KRANJ, 12. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 90 DIN 10.—
zd a j a : OO SZDL / Direktor : Slavko Bezrnik / Ureja: I Uredniški odbor / Odg. uredni k : Miiro Zakrajšek I Tel. uredništva 476/397 — Uprave *T5 — Tek. račun pri Komunalni l^nki  Kranj  št.  61-KB-1-Z-135 -
Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din
Glasile SZDL za Gorenjsko
Gorenjske
PO SKUPNEM PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL IN OSS;
OD ZGOLJ NAČELNIH RAZPRAV K STVARNIM UKREPOM
Komunisti so na svojih ned skih podjetjih širše odprli vrata ekonomskih problemov. Njihovo ni delavskega samoupravljanja plenum Okrajnega odbora szd szdl in sindikate v okraju, n nizacije dela za večjo proizvo človeka, ki je bila doslej še vse stična, usmerijo v to, da bi se stvarnih ukrepov.
avnih konferencah  v večjih gorenj-k reševanju poglavitnih družbeno -pobudo so že začeli povzemati orga-v nekaterih podjetjih. Četrtkov skupni L in oss pa je pozval organizacije aj borbo za uvajanje sodobne orga-dnost ter hkrati .za izdatnejšo skrb za preveč samo načelna ter propagandi-v podjetjih začeli lotevati takoj tudi
stvar vodstev podjetij prav tako kot tudi stvar slehernega delavca. Tudi društva tehnikov, inženirjev in ekonomistov bolj vključimo v delo za boljšo organizacijo dela, uvajanje sodobnih metod v proizvodnjo in v akcijo za večjo proizvodnost sploh. Od teh društev pričakujemo, da bodo aktivnejše sodelovala pri strokovni vzgoji svojega članstva in vseh delavcev.
ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Včeraj so odprli v Skofji Loki prvo  skladišče semenskega Surompirja
na Gorenjskem
r
NAS BAZGOVOR
V delu živi in bo živel
V akcijo naj se vključi        delki konkretnejšo seznanjajo organe mobilizirajmo pobude VES strokovni KADER          samoupravljanja    s    svojim    delom.      delavcev in uslužbencev
Skupni plenum naroča organom de- Družbene organizacije v podjetjih pa Četrtkov skupni plonum je v svo-lavskcga upravljanja in družbenim naj pritegnejo celotne kolektive k od- jih zaključnih naročilih poetičnim Organizacijam, naj ves strokovni ka- pravljanju pomanjkljivosti. Akcija za vodstvom, naj z organi samoupravlja-fler vključijo v to delo. Hkrati naj  povečevanje proizvodnosti dela naj bo (Nadaljevanje na 4. strani)
Doskrbijo za usposabljanje tega kadra
(s  tečaji   za  direktorje, za normi ne , v
Ud.).
Zelo pomembno delo je popis in Analitska ocena delovnih mest. To je konkretna naloga vodstvenega in celotnega tehničnega kadra v podjetjih. Sindikalna vodstva in komunisti pa laj poskrbijo, da bodo kolektivi stalno obveščeni o poteku te akcije, pri kateri naj tudi sodelujejo, kajti le t&ko bo to delo res lahko uspešno •pravljeno.
pogoj za pravilno Normiranja in nagrajevanje je sodobna organizacija dela
V poročilu, v razpravi in v zaključkih plenuma jo bilo ponovno poudarjeno, da vzrokov za nepravilnosti in Pomanjkljivosti okrog normiranja, ki *e pojavljajo ponekod, ne kaže iskati *8olj pri normlrclh in njihovih metodah, marveč predvsem tudi v pomanjkljivi organizaciji dela. Lc-ta namreč *ldi normircem ne omogoča boljših delovnih metod. z vso pravico je moč 'ahtevati, da se direktorji in celotna tehnična vodstva zavzamejo za takšno Izpopolnjevanje organizacije dela in •trokovne vzgoje normircev, da bo •nožno iz normiranja in plačevanja po "ormah odpraviti pomanjkljivosti in Nepravilnosti, ki zdaj marsikje še spodbijajo zaupanje delavcev v norme h» v nagrajevanje po normah. Uprav-P odbori pa so odgovorni za pravilno Uresničevanje normnih pravilnikov, ^onča naj se neodgovorno, sila kvarno in krivično striženje »vršičkov« Pri preseganju norm, ki upravičeno v*buja negodovanje in zmanjšuje 8tremljenjo delavcev, da bi dosegali večji delovni učinek.
skrb za Človeka sodi med poglavitne gospodarske naloge
Enako odgovornost kot vsa gospodarska vprašanja naj organi samoupravljanja skupaj z lokalnimi organi plasti skrbijo tudi za boljše delovne '» življenjske pogoje ljudi, ki bistveno vplivajo na proizvodnost. V ta "kvir sodijo prizadevanja za učinkovitejšo higiensko-tehnično zaščito, za 'eneno, zadostno in tečno prehrano v •henzah, izpopolnjevanje trgovine In ''orli, skrb za razvedrilo in kulturno Oživljanje, za primerno zaščito delavskih otrok itd.
