finančni minister in je hotel Robineauja odstaviti, pa mu stvar ni uspela, ker so se drugi ministri temu protivili. Nekateri trdovratno trdijo, da se ima Caillaux za svoj lanski neuspeh zahvaliti predvsem Robineauja. Naj bo temu kakorkoli, dejstvo je, tla je tudi minister Peret, ki tudi zagovarja stabilizacijo in je nasproten likvidaciji — n.-.Ieiol na podobne težave.
Odbor izvedencev mu je sporočil, da bo s»oje deio končal šele pričetkom julija in ;la bo treba pač do tedaj počakati. Konkurz Francoske banke bi bil neizogiben. Peret, Ki je bil mogoče zagrešil tudi kako taktično napako, je mislil, da ravna najbolj pametno, će poda demisijo, ker bi se vlada potem lahko razširila in bi zadobila večji vpliv. S tem pa bi si tudi v veliki meri olajšala delo. Briand je bil istega mnenja in je zato tudi spretno manevriral: prišel je spet na vlado. Finančno ministrstvo je prevzel sedaj Cailiaus, pristaš stabilizacije. Mnogo posla bo imel, če bo hotel zlomiti odpor onih finančnih in političnih krogov, ki hočejo likvidacijo. Že bližnja bodočnost bo pokazala, če je Caillaux močnejši od Pereta; pokazalo pa bo tudi, če se kriza razvija v smeri stabilizacije, ali pa v smeri finančnega poloma.
Drobne vesti
—	Poljski zunanji minister je postal
Avgust Z a leski.
—	Večna portugalska revolucija. Li-
sabonska policija je zaplenila mnogo letakov proti sedanji vladi in zaprla več visokih osebnosti, med njimi bivšega vojnega ministra Ribeira in Pesta-no, bivšega finančnega ministra:, oba iz demokratske levice.
—	Finančno nadzorstvo nad Ogrska je odpravljeno. Višji poverjenih Družbe narodov Smith je zapustil Budimpešto.
—	Francozom se je v Siriji sreča na bolje obrnila. V južnem Mokrandu in Libanu so se jim nekateri rodovi podali. — S Španjolci pa napredujejo na maroškem bojišču. Zasedli so s koncentričnim napadom vso tišuktsko ozemlje, na uezanski fronti se jim je podalo pleme Uled-Kerujev
—	Slavko Mihić, tisti, ki je hotel na javnem shodu v Stari Pazovi izvršiti atentat na Štefana Radića, se je naveličal Fedeti v zporih Sremske Mitrovice in ker mu niso hoteli verjeti, da je njegova bomba čisto neškodljiva, s črnim smodnikom napolnjena konservna škatla, je ponudil preiskovalnemu sodniku zapeljiv dokaz. Rekel je, da bo sedel nanjo in jo razstrelil. Po daljšem oklevanju so mu to dovolili. Na dvorišču sodne hiše so postavili mizo, nanjo bombo, poleg nje Mi-trića z žveplenkami, gospodje sodne komisije so se umaknili v primerno daljavo, VFa okna so se napolnila z glavami. Mitrić pa je mirno prižgal žveplenko, štel do treh in podtaknil — iz bombe je puhnil ogromen steber dima, Mihić je izginil. Vse navzočne je objeja groza. Nekaj trenutkov pozneje pa se je iz stebra izmotal popolnoma nepoškodovani atentator in ve-sp7o zaklical: «Kakor vidite, gospodje, bomba ni opasna. Kvečjemu bi bila Radiću opalila mustače...!» Šaljivega Mitrića bodo sedaj menda vendarle izpustili.
— Naraščanje zračnega prometa. Iz Lc Bourgeta javljajo, da je bil tam v soboto dosežen najvišji dosedanji rekord v zračnem prometu. Prispelo in oušlo je isti dan 38*aeroplanov s 190 potnikov in 7 ton naloženega blaga. Zadnji rekord 1. avgusta 1925. je znašal 33 aeroplanov, 184 potnikov in 8.5 ton blaga.
— Moža, ki se je bil v malo letih 50 krat
poročil, nekega Hermana Krugeja so obsodili te dni v Filadeliiji na 1 leto ječe. Kruge je trdil pred sodniki, da se ne čuti krivega, posebno ker se ni še nobena izmed žen pritožila nanj, razen prav zadnje; če jim je pa zapravil kaj denarja, si ga je pošteno zaslužil, saj jim je naredil mnogo veselega. Sodniki so menili, da zasluži kazen vsaj za to, ker se je ženam izdajal zdaj za grofa, zdaj za princa, politika ali finančnega magnata, kakor se mu je pač prav videlo. Listi se na sodnike pritožujejo* ker so ga zaprli saino za 12 mesecev, namigujejo, da tistih 50 žen ni bilo vse, kar si je znal premetenec zvoditi za nos, pravijo, da je imel še mnopo nezakonitih boljših polovic celo v najvišji družbi in se boje, da se bo Število še za mnogo pomnožilo, ko pride iz Eapora.
DNEVNE VESTI
Mm DMovesa dne
Včeraj 28. junija se je obfcajala v vsem jugoslovenskeiit svetu obletnica Vidovegra dne. Tega dne 1. 1389. se je vršila na zgod.-slavnem Kosovem polju odločilna bitka med srbsko carevino, dedščino carja Dušana in i urško Srbi so bili premagani, sledilo je pet stole j črnega suženjstva pod Turkom, dokler ni bilo po petih stoletjih — i. 1912/13 v balkanski vojni in 1. 1914/18 v svetovni vojni Kosovo maščevano. Od tedaj je postal ta dan praznik vstajenja in osvobojenja, obenem pa je 28. junija tudi dan obletnic ustave Jugoslavije, praznik torej, ki odgovarja praznovanju obletnice ustave (Festa dello Sta-tuto) v Italiji.
Vidov dan je proslavila na običajen način tudi tukajšnja jugoslovenska kolonija. Ob 11. uri je bil v tukajšnji srbsko-pravoslavni cerkvi parastos za padle junake, katerega se je udeležil tukajšnji jugoelovenski generalni kon-znl g. Savič z osobjem ter precej občinstva.
Vidov dan je pomemben mejnik tudi v novi svetovni zgodovini. Na Vidov dan — 28. junija 1914 — je bil v Sarajevu umorjen avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ta dogodek je poslužil Avstriji kot pretveza za napoved vojne Srbiji. Iz te vojne se je iz.-cimila splošna svetovna vojna, katere zgodovinski plod je nova povojna Evropa.
Pigreb sme imoiHe ZompierHeve
Včeraj ob pol 5 pop. so pokopali go. Amalijo Zampierijevo, ženo zaslužnega in priljubljenega predsednika tržaškega Novinarskega društva, g. Rikarda Zampierija. Dolgi sprevod, s katerim so jo počastili na zadnji poti zastopniki vsega tržaškega tiska, je kazal najbolj, kako. velik ugled je uživala pokojnica v našem mestu, velika kot žena, mati in zvesta sobojevnica svojemu možu v burnih dnevih njegovega življenja. Splošnemu sožalju se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi mogla okrutno prizadeta družina preboleti to težko izgubo.
Pri pogrebu so bili zastopani tudi slovanski listi, ki izhajajo v Trstu.
Proslava Cankarjeve pettstttlataice pri Sv. iahilia
Da proslavi tudi «Citalnica» Cankarjev spomin, uprizori v soboto ob 8.30 njegovo silno dramo «Kralja na Betajnovi».
Cankar je prvi naš pisatelj, ki je nesel naše ime daleč preko mej domovine, on je prvi naš pisatelj, ki se prestavlja v vse evropske jezike, je prvi naš umetnik, katerega ime bo blestelo v družbi evropskih literarnih velikanov.
«Citalnica» torej lahko upa na lepo udeležbo ^strani našega občinstva.
Igro režira K.. Terčič. V glavni vlogi nastopi Sila, ki je doživel že s Kantorjem sijajne uspehe. V ostalih večjih vlogah nastopijo še Širok, Terčič, Gvardjančič, Cesar, Silova, KreŠevičeva, Hervatinova, Ste-pančičeva in dr. Igro inscenira čisto na novo naš moderni slikar A. Cernigoj.
Opozarjamo, da se ta dan poslovi od nas eden najbolj nadarjenih članov našega ansambla Gvardjančič, ki je dosegel v raznih karakternih vlogah tako lepe uspehe, da
je postal pravi ljubljenec našega občin-stva* ——
IZPLA6EVANJE POKOJNIN
Za izplačevanje pokojnin državnim upokojencem za julij 192t>, ki ga izvrši ločena sekcija kr. zakladnice, Piazza Nicold Tom-maseo št. 3, je določen sledeči red na podlagi številk pokojninskih knjižic:
1.	Civilni in vojaiki upokojenci izpod bivše vlade: a) vdove in sirote (vhod z ulice Canal Piccolo) 30. junija od 1 do 900, 1. VII od 901 do 1760, 2. VII. od 1761 do 6820, 3. VII. od 6821 do 12.000, 5. julija od 12001 dalje. — b) Direktni upokojenci (vhod s trga Verdi): 30. junija od 1 do 1100, 1. VII. od 1101 do 2600, 2. VII. od 2601 do 9100, 3. VII. od 9101 do 13600, 5. VII. od 13601 dalje.
2.	Začasne vojne podpore; a) Invalidi (vhod s trga Verdi): vsi 10. VII.; b) vdove in sirote (vhod z ul. Canal piccolo): vse 10. VII. Zasežene svote in svote za alimente se izplačajo 5. julija (vhod s trga Verdi). Tisti, ki ne pridejo, ko je njih vrsta, bodo morali čakati do konca. Taki naj se predstavijo od 15. do 20., 22., 23. in od 26. do 28. julija.
*
Po uradnem listu »Osservatore Triesti-no» od 26. t. m. posnemljemo sledeče obvestilo:
Upokojene!, ki imajo svoje bivališče v istrski, reški in furlanski pokrajini, se opozarjajo, da bo vršila od 1. julija dalje likvidacija njihovih pokojnin zakladna delegacija v glavnem mestu pokrajine, v kateri imajo svoje bivališče. Radi tega se bodo morali obračati v bodoče v vseh zadevah na zakladne delegacije v Puli, na Reki in v Vidmu.
Istotako naj tudi občinski uradi naslavljajo vsa obvestila (o smrti, poroki, dosegi polnoletnosti i. t. d.) glede upokojencev na omenjene zakladne delegacije.
Kaki i! z MM Ml M?
Kdor ima beneške obveznice shranjene doma, se za to žrebanje beneških obveznic lahko obriše pođ nosom za milijonski dobitek. Odnesel ga je go* spod FrandoUS iz Kobarida.
Pač pa lahko Sa vsakdo zadene bankovec za 500 lir na številko« katero bo nosil vsak koledar Goriške* Matice. Pa še zlato vertSco lahko zadene, katere so postale tako redke po vofskL Ampak odlašati pa seveda tega ne more več nikdo, ker potekalo prav zadnfi dnevi nabiranja in vpisovanja t Goriško Matico.
