„	Poštnina plačana v gotovini.
St. 28.	V Ljubljani, dne 13. julija 1922.
Leto IV.
Glasilo
kmetijske stranke za Slovenijo44.
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno....................Din 12 50
poluletno....................Din 625
Posamezna številka..............Din 0.50
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam !
inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase....................Din 0 25
uradne razglase................Din 0 40
reklame. . . . . ............Din 0 50
Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).
Tovariši, storite svojo dolžnost!
V času, ko s težkim znojnim delom pridobivate hrano vsemu človeštvu, v času, ko Vas pezi teža kmetskega dela, Vam kličemo, storite tudi svojo dolžnost do kmetske misli, ker le tedaj Vam bo dalo Vaše delo tudi dobiček, ki Vam gre.
Poglejte samo naokoli! Ko Vam izjeda znoj lice, ko suši vroče solnce Vaše mišice, je še vse polno- ljudi, ki ne ganejo rok, a žive boljše ko Vi. In prav ti ljudje vladajo- nad Vami in samo oni so vzrok, da nima kmetovalec tiste moči, ki bi jo kot ohranjevalec človeštva moral imeti. To nezdravo stanje pa bo končano, kadiar bo ves kmetski stan trdno strnjen za praporom kmetske misli, kadar bo v enotni in zato močni organizaciji vzel vlado v svoje roke ter končal tako tisočletno •krivico in tisočletno trpljenje.
Toda, tovariši, zavedajte se vedno in ob vsaki priliki, da končna in popolna zmaga kmetske misli ni nobena igrača, temveč težaven in nad vse hud boj! In vsi znaki kažejo, da borno morali že v bližnji bodočnosti izvojavati prve težke boje, da bomo v kratkem v volilnem boju.
Tovariši, ta boj nas mora najti pripravljene, temu boju moramo biti kos! Še več, v tem boju moramo zmagati!
Prvi predpogoj zmage pa je, da vlada povsod globoka in skalnotrd-na zavednost. Naj govore razni krivi preroki, karkoli hočejo, življenje nas je žal še vedno poučilo, da za kmetovalca ni bilo nobene pomoči, če si ni pomagal sam. Zaupaj sebi in svoji moči, uči življenje. Zato, kmetovalci, vsi brez izjeme v enotno kmetsko stranko, zato vsi za našo SKS. in njene preizkušene voditelje. Le SKS. je nositeljica kmetske misli in nihče drug! Tovariši, ta zavest mora prodreti v sleherno kočo, da bo zmaga naša!
Zavedajte pa se tudi, da so nasprotniki silni in obloženi z v.semi pripomočki. V vsaki župniji je njih trdna organizacija, v vsaki župniji njih dobro plačani in naobraženi agitatorji. Nasproti tem organizacijam in njih agitatorjem moramo postaviti mi svojo organizacijo in svoje organizatorje. V vsaki župniji mora biti naš krajevni odbor, v vsaki župniji naš neplačani, toda zavedni agitator,, ki iz lastne volje ustvari več kot_plačani agitator z vsemi sredstvi.
Toda brez sredstev ne smemo biti niti mi. Brez denarja ni muzke in za vsak boj je potreben denar. Zato, tovariši, zbirajte, prispevke za naš volilni sklad! Važno, in morda naj-
važnejše sredstvo v političnem boju je časopisje. Nasprotniki razpolagajo s celim gozdom listov, mi imamo samo skromen tednik, naš »Kmetijski list». Ob volilnem boju to ne zadostuje. Zategadelj zbirajte prispevke za naš tiskovni sklad!
Niso pa še s tem izčrpane naše naloge. Ker hočemo vlado ljudstva, zato moram® iti med ljudstvo, da ga usposobimo za prevzem vlade. Prirejati je treba shode in govorniške tečaje, vzgojiti moramo armado agitatorjev in delovati moramo za stranko, in sicer čisto, nesebično in požrtvovalno. Vse to so kmetoval-čeve dolžnosti do kmetske misli, vse to so predpogoji, da se bo enkrat godilo tudi kmetovalcu dobro.
Ko bornic- sredi najhujšega boja. pa se bo zgodilo, da bodo prišli nasprotniki ter poizkušali med nami zasejati razdor. Tovariši, zapomnite si dobro to-le: Kdor pride med Vas in ne nosi s seboj kmetske sloge, je Vaš nasprotnik! In če jim ne bo uspelo napraviti razdora, pa bodo blatili Vaše voditelje. Tudi glede tega pomnite: Kdcr blati Vaše vodite-telje, blati Vas same, kajti zahteva kmetske misli je taka, da so voditelji in ljudstvo eno. In prišli bodo še drugi ter se Vam hlinili za edino prave prijatelje, Zadnjih trideset let so imeli ti lažnivi prijatelji dovolj časa, da bi Vam, z dejanji dokazali svojo ljubezen, česar pa niso storili, ker so ljubili le samega sebe. In danes naj bi jim verjeli? Nikdar in nikoli!
In končno, kmetje, si zapomnite še nekaj! Vsi, ki hodijo okoli Vas in se Vam prilizujejo, Vas smrtno sovražijo. Vse bi Vam še oprostili, toda boja za zmago kmetske misli Vam ne oproste nikdar, kajti zmaga kmetske misli pomeni smrt njih političnih predpravic, pomeni vlado kmetskega ljudstva. In zato Vas sovražijo, skrito sicer, toda besno. Vseeno je, ali so naši odkriti nasprotniki ali pa, če smo z njimi skupno v vladi. Nikdar ne pozabijo tega, da so poslanci SKS. izsilili kljub svoji maloštevilnosti najvažnejše in najdragocenejše zakone. Pri prvi priliki bi nas udarili, če bi nas mogli.
Zato smo dvakrat dolžni, da smo iprjpravljeni.
Tovariši! Važni dogodki so na obzorju. In to, da se rešijo v našo korist, odvisi le od nas samih. Storimo vsi svojo dolžnost do kmetske .misli in zitpaga bo naša!
Slejkopnej bodi bojni klic delovne^ ga ljudstva: V boj za Staro pravdo!
Zfokoni v prospeh. kmetijstva.
Poslanca Petar Filipovič in Uroš Stajic,, člana zemljoradniškega kluba, sta stavila na tovariša Puclja vprašaje, če in kdai se misli predložiti skupščini načrt zakona o zavarovanju proti toči, o čemer so, že poročali -časopisi.
Na seji skupščine z dne 8; julija je obema poslancema obširno odgovoril tovariš minister Pucelj. Ker je njegov odgovor nad vse zanimiv, in obenem razveseljiv dokaz. njfgove, neumorne, skrbi za prQStReh kmetijstva,kj; je* kaže pri vsaki priliki., prinašamo odgovor dobesedno. Tova» riš Pucelj je dejal:
' «Na vprašanj^, ki sta mi ga stavila gospodia naredna poslanca Petar. J. Filipovič in dr. Uroš Stajic, imam, čast odgovoriti, tole: i Z-.ozirom na to, da je poljedelstvo glavno opravilo našega prebivalstva in glavni vir. naše gospodarske in denarne moči, mislim, da more dobra kmetijska zakonodaja samo pospešiti še močnejši razvoj produktivne sile naše .zemlje in našega naroda-!Zato semi podvizel vse potrebne kjn rake., kakor, hitro sem postal minister za poljedelstvo, da se mnogi že obstoječi kmeti jsl^nakoni z, na^ redbami izenačijo za vso državo ter
se poleg tega izdelajo tudi novi zakoni, ki do sedaj še ne obstoje.
Mnoge poljedelske naredbe so, kakor Vam je znano, že prešle zakonodajni odbor ter dobile moč zakona. Ni pa bilo do sedaj mogoče razpravljati v narodni skupščini o novih zakonskih načrtih, ker je imela sedlanja vlada svoj trdno določeni program, po katerem se spravljajo posamezna vprašanja na dnevni red in v razpravo- narodne skupščine.
Še početkom meseca junija sem obvestil ministrski svet — o tem se je govorilo tudi v javnosti — da sem izdelal nastopne zakonske načrte:
1.)	Načrt zakona o zavarovanju proti toči.
2.)	Načrt zakona o organizaciji kmetijske službe med narodom.
3.)	Načrt zakona o- kmetijskem osebnem kreditu.
4.)	Načrt zakona o ribolovu.
5.)	Načrt zakona o izdajanju dovoljenj za ukoriščanje vodnih sil (po členu 117. ustave).
6.)	Načrt zakona o preprečevanju in pobijanju kužnih živalskih bolezni.
7.)	Načrt zako-na o ureditvi živi-nozdravniške službe.
8.)	Načrt zakona o živinozdrav-niška.n fondu.
9.)	Načrt zakona o proizvajanju, uvozu in stavljenju v promet cepiv proti različnim živalskim kužnim boleznim.
10.)	Načrt zakona za povzdigo sadjarstva.
11.)	Načrt zakona o uničevanju škodljivih in varstvu koristnih živali.
Pripravljajo se nadalje tile zakoni :
1.)	Zakon o kmetijskih zbornicah.
2.)	Zakon o zavarovanju živine.
3.)	Zakon o kmetijskih zadrugah
4.)	Zakort o poljski policiji.
5.)	Zakon o pospeševanju živinoreje.
Ko sem o vsem tem obvestil ministrski svet, sem prosil, da se osnuje iz gg. »ministrov odbor, ki naj bi pre-
gledal vse te zakonske načrte, da bi jih po odobritvi vlade, mogel predložiti skupščini.
Prosim gospoda poslanca, da bi se z mojim odgovorom zadovoljila.»
Po poslovniku ima vsak vprašalec pravico-, se na kratko izjaviti, če je z odgovorom zadovoljen ali ne. Gospod dr. Uroš Stojič, ki je med naj-vnetejšimi opozicionalci in ki ne zamudi nobene prilike, ne dobre ne slabe, da udari po- vladii, je izjavil, da je z odgovorom tovariša ministra Puclja kakor tudi z njegovimi delovanjem popolnoma zadovoljen. (Da bi videli dolge in zavistne obraze naših klerikalcev, ko so morali poslušati to pohvalo tovariša Puclja, svojega najmočnejšega nasprotnika!)