vsakdo naj sproščeno prispeva  svoje mnenje in predloge Komunisti,   sindikalne organizacije 'to organi upravljanja naj se z vsemi počini zavzamejo za to, da bi vsak "elaveo in uslužbenec lahko čimbolj *Proščeno povečeval lastne pobude ter ^stopal zoper pomanjkljivosti in ne-{*ravilnosti, ne da bi se bal kakršnih-v°h represalij. Uporabljanje kakršnih-*°h represalij nad posamezniki zato, er so le-ti izrazili svoja stališča in Prcdlogc, je nečasten pojav, ki ovira repitev   socialističnih   odnosov ter **nanjšujo zaupanje delavcev v zako-'tosti. Sindikalne organizacije v pod-ptjih naj so skupno s komunisti od-°Čncjše boro proti takim pojavom, ki 'Nočno zavirajo uresničevanje ukrepov *a dosego večje proizvodnosti,
V nekaterih podjetjih so že osnovali ddelke za organizacijo dela. Vendar ^a so lc-ti za zdaj marsikje še zaprti v ozek krog. V prihodnje naj ti od-
ZIMSKE SKRBI Na železniškem kolodvoru v  Kranju nakladajo krompir
Mlečno restavracijo v Kranju bo treba urediti in razširiti
Mlečna restavracija je v Kranju eden najbolj obiskanih lokalov. Postala je priljubljen prostor ne samo mladini, temveč tudi starejšim. Lahko rečemo, da so je prehrana nekaterih ljudi 9 tem precej izboljšala. Marsikdo, ki prej nii za j trkov al ali morda večerjal, si sedaj to lahko privošči za razmeroma majhen denar. Predvsem zjutraj lin zvečer je v restavraciji vedno polno ljudi. Mnogokrat se zg»d,i, da je naval tak, da ni kam sesti. V zimskih mesecih se promet vedno še bolj poveča, kajtii vsakdo želi spiti toplo mleko, čaj in podobno. Prejšnjo nedeljo je bilo na primer toliko ljudi, da skoro nisi Imel kam stopiti in so ljudjo odhajali, ne da bi jim osebje moglo postreči.
Vse to narekuje, da bi bilo nujno razširiti prostore.
Se hujši je problem s kuhinjo. Zaradi tesnosti nimajo niti pravega prostora za shranjevanje blaga, za kuhanje in pomivanje. Večkrat se zgodi, da nii električnega toka. Tedaj gostje no morejo dobiti toplih pijač, ker v
Ze na vse zgodaj se je 61-letrui Janez Mlakar vračal iz »pruha« proti domu v Šenčurju.
»Kako, da ste tako zgodnji, saj bi vsaj sedaj, po tolikih letih dela, lahko počivali?« »Hm. Dela imam vedno dovolj in posebnega počitka si ne iščem.« Janez Mlakar sedaj prodno zbira zgodo-vurviko gradivo iz Šenčurja ,:<n okol.ice. Ustvari! si je že lep arhiv. »Do sedaj sem napisal že okoli 300 tipkanih strani o najpomembnejših dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja. NI ravno lahko, kajti ljudi, ki so sami neposredno sodelovali pri narodnoosvobodilnem gibanju, ne morem in ne morem pripravili, da bi tudi sami kaj napisali.«
Tako zbira in piše, prelistava in bere Mlakar v svoji preprosti in skrbno urejeni sobici zgodovinski material. Srečo sem imela, da sem ga dobila doma, kajti možakar precej potuje. Ljudje ga Se vedno poznajo kot človeka, ki je že pred vo^no in med njo sodeloval prav pri vsakem naprednem in aktivističnem delu. V Šenčur je prišel šele pred dvema letoma, ko je bil upokojen, prej pa jo živel na Jesenicah, kjer je delal v 2elezarni.