Promoetfa
Gospod. Peter Zavrtanik iz Solkana pri Gorici bo v sredo, dne 30. t. m., ob pol eni uri popoldne na ljubljanski univerzi promoviraai za doktorja filozofije.
SPORT
LJUBLJANA, 28. Včerajšnja tekma med Primorjem (Ljubljana) in S. D. Adria (Trst) se je končala z izidom 5:4 v prid Primorja- Igra Adrie je bila zelo lepa m je napravila najboljši vtis.
S. D. Adria.
Jutri ob 8.30 sestanek no&ometašev.
Magdalena - Toaynaseo 4:3 (2:1)
Ponavljalna tekma Magdalena - Tommaseo, je bila razveljavljena radi tehničnih napak, privabila na igrišče Obzora precej publike, malo nas je presenetil Tommaseo, ki je prišel na igrišče s prepričanjem, da zmaga s precejšnjim scoorjem,. ker je vedel, da nastopi Magdalena 9 štirimi rezervami. Zmaga Magdalene je tem zna-čilnejša, ker je Tommaseo nastopil v najboljši formaciji. Na vsak način priča ta nedeljski rezultat in srditi boij o vrednosti obeh čet na igrišču
ki
je Ne
Vesti iz Istre
HEBPELJfi.
V nedeljo 20. t. m. sta priredili Šolska vodstva klanške in naše šole dobro uspelo otroško veselico.
Da se omejim le na glavne dele, ne bom našteval celega vzporeda. Izmed točk odpetih oziroma odigranih v italijanskem jeziku so največ ugajale «11 segreto di pul-cinella», «11 finestrino« in balet. Zelo dobro izbran je bil slovenski del vzporeda. Dvo-glasno petje in precizno izvajanje skup-
„ .______ „	x„ ,	~	i nega zbora obeh šol pod vodstvom gdč.
raj popoldne»ponesrečil 24-letni podajač Jo- l Co|ove je gledalce naravnost podžgalo. Ze
*nUl°iČJ YllC\ RlgUtU St-15'1K.° takoj po prvih odpetih točkah ni hotelo IZ	b*e52 i !amo\° m- ibiti konca odobravanju in ploskanju, tako,
Spffn Jt P t ^a1hrbet težek tr™> kl Je ; da so naši malčki morali pesmico «Ko smo ndrh i rZ \ plavcem, zaposlenim na , u ponoviti. Pri arugem nastopu so
n^fk	V^0" morali pa kar dvakrat ponoviti in sicer
mak zadobil tako hude poškodbe v knžu,!enkrat ^<<Di] m du da »/drugič pa «Kišo».
žila nezgodo dva carinska stržnika, ki sta naglo skočila v bližnji čoln in rešila že onemoglega starca iz hladnega objema valov. Ker je bil siromak napol nezavesten, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Po prvi pomoči je bil Bolle prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo okreval, ako ne nastopijo kake komplikacije, kar je pri njegovih letih prav lahko mogoče, — v par đneh.
Tram mu je padel na hrbet.
Pri delu v novi palači, ki jo gradijo na vogalu ulice Battisti in Carducci, se je vče-
da se bo moral zdraviti najmanj 5 tednov v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje.
Kolesarjeva nezgoda.
Ko se je 19-letni pleskar Alojzij Ambro-*ič, stanujoč v Skednju št. 521, sinoči okoli 20. ure vračal s kolesom iz mesta domov, je v ulici Ronchetto zadel ob debel kamen
Igra je bila živahna« skrajno napeta. O stalni in radi močnega sunka padel s kolesa. Pri nadmoći ene čete ne moremo govoriti, pač pa o padcu se je tako močno udaril v glavo, da povprečnem ravnotežju. Obe četi ste prednaiali si je hudo pretresel možgane; razen tega je radi nervoznosti in glaanega vzpodbujevanja slabo j zadobil številne praske na raznih delih te-Igro. Sodnik g, Plesničar je moral ustaviti težko in j ^^ zdravnik rešilne postaje, ki so ga mi-
nevamo igro.
V	prvi minuti prvega polčasa zabije Magdalena s Pongračičem svoj prvi goal. Po desetih minutah sledi drugi goal po borbi pred vrati Tommasea. Tekom tega polčasa zabije Martelanc J. z enajstmetrovko prvi goal za Tommaseo.
V	drugem polčasu pade takoj tretji goal iz enajstmetrovke za Magdaleno (Kobec I.), na'o drugi za Tommaseo z Martelancem. Magdalena doseže še četrtega s Kobcem L, Tommaseo tretjega pa z enajstmetrovko (Gomzy). Tommaseo hoče izenačiti, a Magdalena- vzdržuje igro na sred ni igrišča do konca.
Magdalena: Mohor, Macarol, Golob, Vekjet, Kobec L, Kobec IL, Uršič, Kobec III., Pongračtč, Berdon, Kocjančič.
Tommaseo: Škrab, Bidovec, Pogorele, Gorkič, Gomzy, Benčič, Kerže, Martelanc, Prelog, Muha, Cufer.
moidoči ljudje poklicali na lice mesta, je podal nesrečnemu kolesarju prvo pomoč,
Malokaterikrat zapojemo mi v naših društvih s tako preciznostjo, posebno kar se .tiče dinamike in zadetja glasu. Lepo so deklice odpele «Venčarico». f-> ''»•po « rodnih napevih zloženo pesmico. Ugajala je solistka in zbor.
Kar se igric tiče, se ne morem izraziti drugače kot pohvalno. V začetku je jako dobro izpadel razgovor med materjo in sinom, ki je tudi pokazal, da nismo še dovolj zreli za resne stvari. Dobro sta bili pogojeni obe vlogi ena boljša od druge. Višek veselice pa je bila nestrpno pričakovana igrica «Palček potep». Izvrstna režija preč. g. župnika SokJiča in gdč. Cokove je poka-
nato je bil Ambrožič prepeljan v mestno ' zala, kaj se lahko napravi na deželi. Od bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični kralja pa do potepa, vsi so vestno.izvršili
svoje vloge. Maršal, zdravnik, čarovnik, Nuj, Huj, in vsi ostali so bili tako srčkani,
oddelek
Tekma v stradanju končana
Po 18-dnevni borbi z želodcem je mo-
da smo se kar težko ločili od njih. V lepih oblekcali z dolgimi bradami so bili pravi
Iz tržaškega življenja
Dva. samomorilna poskusa.
V garaži «Lancia» v ulici Feriera št. 4, kjer je bil zaposlen, je v nedeljo predpol-dne iz neznanih vzrokov skušal končati z življenjem 22-Ietni šofer Guido Novacco, stanujoč v ulici Ireneo della Croce št. 5. Okoli 10. ure je Novacco v družbi nekega tovariša popravljal neki avtomobil; toda delo mu ni šlo od rok kakor navadno; bil je zelo zamišljen in ves čas ni črhnil besedice. Cez nekaj časa je mladenič stopil nekoliko v stran, potegnil iz žepa majhno steklenico ter jo nastavil k ustom. Tovariš, ki se mu je zdelo obnašanje Novaccovo sumljivo, je takoj opazil njegovo dejanje in urno priskočil, da bi mu iztrgal steklenico. A bilo je že prepozno; Novacco je že skoro popolnoma izpraznil steklenico, ki je bila napolnjena z žvepleno kislino.Tedaj je Novaccov tovariž skočil k telefonu in telefoniral na rešilno postajo za pomoč. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je nesrečnemu šoferju izpral želodec ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Kakor rečeno, ni znano, kaj je Novacca gnalo v smrt. Pri njem so sicer našli pismo. v katerem so gotovo pojasnjeni vzroki njegovega obupnega koraka, a pismo je zaplenila policija.
Včeraj popoldne okoli 18. ure so ljudje našli na hodniku v drugem nadstropju hiše št. 5 v ulici Punta del Forno po delavsko oblečenega moža, ki se je zvijal na tleh v hudih bolečinah. Prvi hip so ljudje mislili, da je neznanec padel po stopnicah ali pa da mu je postalo slabo, toda ko so uzrli poleg njega steklenico z ostanki neke smrdljive tekočine, so takoj uganili, za kaj pravzaprav gre. O dogodku je bila nemudoma obveščena rešilna postaja, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je nesrečnik izpil precejšnjo količino oetove kisline; njegovo stanje je bilo zelo nevarno. V mestni bolnišnici, kamor so ga nemudoma prepeljali, je bil samomorilni kandidat spoznan za 38 letnega kamnoseka Marcela Pogačnika, brez stalnega bivališča Pri njem so našli krstni list n katerem je bilo na drugi strani napisanih s svinčnikom par vrstic. Iz teh vrstic je razvidno, da je Pogačnika privedla do obupnega koraka nesrečna ljubezen. Kakor so pozneje dognali orožniki, je imel mož ljubavno razmerje z neko Marijo Col-larig, stanujočo v ulici Punta del Forno 5t. 5. Iz neznanih vzrokov je prišlo med ljubimcema do spora, kar je Pogačnika tako potrlo, da je sklenil končati z življe-Djem. Svoj obupni naklep je izvršil pred stanovanjem Collarigeve, hoteč je menda s tem pokazati, kako vroče jo je ljubil. Ni znano, ali je ta prepričevalni dokaz ljubezni kaj ganil Collarigevo, pa tudi če jo je, bo to najbrž prepozno.
žalosten konec delavca.
Včeraj zjutraj se je dogodila v škedenj-skih plavžih huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Okoli 9. ure ko so delavci spuščali iz velikega plavža raztopljeno železo, je iz neznanih vzrokov začel puhteti iz peči plin, ki je omamil mnogo delavcev; nekateri so se kljub temu srečno umaknili na zrak, toda eden izmed njih, po imenu Nikolaj De Nino, je padel nezavesten blizu plavža in obležal. Zdi se, da prvi hip tega ni nihče opazil, zato je imela nesreča usodne posledice. Ko so čez nekaj časa našli ponesrečenca in ga prenesli na zrak, ni siromak kazal nikakega znaka življenja več. O dogodku je bila nemudoma obveščena rešilna postaja in kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel le ugotoviti, da je nesrečni delavec že mrtev.
Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je po ugotovitvi okolšČin, ob katerih se je zgodila nesreča dala prepeljati truplo v mrtvašnico mestne bolnišnice.
V morje je padel.
63-1 etni Fran Bolle, stanujoč v ulici Mo-lino a vento št. 61, se je sinoči okoli 21. ure sprehajal na pomolu Bersaglieri, da bi se nadihal svežega morskega zraka. Zaglob-Ijen v svoje misli je starec, ne da bi zapazil, počasi pristopical na rob pomola iri štrbunknil v vodo. Ker ni znal plavati, se je kmalu začel potapljati. K sreči sta zapa-
rala tudi Ugolina Rug-geri, ki je po palčki iz devete dežele in radi tega tudi umiku Feodora Nabodva vztrajala sa- nismo štedili s ploskanjem ob zaključku, ma v stradalm tekmi, opustiti načrt za Zapeli so še «Fanciulezza» ter se lotili od dosegro novega svetovnega, rekorda., n-^eUbi ledabi nam še kdaj poka-
Zdelo se je, da bo vzdržala vsaj do iza'1 KxaJ ta„K0	,	_ ,, . . .