Mi tovarišu Puclju spričo dosežene zmage in priborjenega zadoščenja iskreno čestitamo, zakaj zmaga je bila priborjena in dosežena v korist kmetijstvu.
Naš prvi kmetski minister naj živi!
Dolžnost dela ali socialnodemokratska demagogija.
V skupščini je imel tovariš Mrmolja velik in pomemben govor. V govoru je poudarjal dolžnost dela, katere nima samo kmetovalec, temveč v enaki meri tudi tvorniški delavec. Dočim se kmetovalec te svoje dolžnosti že sam od sebe v polni meri zaveda, pa so med tvorniškimi delavci le redki vestni možje, ki bi se te dolžnosti zavedali. Najžalostneje pa je, dla voditelji delavstva, namesto da bi delavstvo v njega lastno korist opozarjali na dolžnost dela, ker samo to odpravlja pomanjkanje, delavstvu še sistematično jemljejo zmisel za dolžnost dela. To je skrajno škodljivo demagoštvo- in škandal za delavske voditelje, ki so se s tem diskvalificirali kot poštenjaki. Zasluga tovariša Mrmolje je, da je to z njemu lastno odločnostjo povedal v skupščini, čeprav je znal, da bodo
njegove besede petvorili ter jih napačno razlagali kot nastop proti delavstvu. Toda resnico je treba spoštovati, četudi mora človek zaradi nje trpeti krivico. Čast tovarišu Mrmolji, da se ni ustrašil socialno-demokratskih klevet ter povedal resnico, ne oziraje se na desno ali levo.
Konfuzni «Naprej» je zaradi Mr-moijevega govora seveda čisto iz sebe, dasi govora še niti bral ni. Slišal je nekaj zvoniti, sedaj pa udriha po svoji stari, nezreli metodi. Pri tem navaja dva argumenta. «Naprej» pravi, da delavec dandanes ne more delati tako kakor je delal pred vojno, češ, da je sedaj izstradan. Če berer mo socialnodemokratske liste iz predvojnega časa, vidimo, da je bil delavec tudi tedaj izstradan. « Argument > torej, ki ga uporablja lahko kakšen demagog, kateremu pa se mora sme-
jati vsak pameten človek. Drugič pa pravi «Naprej»: Če delavec ne zasluži s. svojim delom dovolj, kako potem to, da ne propade noben tvorničar in noben industrialec. No. na to se da silno enostavno odgovoriti. Zato, ker so vsi industrijski izdelki tako pretirano dragi, da so prav oni provzročili sedanjo draginjo. Čim manj premoga izkoplje rudar, tem dražji je premog. Izgubo plača ubogi konsument, tvorničar pa lahko izhaja.
Da bo «Napreju» malo bolj vroče pri odgovarjanju, naj podamo nekoliko točnih številk, na katere pričakujemo odgovora. Kako silno je padla pri nas produkcija v tvorni-cah in rudnikih, kažejo nazorno nastopne številke:
Produkcija sirovega jekla in železa v ingotih je znašala (v tonah):
					L e	t a				
	1911.	1912.	1913, i	1914.	1915.	1916.	1917.	1918.	1919.	1920.'
na Jesenicah . .	63.060	: - "64.553	: ' 1 71.1691	76834	45.028	41.340	41.660	19.200	14.870	10.990
v Storah (približno)	—	' ' —	—	5.000	5.000	5.000	5.000	3.700	1.250	1.250
na Ravnah ....	9.077	10,247	10.354	6.887	7.411	7.661	3612	2.305	2.606	3614
v. Zenici......	35.508	38.583	33.656 i	28.479	18.933	22.694	24.221	13.469	5.801	6.745
Skupaj . .... .	107.645	1*3.383	115.179-f	117.200	76.372	76.695	7.4.493	38674	24.527	22.599
Produkcija je padla od 117.200 ton na 22.600 ton. Enako žalostno je stanje glede valjanega železa in jekla.
					L e	ta				
; l •	i9ii. |	1912.	1913.	1914/	1915.	1916.	1917.	1918.	1919.	1920.,
Jesenice.....	64.000	64.274	63.490	60.102	40.736	42.004	38.349	22.779	15.019	9.586
Štore.......	12.000	12.000	12.000	6.000	6.000	6.000	6.000	4.000	1.500	1.200
Ravne ......	6.131	5.474	5.671	3817	3 647	6.478	5.782	2.864	1.790	2.078
Zenjca......	29.600	32.781	26.580	22.779	14.019	17.215	16 767	11.799	4.709	5.452
Sedaj pa si oglejmo še to-le razpredelnico										
					L e	tia.				
	1911,	1912..	1913.	1914.	1915. j 19,16.		1917,	1918,	1919,	1920.
{ Povprečno število						■		"		
delavstva ....	3940	3730	3710	2895	2830	3Q0Q	3310	2930	3220	3210
En delavec je izdelal										
ton blaga. . . .	284	30 7	29' —	32 —	22-8	23-9-	20 2.	14 1	7,-l	5-7
Povprečna poraba										
premoga na 1 kg										
valjanega, izdelka	1-658	1-705	1-833	2 061	2-437	2-421	2-583	2 756	3 422	4-541
i Razpredelnice pravijo torej to-le: 128.400, leta 1920. samo 5700 kilo-1 premoga pa je porabil skoro trikrat Leta 1911: je izdelal en delavec| gramov, torej skoro petkrat manj, | toliko. V vsakem oziru se je torej
„Kmetijski list" ne manjkaj v prav nobeni kmetiški hiši!'
Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnosti.
vse podražilo in tu je jedro sedanje draginje.
Naj odgovori «Naprej» na to, če more, in naj ovrže trditev tovariša Mrmolje, da velja dolžnost do dela ne le za kmetovalca, temveč tudi za tvorniškega delavca!
Toda ne samo to! Padla je količina dela, podražila se je izdelava izdelkov, padla pa ie tudi kakovost blaga. Dasi velja vsak industrijski izdelek več ko pred vojno, je vendar manj vreden in dobra kakovost predvojnega blaga nam bo še dolgo le nedosegljiv ideal. Kmetovalci pa skrbe za prav tako dobro žito, prav tako dobro meso in dobro vino kakor pred vojno. Ali niso zategadelj upravičeni, .zahteviati tudi enako dobro industrijsko blago?
Če bi bili delavski voditelji pošteni, bi morali priznati, da so besede tovariša Mrmolje žal le pre-utemeljene in upravičene, morali bi pa tudi sami v istem zmislu vplivati na delavstvo. In storili bi s tem dobro delavcemi samim, ki bi prišli spričo zvišanja produkcije tudi do večjih dohodkov.
Naša rešitev je le v povečanju dela, kar mora priznati vsak vestni delavec. Seveda pa je pri tem treba gledati na to, da podjetniki delavca za večje delo tudi plačajo kakor je treba.
Toda dolžnost dela je obvezna za vsakogar!
Kmetski sinovi — v kmetijske šole!
Največje zlo sedanjega časa je huda draginja, ki tare vse ljudi. Draginja je posledica grozne svetovne vojne, v kateri je stalo štiri leta na milijone ljudi v brezdelju, v kateri se je uničilo na milijone mladih, zdravih in krepkih mož in delovnih sil, v kateri se je ugonobilo velike množine materiala, živega in mrtvega, vrednega milijarde. Ker nam sedaj vse to primanjkuje, zato vlada splošno pomanjkanje in spričo njega draginja.
Štiri dolga leta je velik del človeštva stal v brezdelju ter ni pridobival, temveč uničil in razbil je še tisto, kar si je pridobil v prejšnjih desetletjih z napornim delom. Zaradi tega tedaj pomanjkanje in dra ginja, ki se še vedlno stopnjujeta.
Če zahteva delavec, posel ali uslužbenec večje plačilo, ker ne more izhajati, mora tudi kmet in obrtnik podražiti svoje proizvode, draginja življenskih potrebščin raste, delavec ali uslužbenec ne izhaja, zahteva zopet višje plačilo in tako se vrti kolo življenja dalje, draginja pa napreduje.
Jasno je torej kot beli dan, da z zvišanjem cen, bodisi delovnih moči, bodisi cen kmetskih pridelkov ali obrtnih izdelkov, ne pridemo nikdar do cilja, nikdar do zaželjenih «starih časov», ko smo vsi dobro in poceni živeli in izhajali.
Edina pot, ki vodi do cilja, je, da nadomestimo čim prej vrednote, uničene med vojno, kar je mogoče le z delom, le s tem, da napnemo vse svoje moči do skrajnosti ter skušamo več in kar mogoče ceno pridelovati.
Le, če bomo to znali, pridemo zopet polagoma do normalnih, boljših razmer. Vsi drugi nasveti niso nič vredni in so samo — laž. Če govori dandanes ti. pr. kdo, da je draginje kriva vlada in da bo boljše, če pride na krmilo druga vlada, je demagog, lažnik, ki prikriva pravi vzrok draginje, to je pomanjkanje pridelkov.
Nobena vlada ne bo mogla delati čudežev, pač pa zna pokazati čudeže vztrajno in razumno delo, od katerega samo lahko pričakujemo izboljšanja razmer.
Delo iri dblo je pa velika razlika. Največje vrednosti je smotreno delo. Človek ne sme biti stroj, ki dela vedno enako, kakor se ga navije, ne sme delati saimio z roko, ampak mo-	.,
ra zraven misliti, vedeti, zakaj dela. . Afama !eformf. ^ stroga gospo .. .	' ,' , J. , dansko vprašanje, la .se zaradi tega ne
in delati mora tako, da bo imelo s,nelopolitično izrabljati. Dalje je njegovo delo cim večji uspeh. Le v agTanm ref0rma tudi tako važno vpv.i-smotrenem, razumnem delu tiči nasitijo, tla, nikakor ne moremo mirno
čimer skrbi nadalje za važne živ-ljenske potrebščine vsega človeštva.
Iz tega sledi, da je kmetijski stan za vse človeštvo najvažnejši stan in da je na obstoju zainteresirana vsa država, kajti ta stan je temelj države. Od kmetskega stanu zavisi, da se povrnemo k staretmiu redu in da izgine draginja. Od zvišanja zemeljske produkcije smemo v prvi vrsti pričakovati izboljšanja razmer.