»15. julija 1917 sem postal član »Rdečega sindi-
kata«,    leta    1919 član »Svobode« in istega leta Gospodarske zadruge,« je skromno pripovedoval. Njegov največji dogodek je  bil  1.   oktobra 1919. Upravičeno je lahko ponosen nanj.  »Tedaj sem postal član KPJ. Menda sem najstarejši komunist v Sloveniji.« Zamislil se je in malce odsotno nadaljeval.    »Devetsto n;.s j>e bilo tedaj. Ko je izšel zakon o zaščiti države, je članstvo padlo na 93.« Takrat, ko je postala organizacija ilegalna, je  bil   Mlakar načelnik celice.   Leta   1929  se je stanje  precej poslabšalo. Ostalo je le še 9 članov. »Ze smo mislili, da bomo zaradi neznosnega terorja izgubili še te člane, ko smo dobili 31 mladih ljudi. Ilegalo smo poživili z 8 člani in to ni bil majhen uspeh .. .« Se in še je pripovedoval. Bil je tudi   zaupnik Sindikata kovinskih delavcev Jugoslavijo ter nekaj časa tudi tajm,:k. 1920. leta je prvič nastopil   na javnem zborovanju   v Šenčurju. Bil je med ustanovitelji Neodvisne delavske partije   na   Jesenicah (leta 1923). »Leto kasneje smo ob  razvitju   prapora te organizacije prvič dosegli, da so se zborovanju pridružiili    tudi kmetje. Bil sem tudi predavatelj pri »Enakosti«.   Pet let smo se s prijatelji zbira-
li na predavanjih pod odrom.« Skoro ni bilo dela, kjer Mlakar tedaj ne bi sodeloval. Leta 1935 je bil med voditelji stavke pri KID, kasneje je sode-
loval pri veliki tekstilni stavki v Kranju. »Seveda moje delo oi bilo brez težav. Mnogokrat so me hoteli sovražniki S silo zatreti. Saj sem bil šestkrat aretiran, sedemkrat pa sem ušel. Ko sem 24. junija 1942. leta govoril na shodu v Dvorski vasi in javno kritiziral narodna izdajstva, sem ti tako rekoč sam podpisu! smrtno obsodby, paj me je takrat poslušalo tud: okoli 200 belogardistov. 8. avgusta sem bil v Velikih Laščah celo obsojen na smrt. Toda — izmaknil sem se. Potem so me pošiljali iz taborišča v taiborišče. Nisem jadi-kovat,« je   ponosno pri-
stavil, »kjerkoli sem bil, sem vzpodbujal tovariše, saj sem vedel, kaj hočem in zakaj se borim. Tudi moji sinovi so se bonili za to, kar sem jaz začel.«
Njegov sin, mltraljezec Janko je bil dobro poznan po svoji hrabrosti. Z osemnajstim: streli je zadel on, devetnajsti pa je podrl v bitk', na Pre-sečnikovem vrhu nJega. Drugi sin, sedemnajstletni politkomisar Stan-' ko je znan po svojem junaštvu v Udenborštu, kjer je padel leto za svojim bratom. Na hišna vrata jo napisal: Ko ?em bil star 14 let, sem bil prvič aretiran. »Prav: junaki so bih ti mladi ljudje,« je nadaljeval Mlakar. »Vedno smo vedeli, kje in kaj je naše delo, nikdar nismo čakali potiva. Ze leta 1940 smo pričeli zbirati orožje in 16. julija smo s 14 tovariši prvič eboroženo nastopili. To je bil začetek Senčurske čete in kasnejšega KokrSkega odreda.«
Nisem še vse povedala o Mlakarju, irorda nam bi bila predstava o njem jasnejša, če povem, da hra<ni Mlakar .spomenico iz leta 1941, red dela II. stopnje, priznanje zaslug za narod III. stopnje, ^ed Osvobodilne fromo, bratstva in edlnstva II. stopnje, zlaito odlikovanje Zveze Svobod, stene njegovega doma pa krasijo še razne druge pohvale in priznaj a.
Lj.
kuhinji ni prostora, da bi razen električnega štedilnika postavili še navaden štedilnik na drva. Blago jim morajo največkrat dovažati sproti. V ilustracijo naj navedem le to, da prodajo samo dopoldan 900 do 1000 žemelj. Dobro, da jo pekarna blizu, sicer bi večkrat že dopoldan zmanjkalo kruha.
Treba bo misliti tudi na ogrevanje prostorov, kajti v teh dneh je v neza-kurjenih prostorih, in posebno še, če upoštevamo cementna tla, kaj neprijetno. Prostori tudi nimajo pravega zračenja, zato ni čudno, da so po stenah žo sledovi prodirajoče vlago in plesni.
Treba bo torej nekaj ukreniti! Nikakor so ne sme zgoditi, da bi tako obiskovan in potrebni obrat zaradi vseh teh nedostatkov zaprli. Marsikomu nudi mlečna restavracija razci opoldanskega obroka vso ostalo dnevno prehrano. Zdravstveno stanje marsikoga bi se prav gotovo precej poslabšalo.
Morda bi bila najhitrejša rešiitev, Če bi dobila restavracija še tisti prostor, kjer je v poletnih mesecih bife Vojnega ugosti tel j skega poduzeća •»Stor-žič«. To bi bilo morda še toliko laže, ker bo predvidoma podjetje »Stor-žič« likvidirano. Ni pa to edina in tudi nočem trditi, najboljša rešitev. O vsem bo treba pač v najkrajšem času razmislita in odločiti.
LJ.
Prvi mladinski kino na Gorenjskem
Kranj, 11. novembra.
Okoli 150 otrok in cicibanov se je danes dopoldne zbralo v kino dvorani »Triglav« na Primskovem, da bi prisostvovali otvoritvi prvega mladinskega kinematografa na Gorenjskem.
Radovedne in neučakane malčke je pozdravil tajnik Foto-kluba Kranj Lojze Zibert, nato pa so jim predvajali filme: »Obuti maček«, »Flora Kamniških alp« in »Naši planinci«.