21 dneva da hi zaslužila nagrado v Preč. g. župniku Kokhču, gdč. Cokovi m t	v	T \ ostalim pa naša naj i skrene ša zahvala in
znesku 20.000 lir, toda m slo. Zadnje ohvala^a iepe lirice, katerih ne bomo podni je tekmovalka postala čimdalje	m\ in tudi ne naši mali.
bolj razburjena, kar je dokazovalo, da^----------------"
je njena volja pri kraju. V nedeljo zve-	f^O^JZR
čer se je razburjenje razvilo v pravcato I Trst, 28. -junija.
živčno krizo in Ruggerijeva je odločno Amsterdam 10.90, Belgija 79, Francija 80, zahtevala, naj jo izpustijo iz steklene London 134, New York 27.40, Sapnija 440, ječe, kar se je tudi zprodilo. Stradalka gvica 532, Atene 33.50, Berlin (i50, Bukarešt je bila nato prepeljana v bolnišnico, 11, Praga 81, Ogrska 0.0382, Dunaj 3čS5, Za^ kjer ji bodo polagoma ozdravili sestra- greb 48.25.
dani želodec.	' Vojnoodškodninske obveznice 68.40.
Vesti
Goriški izvozni trg
V	nedeljo so bile na goriškem izvoznem trgu sledeče cene:
Bele črešnje L 1.— do 1.20, črne črešnje L 1.— do 1.80, grah L 0.60 do 0.70, šparglji L 2.40 do 2.80, krompir L 0.40, breskve L 1.60 do 2.30.
V	pondeljek pa sledeče: Bele črešnje L 1.— do 1.20, črne črešnje L 1. do 1.70 zeleno stročje L 0.50 do 0.60, grah L 0.60 do 0.80, šparglji L 2.80 do 3.—, krompir L 0.40 •breskve L 1.60 do 2.20.
Na trg je bilo prinešenih v nedeljo okoli 80, v pondeljek pa tudi 80 ,'ivintalov čre-šenj.
Se k večjemu ta teden bodo na trgu črešnje. Kupčija z njimi je bila slaba, domače bodo na trgu ta teden, potem pridejo vpoštev gorske in pa one iz Tarčenta.
Grah preveč zrel, gre tudi h koncu.
S krompirjem je slaba kupčija, kmetje ponujajo blago, a ne morejo dobiti zanje kupca. Smo že toliko naprej v letnem Času, da bi morala biti sedaj kupčija najbolje razvita.
Najhujše je, da ne morejo ljudje spraviti krompirja po streho. Ker ni kupcev, ga ne kopljejo. Krompir čaka v zemlji na po-, polno zoritev. Cas teče in dnevi ugodni
Po vseh travnikih, lazih, livadah, dobravah, senožetih in poljih je kap. mrgolelo ljudi, ki so obračali, sušili, grabili in spravljali seno.
Po Vipavskem, v ozki kanalski dolini ter v tesnih in planotah Gor vse se je razgibalo in hitelo na toliko čak a no delo.
Koj po prvih mašah, kjer so kaplani in župniki povedali, da so lahko v slučaju potrebe in sile opravijo vsakdanja dela, so se izpraznile vasi in posule s pisaJio množico travnike. Nekateri so šli vsednji na delo, drugi so pa kar v prazničnih oblekah odhiteli ter pometali praznične jope, jopiče, kamižole, šjarpe in površnike na tla ter se urno lotili.
Par temno sivih oblakov je vos čas strašilo, tako da je ves dan tokol znoj z obrazov, ter so se kazali potni madeži na novih bluzah.
Ornica, ovratnina in prvo seno je sicer vbito v tla od raznih ploh in je sicer izgubila prijetno-opojne duhe pokošenoga cvetja ter zameni!o svojo sivkar-barvo s
za sajenje drugega letnega pridelka kot je | sto_zelenQ barvo s plosnjivo rumeno. n- Pr- s*rk činkvintin potekajo. Tako up iva ;	niso grabiće in grabiči nič
^dUePpV\delkrmP1IJem neU*°dn° 1 j --j hiteli, da napol no senike, kozolce,
Svilodni trg v Gorici	odr^ st^e ^ hl.ev? 7: nagrabijono krmo
" . ^ - - , . j ter da izgrade visokih, neprodirnih kop.
Nedeljski motocikli«,! in avtomr„„i-kvintaiov	stl 90 imeh dakaJ opravila, da so se
Cena je bila svilodom v nedeljo okoli 32 umikali široko naloženim vozovom 3 do 34, v pondeljek pa 30-32. V nedeljo se je senom.
cena samo zato dvignila, ker sta naMopiia, Seveda niso bili zvečer gospodarji dva tuja kupca in s konkurenco dvignila skopi s pijačo in je zato končala nede-
ceno. V pondeljek pa so se vrnile na goriški trg žalibog običajne razmere, ko trg obvladujejo domači trgovci, sporazumno brez konkurence, tako da pravzaprav izvajajo nad prodajo svilodov neke vrste monopol.
To dejstvo monopolnega določevanja cer na goriškem svilodnem trgu mora vzpod buditi naše svilorejce, da si ustanove za
družno sušilnico, katera jih bo osvobodila veselic v blizini, od posredovanja samovolje trgovcev ter jih spravila v direkten stik s tvornicami za svilo.
Svilođni trg v Mirnu v nedeljo in pondeljek dne 27. in 28. t. l..
lja po naših vaseh v trudnem vriskanju razigranih grab i če v.
IZ ŠEMPETRA.
V nedeljo dne 11. julija priredi «Tzobra-žalno društvo Mladina» večjo prireditev s sodelovanjem več društev. Bratska društva se naprošajo, da na to nedeljo ne prirejajo
SVETO PRI KOMNU.
Bralno in. pevsko društvo «Draga»
pri-
redi veliko vrtno veselico, v nedeljo dne 4. julija ob 4. uri popoldne na vrtu g. Ivana della Schiava s sledečim sporedom: dve
Nakupili so kupci okoli 17.50 kvintaiov deklamaciji, Dnevnik veseloigra v dveh *	- L 30-32 kg. V dejanjih, kuplet Marjana. Med odmorom
svilodo. Cena jim je bila od L 30-32 kg. V tekočem tednu se večina pridelka proda. Z vremenom se je izboljšalo tudi blago, zato je tudi nastopila višja cena.
Prošli teden se je nakupilo okoli 38 sto-tov svilodov. Lanjsko leto se je prodalo na našem trgu okoli 1S0 stot. svilodov. Koliko moremo predvidevati se bo tudi letos dosegla približno enaka količina.
V goriških bolnišnicah,
so umrli minuli teden sledeči Slovenci-deželani: Konjedič Josip (18 let), pobiralec vojnega materijala iz Plave (o tej nesreči je svoj čas «Edinost» podrobneje poročala; Gregorič Josip (51 let), kmet z Vo-grskega; Pavšič Valentin (51 let), klesar iz Kala nad Kanalom in Briško Andrej (22 leti zidar iz Štandreža pri Gorici.
Pretekla nedelja na Goriškem
Kot izgleda, se solnce še ni vpisalo v sindakat, ker Je stavkalo kar naprej in naprej. Nič se ni zmenilo za nore postave o delu, za silne globe zagrožene vsem stavkujočim, ampak je kar le naprej «furt» stavkalo.
Zato pa je — namreč solnce — v nedeljo imelo kaj gledati ko je zopet nastopilo redovno celi dan svojo službo.
svira domača godba.	Odbor.
BRJE. (Zakasnelo).
S sodelovanjem raznih bližnjih društev je priredilo delovno prosvetno društvo v Brjah pevsko veselico. Dvorana v Kasov-ljah, kjer se je prireditev vršila je sicer prostorna, toda ravno dotični dan je narasla Vipava s svojim šumenjem močno kvarila poslušanje in še bolj povečala popolno neakustičnost dvorane.
Kot prvi je nastopil prireditveni zbor iz Brij. Poznalo se mu je, da je najmlajši izmed nastopajočih zborov. Čeprav jako pol-noštevilen se je pa vendarle poznalo, da precej pevcev ni izurjenih. Vstaja sumnja, da so ali začetniki ali pa da niso redno po-sečali vaj. Materijal zbora je dober, treba mu bo le dobrega in trajnega piljenja. Ix«» med oetalih zborov je seveda kot po navadi najbolje nastopil rihemberški, toda tudi zbora iz Smarij in Dobravelj pričata o dolgotrajnih prizadevanjih pevovodij. Kupleti, ki to za izmeno, tu pa tam, zabavali o!>* činstvo niso bili ravno najboljši po vsebini, pač pa eo igralci, posebno pa moški jako đobrx> igrali. Solo-spevi so se večinoma pokaslU, ker jih ni bilo skoraj nič čuti in pa ker ni bilo prave mere med spremljanjem in petjem.
V Trst«, dne 2S. Junija 192«.
•EDINOST«
lil.
Novo ustanovljena šmarijska godba je prijetno izpolnjevala pavze ter spričo svojega kratkega obstoja prav častno rešila svojo nalogo. Sicer smo pa mi načeloma proti ustanovIjanju takih godeb na pihala, ker ponavadi se zlorabljajo za plesne zabave in le redko gredo na razne društvene prireditve.
Občinstvo, po večini mladi svet, je v obilnem številu posetilo prireditev, pa čeprav ni dobilo od izvestne strani moralne pomoči ter ga je «Goriška Straža» nekako bojkotirala, ker ni hotela priobčiti programa prireditve. Na vse občinstvo je postopanje «Straže» napravilo mučen vtis v teh težkih časih.
Delavnemu društvu iz Brij kličemo: Na svidenje čimprej na svoji ali pa s sodelovanjem na prireditvi kakega sosednega bratskega društva! Društvo naj neustrašeno deluje na začrtani poti. Uspehi se že deloma kažejo. Izginili so iz Brij oni prejšnji številni plesi. Vsa mladina naj se oklene krepko društva, da se dvigne k vedno večji srčni in razumski naobrazbi.
TOIJIIN.
Vodovod. - Občinska hiša. - čudno upravljanje občinskega imetja. - Ceste.
Od 19. junija naprej skozi 15 dni je pri
županstvu v pogled poročilo in pa razla-stit \ eni načrt za zgradbo novega vodovoda. Označene bodo zemljiške parcele Dolj, Gabrij, Zatolmina in Tolmina, katere se
razlastijo.
Kdor ima interes pri zadevi naj pogleda razstavljeni načrt. Tekom istega roka lahko vloži svoje pripombe pri županstvu.
Poleg sicer potrebnega pa dragega vodovoda je vzela sedanja občinska uprava nase tudi breme zidanja novega občillske-ga doma. Zadeva z občinskim domom je pa sicer zavita v hudo tajinstveno skrivnost. Nihče ne ve ne kako, ne kedaj, ne kje. Govori se sicer med ljudstvom, da bo novi občinski dom stal tam, kjer je ostanek Martinaccijevega doma. Postavljena bo tudi pred domom neke vrste rampa. Cela reč bo stala samo kakih 130.000 lir, nekaj bo baje šlo na račun vojne odškodnine.