Čeprav je tudi na kmetih tupatam še nekaj pohajkovačev, postajačev in lahkoživcev, ki so se med vojno odvadili delati, vendar velik del kmetskega ljudstva dela od zore do mraka.
Ker dela kmet že sedaj najvztraj-neje in najbolj naporno., zato ne moremo in ne smemo od njega pričakovati, da bo še Bog zna kako napel svoje delovne moči. Kmetski stan pa potrebuje nekaj, česar se masa tega stanu žal še premalo zaveda, potrebuje namreč izobrazbe.
Množina (kvantiteta) kmetskega dela se ne bo mogla dosti stopnjevati, pač pa njega kakovost (kvaliteta). Dandanes ni zadosti, če zna delati kmet samo z roko, temveč je treba, da zna delati tudi z glavo, to je misliti. Potrebno je, da se okoristi z nauki, ki so jih cela stoletja nabirali liki čebelice kmetijski znanstveniki.
Kmetu je treba vedeti, kako je zemlja ustvarjena, kako ona živi in diha svoje posebno življenje, potem kako se je treba z obdelovanjem, gnojenjem, setvijo i. dr. prilagoditi temu njenemu načinu življenja, kako ga podpirati in s tem zvišati produkcijo, to je, znati iz zemlje v čim večji množini in čim boljše pridelke pridobivati.
Poglejmo le, kako so napredovali drugi narodi, ki so se znali okoristiti z nauki kmetijske vede, poglejmo Nemce, Dance, Čehe in druge narode, ki stoje v kmetijstvu na vrhuncu in pri katerih cvete blagostanje! Kaj jim je k temu pripomoglo? Ne morda boljša zemlja, večja posestva ali podobno, temveč le višja izobrazba kmetova.
Strokovno izobražen kmet se lahko povsod okoristi z nauki kmetijske vede, če jo prenese v prakso, kajti uspeh tega nikdar ne izostane. Kmet mora gospodarsko napredovati.
Pred kratkim sem bil z vso šolo na Hrvaškem. Na kmetijski šoli v Križevcih pridelujejo mnogo žita, zlasti pšenice. V najboljših letih so pridelali poprej na oralu 10 stotov pšenice. Prišel pa je neki mož (prof. Bohutinsky), preiskal vzroke premale rodovitnosti, prebiral klase, izbiral posamezna zrna, sejal, poizkušal, žlahtnil in uspeh? Sedaj se pridela na istih njivah 20 do 21 stotovi pšenice na oralu. Ali more biti kdo še tako zaslepljen, da ne vidi kolosal-nega pomena kmetijske vede in kmetijskih šol za kmeta?
Slavni «učitelj narodov» Jan Amos Komensky je že pred 300 leti izrekel resnične besede: «V mladeži bodoči narod».
Da, kakor bomo mladino vzgojili, kakršno pot ji bomo pripravili za življenje, tak bo naš bodoči rod.
Kmetje, zavedajte se tega, dajte svojim sinovom to, česar mnogim izmed Vas ni bilo dano, dajte jim strokovno kmetijsko izobrazbo! S tem jim boste dali najlepšo, doto. najlepši in najvrednejši zaklad za vse življenje, zaklad, ki jim ga nihče ne bo mogel ukrasti, zaklad, iz katerega bodo črpali vse svoje žive dni ter hvalili očeta v poznih letih življenja, ker jim je dal priliko kmetijske izobrazbe!
Izberite za bodočega gospodarja svojega najboljšega sina, pošljite ga v kmetijsko šolo, da vzgojite narod, ki bo srečnejši odi nas!
B. Skalicky.
interesiran na nobenem veleposestvu. Zaradi tega se v Jarenini tudi ni volil občinski agrarni odbor, čeprav sta med občinarji dve tretjini revežev. Občinski odbor pa se je izjavil tako zaradi tega, ker je jareninsko velepose.st.vo last admontskega samostana. Jareninski gospod dekan ima namreč od ,xd-montskih benediktincev velik travnik in njivo v zakupu ter se je zaradi tega bal zamere. To je bil tedaj vzrok, cla je jareninska občina ščitila tuje veleposestnike.
Pozneje jt; prišlo vseeno do določitve zakupodajne zemlje. Oglasila se je občina Vukovski dol, ki si je tudi izvolila občinski agrarni odbor in bila edini prijavljeni interesent. Agrarni urad v Mariboru je dodelil1 spričo tega. Vukovskemu dolu zemljo, kolikor jo je imelo po agrarni reformi velepo-sestvo preveč.
Tedaj pa je bil ogenj v strehi. Oskrbnik veleposestva, zagrizen Nemec, ki se v dvanajstih letih še ni naučil slovenščine, ni hotel izvršiti ukazov agrarnega urada. Pod pritiskom dekana je nastopilo tudi županstvo v Jarenini in, hotelo preprečiti razdelitev zemlje med upravičence. Toda navzlic vsemu rovarjenjiui klerikalcev, imajo zakoni vendarle še polno veljavo. Dasi so jareninski magnati to uvideli, so se zatekli vendar k novemu sredstvu. Šli so k tistim bednim revežem občine Jarenine, katerih prej niiso hoteli poznati iu ki vsi zemljo krvavo potrebujejo, ter jih nahujskali, naj se gredo pritožit proti razdelitvi zemlje in prosit, da se tudi njim zemlja dodeli. Nikakor pa ne sme dobiti vse zemlje Vukovski dol, ker je — čujte in strmite! — ta samostojna občina lila tako «predrzna?, da, je zahtevala tudi dekanov travnik.
Res, manjka nam besed, da bi mogli dovolj ostro označiti to klerikalno sleparijo ljudstva. Upamo pa, da bodo jareninski reveži sedaj spoznali klerikalno ljubezen do kmeta! Tedaj, ko hi dobili revni posestniki lahko zemljo brez vsega, so jih zaradi tujih državljanov, admontsldh benediktincev, nahujskali, da, so se odrekli svojim; pravicam. Ob volitvah bodo pa govorili, kako silno skrbe za, kmeta.
Sramota za vsakogar, ki trpi, da klerikalci še nadalje tako nesramno sleparijo ljudstvo. Proč s »Stranko ljudskih sleparjev«!
Zapostavljen jareninski revež.
Agrarna reforma in klerikalci.
spas.
Prvi delavec človeštva je kmet. S svojo žuljavo roko" skuša materi zemlji izviti največo vrednoto, to je živež. Živila so gonilna sila človeštva, brez njih ni življenja. Iz tega se vidS,1 kako važno je kmetsko delo, ki je temelj vsemu drugemu delu. Toda kmet ne prideluje samO živeža, temveč tudi sirovine za obrtnika, s
gledati, kako poizkušajo lažnivi kmet ski prijatelji oslepariti kmetovalca za največji uspeh naše svobode — za agrarno reformo. Žalostna resnica je, da bleste med temi lažnivimi prijatelji na prvem mestu naši klerikalci, kar smo morali že opetovano dokazovati. Danes naj, podamo za to svojo trditev nov dokaz.
Na pritisk klerikalcev je izjavil1 svoje dni občinski odbor v Jarenini, da, ni
Pokrajinske vesti.
(Volilne imenike) morajo sestaviti županstva do dTTeUO'.'julija ter jih do drie 25. julija, predložiti v dvehl izvodih deželnemu, odnosno okrožnemu sodišču. Sodišče nibra volilne imenike pregledati do dne. 9. avgusta, jih potrditi ter vrniti halo en izvod občini. Izza dne 9. avgusta bodo volilni imeniki stalno razgrnjeni pri sodišču In v občinskem uradu. Vsak državljan ima pravico, pregledati volilno imenike, jih prepisati in zahtevati popravke. Volilni imeniki, ki veljajo za vse volitve, so dvojni. Za volitve narodnih poslancev in za volitve v oblastno in sresko skupščino veljajo imeniki, v katere je vpisan vsakdo, ki je star 21 let, ter biva že najmanj šest mesecev v občini. Drugi volilni imeniki pa veljajo za občinske volitve, pri katerih ima volilno pravico le tisti, ki biva že eno leto v občini. Kadar so volitve razpisane, ima vsakdo pravico, reklamirati zase kakor tudi za druge, toda le tokom 15 dni po razpisu volitve. Vsako leto meseca januarja morajo občinski uradi izpopolniti volilne imenike. Vse vloge glede poprave volilnih imenikov so kolka proste. Tovariši, skrbite pravočasn j>, da boste zanesljivo vpisani v volilne imenike! Dolžnost krajevnih odborov je, da. pregledajo volilne imenike in, si jih prepišejo. Čuvajte kmetske koristi!
(Kandidat SKS. za državni svet) je vladni svetnik Ivan Š k a r j a,, ki ga naši pristaši dobro poznajo, ker je bil tajnik prejšnjega deželnega odbora. Tovariš Škarja slovi za strokovnjaka v upravnih zadevah iu kot, dolgoletni tajnik deželnega odbora najbolje pozna slovenske prilike.
(Obsojeni obrekovalci.) Poskova «Ju-goslavija* je. na skrajno infamen način napadla tovariša ministra Pucija. «Jugaslavijin» članek je s. .slastjo ponatisnil «Avtonomist». Tovariš Pucelj je tožil zaradi tega oba lista ter dal tako svojim »načelnim* nasprotnikom priliko, da pred sodiščem dokažejo svoje' trditve. Toda pred sodiščem sta zlezla urednika, obeh listov pod klop, kajti g. Fakin kot odgovorni urednik »Jugoslavije* in g. Petrič kot. odgovorni urednik «Avtonomista» ',s,ta izjavila, da nista brala inkriminiranih člankov, ki sta zašla brez njiju vednosti v list. Ker je nemogoče dokazati neresničnost takih trditev, zato Sta bila obsojena, oba urednika samo zaradi prestopka zoper varnost časti, in sicer Jože Petrič na 100, Zorko Fakin pa na 200 dinarjev globe in na povračilo sodnih stroškov.