Otroci so bili nadvse veseli. Pobudo Fotokluba v Kranju pa je treba samo pozdraviti z željo, da> bi do takih mladinskih kinematografov prišle tudi ie v drugih krajih na Gorenjskem.
Zadružni dom t Podljubelju
Ze dolga leta ga nameravajo graditi, toda sredstev ni bilo. Letos pa je zadruga pripravila kompleten gradbeni elaborat in upamo, da bodo naslednje leto ob pomoči občinskega ljudskega odbora Tržič novi dom začeli graditi.
VREMENSKA N4POVED
OD 12. 11. DO 18. 11. V začetku tedna približno dvodnevno izboljšanje. Od srede tedna dalje nestalno s pogostimi padavinami, ki bodo obilne sredi tedna in proti konca tedna. Hkrati se bo močno ohladilo in bo snežilo tudi v nižinah. Ob koncu tedna prehodne razjasnitve in nadaljnje ohladitve.
S SEJE ObLO KRANJ
Zakaj težave za sklicanje
zborov volivcev v Podgorju pri Kamniku    v Kranju bodo gradili
Gasilski dom
Kadarkoli Občinski ljudski odbor v Kamniku sprejme sklep o sklicanju zborov volivcev na svojem območja, do njih tudi skoraj povsod pride, le v Podgorju ne. vasi, ki je skoraj prilepljena ob samo mesto.
Kot zatrjujejo na ljudskem odboru, no in tudi predsednik terenskega odbora SZDL v Podgorju tovariš Jož« Ogrinc pravi isto, je treba sklicati na tem terenu zbor volivcev večkrat. To pa zavoljo tega, ker tudi dva in trikrat zapovrstjo ni sklepčen. Skoraj vedno se zbere le 15 do 25 ljudi.
Zakaj? — To vprašanje si danes v kamniški komuni mnogi zastavljajo.
Pa ga skušajmo razvozljati...
Vas Podgorje ima 634 prebivalcev, od tega 438 volivcev. Od teh je približno polovica kmetov, polovica pa delavcev, ki. delajo v bližnjih kamniških tovarnah. Sam sestav prebivalcev torej no opravičuje slabe udeležbe na zborih volivcev.
»Veste, največja težava je v tem, da nimamo pravega prostora, kjer bi lahko sklicevali tako najrazličnejše sestanke kot zbore volivcev,« je dejal tovariS Ogrinc. »Na razpolago imamo le gostilniški prostor »Pri Grošeljnu« in šo ta gostilna je povsem na robu vasi, za nekatere volivce oddaljena tudi več kot 2 kilometra. Razen tega je pa gostilniški prostor neprimeren za sestanke. Mnogi prav zaradi tega nočejo priti. — Ce bi imeli prostor ...«
Res je, da je prostor ena precejšnjih ovir za delo tega terenskega odbora SZDL, vendar zdi se mi, da ni edina.
Terenska organizacija Socialistične zveze v Podgorju in organizacija Zveze komunistov bi morala vsekakor globljo analizirati svoje delo in poiskati vzroke slabe udeležbe na sestankih morda še tudi kje drugje ...
Znano je, da je mladina v Podgorju zelo delavna. Zbrana je v svojem kulturno-umetniškem društvu, ki dosega prav lepe uspehe. Veliko veselja imajo tudi s šahovsko sekcijo. Toda — prav mladine ni na zborih volivcev! i
Vzrok jo morda v tem, da dela podgorska mladina sama, brez prave povezave z organizacijo Socialistične zveze in ostalimi množičnimi organi-sacijami na terenu.
IMENOVANJE ODBORA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA V SPOMIN NA TEKSTILNO STAVKO LETA 1936 Občinski ljudski odbor Kranj je na svoji zadnji seji imenoval odbor ra postavitev spomenika stavkajočim tekstilcem 1936. leta. Člani tega odbora so: Martin Košir, Vinko Hafner, Ivan Bertoncelj - Johan, Franc Koželj, Stane Prezelj, Cene Beznik, Jože Peklaj, Daniln Gril, arh. Kranjčič in arh. Maks Strener. Razen tega bodo imenovali v ta odbor svoje predstavnike tudi delavski sveti »Tiskanine«, »In-teksa«, »Iskre«, »Save« in »IBI«.
To je eden izmed problemov. — Prav bi bilo morda poglobiti se tudi v sestavljanje dnevnega reda ne le zborov volivcev, marveč tudi drugih sestankov, prav tako pa pogovoriti se o izbranih temah predavanj. Ali niso morda ti dnevni redi in teme slabo izbrane in tudi ne dodobra pripravljene?
O vsem tem bi kazalo dobro razmisliti! Izgovarjati, so na pomanjkanje ustreznega prostora — ne trdim da to ni velika ovira — in pomiriti se s tem dejstvom, bi lahko zavedlo terensko organizacije na napačno pot, ki bi bolj škodila sedanjemu stanju, kot pa koristila.