Ljudje seveda mrmrajo, ker so prepolni
taks živinskih in družinskih ter smatrajo že zadostno vodovod, kateri bo itak dovolj obremenjeval občino in njene občinarje.
Izgleda pa da nihče na občini noče poslušati ljudske volje, volje vseh občinar-jev; kajti dela so že bila oddana v zakup nekemu znanemu stavbenemu podjetju. Hudo so nekateri še naivni, ker mislijo, da morajo iti vsa občinska dela potom javne dražbe na zakup. Pri nas na občini se raje napravi drugače. Tako nam poročajo razni glasovi. Res je pa, da nihče ne ve o kakem razglasu o zakupu del za zgradbo novega občinskega doma. Morda da o tem ne ve niti nadzorovalna oblast nad občinami, goriška podprefektura. Zato ji mi prav radi storimo to uslugo s tem, da jo opozarjamo na to zadevo.
Veliko se govori in piše o potrebi pogoz-ditve naših golih hribov. Gozdni urad v Tolminu se tudi precej trudi v tem oziru. Tudi šolsko mladino poučujejo in vzgajajo v ljubezni do gozda. Prirediti bi se pa morala posebna drevesna slavnost (fešta d'al-bero) za našega občinskega komisarja, tajnika in vse druge na občini, da bi bolje pazili še na ono malo nasadov v občinskih zemljiščih. Neprestano se seče pod Križeni in drugod. Vsak vzrok, vsaka prireditev je dobra, da se poseče še ono par drevesc. Silno mnogo reform je prešlo preko nas zadnje čase. Nekaj hudega bi bila pa sedaj -eforma sedanje občinske uprave. Imamo namreč nagromadenih v naših občini tiskovin za najmanj 10 let. Stopiš v občinski urad v prvi sobi, drugi, tretji povsod silne skladovnice tiskovin. Seveda hodi po deželi polno agentov tiskarn. Težko se je bra-. niti v takem slučaju. Še težje pa je obči-narjem plačevati silne postavke v občinskem proračunu za razne vrste tiskovin.
Cadržani se ne bodo mogli več pritoževati, da so zapostavljeni za drugimi vasmi kar se tiče poti. Občinske poti Poljubinja, Zatolmina, Žabč, Ljubinia in drugod so v takem stanju, da je potrebno zavarovanje proti nezgodam ljudem in živalim predno se podajo nanje.
S TOLMINSKEGA .
V okolici zopet straši škrlatica. Že lani so trpele vsled nalezljivih bolezni vse vasi mi levem bregu Tolminke, letos se bolezen znova oglaša. Sicer sta do sedaj znana le dva slučaja in sicer prvi v Zatolminu, kjer je obolela neka ženska in so hišo kontumacirali, in pa g. sodnik Schober v Tolminu, kateremu so tudi zaprli vhod in izhod za 40 dni. V vseh poslih občinskega zdravnika posluje sedaj svetolucijski zdravnik, ker je odšel g. Bussi na dopust in se ni še vrnil. Svetolucijski seveda samo odreja najnujnejše, ker brez g. Bus-sija pač ne more o vsem odločevati.
Vsled te epidemije so morali zatol-minski društveniki odnesti svojo prireditev, ki so jo hoteli dati za sv. Peter, ker zdravnik ni izdal potrebnega izkazila. Sicer je morda to varnostno, a vendar moramo reči, da če bolniki smejo po vasi in iz hiše, da ni tako velike nevarnosti, kot bi kdo mislil. Zato pa žele vsi vaščani, naj se že enkrat reši to nadležno vprašanje in odredi potrebno.
Zadnje čase se odpravlja več naših fantov sovaščanov v Milan. Sprejeti bodo v delo pri napeljavi nekega tramvaja Tozadevni oglas je prišel na občino. Sicer nočemo o tem mnogo besed, a svetovati moramo vendar vsem fantom, ki se odpravljajo tja doli, naj bodo oprezni, da se jim morda ne zgodi kaj neljubgea, in to zlasti iz tega vzroka, ker se taki slučaji večkrat ponavljajo.
Silno razburjenje je zanesel med naše matere in očete v Zatolminu in celo med lastnike oz. člane mlekarne neki gospod iz Tolmina, troseč neverjetne vesti o kazni, ki zadene vse one, ki so hoteli z naraščajno organizacijo pomagati društvu in so bili pozneje po krivem obdolženi in jih čaka sodnijska razprava. Nočemo za danes reči nič Iruiregra kot to, da če ie oni gospod ta-
ko zajčje narave, da se boji miške, ki steče preko ceste, naj o tem svojem zaj-čevstvu vsaj molči in naj ne bega še drugih ljudi. Če jih ne more že tolažiti, naj pusti vsaj ono, kar si sami ljudje najdejo v tolažbo, in naj bo uverjen, da nam zamore postati sveto le ono, za kar zamoremo vsaj nekaj žrtvovati.
Predzadnjo soboto je imel odbor Rokodelskega bralnega društva v Tolminu svojo redno odborovo sejo. To bi ne bilo nič čudnega Čudno pa je to, da se za te in take seje ukrepajo razne varnostne mere. Povsod po drugih krajih so že doumeli, *da smo mi državljani iste države, dasi druge narodnosti, le v Tolminu naj bi se vzdržale čudne navade. Že od nekdaj smo opazovali, da je bil Tolmin res oblagodarjen z vseh vrst ljudmi, ki so jih morali večkrat celo s silo odstraniti iz trga, ker so bili splošnosti le v Škodo. Isto pa se še vedno ponavlja. Ni dolgo temu, ko so izzivalno napadli na javnem trgu neko ugledno osebo z izrazi kot so: Vigliac-chi, fate propaganda contro l'Italia e mangiate il pane italiano, brez vsakega povoda in vzroka, zlasti še, ko smo poudarjali že neštetokrat, da ne vodi nihče izmed naših ljudi kake propagande proti državi. Takih neslanosti bi ne smelo biti!
Razpoloženje naših dijakov je sedaj, tik pred koncem šolskega leta, ob času izpitov in obeh matur, male^n velike, t. j. one na gimnaziji in one na učiteljišču naravnost čudno. Menda ni tega na nobeni drugi šoli v taki meri kot pri nas. Zlasti učiteljiščniki zadnjega letnika ne vedo, kam z glavo. Poleg obveznih ur učnega reda se jim nalaga še nebroj dodatnih. Profesorji hitijo na vso moč, da dohitijo vse ono, kar so med letom zamudili. So slučaji, ko prihajajo maturanti v šolo ob 7. uri zjutraj in jo zapuščajo ob 1. uri popoldne in se znova povrnejo k pouku ob 2. uri. Potem pa študirajo do 10., 11. ure in tudi do polnoči in drugo jutro ob 4. uri znova na noge. Redki, ki spe več kot 4 ure.
Pouk je končal na vseh šolah v soboto dopoldan. Vendar je premnogo dijakov ostalo še v Tolminu radi izpitov. Mnogo jih je zadržal tudi koncert.
Neprestani dež ovira vsako delo na polju. Seno leži po travnikih in ga ni mogoče spraviti pod streho, ker je vedno mokro. Tudi pastirji, ki prihajajo s planin, tožijo, da krave ne dajajo toliko mleka, kot bi to bilo treba
IZ VASI KOBARI&KEGA KOTA
Neverjetno visoke cene za cepljenje prašičev
Z zadovoljstvom beležimo, da se je precejšnje število kmetov odzvalo za cepljenje prašičev proti rdečici. Seveda to število nikakor ni zadostno, a prvi koraki so narejeni in ko bodo kmetovalci uvideli, da imajo od cepljenja neoporečne koristi, bodo po tem edinem sredstvu segali vsi lastniki prašičev. Mnoge je za sedaj oplašila visoka cena za cepljenje — 20 do 25 L. ?ivino-zdravnik se je izgovarjal z dejstvom, da je serum jako drag in da bi cepit komad po 3 L, ako mu kmetje sami nabavijo serum (cepilo).
Tretja možnost
Nekaj ne more biti v redu. Lani je živinozdravnik iz Št. Petra cepil po 10 lir. Je li on delal za 7 L izgube pri prašiču, ali je cena cepilu tekom enega leta tako podražila? Oboje je neverjetno, zato je iskati povoda temu v tretji možnosti —!
Ker živimo v goratih krajih, kjer nam zamore le umna živinoreja omogočiti revno eksistenco, naj se na tem mestu nekoliko dlje zamudimo s svi-njerejo.
Razen beljakovin in ogljikovih vodikov (hidratov) je mast človeški hrani neobhodno potrebna Olja ne pridelujemo doma, zato je razmeroma drago, preden pride do nas. Maslo, mlečna mast potuje z mlekom v mlekarno in odtod v obliki sira in presnega masla v Čedad, Videm, Trst itd. Doma nam ostane le svinjska mast, ker v pretežnem številu slučajev redimo prašiče le za domačp rabo, zato pa moramo skrbeti, da si masti v tej obliki nabavimo dovolj po ceni in v zadostni množini. V našem Kotu pa ne opazimo nobenega teh dveh slučajev. Način svinjereje je pri nas naravnost potraten. Ako ne verujete, napišite si vse, kar vas stane prašič, seštejte vse ob »domačem prazniku« in prepričali se boste, da bi vas prašič manj stal, ako ga kupite na trgu. Je res lepo, ako se more gospodinja pohvaliti: Sedem mesecev sem ga redila, pa ima nad 100 kg! Pomisliti pa je treba, koliko to stane!
Zapanen prašičev želodec
Vzrok, da je svinjereja pri nas tako potratna, obstoji v načinu krmljenja. Detelja je na naših njivah skoraj nepoznana, pesa pa sploh ne. Zato se naši prašiči krmijo večinoma s krompirjem, moko, „sirkom in otrobi. Zelje pride le malo vpoštev, ker ga ne gojimo v posebnih zelnikih, ampak le tupatam med sirkom hrepeni kak zapuščen štor po svetlobi in gorkoti. Tak način krmljenja je predrag že sam ob sebi, ima pa še drug pojav, ki v celokupnosti viša troške za svinj ere j o. Kakor otroku ne koristi pretežka in pretečna hrana, tako tudi prašiču ne koristi, ako g& od mladega pitamo z moko in sirkom, k«* si s tem zapase želodec, izgubi tek in v mislih, da je bolan, ga zdravimo z
vsemi mogočimi in nemogočimi zdravili, dokler se prašič tega ne naveliča in se predčasno preseli v večnost.
Mlad prašič naj sicer dobiva dovoljne hrane, da si prvotno razvija le kosti in mišičevje, a ni treba gledati, da se že v par mesecih obleče v masten telovnik, ki ga le ovira v prostem gibanju in ga v mesecih najhujše vročine oropa potrebnega hladu. Že pride zanj čas, ko nastopi mrzlejše vreme. Takrat bo šele občutil priboljšek hrane in mast pojde nanj, da bo veselje. Ako ga že prej krmimo in razvadimo, nam navadno ravnotakrat odpove, ko bi morali začeti s pravim pitanjem in zato mora navadno prehitro pod nož.