(Kranjska hranilnica) ima v Ljubljani za Bežigradom velike travnike. Do sedaj je oddajala, te travnike v, naj mu
kmetom, letos pa jih je oddala nekemu gospodui, čeprav so bili kmetje pripravljeni plačati zelo visoko najemnino. Zgolj s kmetskim denarjem je postala, Kranjska hranilnica to, kar je, sedaj jra, nastopa proti kmetom. Kmetovalci, zapomnite si to! Pričakujemo, da nam Kranjska hranilnica pošlje tudi zaradi te ugotovitve kakšen popravek, ki! ga bomo z veseljem priobčili in — popravili.
(Drage krave.) «Domoljub» poroča po «Sloveneu», da so plačevali v Srbiji kmetje krave po 1 4 4.0 0 0 k r o n. Nato pa modruje «Domoljub»: «Mogoče je le dvoje. Ali ,so kmetje tako bogati, potem ne potrebujejo vojne odškodnine, ali pa kupujejo krave oderuhi. Pravilno ni ne eno no drugo.* Ne, «Domoljub»! Še tretja je mogoče: Da so se namreč tvojemu uredniku ski-sali možgani. Mi bi zelo želeli, da hi bilo v državi na milijone takih oderuhov, ki bi dali za kravo 144.000 kron. P>i vsaj naš kmet enkrat živino dobro prodal, četudi «oderuhu». Škoda je le, da vse skupaj nič resi ni. In kot drage krave bodo, še vedlno ostale nedosežene švicarske krave deželnega odbora, od katerih je vsaka veljala samo nekaj nad 200.000 kron! Toda na to je »Domoljub* že pozabil. Že vemo zakaj!
(Poslanec Žebot za klofute.) Na večerni seji skupščino z dne 7. julija sta se poslanca Vidakovič (zemljoradnik) in Šime Ševič (radikalec) hudo sporekla in Vidakovič je udaril Ševiča po Licu. Vidakovič, nekaj nad 30 let star, je nato urnih becler pobegnil predi Ševi-čem, ki ga, je lovil z revolverjem po dvorani. Zaradi takega nekvalificiranega nastopa je predlagal drug dan predsednik skupščine, naj se Vidako-viča izključi za kazen od treh sej. Vidakovič sam je izrekel obžalovanje ter izjavil, da vsako kazen rad sprejme, ker se čuti krivega. Pri glasovanju pa je glasoval proti temu izmed slovenskih klerikalcev poslanec Žebot. Tega glasovanja se je sramoval celo Brodar in minister Pucelj je za,klical Žebotu: «Torej Vi ste za klofute!* («Obraz ima že pripraven za tako stvar!» je dodal neki hudomušni tovariš.) Žebot, pa se je izgovarjal, da, je glasoval zaradi tega tako, ker je klofutač kmet. V obrambo kmetskega stanu pa ji1 treba povedati, da je Vidakovič jurist,
(Točno se je zgodilo,) kar smo napovedali. »Domoljub« že laže, da je dosegel poslanec Škulj podporo za slovenske bolnice. Da, se poslanec Škulj in lažnivi «Domoljub> le ne sramujeta, ko Vendar oba dobro vesta, da opozicionalni poslanci «Jugosloven-skega kluba» ne dosežejo nič drugega kot dolg nos. Ampak kaj briga resnica duhovnika Škulia in še manj »katoliškega,* »Domoljuba*! Res, lepe cunje sc priporočajo katoličanom!
(Na veleizdajalski način) zagovarja »Domoljub* bolgarske bandite. Čudimo se, da je tudi taka gorostasnost dovoljena. Ali so -morda na državny.ii pravd ništvu same slepe kure?
(V «Ekonomovo» pisarno v Ljubljani) so vlomili dne 5. t. m. ponoči tatovi. Odnesli so, samo pisalni stroj, v blagajno pa niso mogli vlomiti. Toda sreče tudi pri pisalnem stroju niso imeli, ker je uzmoviča, nosečega stroj, še ponoči prijela policija. Pisalni stroj je bil »Ekonomu* vrnjen.
(Polhov gradeč.) Pograjci niti vedeli niso, kako dobrega očeta s;o imeli, dokler jim ni »Kmetijski list* razkril vrlin in dobrin župana Riharja. No, pa niso še vso razkrite, temveč ostalo jih je še precej prikritih. Balantinov atek so sicer -majhen mož, toda velik klerikalec. Klerikalci so delali na vse pre-tege za napačno vojno, ki je spravila ves svet na beraško palico. Če hi smeli, bi postavili svoje nasprotnike prav pred topove, samo da bi mogli potem neovirano guliti ljudstvo.. Gola resnica je,'da vsled klerikalne hujskanje za vojno ni bil na Kranjskem, četudi je bil v veljavi prek i sod, prav noben klerikalec poslan na Suhi bajer. Vendar pa je prav malo manjkalo, da se ni to pripetilo Riharju. Če mu ne, bi pomaga ! i njegovi občani, se prav gotovo ne bi izkobacal iz nesreče. Seveda je Rihar kot pravi klerikalec na to čisto pozabil. Dobrota je sirota. Naš atek pa so tudi častihlepni. Ker so se morali posloviti od županstva, zato so napeli vse sile, da so postali načelnik gasibev. Toda tudi pri tem početju so imeli smolo. Že po treh letih se je atka vse naveličalo. In nobeno čudo to! Svoje sijajne zmožnosti so pokazali atek pri zarlnji društveni veselici, ki je obetala, po pripravah sodeč, biti ena najlepših, a, je izpadla v resnici tako žalostno, da je imelo društvo gmotno in, moralno škodo. Kamor atek svoje prste vtak nejo, tam' mora hiti takoj nekaj narobe. Kar se je govorilo o srečolovu, ne spominja več na nemarnost, temveč na nekaj drugega,. Pa naj za, danes to o našem imenitnem atku zadostuje..
(Dol pri Ljubljani.) Na otročje ne umno izjavo g.. Lenčka v «Domoljubuj z dne 6. t. m. sploh ne bi odgovarjali, če . ne bi vsebovala toliko nesramnih zavijanj in podlih obrekovanj. — Kar se tiče šole v Beričevem, izjavljamo, da je imel g. Lonček čisto proste rol kar mu je tudi tovariš Grad na seji ob-
činskega odbora jasno povedal. Tega, ali je šola v Beričevem potrebna ali ne, g. Lenček sploh ni zmožen presoditi. Ugotavljamo le, da je za šolo glasoval tudi eden najuglednejših pristašev SLS. Ugotavljamo dalje, da ni vstopil g. Lenček v SKS. iz ljubezni do kmeta, temveč zgolj iz koristolovstva. Zategadelj se je tudi njegovi kandidaturi večina naših pristašev upirala. Končno pa se je večina udala na prigovarjanje njegovih prijateljev, češ, da je »mladost norost* in da je po tem geslu treba presojati g. Lenčka. Vplivalo pa je tudi to, da je žena g. Lenčka iz ugledne hiše in se je mislilo, cla postane g. Lenček pod njenim vplivon dragačen človek. Višek nesramnosti pa je, če se upa blatiti g. Lenček svoje bivše somišljenike s koritarji. Resni,-a je namreč to, da je prav g. Lenček spričo svojega koritarstva provzročil. da so mu vsi njegov i volilci izrekli nezaupanje. Smešno je, če se sklicuj * g. Lenček sedaj na voljo občanov. Zanj so merodajni le njegovi volilci, ki pa so odločno proti njen m. Pa naj poizkusi svojo srečo ter si preskrbi v 14 dneh 10 svoje,ročnih podpisov volilcev. ki so glasovali dne 9. maja 1921. za SKS. Če tega ne stori, tedaj nima nobene pravice, nas zastopati. Za uezna-čajn-eže in Efialte ne sme biti prostora v občinskem svetu. Prav resno svetujemo g. Lenčku, naj s svojim maslom na glavi ne hodi več na solnce. Toda o tem drugič kaj več, če hi se drznil g. Lenček še enkrat pred javnost,. Do-tičnemu, <i je sestavil famozno L encko-vo izjavo, pa resno svetujemo, naj ho v bodeče previden, kajti drugače bo obžaloval ne našo, temveč lastno za-
slepljenost. — K r a j e v n i o d b o r SKS.
(Prostovoljno gasilno društvo v Črnomlju) obhaja dne 23. julija štirides >t-letnico obstanka. Odbor se marljivo trudi, da se proslavi ta nad vse pomembni dan kar najlepše. Vsi, ki Vam je na srcu blaginja gasilnega društva, vsi, ki še niste videli lepote Bele Krajine, in vsi, ki ste nam prijatelji in tovariši, ne zamudite te lepe prilike, pri-hitite v prestolice Bele Krajine — naš Črnomelj ter pripeljite s seboj čim več prijateljev in znancev! Vožnja je polovična. Zveze vlakov zelo ugodne. — 0 d b o r.
(Sv. Jurij ob Ščavnici.) Naša lepa župnija je izgubljena; z Jurjevčani >e ne da delati. «Pogubonosna» samostojna stranka je že preveč razprostrla svoje kremplje po drugače tako pohlevnih župljanih. Posamezni nesrečneži so zabredli celo že tako daleč, da, niti gospodom več vsega ne verjamejo; ne verjamejo jim, da imajo najboljšo namene z njihovo in tujo imo-viiio, da, hočejo samo obvarovati' in na varno spraviti denar svojih ovčic, ki •o pa branijo biti ovce. Da, ne verujejo niti tega, da bodo srečni in zveličani edinole s pomočjo naših vzornih Orlov in Orlic, valjajočili se na svojih pohodih po tujih njivah in razgrajajoči!! ob sodih piva po tdovških procesijah. Sicer pa je Telovo samo enkrat in da le gospod niso videli. Vera peša, zato nazaj Jurjevčani h gospodu, ki je hil baje prej gospod ko krnet. Vera peša! Zato ne zadostuje več, če se na priž-nici omenjajo vzgledi svetnikov in svarilni primeri iz preteklosti. Verstvo bolj (Irži, posebno če nima človek sreče z lastnimi pridigami, ako navede primere iz življenja svojih župljanov. ki jih osebno napada. To provzroča smeh, cerkev se napolni in učinek je tu. Da, vera peša, g. kaplan! Najbrže tudi zategadelj, ker so Jurjevčani nekako nedovzetni za Vaše lepe vzglede. Čuden vtisk napravi pretep kaplana s pijanci, kateremu je bil n. pr. priča blaguški potok, in sicer še — ob pozni nočni uri. Sirovo psovanje in napadanje mirno ležečega človeka ne na, ampak ob poti, ni lepo. Da ne bo vera pešala, poizkusite biti malo manj osebni v pridigah. Če Vam pa dela težkoče govor in če nimate gradiva, Vam bo pa gotovo g. župnik posodil kake knjige ali stare pastirske liste. Bog je še vedno isti kakor je bil za časa blagega Slomška. To je naše mnenje. Vzemite si to k srcu, če ne, se bosta zglasila revolver in klobuk, ki sta v usodepolni noči menjala v zmedi svojega lastnika! — J u r j e v č a n.