I. AUSEC
s pomočjo občine
Kranj, 9. novembra.
Danes je bila v sejni dvora ga odbora Kranj. Udeleženci so za splošno npravo in notranje Sprejet je bil sklep, da bo Ob hodnjem letu kar največjo fina potrebovala za ureditev domov, ne. Vsoto bodo določili ob spre vala tudi pri gradnji novega, nju.
ni ObLO 28. seja Občinskega ljudske-najprej razpravljali o poročilu Sveta zadeve o gasilstvu v kranjski občini. LO nudil gasilskim društvom v pri-nčno podporo. Ta denar bodo društva za nabavo opreme in vzgojne name-jemanju proračuna. Občina bo sodelo-centralnega gasilskega doma v Kra-
Kranj, 11. novembra.
Pričakovali bi*, da bo tako pomemben sestanek kot je letni občni zbor sindikata, obravnaval v prvi vrsti poglavitna vprašanja, kii jih sili v o-spredje sedanji a stopnja iiin potreba nadaljnega družbeno - ekonomskega razvoja. Toda današnji občni zbor sindikata v kranjskem Inteksu je v tem pogledu le deloma zadovoljivo opravili svojo nalogo.
Predsednik podružnice je v poročilu med drugim omenili, da kolektiv letos razmeroma dobro uresničuje letni pro-i.zvodmi plan, po katerem bo tovarna izdelala kakih 450 tisoč metrov tkanin več kakor lani. Marca, aprila in maja se je kvaliteta poslabšala, deloma zaradi slabih surovin, deloma pa so billi ikri vi sami, kar so kasneje spet popravili, ko so se tudi sindikat in komunisti zavzela za stvar. Predsednik je omenil, da so storilnost letos nekoliko povečali. Obratnih nezgod pa je v Inteksu razmeroma več kot v nekaterih drugih podobnih podjetjih. Imeli so pred očmi tudi izboljševanje delovnih in življenskih pogojev kolektiva. Uredili so menzo, letovišče ob morju, preivoz na delo in z dela, precej sredstev pa so dali za stanovanja.
Delegati so na občnem zboru razpravljali o mladimi, o fizkulituri in še o drugih vprašanjih, razmeroma dokaj malo pa o izpopolnjevanju organizacije dala in proizvodnosti. Skoraj edini, iki je o tem govoril, je bil direktor. Nakazal je nekatere ukrepe, o katerih razpravljajo za sedaj le v ožjem krogu vodilnih ljudi v tovarni. Med drugom je dejal., da kaže vzpostaviti neposredne jše posredovanje med obrati. Vodstva obratov naj bi
O delu  Sveta  za plan  in finance  obrestnega  posojila   pri Komunalni je poročal predsednik Jože Aleš. Raz-  banki za pokritje razlike med izdat-prave ni bilo. Isti svet je tudi pred-  ki in dohodki za četrto tromesečje. lagal, da se najame 49 milijonov brez-     Za  direktorja   podjetja »Avtopro-
met« Kranj je bil imenovan Lojze Znpančič - Zmago. Posebna strokovna komisija, ki je pregledala v podjetjih »Transturist« Skofja Loka in »Avtopromet« Kranj vozni park, stavbe, stroje, opremo in avtobiisne proge, ki jih vzdržujeta ti dve podjetji, je ugotovila, da je združitev v eno av-toprometno podjetje gospodarsko u-pravičena. Delavski svet podjetja »Avtopromet« na to združitev ni pristal in smatra, da je njegovo poslovanje že sedaj rentabilno. O reorganizaciji bo ljudski odbor sklepal kasneje. .
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so bili izmenjani nekateri člani svetov, ki se ne udeležujejo sej in dela v teh organih družbenega upravljanja. Najdaljša je bila razprava o predlogu za razdelitev osnovnih sredstev »Puškarne« Kranj. Ljudski odbor o tem ni sprejel nobenega sklepa ter je pooblastil komisijo, naj nemudoma nadaljuje z delom ter na podlagi rentabilitetnih računov zainteresiranih podjetij pripravi čimprej ustrezne predloge.
Šele ob robu poglavitne naloge
V INTEKSU BELEŽIJO LETOS ZADOVOLJIVE PROIZVODNE USPEHE — O UKREPIH ZA IZPOPOLNITEV ORGANIZACIJE DELA PA RAZMIŠLJA ZA ZDAJ LE OŽJI KROG VODILNIH USLUŽBENCEV, MEDTEM KO SINDIKAT SE NI DOVOLJ PRESTAVIL TEZiSCA SVOJEGA DELOVANJA NA TO PODROČJE.
prevzela večjo odgovornost za delo v obratih, hkrati pa naj bi vodilne strokovnjake razbremenili v tej smeri, da bi laže poprijell za poglavitne naloge. Po drugi strani pa bo treba osnovati skupen oddelek za pripravo dela, ki je zdaj nesmotrno razdrobljena. Razmišljajo tudi o laboratoriju ter o ustanovitvi poskusne tkalnice, v kateri bi preizkušali nove vzorce, hkrati pa bi tkalci v njej izpopolnjevali strokovno znanje. Lotiti se nameravajo tudi popisa in analitske ocene delovnih mest. Sindikat bo moral pokazati več zanimanja za uresničevanje teh zamisli kot ga je bilo čutiti na današnjem občnem zbo.ru.