Mladost ni debela.
Kakor vidimo pri človeku in živalih, se začnejo debeliti šele potem, ko telesno do-rastejo. Debeluharja med mladiči ne najdemo ali pa vsaj jako redko. Govorimo sicer o debelih teletih, kozličih in jančkih, a mislimo pri tem le na mast, ki se nabere okrog ledvic in ostalega drobovja, pod kožo pa ne nabira masti nobena mlada žival. Prašič je sicer k nabiranju masti najbolj nagnjen, a tudi pri njem je le prisiljenost, ako ga k temu primoramo, ko telesno ni dorastel niti do polovice. Posledica te pri-siljenosti je mnogokrat, da žival predčasno pogine ali pa izgubi tek takrat, ko bi ga moral najbolj razvijati in je taka prisiljenost naravnost potratna. Koliko izgube imamo s tem, vidimo, ako pomislimo, da najmanj 90% naših prašičev zakoljemo, ko so komaj po 9 do 10 mesecev stari. Naj bo gospodinji ponos le velik, naj ima prašič tudi poldrugi kvintal, troški za dosego tega so neekonomični!
Drago kuhanje krme.
Drugi vzrok, da so pri nas troški za svinj ere jo previsoki, obstoji v tem, da živalim dajemo preveč kuhane hrane. Bilo bi nesmiselno, ako bi trdili, da kuhana hrana prašiču škoduje, a ima ta način krmljenja vendar svoje nedostatke. Kuhano krmo požre žival brez posebnega napora zobovja, brez žvečenja, zato se hrana premalo pomeša s slinami in kar glede lažje prebav-nosti dosežemo s kuhanjem, izgubimo na drugi strani z nezadostnim žvečenjem in ob enem pripomoremo k temu, da se žival razvadi, kar gotovo ni v prilog poznejšemu pitanju. Glavno pa je, da je predčasno krmljenje s kuhano hrano neekonomično tadi kuriva Saj se gospodinja upravičeno pritožuje: Imam dva prašiča, pa moram svojega 151etnega fanta porabiti samo za donašanje drv! Vsaj polovica tega dela bi bila lahko prihranjena. Ako je bil ta način krmljenja nevarčen že pred vojno, ko so bila drva pri nas po 4 K za m3, je to tembolj sedaj, ko je cena drvam 10 kratna, cena svinjskemu mesu pa komaj 6 kratna. Posnemajmo vsaj deloma naravo! Divji mrjasec doseže v prostosti do 4 kvintalov in črez, pa ne je ne polente ne kuhanega krompirja. Pri našem domačem prašiču tega vsaj v normalnih razmerah ne moremo doseči, a zadovoljimo našim pujskom kuhano krmo za primeren čas t. j. par mesecev pred pravim pitanjem.
Zeleni volk.
Kuhana krma ima vsaj pri nas še drug velik nedostatek, kateremu zapade letno mnogo mladih prašičev. Po hišah, kjer imajo po 2 ali več prašičev, še nekam gre, ker imajo za kuhanje krme navadno vzidane železne kotle. Drugače pa je tam, kjer imajo le po enega prašiča, za katerega se ne izplača nabava vzidanega kotla, ampak se mu hrana kuha kar v večjem bakrenem kotlu. Prašič je še majhen, kuhati vsak dan sproti ne kaže, zato se mu pripravi krmo kar za 4 in 5 dni naprej. Krma v kotlu se skisa, kielina vpliva na kotlovino, naredi se zeleni volk — in prepričani smo lahko, da mnogo prašičev, posebno mladih pogine za tem strupom.
Vzgled iz Ogrskega.
Naj omenimo le en slučaj, kako škodljiv je zeleni volk. Na nekem veleposestvu na Ogrskem so se v večem obsegu bavili s svi-njerejo. Radi komodnosti so napeljali pomije iz kuhinje naravnost v svinjak. Prašiči so ginili drug za drugim. Klicali so živinozdravnika, lečil je ostale živali, a brezuspešno. Posestnik je moral svinjerejo popolnoma opustiti. Par let kasneje so na posestvu nekaj prezidavah in novi oskrbnik je zapazil, da je bila cev iz kuhinje v svinjak stara cev, kakršna je v navadi pri kotlih za žganjekuho — torej bakrena in kot taka zunaj in znotraj na debelo obdana z zelenim volkom. Odstranil jo je ter nadomestil z drugo pocinkano — in svinjereja se je zopet sponesla! Torej ne kuhajmo krme v nepočinjenih bakrenih kotlih in akd že ne gre drugače, skuhajmo krmo le za en dan, krmo presujmo takoj v drugo čedno leseno posodo rn kotel vsakikrat dobro osnažimo!
Meker kakor Zeppetinov balon.
Velik pogrešek je tudi ta, da dajemo živali prevođene, pomijaste krme. Prašič hlasta in hlasta po velikanskem koritu, išče nekaj Časa boljših ocvirkov, a ker mu to ne zadostuje, popije slednjič vse skupaj, a s tem ne dosežemo drugega, nego da ima žival mehur kakor Zeppelinov balon in da je pod njim vedno mokro in umazano. Zato dajmo prašiču bolj goste krme. S tem je prisiljen bolje žvečati, kar je v prilog prebavi, in dajmo mu v posebno posodo čiste hladne studenčnice, kar mu bo posebno v vročem letnem Času prav tako prijalo kakor nam samim ali pa domači živini.
Pomanjkanje plemenskih svinj.
Naj navedemo še tretji vzrok, radi katerega je prašičjereja pri nas predraga. Ako štejemo vse vasi od Kobarida proti Kotu, jih naštejemo 13 in v vseh teh vaseh se vsaj mlajši rod ne spominja, da bi pri nas redili svinje za pleme. Res smo sami v zadregi radi pretesnih prostorov, zato tudi prašičem ne moremo nuditi udobnih praktičnih svinjakov, a marsikomu bi bilo to vendar mogoče, saj ni treba, da imej vsaka hiša svinjo - plemenico. Zato imamo pa v naših krajih drugo ndobnost, katere po Furlanlji, kjer mi kupujemo navadno pujske, nimajo, namreč mlekarne. V eni izdelujejo maslo, ostaja posneto mleko, drugod sir, ostaja sirotka, imamo torej enega glavnih pogojev za uspeiao rejo plemenskih svinj in mladičev.
Koliko nas stanejo do sedaj poti v Čedad in Videm ali dragam, na trgu moramo iz-
brati na slepo srečo, ne poznamo miadi-čevih starišev, da bi po njih Ialiko sklepali na potomce, zgatimo kupljenega prašiča v vrečo, ga vlačimo domov po 6 in več ur, morda ubogi pujsek potuje že 14 dni od trga na trg in ko ga prinesemo domov, ima že premnogokrat v sebi vse pogoje, da se predčasno odtegne mesarskemu nožu. Doma izrejeni prašiči pa bi nas stali manj, bi medpotoma mi in pujsek manj prestali in bi jim tudi naše ostrejše podnebje ne prizadelo neprilik, ker bi mu bili že vajeni.
IZVOZ KROMPIRJA
Je že Čas začeti izvažati naš krompir. Vse se povprašuje, kaj bo. Neprestano deževno vreme je gotovo mnogo škodovalo za pravočasno zoritev. A poleg tega tudi bolezen se v takem vremenu močno širi. Opažajo se znaki in tudi kmet sam vidi, da bo tudi letos u-darjen, in ne najde izhoda.
Naš krompir je po vojni popolnoma diskreditiran na trgu. Goriški krompir se smatra kot nekaj močno inferijor-nega ter blago sposobno za klajo živini. Peronospora in nepopolna dozoritev Ziašega blaga so glavni vzroki gnjitja. Sicer pa po mnenju kmetov samih tiči bolezen v zemlji sami in da se odpraviti le z opustitvijo krompirja vsaj za nekaj let. Koliko to drži, prepuščamo strokovnjakom na tem polju. Dejstvo je, da naš krompir le s težavo pride na trg za pošteno ceno. Vzroki so predvsem gniloba, oziroma nesposobnost blaga za daljše transporte.
Blago se pri nas ne sortira, ampak gre kar naravnost iz zemlje v vrečo. Takega blaga se drži še zemlja in razna nesnaga. Pa tudi mnogo gnilega krompirja pride že na njivi v vrečo. Mnogo je kriva torej velika nepazljivost kmetov samih. Leta učijo, a še nas niso dovolj izučila
Izgledi na trgu so letos lepi in cena v Nemčiji dosega lansko L 60 za 100 kg franco postaja Gorica. Za Avstrijo razen mogoče Tirolske ni izgledov že radi cene ne. Ne vem, kakšno je povpraševanje po našem blagu na splošno, a zdi se mi, da bomo ostali zadnji. Trg Mona-kovo, ki je bil najboljši za nas, težko da se bo letos spet spustil v kupčije. Dobil bi se trgovec za Nemčijo, a za pošteno ceno gotovo ne, vsaj v začetku. Treba se je torej poprej natančno prepričati, ali je blago zdravo in dobro za dolgi transport, in potem poiskati druge trge, kjer naše blago ni še tako znano, ali pa prepustiti trg popolnoma domačim trgovcem, naj oni izvažajo sami po dragi jim volji.
Je še ena možnost, katera se je baje tudi lani projektirala, a žalibog ni u-spelo, ker je bilo že prepozno. Ko je bilo blago že malo boljše, je šlo na trg pod drugim imenom, namreč »kraški krompir*. Pod tem imenom se je skrival naš krompir, a le malo. Ker je bilo blago popolnoma na koncu sezone že malo boljše, je tudi prišlo na cilj v boljšem stanju in kot tako tudi imelo več uspeha«. Sicer ni ta način posebno priporočljiv in vsaj na glavnih trgih, kjer naše blago poznajo, malo izda, a lansko leto je malo izdalo.
Druga možnost je ta: krompir obdržati za na jesen. Za to je na potrebno, da je krompir popolnoma zrel in zdrav, da se ga bo moglo takrat orlvesti na trg v Nemčijo. Nemčija rabi na jesen in v začetku zime mnogo kronrWrja in tudi povpraševanje po njem je veliko. Seveda nastane tu vprašanje cene in ali se našemu kmetu izplača čakati s pridelkom do jeseni, kajti s tem, da pusti krompir v njivi, zamudi s poset-vijo drugega pridelka.
Merodajni činitelji naj stvar ~**-esku-šajo. Kajti ne verujem in tudi izgledi so vsi taki, da kažejo bolj na slabo z letošnjim blagom.
Kljub izmenjavi semena ne bo tako, kot se je pričakovalo, že radi slabega vremena in precejšnje zakasnitve. Takrat, ko bo naš krompir popolnoma sposoben za prevoz, bodo trgi večinoma že sami razpolagali z lastnim pridelkom. V koliko se bo dalo izvažati takoj po prvem, ne moremo še soditi radi vremena, ampak gotovo je, da bo treba spremeniti način nakladanja, to je mesto vreč bo treba košev, kajti v teh blago lažje prenese transport in deloma se tudi lažje kontrolira. Vsaj prvih 10 dni bo potrebna ta praksa
I majmo, da bo z veliko previdnostjo šlo počasi naprej. Napravi na; se poizkus vsaj z enim vagonom in potem se bo videlo, kako bo stvar z izvozom stala. Poguma nikakor ne smomo izgubiti.