(Prekmurje.) Velik uspeh poslancev SKS. Naznanjamo, da se je naši zahtevi ugodilo in se meja pri Radgoni odprla, kar je zasluga poslan-, cev SKS., zlasti tovariša Mrmolje. Glavarstvo ho izdalo vsem deležnikom legitimacije, ki bodo dovoljevale prost prehod meje. Stavimo eno proti deset, da bodo zloglasne »Novine* pripisovale to zaslugo poslancev SKS. klerikalni stranki. Tovariši, skrbite, da ne bo ta laž uspela!
(V Pucince) so sklicali klerikalni >ri-ganjaei shod, na katerega je prišel tudi g. Pušenjak, poslanec za zabavo. G. Pušenjak- je doživel na shodu veleza-. služeno. in strahovito blanja^p^o sivo ji stari navadi' je ta gospo$	zabav-
ljal čez sedanjo vlado, toda medklici sq ga tako zmešali, da je.vfcar krvavi pot potil. Ljudstvo' je glasno kričalo, naj odide, ter zahtevalo "poslanca Kle-kla, da obračuna z n£m. Nastopil je pot«m ugledni posestnik Kuhar, ki
Pridobivajte naročnike „Kmetijskemu listu", ker le z njim se širijo najuspešneje naše ideje!
Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega lista"!
3
je povedal klerikalnim kolovodjem, kar jim je šlo. Zelo 'učinkovito je porabljal Šusteršičevo knjigo in. neusmiljeno razkrival klerikalno izrabljanje ljudstva. Ostro je nastopil tudi proti klerikalnemu priganjaču Švikaršiču, ki bi ho tel, da bi plačevala država njegovo po stojanje. Ljudstvo je g. Kuharju glasno vzklikalo ter mu pritrjevalo, g. Pušenjak pa jo je odkuril brez slovesa.
vedbi agrarne reforme in kmetijski na-obrazbi. Zavednost čeških kmetovalcev mora biti nam za vzgled.
Politične vesti.
(Sijajen nastop poslancev SKS.) Kakor je jasno, da je zunanje posojilo nujno potrebno in zaradi tega, ker nam zaupa Amerika denar, tudi zelo razveseljivo znamenje naše gospodarske sile tako pa je tudi jasno, da so pogoji te ga posojila težki. Ce to posojilo pa metno porabimo ter ga naložimo tako, da dvigne vse naše narodno gospo darstvo, potem je jasno, da bomo tudi težke pogoje posojila z lahkoto premagovali in s posojilom silno pripomogli h gospodarskemu napredku države. Zategadelj .so posvetili poslanci SKS. vso pažnjo uporabi ameriškega, posojila. Kakor znano, naj bi se porabilo ameriško posojilo skoraj izključno za izboljšanje prometa. Zgradile naj bi se nove železniške in popravile stare železniške proge. Naši poslanci zahtevajo zaradi tega, naj se že v zakon o najemu posojila spravijo natančne določbe, katere proge se zgrade in kako se , orabi denar, ker le na ta način se zgodi, da se bo denar dobro in pravilno porabil. Ameriško posojilo bo plačevala vsa država in spričo dobro urejenih davčnih razmer Slovenija gotovo v znatni meri. Zaradi tega zahtevajo poslanci SKS., naj se še pred sprejetjem posojila z zakonom določi, da se zgradi z izposojenim denarjem železnica Št. Janž—Sevnica in zveza Slovenije z morjem. Črnomelj in Kočevje se morata zveza ti z železnico na Reko in take realizirati proga, za katero se je izrekla ogromna večina slovenskega ljudstva. To stališče SKS. je v finančnem odboru jasno naglasa] tovariš R a j a r, ki je izjavil, da izstopi SKS. s j) 1 o h iz vlade, če se nebi t c zahteve v polni meri v p o š t e v a 1 e. Odločen nastop naših poslancev je napravil povsod silen vtisk. Radikalni poslanci bi sicer hoteli temu nasprotovati, toda vse kaže. da bo vlada, naše zadrte /e-sprejela. Ta uspeh poslancev SKS. bo krona njih pravega ljudskega dela in tako velika pridobitev, kakršne že dolga desetletja ni dosegla nobena, druga stranka. Tako se bo pa zopet enkrat jasno izkazala razlika med našimi in klerikalnimi poslanci. Dočim kleri-
Sirarstvo.
(Napisal Ivan Ažman.)
Trideset let skoraj se že izdeluje v okolici Bohinja in na Blejskem Selu iz kravjega mleka sir. Posebno pa se je pričelo razvijati sirarstvo v zadnjem času in v naši mladi kmetski državi bo kmalu razširjeno po vsej Gorenjski, kar je iz več ozirov nad vse razveseljivo in zlasti sedaj, ko so vsa živalska maščobna krmila sploh jako draga, največje važnosti. Sirotka je poleti za prašiče zelo zdravo krmilo, ki jim obenem razčiščuje želodec.
Toda ne glede na to ima sirarstvo že samo na sebi velikanski narodnogospodarski pomen, zaradi česar je brez vsega drugega jasno, da bi morali razvoj sirarstva podpirati vsi merodajni krogi". Predvsem pa bi se moralo poskrbeti za zadostno površino planin. Na vsak način bo treba nekaj gozdov na Gorenjskem posekati in napraviti tako planine. Gorenjski kmet je navezan predvsem na živinorejo, ki mu je glavni vir dohodkov.
V	dandanašnjih težkih časih mora gledati kmetovalec na to, da raz-peča svoje izdelke kolikor mogoče drago. Nikakor pa ne dela kmetovalec tega zategadelj, da bi škodoval drugim stanovom), temveč da varuje zgolj svoje koristi. In če se mu naj posreči to s sirarstvom, mora pač gojiti sirarstvo.
V	Hrašah in v Lescah smo prodajali lansko leto mleko na Bled. liter po 4 krone. Tam pa so' ga prodajali dalje po 8 in 9 kron liter. Kdo je imel torej dobiček pri mleku. Ali živinorejec ali prekupčevalec? Jasno je, da le prekupčevalec, čeprav bi moral imeti po vseh božjih in človeških postavah dobiček živinorejec, ki se je edini zanji trudil.
Po «Novem času» se neki narobe-prijatelj delavcev zaletava v sirarske zadruge, češ, da bo zaradi njih zmanjkalo mleka in da ga bodo delavci še dražje plačevali. Mnenje «Novega časa» je več ko neumno. Tudi najbolj zeleni socialist ve, da bo prišla pocenitev življenja edinole iz zadrug. Sirarstvo je dalje potreb-ker koristi kmetovalcu tudi s
kalni poslanci samo hujskajo in IcriČe, pa naši poslanci tiho in neumorno de-jno>
lajo. In posledica tega dela bo zveza| tem, da mu ostajajo vsi odpadki.
Kar pa je koristno, je treba gojiti! Zavoljo drugih stanov pa kmetovalec vendar ne more uničiti samega sebe. Kadar tvornični delavec štrajka, pač ne vpraša, ali se bo spričo štrajka blago tako podražilo, da ga kmetovalec ne boi mogel več plačevati. Torej, kar ne delate sami, ne zahtevajte od drugih!
Sirarstvo je torej potrebno in zato vredno, da ga ščiti država. Ko sem se vračal po kraljevi poroki iz Beograda, sem videl v Zagrebu v vseh delikatesnih trgovinah, v kako velikih množinah se prodaja emen-dolski sir. Našo valuto slabi najbolj preobilica uvoženega blaga. Uvažanje sira je luksus, ker izhajamo popolnoma lahko, s svojim domačim sirom. Predlagal sem zategadelj na seji «Kmetijske družbe», naj se dela na to, da se uvoz sira prepove, ter upam, da bo tudi tovariš Pucelj v tem zmislu nastopil.
Končno bi pa prosil tudi nekatere mlekarje, ki so pred nedolgim časa®; kandidirali celo za predsednika « Kmetijske družbe», naj ne ponujajo sira v krajih, kjer ga ima kmetovalec sam dovolj in naj zaradi ptro-fita «Gospodarske zveze» ne uničujejo kmeta.
V tem zmislu je treba delati za razvoj sirarstva, ker le na ta način se bo pomagalo kmetu. Vsi, ki so resnični kmetovi prijatelji, bodo nam pri povzdigi sirarstva pomagali, kmetovi nasprotniki bodo pa seveda rohneli proti sirarskim zadrugam.
Naj rohne, kolikor jim drago, mi gremo preko njih.
Slovenije, z morjem, ki bo za vse naše - gospodarstvo odrešilnega pomena. Vsa čast našim poslancem in, čast delu SKS.!
(Sporazum z Italijo) se, kakor vse kaže-, vendarle doseže. Mi se tega sporazuma ne veselimo ter ga tudi ne pozdravljamo. Nam ne prinaša nobenih uspehov, pač pa bodo Italijani izboljšali položaj mesta Zadra. Nerešeno pa ostane vprašanje Planine in Baroša in varstva naših neod.rešenih bratov. Silno se čudimo, kako more hvaliti sporazum dr. Rybar, bivši voditelj tržaških Slovencev. Pri vsem spora je zastopal edino pravilno stališče ministrski predsednik Pašič. Toda, jasno ni, zakaj je on popustil. Upamo, da so ga vodili najboljši motivi
(Stejičeva pomilostitev.) Kakor znano. ie nastal med vlado in kraljem >pOr zaradi Stejieeve pomilostitve. Izvun dvoma je, da ima, kralj neomejeno pravico, pomilostiti kogar hoče. Zato se kralj ugovorom justičnega, ministra ni vdal in je ostalo pri Stejičevi pomilostitvi, kar dela čast našemu kralju.