Na občnem zboru sta v razpravi sodelovala tudi predsednik: Okrajnega odbora Mirko Zlatnar ' in predsednik Republiškega odbora sindikata tekstilnih, usnjarskih dn čevljarskih delavcev Jovo Galič. % — k
V KAMNIKU JE ZDRAVSTVENI DOM PREMAJHEN
Kamniški zdravstveni doim je kljub izselitvi zobne ambulante premajhen, zato bodo morali urediti še en prostor za ambulanto.. V načrtu imajo gradnjo novega zdravstvenega doma. Kjio bo stal, bodo določili še pred zimo. Pred kratkim so bile odobrene tudtj ceno zdravstvenih storitev za letošnjo leto. Pregled o splošni in otroški ambulanti stane 151 dinarjev, v obratni ambulanti v Crni 146 dinarjev, v »Titanu« 126 din, na Zdravstveni postaji v Tuhinju 304 dinarjev, v specialistični ambulanti pa 389 dinarjev.
Z.
ZAZIDALI BODO LE NERODOVITNE KMETIJSKE POVRŠINE
V Tržiču in okoliških vaseh se te dni mudi občinska komisija in pregleduje zemljišča, ki naj bi jih v prihodnjih dveh letih zaizidali. Prebivalstvo delo te komisijo podpira, saj je želja vseh občanov, da bi bilo v občini čim več novih stanovanj. V trži-ški občini je določanje zazidalnih področij zaradi pretežnega dela hribovite površine težko in gradnja je v mnogih primerih nemogoča. Komunalne naprave in prometne zveze bi stale preveč denarja. Za stavblšča bo komisija določila manjvredne kmetijske površine. O dokončni določitvi zazidalnih območij bo sklepal še občinski ljudski odbor, pa tudi zbori volivcev bodo razpravljali o tem.
Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica bo pričela graditi stanovanja na zadružni način. Doslej se je javilo že 58 interesentov. Potrebna sredstva bodo morali dobiti iz občinskega investicijskega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. J. V.
Svet je naelektriziran. . Sicer s» topovi utihnili, brnenja tankov tudi ni več slišati, vsaj tako močno ne kot ob izbruhu agresije na Egipt. Z agresijo v istem času pa so začele tuliti V skupen rog še vse tiste mračne in nazadnjaške sile, ki so doslej morala mirovati in so šele ob teh dogodkih dvignile glave . . .
Po nesramežljivih manifestacija!* najrazličnejših fašističnih elementor v Franciji, poročajo o izgredih tudi v Avstriji. Vlada in policija pa molčita.
Toda napredka ni več moč onemogočiti.
Generalna skupščina OZN je zaključila svoje izredno zasedanje. Vsekakor uspešno. Saij so bili agresorji poraženi. Policijske sile OZN — sestavljene iz enot držav članic so že pripravljene (v soboto je stavila na razpolago OZN svoje čete tudi Jugoslavija) f Neaplju.. Proti koncu tedna jiih bodo, kot kaže že začeli prevažati s posebnimi avioni na egiptovsko ozemlje. Danes  se bo začelo tudi redno letno zasedanje Generalne skupščine. Oči svobodoljubnih narodov bodo tudi sedaj — kot v času Izrednega zasedanja — uprte vanjo. N» dnevnem redu bodo sama »vrača« vprašanja, med katerimi:
1. agresija na Egipt
2. stanje na Madžarskem
3. vprašanje Alžira in
4. Ciprsko vprašanje.
Od razprave in sklepov o teh nadvse pomembnih svetovnih vprašanji!* bo brez dvoma odvisen tudi nadaljnji razplet dogodkov v svetu ...
Iz Francije prihajajo vesti, da Z«' M Francija predložiti na sedanjem zasedanju Generalne skupščine revizijo Ustanovne listine OZN. To Je vsekakor značilen predlog za Francijo  v  današnjem  položaju. Spre* memba naj bi bila v tem, da naj b> velike sile — med nje se še vedn* prišteva tudi Francija — Imele večji vpliv na odločbe tega najvlšjeff* mednarodnega foruma. To težnjo   oziroma   pobožno Željo Francije, so začeli podpirati tudi ne* kateri francoski listi. Desničarski garo« meni, da nikakor ne more unesrećimo Saudova Arabija enakovreden glas kot Francija.
Ni preveč, če trdimo, da spričo se* danjega položaja., bržkone predlog Francije ne bo prišel do veljave...
LJUDJE IN DOGODKI
E IKE!"