Vprittnle razvaja na^ga mizarstva
(Dopis iz Solkana)
Solkansko mizarstvo živi svoje enakomerno življenje, preživlja krizo, ki je jako občutna za našo obrt. Po dolgem iskanju izhoda iz povojnega životarenja smo prišli do točke, ki je prej ali slej morala priti. To je organizacija. Ali tudi ta kakor vse dosedanje je obsojena jim slediti. Organizirati obrt in postaviti tej gotove namene proizvajanja, ni lahko, lahko je za tovarno, kjer se morajo delavci brezpogojni pokoriti zahtevam tovarnarja, kateri pač svojo produkcijo obrača več ali manj po zahtevah trga. Ni pa lahko spraviti pod eno streho množino samostojnih obrtnikov in delavcev. Interes, ki mu je glavni cilj: dobro vnovčiti produkte, naleti pri solkanskih razmerah na sledeče težkoče. Samostojen delavec-obrtnik, ki proizvaja blago po večini za večjega obrtnika ali trgovca, mora ko dokonča svoje izdelke, skrbeti, da se ti čimprej postavijo na trg oziroma vnovčijo. Vnovčenje produktov za poflteno ceno pri veliki ponudbi blaga ni lahko. Nastane boj. na eni strani kupec, na drugi strani
obrtnik. Prvi hoče na vsak način kupiti čim ceneje, pritiska na prodajalca, ki je mogoče v odvisnosti od kupca ali pa nujno potrebuje denarja. Kaj nastane? Ako hoče priti do denarja, mora prej ali slej se vdati in oddati blago pod ceno. Pri tem zasluži toliko, da nikakor ne dosega življenskega minima. Pri draginji, ki danes vlada in ako vrši svoje obveznosti napram trgovcu z jestvinami, ki ga zalaga z živili, pride kmalu do prepričanja, da dela v izgubo. Ako ima prihranke, se mu ti-le kmalu stope, in nato je prisiljen, da se popolnoma podvrže večjemu obrtniku ali pa da se zateče v tovarno. Kajti s svojim delom doma samostojen delavec ne more več preživljati družine. Konkurenca ga ubija in počasi zasužnjuje. Ta proces se je v Solkanu z lahkoto opazoval. Odtod tudi ono veliko Število solkanskih mizarjev, ki so bili in bodo dika mizarske obrti v Solkanu, a so morali opustiti svojo samostojnost ter se napotiti v svet, po večini v Tržič v ladjedelnico, kjer so vsekakor bolje plačani in so tudi svojega zaslužka gotovi.
Druga rana je ta. Komaj dokonča svojo t učno dobo, se mizarski vajenec osamosvoji. Postavi si lastno delavnico, kupuje sirovine ter prodaja lastne izdelke trgovcu, od katerega je bil več ali manj odvisen Ker ni produkcija uravnana in ker niso niti taki samostojni delavci tako financijel-no močni, da bi lahko prenesli krizo, je prišlo na trg mnogo več blaga, kakor se je zadolžil Že pri prvem poizkusu osamosvojitve, a na drugi strani skupnosti, ki trpi radi nizke cene, povzročene po taki prisilni prodaji.
Sicer so se v zadnjem Času razmere mnogo izboljšale, a vendar Še ne tako, kot bi se morale.
Sindikat solkanskih mizarjev je pač postavil deseturni delavnik z namenom, da zmanjša produkcijo. Izhajajoč iz dejstva, da čim manjša ponudba in tem večje po-praševanje dvigneta ceno, so skušali omejiti proizvajanje do gotove točke, kjer začne nekako primanjkovati blago >;u irg. Do danes se stvar še ni obnesla, mogoče pokaže bodočnost, da se gre v tem pravcu do izboljšanja.
Postavitev cen se ne obnese nikoli posebno še, ako organizacija ni denarno močna. Karteli in trusti ter velekapitalistični prodajni sindakati lahko izboljšajo cena oziroma jo kar narekujejo, in tiči vedne le tam vzrok neuspeha, kjer začne vprašanje denarja in solidarnosti vseh. Dane« in vedno diktira cene trg in niegove organizacije kakor tudi posamezni kapitalisti, ki razpolagajo z močno lastno organizacijo, ali pa taki, ki so vezani na skupno organizacijo lastne stroke.
Da bi mala obrt zboljšala ceno, je težko, a vendar izvedljivo pod gotovimi pogoji. Predvsem mora biti blago prvovrstni izdelek, izdelamo do pičice natančno in solidno. Produkcija tudi mala mora slediti potrebam trga. Danes ni več čas za pohitivo z «go!ami» in takimi rečmi, ljudstvo zahteva priproste velike ravne črte in predvsem to, kar je lepo za oči in dobro za uporabo.
Pri najnavadnejših izdelkih zasluži delavec jako malo, ker zahtevajo taki /delki mnogo več dela, nasprotno pa se plačuje za take izdelke razmeroma nizka cena. Pa tudi trg jih ne ceni več. Po takih izdelkih poprašujeta edino še Istra in ijrolska.
Ako hoče Solkan prospevati, mora izdelovati blago, po katerem tr r porprašn je. Fi-nejši izdelki so dosti bolie plačani kot navadni in zato tudi delavec več zasluži.
Mora se vpeljati posebno po večjih delavnicah racijonelni sistem izdelovanja in poleg tega se morajo izrabljati vse nove metode izdelovanja pohištva, ludi v Solkanu mora nastopiti delitev dela in to čimprej tem bo1 je. Kobro bi bilo, da bi se za drugo leto tudi na obrtnonadaljevalni šoli vpeljali tečaji za poliranje in barvanje lesu, kakršen se je vršil zadnje tedne v Gorici, in sicer ne samo teoretično, marveč tudi praktično. Tako velika vas kakor je Solkan že lahko dobi primerne osebe in potrebni materijal, da se želja po izpopolnitvi naše obrtno-nadaljevalne šole v navedenem smislu uresniči in udejstvi.	X.
Kolike različoiii vrst rib živi v S?čl in uHaft prltol Ih ?
To vprašanje je postalo sedaj nekoliko bolj aktualno, ko so se v naših vodah zopet pojavile ribe, zaplodivši se od onih, ki so dobile v oddaljenih gorskih potokih ter po nižavah v skritih tajinstvenih tolmunih pribežališče pred granatami in dinamitom. Posamezne esplozije so uničile na eno petino kilometra v daljavo vse vprek kar plava, v besede najstrožjem pomenu, od stotisočev komaj iz iker zlezlih ribic pa do 9 kilogramov težkih trut in ščuk.
Slično ravnanje se je ponavljalo še nekoliko časa po vojni, dokler niso upravičenci ribolovov storili potrebnih korakov proti pogubonosnemu uničevanju naše povodne faune.
Seznam gospoda Jožefa Matteuza, bivšega kustosa goriškega muzeja bilježi 45 rizliačnih ribjih vrst, ki bivajo v vodovju Soče, in sicer:
Troje vrst «piškur»-ja (petromyzon) in sicer
1.	morski, (P. marinus) ki prihaja spomladi ob drsti iz morja v izlivni del Soče, kjer se izdrsti na peščenem dnu. Podoben je kači kot jegul ja, ter se hrani z ikrami ter z drugimi ribami, v katere se vsesa;
2.	rečni piškur (Lampetra fluviatilis);
3.	potočni piškur (Lampetra planeri).
4.-9.	Sedem vrst jesetr (acipenser), ki prihajajo kakor piškur ob drsti iz morja v
Sočo.	, .
10.	Jegulja (anguilla), ki je ljudstvu dobro znana in tudi morski gost.
11.	Sled (clupea) tudi morski gost.
12.	Upan (thymallus).
Dvoje vrst postrvi (trutta) in sicer:
13.	potočnica (trutta fario), ki živi v gornjem toku in bistrih potokih, ter
14.	jadranska poetrv (Trutta genivitta-ta), ki raste jako naglo in doseže *udi 15 kg. teže.
15.	Ščuka (esox) v Soči in Vipavi.
16.	Zobati krap (cyprinodon), majhna ribica do 8 cm velikosti.
Dvoje vrst činkl}e (cobitis), in sicer:
17.	Sarin (cobitis barbaluta).
18.	Jelinlca (cobitis taenia).
19.	Belica (albumus) znana riba, ki ni za hrano, pač pa služi kot vaba za lov večjth rib roparic.
20.	Podust (chondrostoma)
21.	LlnJ (tinca).
22.	Masenica (lenciscus).
IV.
*EDIHOST»
V Trstu, dne 29. junija 1926.
Klen (squalius) in sicer dvoje vrst:
23.	Klen navaden (squalis cephalus).
24.	Klenifi (squalis illjrricus).
25.	Jelševka (telestes).
26.	črnovka (scandinius) živi v Soči v mirni vodi.
27.	čevnlca (phoxinius).
Glob oče k (gobio) in sicer dvoje vrst:
28.	Rečni globoček (gobio flariatilis)
28. Zvezdogled (gobio uranoscopus) živi
V	Zali pri Idriji.
Mrena (barbus), teh je troje vrst:
30.	Rečna mrena (Barbus fluviatilis) živi
V	Idrijci.
31.	Navadna mrena (Barbus plebeius).
32.	Mrenič (Barbus caninis). Vse mrene
imajo mnogo koščic, zato niso dosti vredne, akoravno dosežejo tudi 1 m dolžine. Opomniti je, da so ikre mren strupene.
33.	Krap (cyprinus) živi v Soči in Vipavi v mirni vodi.
34.	Ploča (pleuronectes), jako okusna riba, ki zraste do pol metra ter prihaja iz morja v izlivno progo Soče.
35.	Zet (gasterosteus). Živi v stranskih godali pri Tržiču. Ako se nahaja v velikih množicah, pridelujejo iz njega tudi ribje olje.
Morski lipan (mugil) in sicer 5 vrst:
30. Javra (mugil capito).
37.	Balavaš (mugil catipo)
38.	PJatan (mugil chelo)
39.	Zlatoperec (mugil auratus)
40.	Mržnfak (mugil sahens).
41.	Smrkavica (blennius).
42.	Korski kapic (gobius marinus) živi kakor navadni kapič pod kamnom.
43.	GiavaČ (cottus gobio) kapelj.
44.	Luben (dicentrarchus) prihaja iz morja v izlivno progo Soče. Tehta do 5 kg in še več ter zraste na 1 m dolžine; drsti se spomladi, je velik ropar in se ljuto brani s svojo hrbtno bodičasto plavutjo, ako je na trnku. Njegovo meso je izvrstno, cenili so ga že Rimljani.