(Klerikalci) si pridno vihajo rokave in tii hoteli vstopiti v vlado. Zahtevajo le 'revizijo ustave in neomejeno vlado v Sloveniji. Dasi je jasno, da potrebuje naš narod veliko bolj izboljšanja vojaškega zakona in mnoge kmetijske zakone kakor revizijo ustave, hočejo klerikalci vendarle, da bi se zopet leto dni prepirali, ali srno Jugoslovani ali pa državljani kraljevine SHS. S tem so se zopet, enkrat razkrili, kako malo so ,jim mar kmetske koristi. Pripomni: i je seveda treba, da je vstop klerikalcev v vlado za enkrat samo še pobožna želja.
(Demokratska stranka) je imela svoj veliki zbor zaupnikov, na katerem je bil izvoljen za predsednika, stranke minister dr. Žerjav. Zbor se je izrekel med drugim tudi za. agitacijo po dež di. Smo v resnici radovedni na »preobrat*; ki nastane sedaj po deželi; -Želimo-liko uspeha! "... ... • -... , x
(Združitev čeških in slovaškatJane-tovalcev) v enotno p o lt;t
kmetskim koristim. Po zaslugi znatnega; voditelja čeških poljedelcev" Š v*elire-f pa je sedaj te razcepljenosti "konec." Nova enotna kmetska stranka , bo »-posvečala svojo posebno pozornost- 4a-
vred tudi plevel, se slama plevela kljub vsemu čiščenju in mikanju skozi vso izdelavo do platna ne odstrani. Vsaka peščica naj se ohrani v najlepšem redu in vsa stebla naj se prekladajo zravnana na prostor, kjer je lan rastel in kjer leži potem, kakor je pač vreme, razvezan in enakomerno razprostrt en teden. Pazi naj se tudi na to, da ne leži lan na prsti, ker bi sicer rjavel.
.Ko se lan posuši, naj se mu odvzame seme, vendar nikakor ne tolčenjem ali mlatenjem, temveč le s smukanjem, kajti s tem se ohranita steblo in lakno nepokvarjena in ne-raztolčena. Doseže pa se s tem tudi to, dla se seme ne porazgubi in ne ostanejo glavice na stebličju, kar je vse velike važnosti.
Zelo važna je pri lanu goditev ali rositev. Najvažnejše pri tem je raz-prostiranje in obračanje. Razprosti-ranje naj se vrši, če le mogoče, na strnišču ali pokošenih travnikih, in sicer tako na redko, da se skozi lanišče še trava vidi, kajti le na ta način je mogoče, ves lan enakomerno goditi; prepreči pa se s tem tudi za primer večdnevnega dežja gnitje lanu. Lanišče naj se med goden jem vsaj enkrat obrne, za primer dežja .pa večkrat, sicer bo gorenja plast prej godna kot spodnja, kar na moč-nost, mehkobo in čistost lakna zelo vpliva. Lan naj se obrača vedlno le take dni, ko ni hudega vetra, ker sicer se spravi ves lan iz reda. Lan naj se godi štiri tedne, vendar pa je mogoče, da je lanišče že v treh, ob slabem vremenu pa tudi šele v šestih tednih godno. Preden se lan spravi, naj se ga večkrat poizkusi, kajti kakor hitro gre lakno vsaj tri četrtine dolgosti od stebla, naj se ga vzdigne, ker bolje je, da je lani manj. goden kakor pregoden. Pri vzdigovanju naj se, kakor smo že prej glede pogrinjanja, razprostiranja in obračanja omenili, pazi, da ostane lan lep'o v redu.
Na vsa vprašanja glede posetve, pridelovanja in izdelovanja lanu kakor tudi glede njegove zamenjave za platno daje rade volje strokovnja-ška pojasnila in strokovnjaške nasvete «Mehanična vrvarna —- teril-nica — predilnica Anton Šinkovec na Grosupljem.
m oospodinjst
Pridelovalcem lanu.
Zaradi brezštevilnih -napak, ki se leto za letom ponavljajo pri pridelo-vatrfif lanu, opozarjamo z ozirom na laneno žetev na na-
d al jeni češkoslovaški kroetje-v tri~Ttcr- —fc orično listi in semenske trla litične stranke, kar je
fiem - Vremenu v malih peščicah z roko" porii?fo Pt'if tem, se naj pazi na
to,, da. se.^Ac.izrujc istočasno tudi plevela, kajtr če se izrtije z lanom
;.1x v} i' l/T
(Razstava vrtnih pridelkov v Mariboru.) Društvo vrtnarjev za Maribor in okolico priredi a- dneh od 8. do 17. se.p-tembra svojo prvo razstavo kot poseben oddelek pokrajinske obrtne razstave. Na razstavi hočejo vrtnarji pokazati, kaj zmorejo v zelenjar-stvu in lepotičnem vrtnarstvu. Obiskovalci razstave naj se prepričajo, da so naši kraji za vrtnarstvo izredno ugodni in tako rekoč ustvarjeni za to, da pred-njačijo v tem oziru ostalim pokrajinam naše države. Vrtnarji v mestu in na deželi, na delo! Odločite se že sedaj za zelenjavo in cvetice, ki jih boste razstavili meseca septembra in, posvetite tem vrtnim pridelkom čini večjo pozornost, da bodo krasno uspeli do določenega dne. Brezdvomno bo prišlo obiskat našo razstavo mnogo ljudi, ■ a j bo ta razstava sploh prva te. vrste v naši državi. Dolžnost vrtnarjev bodi, obiskovalce čim bolj zainteresirati za naše kraje, da dobe tako odjemalce za svoje pridelke. Poleg praktičnega pomena ima pa imenovana razstava tudi namen, zbuditi med ljudstvom zmisel za vrtnarstvo in dvigniti v splošnem to lepo panogo narodnega gospodarstva na, višjo stopnjo.	tega ni name-
njena razstava samo velikim vrtnim podjetnikom, ampak tudi posestnikom malih vrtov. Pretočene dni je začel razstavni odbor razpošiljati prijavnice, ki naj se izpolnijo in, pošljejo odboru. Kdor ni dobil prijavnice, a želi sodelovati na razstavi, naj se obrne glede tega na društvenega predsednika gosp. K e g 1 a na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Odbor računa s tem, da se prijavi za. sodelovanje na razstavi veliko število vrtnarjev. Razsitavljalci bodo plačali le malenkost, ker so odbora prostor in paviljoni zastonj na razpolago.
(Vinarska razstava v Mariboru.) Ne
«Kmetijska družba, za Slovenijo-*, temveč vinarski in, sadjarski odsek v Mariboru priredi Vinsko razstavo kot oddelek splošne pokrajinske obrtne razstave. Vinogradniki, ki se nameravate udeležiti te razstave, prijavite se vinarskemu in sadjarskemu odseku v Mariboru! V tem zmislu naj se poprav} naša zadnja notica o vinski razstavi. Upamo, da bodo naši vinogradniki uvideli velikanski pomen te razstave in se prijavljali v kar najobilmejšem številu.
(Drugi ljubljanski veliki semenj od dne 2. do dne 11. septembra.) Inozemsko blago se more- uvoziti po polovični železniški tarifi in carine prosto, če .-e
v šestih mesecih izvozi. Ker je nevarnost, da bi dospelo blago prepozno, zato opozarjamo vsakogar, da odpošlj, že sedaj, svoje blago. Vse došlo blago prevzema spedicijska tvrdka »Balkan* v Ljubljani, ki blago tudi shranjuje proti zelo nizki odškodnini. Uvoz luksuznega blaga, je še prepovedan, toda upa se, da bo ta prepoved za semenj ukinjena.
(Za iznajditelje.) Ministrstvo za trgovino in industrijo je priznalo vsem ve-1 (sejemskim razstavljalcem zaščito industrijske svojine. Izumitelj mora le zaprositi najkesneje tri mesece po zaključku velesejma. za zaščito industrijske svojine. Na to ugodnost opozarjamo zlasti vse izumitelje.
(Reklamne deske.) Stara razvada Slovencev je, storiti vse v zadnjem trenutku. Tako se je zgodilo minulo leto, da se je črkoslikarje tik ob pri-četku lanskega velasemnja naravnost preplavilo z naročili, katerih velik del zaradi tega niso mogli izvršiti. Da se kaj takega tudi letos ne ponovi, je treba., da vsi, ki potrebujejo reklamne deske, le-te že sedaj naroče in si žago tove prostor, kjer jih nameravajo razobesiti.
(Popolnitev protestov zoper žigosanje obveznic predvojnih avstro-ogrskih posojil, ki so last naših državljanov.) Uradno se objavlja: Generalna direkcija državnih dolgov je pozvala že nekolikokrat državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se iz kakršnegakoli razloga, hranijo v inozemstvu, naj jih v določenem roku prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo do-movnico), da bi se mogel na podstivi teh prijav pri dotičnih vladah vložiti protest, zoper žigosanje in da bi se mogla zahtevati njih restitucija. Ker >roš-njam niso bile priložene domovine© in je nevarnost, da brez domovnic inozemske vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, se interesenti i z -n o v a, pozivi j e j o , naj, pošljejo naknadno k svoji že vloženi prošnji kar najhitreje še domovnico generalni direkciji državnih dolgov v BeogTadu. Interesenti se opozarjajo na to, da morajo sami trpeti posledice, ako se ne odzovejo tudi temu: zadnjemu pozivu.