Vtorek so milijonske ameriške množice pristopile k volilnim skrinjicam ali modernim elektronskim volilnim strojem, da bi odločile, kdo bo novi predsednik ZDA, kaikšen bo novi predstavniški dom in kdo bo izpopolnil tretjino izpraznjenih senatorskih mest.
V običajnih razmerah bi bil to ne Samo ameniškll, imairveč mednarodni dogodek prvorazredne važnosti. Plamen vojno vihre in tragične posledi-
PISE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAZlC
Anglo-francoski napad na Egipt po izraelski agresiji je tudi na ameriške volivce napravil znaten vtis. ZDA so tako že petič v tem stoletju volile predsednika, medtem ko je vojna divjala v svetu. Demokrat Wilson je zmagal na volitvah 1. 1916 v glavnem zato, ker se ZDA dotlej še niso vmešale v svetovni požar. Primer, da zmaguje kandidat, ki želi mir, se je ponovil tudi pozneje. Roosevelt je slavil zmago leta 1940, tedaj ko se ZDA še niso zapletle v vojni spopad, leta 1944 pa je potrdil to zmago s ponovno izvolitvijo, ker je tedanji razvoj dogodkov na fronti obetal zmago. Eisenhovver je 1. 1952 uspel ne samo zaradi svoje popularnosti, ampak ker je tedaj obljubil, da bo sam odšel na Korejo in tam skušal doseči mir.
ce nasilno agresije na Bližnjem vzhodu pa so izbiranje šefa ameriške državo potisnile v ozadje. Prvikrat se je namreč zgodilo, da se je Amerika nekaj dni pred predsedniškimi volitvami znašla v tako kočljivem mednarodnem položaju.
Mir je bil čarobno geslo, ki je nabiralo volilne glasove, ki zagotavljajo zmago. To geslo sta zdaj uporabila oba kandidata za predsedniški položaj v prihodnjih štirih letih: Eirsemhoweir in Stevenson. Zadnji dogodki v Egiptu, povezani z agresivno intervencijo dveh najbližjih ameriških zaveznikov so zaito postavilli obe volilni stranki in njuna glavna kandidata v ZDA v težak položaj. To, kako sta se znašla, je v marsičem odločalo o končnem izidu. Čeprav E'iserJh.owerja veže odgovornost državnika na krmilu, je bil kljub temu okretnejši od svojega »prostega« tekmeca. Njegova zmerna politika in nasprotovanje anglo-framcoski agresiji na malo arabsko državo sta mu pri-
dobili naklonjenost v zadnjih toda odločilnih trenutkih predvolilnega boja. Stevenson je z zagovarjanjem pomoči Izraelu in tradicionalnim anglo-fran-caskim zaveznikom sicer pridobil kak milijon židovskih glasov, zato pa je izgubil precejšnjo oporo med miru željnimi povprečnimi Amerikanci.
Republikanska stranka je tako doživela uspeh pri volitvah predsednika. Njena glavna investicija je bil Eisen-hcvverjev osebni ugled in priljubljenost med množicami in ta se ji je bogato rentirala. Ameriški volivci pa so že po' tradiciji bolj dovzetni za osebnosti kandidatov kot za njihov program.
Nepriljubljenost mladega, toda za-letavega in konservativnega Nixona, je bila najobčutljivejša točka republikanskega predvolilnega boja. Zato so tudi demokrati nanj koncentrirali svoj ogenj. S vatri J i so volivce pred možnostjo, da bi v primeru ponovitve predsednikove bolezni, njegov položaj zaisedel desno usmerjeni Nixon. Zato so demokrati prišli na dan z geslom: »Ce boste glasovali za Ike-a, boste dobili Dicka!« Ike je popularno ime za Eisemho<werja, Diick pa za Ni-xona. Zaskrbljenost pred tako mož-
nostjo ne vznemirja samo demokratov, paič pa tudi večino ameriških zat-veznikov in celo SZ.
Ko se je nemški kancler Adenauer mudil v Moskvi, se je med njim in Hruščevim razvil takšen pogovor:
O Adenauer: »Vi vendar ne morete dvomiti v resnične namene Amerikam cev. Srečali ste Eisenhovverja in veste kakšne vrste mož je to.
fi Ilruščev: Ah, ne gre za Eisenho-werja, nas skrbi tisti Nixon.
© Adenauer: Toda on je končno le predsednik.
(ft  Hruščev: To je 'bil tudi Trumam.
Prvi sekretar CK KP SZ je očitno meril na primer smrti Roosevelta, ko je njegov položaj zaisedel podpredsednik Trumam.