45.	Smuč (lucioperca).
Seznam rib soško jadranske favne je različen od onega podonaVsko-Črnomorske favne ter je sličen onim od Tagliamenta in Piave. Opomniti pa je, da ribja favna našega vodovja ni še točno preiskana in ugotovljena. Treba bo izpolniti še marsikatero vrzel in čaka še sposobnih delavcev za udejstvovanje v prirodoznanstvenem raziskovanju naših kra>v. Prihodnjič kaj več o tej stroki.
Kupčija s tolminskimi teleti
Radi konkurence uvožene jugoslovenske živine trpi cena živini po naših krajih. Posebno v hribih, kjer imajo obilo živine to občutno čutijo.
Cena tolminskim teletom je okoli 7 in pol, tekom poletja se bo radi delnega pomanjkanja blaga znala cena dvigniti na 9 lir kg.
Glavni konsument za tolminska teleta je še vedno Trst kot pred vojtio. Kriza v Trstu se opazuje tudi na cenah in povpraševanju po tolminskih teletih. Večji dovozi inozemskih, zadnje čase posebno hrvaških telet, na tržaški trg vpliva na nižanje cen posebno, ker so hrvaška za liro boljši kup pri kg. Kakovost je pa seveda čisto druga.
Jako obtežujejo kupčijo s teleti silne davščine.
Za eno v Trst uvoženo tele se morajo plačati sledeče takse: L 60 občinske užit-nine, L 7 izmenjalnega davka (scambio), L 2.50 živinozdravnik. Poleg Trsta pridejo v poštev kot trga za tolminska teleta Videm in pa v manjši meri Gorica.
Težke gospodarske prilike silijo naše živinorejce po gorah, da prezgodaj prodajajo teleta. Čujejo se radi tega od raznih strani pritožbe ion sloves izvrstne kakovosti tolminskih telet radi tega trpi. Prodajajo namreč sedaj nekateri teleta stara tri do štiri tedne. Seveda so zato prelahka, taka kot «mačke», kakor pravijo prekupci. Teleta za prodajo morajo imeti najmanj pet do šest tednov, da zadobe pravo težo in meso.
—	Predvideva se v kratkem času porast cen siru in maslu.	_ ___
ICftJIžsvnost umetno«!
—	Najaevija sveska aBankars^ra« (Juli 102e.) koju smo jučer primili, ima.de sledeči sadržaj: Ljub. St. Ko-sier: Petogodišnjica Ustava i ekonomska situacija u Državi, Prof. Dr. Drag. Arang jelo vic: Pitanje reforme stečajnog zakona i vanstečajne nagode. Prof. Dr. Milan Sfcerlj: Potreba jedinstvenog stečajnog zakona i vanstečajne nagode. Prof. Dr. Ivo Milic: Pitanje vanstečajne prinudne nagode. Ivan Hribar: Impresija iz osnivanja Ljub. Kreditne Banke. Ing. Konstantin Cutuković: O demokratskoj državi. Dr. G. Gregorin: Pitanje dvostruke valute. Fran D. Pod-
brežnik: Svetska ekonomska situacija. Lj. St. Kosrier: Dvadesetpetgodina Ljubljanske Kreditne Banke. Dr. Vidan i Dragoslav O. Blagojević: Medjunarod-no pravo sud je od Nikole Politisa, Milan Kečić: Bilans, kreditna i diskontna politika Narodne Banke. Apolon Erop-kin: Zbog čega je privredna kriza upropastila seljaka? Ivan Cupak: Pitanje zanatskog kredita itd. — Kao i ranije, tako i ova sveska donosi nekoliko uspelih crteža i karikatura od prof. M. D. Gjuriča (baron Milan Tur-kovič), od Serg. Mironovića (Ministar Finansija, Dr. Niko Perić), od Iv. Vav-potiča (Ivan Tavčar), od F. Marčičeve (Kari Triller), itd. — Godišnja pretplata 250 dinara; adresa Zagreb, Marov-ska 30. — M. M. —
MALI OGLASI
laimsaMi"Tm p~>"
i prevodi v vseh jezikih. (991
GOSPOD, trideset let »tar, srednje poetave, trgovec, se želi seznaniti z inteligentno 20-30 letno gospodično v svrho zakona. Slika naj se pošlje pod šifro «Tajaost» na upravništvo »Edinosti* v Gorici. Slika se vrne.
BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Chioz-za 50, pritličje.	_U016)
BRTVNICA, dobro vpeljana, na prometnem kraju, na deželi se proda. Naslov pri upravnižtvu. (986)
DAROVI
O priliki smrti očeta našega kolega 2et-kota, darujejo za «Šolsko društvo» v Trstu: G. Kovacs L 15.—, R. Primožič L 10, B. Germek L 10.—, Joško Kreševič L 10.—, A. Cesar L 10.—.
Na svatbi g. Franca Zabrič in Marije Valenčič na Filipičjem Brdu pri Tomaju se je nabralo med svati 40 lir za «Šolsko društvo». Darovali so:
Franc Zabrič ženin, Marija Zabrič (Va-lenčič) nevesta, Nedoh Josip, Skrinjar Karel vsaki po 5.— lir, Valenčič Anton 2.— L, Svetina Marija in Gombač Olga po 1 liro, Zabrič Marija in Zabrič Franc po 2.— liri. Cebulec Rudolf, godec in Benčič Marija po 1.— liro.
Ker je godec lepo in pravilno godel «Gio-vinezo» dodal Neimenovani L 10.—.
Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala!
tc-^gm
Naznanjam žalostno vest, da je v nedeljo popoldne preminula po dolgi bolezni
HBLENA MACAROL
Pogreb se vrši danes v torek ob 3. uri popoldne iz hiralnice pri Sv. Ivanu naravnost na pokopališče pri Sv. Ani.
RAJKO KORBAN, zet. Odlik. Pogrebno pod]. Nuova Impresa Corso V. E. III, 47 Trst
11. JULIJA t. 1. ob 10. predpoldne se bo vršila v ! sobi 36 tukajšnje preture prisilna dražba nepre-' mičnin tab. št. 849 k. o. Rocol (villa pol. št. 861 in hiša poL št. 862). Cenjeno je vkupaj na L 110.835 85. Najmanjši ponudek znaša polovico, vadij pa desetino cenilne vrednosti. Podrobnejši podatki so na razpolago v sodni pisarnici in pri dr. Josipu Wilfanu,	99 i
MOĐISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Praktično za okoličanke, ker v bližini državne postaje, Gorica, Barriera 45 (na Blančah).	996
Od 26. junija do 5. julija
Obiščite važni
VL mednarodni vzorčni velesejem
v Ljubljani
Od 26. junija do 5. Julija
Za naknp vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L 1.—. ki dajata pravico do znižanja vizuma jugoalovenskega konzulata na potnem iistu za L 10,— kakor tudi do 30% znižane vožnje na italijanskih in 50°/» na jugosiovenskih železnicah, obrnite se na komisarja velesejma za Italijo: Oglasni zavod G. Cehov in — Trst. Urad: Viale XX Setembre 65/1. desno in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje.
VaSnol Na željo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za posi-Ijatev vstopnic in vizuma jugoslovenskega konzulata. V tem slučaju naj dotiČniki dopošljejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zaorai imenovanih zneskov še L 7,— za režijske in potne stroške.
Skladišče
JAKOB BEVC
urarna In zlatarna
Trst, Campo S. Giacomo 5
| BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-domnina 10, IL	1013
712
dunajskega in lastnega izdelka po kon*. . ,	. . _ ,
,	,	, .	, , Zlato kupuje v vsak; množim po najviših cenah
kcrencnih cenah s prodajo na drobno Krone plačuje višje kot vsi drugi.
in debelo	Zaloga raznovrstnih ur in zlaienine.	(b72
Semolich & C
Via Cecilia De Rittmeyer št. 1
(Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12
POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE iz
Julijske Krajine! Krojna akademija v Ljubljani, Stari trg 19; [včlanjena v Londonu in Parizu) priredi počenši z dnem 27. junija, za časa velesejma, krojni tečaj za krojače in šivilje. Znižani vizum in vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži tega t ečaja, ki bo celodneven, in da istočasno obišče velesejem. — Kroj, katerega se bodete učili, je najnovejši, lahek in preizkušen v naši krojni akademiji. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se pošljejo po pošti. V naših modnih listih dobi vsak krojač in šivilja zaželeni kroj, ki pristoja brez vsake po-skuScie. Cena Din 120.--Razpošiljanje in izdelovanje krojev po aterah in podobah. Udeleženci dobijo ob zakljačku tečaja odpustno spričevalo in angl»-fraacoako diplomo. Pojasnila daje Krojna akadeoija, Ljubljana, Stari trg 19. Priložite znamko za odgovor. 946
roniinlu

t
Podpisani, globoko užaloščeni, naznanjamo pre tucao vest, da je danes po dolgi in mučni bolezni v Gospodu preminula naša predraga
AMALIJA U«DIH
Po*-eb predrage pokojnice se bo vršil v torek, dne 29. t. m., ob 17. uri, iz hiše žalosti ulica Cri-stoioco CoJombo Št. 3.
TRST, dne 28. junija 1926.	(729)
Franc Urdik, soprog. Ana, mati, bratje, sestra,
srAisje in ostali sorodniki. Odi. Novo pagrebn* podjetje Corso V. E. 111 47, Trst
, BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori j slovensko. Slavec, Via Giulia 29._946 ,
JpOZOK! Vsem znancem in prijateljem naznanjam, da imam gostilno-bufet, z najnoijšo domačo po-' streAbo. Prvovrstno vipavsko in istrsko vino, kra-i Šfci teran. Cene nizke! Priporočam se udani Ivan i Lrok, Piazza Oberdan št. 1, nasproti kavams : «Fabris».	_
'GLTKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v J poletnem ča»u ia v vročini. Kdor se čuti šibek na j jnreih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le j «Giykoi». ki ozdravi v najkrajšem času. Cena ste- | klenici L 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje S i steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, i | Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob)._939
ffpn $OIU? priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhi^jaiaim alekcijam. Steklenica za od-
rasle L 7.50, za otroke L 5.--Dobiva se samo v
lakarni CasteUanovich, Trst. Via Giuliani 42. (99*0) BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (992)
VOZNI RED
CENTRALNA POSTAJA
TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE
Odhodi; 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55;	17.—; 18.—; 18.15; 19.30; 23.45.
Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10;	14.15; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50.
TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM
Odboji; 5.40;	6.25;	7.10; 8.20;	12.45; 15.35; 17.30; 19.55.
Dotodi: 7.53;	8.55;	11.50; 14.35;	18.—; 19.—;
20--; 21.55.
TRST - NABEE2SNA - SV. PETER - POSTOJNA
Ck&o«; 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30;	14.45;
13.40; 19.45; 20.20; 21.05.
Dob*£: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15;	11.25; 12.35; 16.42; 1S.43; 20.15; 21.35; 23.10.
DRŽAVNI ICOIaODVGR TRST - 5U JE - POREČ
Odiedi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dokodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15.
TEST - GORICA - PODBRDO
O diodi; 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35.
Dokosii: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40.
TB2T - iSESPELJE - PULA
Odhft^i: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. D7.32; 9.50; 16.04; 21.32.
reglstrov.ma zadruga z omejeni n poroštvo tj
uradufo v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, L nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun b vlog® za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoiu.