(Mariborski trg.) Novi tržni cenik izkazuje novo zvišanje cen. Drugovrstna govedina je po 60 do 68, vampi po 20 do 24, pljuča po 24, teletina po 60 do 68, svinjina po 80 do 90, sveža slanina po 120, mast. po 120 do 123, konjsko meso po 32 do 36 kron kilo gram. Piščanci so po 64 do 80, kokoši pa po 148 kron. Mleko liter od 10 do 12 kron. Sirovo maslo kilogram1 140 kron. Pšenica 16, rž 14, ječmen 15, oves 16, koruza 16, fižol 16, moka št. 0 25, zgodnji krompir od 8 do 12, čebula 32 in fižol v stročju po 4 krone kilo gram.
(Žitni trg.) Zagreb, dne 8. julija. Dobri izgledi na žete v so provzročili padec žitnih cen. Stara pšenica, se plačuje po 1480 do 1490, nova pa po 1270 do 1280 kron od baške postaje. Ivo niza velja od 1240 do 1250, oves pa od 1210 do 1220 kron. Moke se je prodalo dosti v Avstrijo, in sicer št 0 po 24-50 do 24-60, dočim velja" v drž i vi od 23-60 do 24 kron kilogram. Nova moka št. 0 se prodaja s prodajne, postaje jx) 21 do 21-20 krone
(Živinski trg.) Zagreb, dne 8. julija. Izvoz mesa in živino počiva- skoraj popolnoma,. Te teden so bile v Zagrebu tele cene: prvovrstni govedi od 40 do 44, drugovrstni od 32 do 36 in tretjevrstni od 22 do 28 kron za kilo-gram žive teže. — Težke svinje so bile po 80 do 90, srednje od 76 do 80, lahke od 72 do 75 in slabše od 68 do 70 kron za kilogram žive teže.
(Vinski trg.) Trgatev obeta v vsej državi dobro, zaradi česar padajo -vene vinu. V Beli Krajini se prodaja vino povprečno po 18 kron liter. V Banatu se zahteva, za liter belega vina od 10 do 12 kron. Hrvatski kmetje prodajajo gostilničarjem vino liter po 16 do 17 kron. V zadnjem času se je prodalo zelo veliko dalmatinskega vina na Francosko, kjer ga rabijo za svoja črna. borci oška vina.
(Hmelj.) Žalec, dne" 1. julija 1922. Vremenske razmere iso bile pri zadostni padavini in povprečni jutranji temperaturi 12° R v drugi polovici "meseca junija še-precej ugodne za razvoj hmeljske rastline. Trta je zrasla do vrha drogov, oziroma žic, in imajo precej panog, na katerih se prikazujejo že cvetni popki. Vzlic vsemu temu so v rasti zaostali nasadi še vedno slabi, tako da hmeljarji vkljub povečani ploskvi s hmeljem zasajenega zemljišča ne pričakujejo več kot, množino lanskega pridelka. — Hmeljarsko društvo. — Žalec (Češko), dne 28. junija 1922. Poročila o stanju hmeljskih naMdov niso ugodna. Hladna temperatura ni vplivala na rastlino ugodno, zlasti v rasti zaostali nasadi, katerih je tretjina vse. st hmeljem zasajene ploskve, ne obetajo posebnega pridelka, ker je rastlina komaj priklila iz zemlje. Druga tretjina vseh, nasadov je pac prav lepa; rastlina, ki je zrasla do vrha, žic, je krepka, ima obilo panog in kaže tui pa tam tudi že cvetne
popke. Ostala tretjina je srednja, od-n-osno srednjedobra. Toplo vreme in izdatne padavine bi bile nujno potrebne, da bi se mogla rastlina še nadalje dobro razvijati. Bolhači iri gosenice prhljadne sove (colocampa exoleta) ogrožajo rastlino še vedno s tem, da ji odjedajo vršičke.
(Francoski krompir) je vsako leto slabši, kar prizadeva francoskim strokovnjakom že težke skrbi. Francija bo morala, pričeti z uvozom krompirja.
(Naseljevanje.) Po podatkih ministrstva za agrarno reformo se je izza uje-dinjenja naselilo v Vojvodini 4200 -od-bin, večinoma iz Hercegovine in Dalmacije. V Južni Srbiji se je naselilo 8757 rodbin, in sicer 3367 iz Srbije, 1346 iz Črne gore, 869 iz Bosne in Hercegovine, 625 iz Vojvodine, 1045 iz Dalmacije in 1505 iz Hrvatske in Slovenije.
(Vrednost denarja.) Naš denar pada še nadalje. Toda, istočasno se niža vrednost tudi denarju drugih držav, vsled česar se padec našega denarja ne čuti tako zelo. — Ameriški dolar velja že do 332, angleški funt šterling nad 1520 kron, francoski frank 26-80 krone, laška lira 14-88 krone, češka krona (ki se stalno dviga) že do 7-20 krone; nemška marka 64 vinarjev, madžarska krona 24 vinarjev in avstrijska krona 1-40 vinarja.
(Turška valuta.) Pred vojno je bila Turčija ona redka država, v kateri je bil v prometu le zlat in srebru denar. Ko pa je stopila država v vojno, se je to nehalo in kakor vse druge države, tako je tudi Turčija i»ričela s tiskanjem bankovcev, ki je vedno bolj in bolj naraščalo. Ker je poleg tega na Turškem padal stalno tudi izvoz, zato se je turška, valuta silno znižala. Leta 1918. je bilo treba plačati za en angleški funt 158, leta 1919. že 341 do 406, leta 1920. od 384 do 582, leta 1921. od 507 do 950 in leta, 1922. celo od 623 do 710 turških grošev.
(V Švici) je bil s 76 glasovi proti 46 glasovom sprejet v skupščini deveturni delavnik. Bogata in svobodomiselna Švica je proti oseniurnemu delavniku, pri nas pa vlada nezadovoljnost celo osemurnim delavnikom.
Raznoterosti.
(Zakaj so zmagali.) Bilo je na solun-
ki fronti. Delale so se odločilne priprave za. napad. Armadni komandant, vojvoda Mišic je proučeval na karti teren bojne črte ter opazil na strani griček, s katerega bi moglo topničar-stvo z uspehom obstreljevati sovražnika. Vojvoda Mišic ie hotel to takoj izkoristiti. Vzel je telefonsko slušalko, si jo nastavil na uho ter poklical baterijskega komandanta. Le-ta se je nemudoma javil po telefonu. Vojvoda Mišic mu je ukazal, naj zasede takoj oni griček. Rekel mu je: »Glejte za vsako ceno, da j-ostavite na oni griček vsaj dva poljska topa! Od tam morete fiotein izvrstno podpirati napredovanje 7. in 8. polka.» — »To je popolnoma nemogoče, gospod vojvoda,® je odvrnil baterijski komandant »Ta griček je silno izpostavljen sovražnemu ognju.» — »Vem to,» je dejal vojvoda Mišic, «ali to mora biti. Zato Vam ukazujem, da postavite do sedmih zjutraj na griček vsaj Iva topa.* — »Nemogoče!* je odvrnil zopet baterijski komandant. — «Ali ste videli, kaj je na vrhu grička?» ga je vprašal nato Mišic. — »Sem! Tam stoji ena hruška,.* — «Tako je! Če ne bosta jutri zjutraj na gričku topa. boste viseli Vi na hruški.* Ko je vojvoda Mišič to izrekel, je zaprl telefon. — Ni pa še bila ura sedem, je že javil baterijski komandant, da je postavil sicer z veliko težavo, toda vendar vso baterijo na grič in da je pri tem delu izgubil samo enega, vojaka. »Predlagal Vas bom za podpolkovnika,* je bil Mišičev odgovor. »Izvršitev nemogočega je jamstvo zmage.*
(Statistika šolstva v Jugoslaviji.) Na
zagrebškem vseučilišču je bilo 3333 dijakov in 150 profesorjev. Beograjska univerza je imela 7250 slušateljev in 150 profesorjev, ljubljanska pa 1162 dijakov in 80 profesorjev. Filozofska fakulteta v Skoplju je štela, 50 dijakov^ in 10 predavateljev, pravna fakulteta v Subotici pa 30 predavateljev in 200 dijakov. Vseh visokošolcev je bilo letos torej 11.995, profesorjev pa 420. O s n o v n e (ljudske). šole, ki jih ie bilo 5974, ^so imele 12.408 učiteljev in 800.878 učencev. Gimnazij je. bilo 134 z 2656 učitelji in, 50.482 dijaki. Učiteljišč je bilo 32 s 433 učitelji in 5603 učenci. R.eilnih gimnazij je bilo 5 s 138 učitelji in 3154 dijaki. N avti ene (mornariške) šole so. bile tri s 36 učitelji in 458 učenci. Na 62 m e š č Ln s k i h šolah je poučevalo 365 učiteljev 4892 učencev. Dekliških šol je bilo 22 z 272 učnimi .močmi in 3910 učenkami. Poleg tega je* v Zagrebu še visoka .živino-zdravniška šola z 10--.profesorji 'in 200 slušatelji. Dalje obstoji v Zagrebu še tehnika, ki šteje 30 profesorjev ini 400 dijakov. Število visokošolskega dijaštva se zviša tako na 12.595 dijakov in 460 profesorjev-.
(Koliko visokošolcev ima Ljubljana?) Na ljubljanski univerzi je bilo letos
Kmetje, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje!
4
Obrtniki, ne pozabite nikoli, da je samo v združenju moč!
1114 rodnih in 48 izrednih slušateljev, skupaj torej 1162, med njimi 59 sluša-teljic. Med visokošolci je bilo 349 tehnikov, 345 jurištov, 245 filozofov, 118 bogoslovcev in 98 medicincev. Dijakov imamo torej več ko zadosti.
(Berlinski ljudožerec.) V Berlinu se je pričela te dni senzacionalna razprava prati nekemu Grosmanu, ki je lbil tri žene. potoni, ko jih je silovito mučil. Obtožnica trdi celo, da je medel G ros-nian posamezne kose svojih žrtev, večinoma pa je prodajal meso žrtev v svoji mesni?i kot, telečje meso. Gros-mau je čisto izprijen človek. Samo zaradi prestopkov proti javni morali je bil Ž9 24krat obsojen. Pri razpravi je Grosmaii silno hladnokrven in vidi se, da, je skozi in skozi zakrknjen grešnik. Svoje zločine priznava odkrito in na nesramen način pripoveduje vse podrobnosti, kako je mučil, ubijal in zlorabljal svoje žrtve. Ko je bila zaslišana neka ženska, ki se k sreči ni udala ij> govim vabam, jo je Grosman silovito napadel ter kričal: «Ta baba me je varala z drugim!» Predsedniku, ki ga je hotel umiriti, je dejal: «Tudi Vi, gospod predsednik, bi psovali priležnieo, če bi Vas varala.» Grosmanov zagovornik se trudi, kako bi dokazal1 obto-ženčevo nenormalnost. Toda zelo malo verjetno je, da bi uspel. Taka zverina, kakršen je Grosman, pač ne zasluži, da bi ga človeštvo redilo. Take zveri je treba iztrebiti!
Za kratek čas.
(Pred velikonočnimi prazniki.) Janezek: «Gospod' doktor! Prosim Vas, da bi nii zapisali kaj proti pokvarjenemu želodcu!« — Doktor: «Kako dolgo pa imaš že pokvarjen želodec?® — Jane-xek:;«Z(laj ga še nimam, toda imel ga bom jutri, ko se najem potic*.
(Prepozno.) Gospodinja zasliši ropot v kuhinji. Vsa preplašena leti v kuhinjo ter vpraša deklo: «Pepca, za božjo voljo, kaj pa delate?« — Pepca: «Sem že naredila, gospa!»
(Dobra prijateljica.) «Anka, ali se Ti ne zdi, da ima Francka pobarvane lase?» — «Oh, kako si hudobna! To je grda laž. Morem Ti to zagotoviti, zakaj bila sem z njo, ko jih je kupila.*
Obrtnik.
Pokrajinska obrtna razstava
v Mariborn od dne 8. do dne 17. septembra 1922.
Prenočevanje obiskovalcev razstave. Poseben stanovanski odsek, ki bo skrbel za prenočevanje zunanjih
obiskovalcev razstave, prične prihodnje dni poslovati. Kdor razpolaga s sobami ali posteljami in jih za čas razstave lahko odstopi stanovan-skemu odseku za prenočevanje obiskovalcev razstave, se naproša, da naznani naslov in število sob, oziroma postelj, pisarni razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 22. V poštev prihajajo zlasti dijaška stanovanja, ob času razstave prosta, ki se na ta način lahko najbolje ukoristijo.
Vinska razstava je posebno sedaj, ko spričo valutami h razmer nimamo več avstrijskega trga, za vse vinogradnike potrebna in važna. Ker bodo pokrajinsko obrtno razstavo posetili ljudje iz vseh krajev naše države kakor tudi iz inozemstva, zato je pričakovati, da bo imela tudi vinska razstava, ki jo priredi pod okriljem te razstave vinarski in sadjarski ocfeek v Mariboru, kar največji uspeh. Vse vinogradnike po-zivljerro, naj se . te razstave polno-številno udeleže in se čim prej prijavijo omenjenemu odseku.
Vrtnarska razstava, prirejena s pokrajinsko obrtno razstavo vred, vzbuja po vsej naši državi kakor tudi v inozemstvu veliko pozornost. Ta razstava, ki bo prva te vrste v naši
državi, bo pokazala, da smo se tudi , že na tem polju osamosvojili od inozemstva. O tej razstavi poročamo: podrobneje še na drugem mestu. i
Gmotna, sredstva, ki so na razpolago razstavnemu odboru, so zelo pičla. Odbor razpolaga namreč samo s prijavnino, ki jo plačajo razstavljala; z njo se krijejo vsi tekoči izdatki. Vse obrtnike pozivljemo zategadelj, naj s prijavnico vred pošljejo tudi prijavnino. Kdor je prijavnico brez prijavnine že odposlal, naj prijavnino naknadno nakaže. Obrtniki! Ker si moramo sami pomagati, zato je odvisno tudi le od nas samih, kako bo razstava uspela. Pokažimo, kaj zmoremo in kaj znamo! Le na ta način bomo dosegli in zavzeli ono mesto, ki nam pristoja. Zategadelj prav vsi na razstavo!
Prijavni rok je podaljšan do preklica. S tem je vsakemu obrtniku omogočeno', se razstave s svojimi izdelki udeležiti. Nihče ne manjkaj pri skupnem boju za skupnimi cilji!
Vsa pojasnila glede razstave se dobivajo v pisarni «Slovenskega obrtnega društva» v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 22.
Obrtniške vesti.
(Zavarovanje obrtnikov.) Ministrstvo je dovolilo, da se smejo pri delavski zavarovalnici prostovoljno zavarovati vsi obrtniki delodajalci, če ne zaposlujejo več nego pet delovnih moči (pomočnikov, učencev,, vajencev) in še niso prekoračili 40. leta starosti. Izjemoma se smejo zavarovati tudi do 60 let, stari obrtniki delodajalci. Zavarovanje se razteza na zdravniško pra-\ ico, zdravila, babiško pomoč in oskrbo v bolnici. Podrobnejši podatki so razvidni iz »Uradnega lista* št. 70.
(Velik obrtniški kongres v Sarajevu) bo dne 14., 15. iu 16. julija. Vsak delegat mora imeti pooblastilo svojega društva. Dovoljena je polovična vožnja na železnici.
DRAGOCENOST VSAKE HIŠE je prijetno dišeči «Elsafluid» lekarnarja Fellerja. «Elsafluid», najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, nog in celotnega telesa, se uporablja tudi kot lepotilo (kosmetikum) za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. «Elsafluid» je močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško).
Lepa semenska črna in siva
se dobiva pri
»Ekonomu",
osrednji gospodarski zadrugi
v Ljubljani, Koloduorsha ulica št. 7.
f
Prodajo se deli umetnega milna.
Ogleda se jih lahko pri Josipu Ja-vorniku v Dvoru na Dolenjskem.
AMPILir ANT.ČERNEV^
LJUBLJANA

,Ekonom',
osrednja gospodarska zadruga
u Ljubljani, Koloduorsha ulica št. 7
ima vedno v zalogi:
debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno mokoinzdrob.
Hrastove hlode
od 2 60 dalje in
stoječe hraste
kupuje v vsaki množini lesna družba ,,Ilirija'* v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
Prvovrstne

(molnovke)
iz tvornice „Zeilinger" prodaja
„Ekonomu
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani,
po nastopno navedenih cenah:
kose, dolge	65	cm . . po 62 K
kose, dolge	70	cm . . po 63 K
kose, dolge	75	cm . . po 66 K
koss, dolge	80 cm . . po 68 K
Cena kosi franko skladišče Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.
Trgovina sena, sla- m e, drv, ki>ompipja, sadja
in vseh drugih deželnih pridelkov
ANDREJ OSET, Maribor,
Aleksandrova cesta št. 57: telefon št. 88.
je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.
I Kupujem |
| po najvišjih dnevnih cenah «>
i linnnn niRtifi f
vi/ \t/ «/ vi/ vi/ vi/
<s>
vi/ vi/ vi/ vi/ vi/ vi/ vi/ M/
I
/IV
suhe gobe
in raznovrstna druga zdravilna zelišča, korenine itd.
H. Rohrman,
Ljubljana, Sv. Petra nasip št 27.

Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Novega Vodmata št 189 v Ljubijano na Sv. Petra oesto št. 33, v bližino ' t zmajskega (jubilejskega) mostu, ter otvoril
prodajalno z bakrenimi kotli za žganjekuho in drugimi bakrenimi izdelki,
kar naj izvolijo moji cenjeni odjemalci vzeti blagohotno na znanje.
Sprejemam vsakovrstna naročila za kakršnekoli bakrene izdelke, kakor kotle za pivovarne, mlekarne itd.
Kupujem tudi star baker in cin po najvišjih dnevnih cenah Priporočam se za obilna naročila.	Makso WeiBS, kotlar.
mrmnim rrrmn:rrTTT:cm:iXTrr tnmnini c 11111 ig
H
.KORANIT
tif H
škriljevec.
H	Zastopstvo in zaloga:
§ IMEslIks Ussar, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 17.
imi
XJIIX
Specialna trgovina za mlinsHs potrebščine
Čadež & Brcar
z= v Ljubljani, =
Kolodvorska ulica št. 35
priporoča svojo bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, in sicer: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze), po 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), pr ma gonilne jermene, mlinske kamene, amerikanska strojna olja in amerikanske strojne masti, kotenino, žimnata sita itd.
Postrežba točna in brza!	Ceniki na razpolago!
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani |
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. ^
Prvovrstno, specialno angležko in češko sukno, modno in športne obleke, pelerine, površnike, ra-giane, dežne plašče, perilo itd. priporoča tvrdka
(prej Schvvab & B>i*jak).
kavarno. LJUBLJANA.
j trg. it 3.
V zalogi ima tudi vse sokolaske potrebščine z* člansko, in naraščaj po predpisih ..Jugoslovenskeg« Sokolskega Saveza";
Delniška glavnica: Din 30,000.000 —. Rezerva: Din 15,000.000 —.
Podružnice:
| Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo,
Split. Sibenik, Zagreb.
Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afiliiran zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
SZ Cortland Street.	New Vork City.
to to
to to to .to to to to to to to to to to-to to
to
p
fe
m. to to
Kapital. & 30,000.000
■HHIPIl ll.HI. II. >.!.. 1	I	1
INTERESNA. SKURNOST S HRVATSKO ESKOMPT-	t A vrSIMOVl IIIJP A
NO BANKO IN SRRSKO BANKO V ZAGREBU	bLLfcNtfIJttUUVAUMbil
Rezerve okrog K. 6,0,QQ.Q0Q
I ).U' I... I H II!".." »■ UiMU"J.M II .'
I ^ IZVRŠUJE VS£ BANČNE TRANSAKCIJE
r 111	ummu * uovutajiu —^ «	. - .	7T» , > -	^—"" • * - ' ............
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EEERTO V» DEVIZ, VftHtZt - ESKOMPT « TERJATEV, FAKTUR.- AKREDITIV,! -M
i
ii.» .i.
nai'U .UII-UI.H jl-l-
; i- ** JL
_ __________ _________.jiinmiiii.1 ii iijwii	. min. i.
. \ • r