Sprefaraa „Diaafje" na tekoči rsčun in jih obrestuje po degovoru. Davek od viog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menicc, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na rasiujtago varnostne celice (ssfa)
UriSae ure zg stran:« o J 87a Sa 13 la ofi 16 Ad 13
Ob nedeljah je urad zaprt.
Štev. tele?. 25-07.	690
Hajtejli slcu. sledmi zsucd
-MaeBHSffi'^^ e
'TISKARNA .EDINOST'/ TRSTU
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
kolombin
v starosti 66 let, po dolgi in mučni bolezni, mirna v Gospidu preminul
Creb nepozabnega fokojnika se bo vr5il v torek, %t m ob 16 imU telh losti\/rd«ia-Farneto št 1186.	TRST-SV. IVAN, ^ jumja
Marija, soproga. Ivan Marija In Marij, otroci. Anton Vatovac, zet Justin«, Pierina, vnukinja in ostali sorodniki
Odlikovano Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III, 47.




i izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor; j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, t
♦	črkami, Lynotype, stereolypijo_ ter rotacijskim strojem. :
; Vsa naročila se izvršujejo točno^n po zmernih cenah. J
♦	- — - " #
Uiica S. Francesco d'Assisi 20 !
ŠI¥ALN1 STROJI
najboljših tu- in inozemskih tovarn po najnižjih cenah.
Popolno jamstvo. 551 Pouk vezenja brezplačen. Speci jelen tip s predalom, s pokrovom in ko£aro L £C0.—.
CEiMUlMI
VIA G. MUK ATT i &TEV. 4 (Kinemategra ExceIsior)
KRONE
po L. ?.10 komad
Zltis, tiiljati. Ml m k^il?
kupuje in plačuje po najviši cenah
Albert Fovh — urarna
Trat« srta Hauhii 4« 669
IZŠEL JE: Roman v treh delih

plačuje	549
ALOJZIJ POtfH, Piazza Garlissldl Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov !	Pazite na naslov!

mm
Zobozdravnik
Dr. Sardoč D.
ordinira v TRSTU Via H. RJnbriani 15,1. (pni ¥!a i Gimaal)
Spisala V. ). Križanovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6*—, po pošii priporočeno L 7*40. V inozemslvo L 5-60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost.*- Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Štoke. Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Nar. Knjig«rnn, Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna.
Si
<svf
Od 9-12 In od 5-7
db'4
Vezane v originalne platnice (cena L lO—> se dobi v knjigarni STOKA.
PODLISTEK
JULES VERNE:
(57)
Skrivnostni otok
—	Ne, gospod Cir, v daljšem času in nevihtah je to prav mogoče. Vsekakor pa bi bilo kaj čudno, Če ne bi našli na obrežju ostaiike jarbol ali posamezne dele" jadrnice, ki so jih valovi vrgli na suho iz območja vode.
—	Torej iščimo dalje«, je rekel Cir.
Ob eni popoldne so potniki prišli do sredine Vošingtonskega zaliva, ko so prehodili dvajset milj.
Ustavili so se, da pozajutrkujejo.
Od tu dalje je postajalo obrežje nepravilno in raztrgano. V dolgi vrsti so štrlele kleči iz vode, ki je bila zdaj nizka, a o plimi je morje brez dvoma zakrilo te kleči. Tudi zdaj so se dolgi valovi razbijali ob nje in tvorili penaste kolobarje. Do Kremplja-stega rta je bila obala med klečmi in med gozdom prav ozka.
Por je bila zdaj težavnejša, ker io je pokrivalo manjše in večje kamenje. Že so se dvigali začetki granitne stene, da so se njo videli samo vrhovi dreves, ki jih ni gibala najmanjša sapica.
Po polurnem počitku so naseljenci nadaljevali pot in pregledali so sleherno mesto ha pesku in na klečeh. Na tej poti niso jiašli nič posebnega, dasi so jih včasih čudne skalnate oblike varale. Vsekakor pa so se prepričali, da je obala polna užitnih školjk in da bo treba napraviti ugodno zvezo med obema bregovoma Hvale ter iz-
polniti prometna sredstva, če bodo hoteli izkoriščati to novo odkritje.
Na tem bregu niso našli nobenega sledu o dozdevnem brodolomu, dasi bi bili morali zapaziti kak večji ladijski ostanek, kakor na primer ladijski trup, ali pa bi morali najti kakšne ostanke ladje na obrežju, kakor so našli omenjeno skrinjo najmanj dvajset milj od tu dalje.
Okrog treh so Cir Smith in njegovi spremljevalci prišli do ozkega pa dobro zavrovanega pristanišča, v katerega pa se ni izlivala nobena voda. Vhod vanj je tvorila tesna ožina med klečmi, zato ga je bilo z morja težko opaziti.
V ozadju tega malega zalica je neka močna sila razbila kamenito steno in tam so prispeli po položnem pobočju na višjo planoto, ki je bila oddaljena od Kremplja-stega rta okrog deset, milj, a od planote Lepega razgleda blizu Štiri milje v ravni črti.
Gedeon Spilett je predlagal tovarišem, da bi se na tem mestu odpočili. Radi so se odzvali predlogu, zakaj dolga pot je zbudila v vseh tek, in dasi ni bil še <čas kosila, so bili vsi za to, da se okrepčajo e okusno divjačino. Po tej južini so mogli vztrajati do večerje v granitni hiši.
Pod skupino krasnih obrežnih borov so se naseljenci posedli ter zavžili južino, ki jo je Nab vzel iz potne torbe.
Prostor je ležal petdeset do šestdeset Čevljev nad morsko gladino. Razgled je bil odprt in "je segal preko skrajnih pečin rta do Zveznega zatoka. Vendar pa niso videli *ne otočiča in planote Lepega razgleda, ker je gozdno višavje zakrivalo severno obzorje.
Velika je bila morska ploskev, ki so jo mogli s te točke pregledati, inženir pa je-z daljnogledom obšel ves krog, ob katerem sta se nebo in zemlja dotikala, toda odkril ni nobene ladje.
Ravno tako skrbno so z daljnogledom pregledali vse obrežje do kleči in še naprej, toda niso odkrili nobene obrežne iz-metanine.
»Sprijazniti se moramo torej z mislijo, je rekel Gedeon Spilett, da ni na otoku nobenega človeka, ki bi utegnil motiti našo posest.
—	Toda kaj je s šibro? je pripomnil Har-bert. To vendarle ni nikaka domišljija:
—	Za vraga, ne! mu je pritrdil Pencroff, ker se je spomnil, daje izgu-bil kočnjak.
—	Kaj naj sklepamo iz vsega? je vprašal poročevalec.	*
—To, je odgovoril inženir, da je najdal je pred tremi meseci pristala ob otoku ladja, prostovoljno ali neprostovoljno...
—	Torej vi, gospod Cir, mislite, da se je potopila brez sledu? je vzkliknil poročevalec.
—	To ravno ne, dra#i Spilett, toda pomislite, da če je gotovo, da je bil na tem otoku človek, je ravno tako gotovo, da ga je že zapustil.
—	Ce vas prav razumem, gospod Cir, je rekel Harbert, tedaj je tista ladja zopet odjadrala.
—	Gotovo.
—	In mi smo zamudili priliko, vrniti se v domovino in ta prilika se nam ne nikoli več ne ponudi? je vprašal Nab.
—	Bojim se, da se nam nikoli več ne ponudi.
—	No dobro, če smo priliko zamudili.
pojdimo!« je priganjal Pencroff tovariše, ker se mu je že stožilo po granitni hiši.
Komaj pa se je dvignil, je začel Top glasno lajati in pes je prihitel iz goščave s cunjo iz umazanega blaga v gobcu
Nab mu jo je takoj vzel; bil je to kos močnega platna.
Top je neprestano lajal in tekal sem ter tja, kakor bi hotel svojega gospoda zvabiti v gozd.
«V tem se nekaj skriva, ki bo morda pojasnilo zadevo s šibro! je rekel Pencroff.
—	Gotovo je tam kakšen brodolomnik, je rekel Harbert.
—	Morda je celo ranjen, je dodal Nab.
—	Ali pa mrtev!» je rekel poročevalec.
Vsi so naglo tekli za psom med onimi
visokimi smrekami, ki so rastle ob robu gozda. Cir Smith in njegovi spremljevalci so pripravili orožje za slučaj potrebe.
Dasi so prišli precej globoko v gozd, vendar niso našli nikakega sledu o kakem človeku. Grmovje in liane so bile nedotaknjene, da so si morali skozi nje delati pot s sekiro, kakor v globokih delih gozda. Bilo je težko verjetno, da je šel tod mimo človek, toda Top je s svojim vedenjem' jasno kazal, da ne teka kar tje v en dan, ampak da zasleduje smoter.
Črez Šest ali sedem minut se je To;> ustavil. Naseljenci so se nahajali na nekakšni gozdni jasi, ki je bila obdana z visokimi drevesi. Gledali so okrog sebe, toda ne v grmovju ne med debli niso zapazili nič posebnega.
—	Kaj pa ima Top? je rekel Cir Smith.
Pes je še glasneje zalajal in skakal y
zrak ob deblu ogromne smreke.
Nenadoma le Pencroff zaklical:
«Imenitno! Kaj takega se ni še zgodilo.
—	Kaj pa je? je vprašal Gedeon Spilett.
—	Mi iščemo nekaj v vodi in na zemlji...
—	No, in...
—	Tisto, kar iščemo, pa je v zraku!»
Mornar je pokazal na veliko belkasto
tkanino, ki je visela v smrečji kroni in od katere je prinesel Top košček, ki ga je bržkone pobral na tleh.
—	To pa ni obrežna izmetanina, je izjavil Gedeon Spilett.
—	Potem pa sprejmite moje opravičilo« je odgovoril Pencroff.
! — Kaj? To je...
—	Ostanek našega zrakoplova, našega balona, ki je obtičal na vrhu drevesa!«
Ppn^roff se ni motil in iz srca zavpil svoj hura. Potem je rekel:
«Tu iinaino izvrstno platno, iz katerega si napravimo perilo za dolgo vrsto let! Žepne robce in srajce! No, gospod Spilett, kaj pravite o nsšem otoku, kjer rastejo srajce na drevesih?«
In v resnici je bila prava sreča za naseljence otoka Lincolna, da je zrakoplov po svojem zadnjem skoku v zrak padel zopet na otok in so ga zdaj našli. Najdeno platno bi jim moglo služiti v prvotni obliki za novo zračno vožnjo, sicer pa se je dala izvrstna tkanina uporabiti v različne koristne svrhe. Seveda so se vsi veselili s Pencroffom.
Najprej je bilo treba spraviti odejo zrakoplova z drevesa, na katerem je visela, in jo shraniti v varen kraj, kar ni bilo baš lahko delo. Nab, Harbert in mornar, ki so zlezli na drevo, so morali izvrševati prava čuda spretnosti, da so odtrgali ogromno odejo zrakoplova z drevesa.