Elsenhov/er je kljub nepriljubljeno-sti svojega podpredsedniškega »sopotnika« in rahlemu zdravju zmagal. S tem jo republikanski stranki prinesel blesteče zmago, tega pa drugI strankini kandidati niso mogli. Pri volitvah za predstavniški dom in senat so odnesli zmago demokrati. Tako se je ponovil za ameriške politične razmero zelo pogost, za Evropejce pa zelo nerazumljiv pojav, da ameriške množice zaupajo najvišji položaj v deželi
predstavniku ene stranke, hkrati pa v ameriški parlament — kongres izvolijo večino kandidatov druge. Takšna razdvojenost volilnih množic se kaže tudi v razmeroma maloštevilni udeležbi na volitvah, ki se je tudi tokrat sukala le okrog polovice ftevila vseh volilnih upravičencev. Razpoloženje tega pasivnega dela volivcev najbolje ponazarja pismo nekega bralca ameriški reviji »Time«, v katerem pravi: »Kako se naj odločim? Rad imam Ike-a„ toda sovražim Nixona! Sem za Stevensona. toda ne morem trpeti demokratov! Menim, da bom na dan volitev šel lovit ribe!!
Stevenson in Kefauver dva najboljša človeka, kair jih trenutno premore demokratska stranka sta se morala zadovoljiti 6 častnim porazom. Vendar tudi poražena kandidata ostaneta važni osebnosti na ameriškem političnem prizorišču. Pred štirimi leti je bil Stevenson še bolj ali manj neznan politik, danes pa jo brez dvoma druga najmočnejša politična osebnost v ameriškem življenju. Oba vodilna demokrata sta še daleč od tega, da bi rekla zadnjo besedo, čeprav jima tokrat ni uspelo duhovito in »mnogo obetajoče« geslo, ki je je živahni podpredsedniški kandidat Kefauver rad ponavljal na predvolilnih zborovanjih: »Pie in the shy, with Adlai and I« — po naše bi to rekli: »Gradove v oblakih z Adlaiem (Stevensonom) in menoj!« Ameriški narod se je, kot kaže, raje odločil za krajše geslo: »I like Ike!« (Rad imam Ike-a — Eisenho-werja!).
Demokrati pa so zato porazili svoje republikanske tekmece pri volitvah v kongres. Ta demokratična večina pa proti razumnemu pričakovanju ne bo delala večjih preglavic predsedn;ku ZDA, saj je moral tudi zadnji dve, leti vladati z demokratskim kongresom. Eisenhower lahko s svojo zmerno politiko skoraj vedno računa na podporo kongresa, celo bolj kot pa če bi bil v rokah republikancev.
— KRATKO--
TODA ZANIMIVO
TUDI LJUBLJANSKA EKIPA NI USPELA Po brezuspešnem poizkusu, da n»J" dejo trupli ponesrečenih planince* Stuparja in Zupana pod Brano, so W kamniški planinci izčrpani vrnili. Ne' kateri so bili že 4 dni v planinah m niso mogli več nadaljevati z akcij°» ker je bilo vreme skrajno neugodni Za njimi se je podala v planine **1 sevalna ekipa PZS iz Ljubljane, ki s' je po dveh dneh vrnila brez uspeh** Z ljubljansko ekipo sta bila tudi d*9 reševalca iz Celja in znani gorski «"c' sevalec Franc Erjavšek iz Stahovi^' Sondirali so ves teren, ki sta ga celJ' ska člana odprave označila kot mest0, kjer sta ležala oba ponesrečenca, niso nič našli. Vse kaže, da so sne*' ni plazovi odnesli trupli v prepad.
ČLOVEK NIKOLI NE VE
Znani kamniški smučarski skakaj Florjan Sumkair se je dolgo vrsto f"
udeleževal skakalnih tekem po rs*; nih krajih. Bil je več let tudi kam*1;'
škl prvak. Pri tekmah se mu ni Prl'
pet 11 a nezgoda. Te dni pa mu je
p«
poti iz tovamne domov izpodrsnilo, **? si je zlomil nogo.
OSTRI POŽARNOVARNOSTNI UKREPI V TRZISKIH PODJETJI**
Požar v tržiški Tovarni kos in 3rp'
je povzročili, da vsa tržiška pod je' zapovrstjo odrejajo ostre ukrep«, jj
preprečijo požare v podjetjih. Men*
.d*
imajo za take ostre ukrepe naj m*11-' razumevanja prav strastni kadilci-
VODOVOD NA »PODLASCI« V TRZICU
Pričakovati je, da bodo stavbi^ »na Pod lasci« prihodnje leto pozi^^ na. Občinski ljudski odbor je na i&\ nji seji že staknil, da naj javni ^ dovod uredi vodovodno omrežje *j! ko, da dobijo vsa stavbišča na »P'0' f lasci« vodo iz javnega vodovoda. ?° trebna sredstva so že na razpeli
BREZ NESREČ IN POŽAROV Kot smo bili obveščeni, ni bilo
v petek, ne v soboto in prav tako ^ včeraj, nobene nesreče in požara-Je to posledica večje pazljivo**' pozornosti, ali zgolj slučajnost? a
Želeti bi bilo,  da bi bilo takih slučajnosti!
JESENIŠKO GLEDALIŠČE f GOSTOVALO V KRANJSKI 0<-
Poleg ' rednih predstav ob sob° in nedeljah na domačem odru, se t$ jeseniško gledališče odločilo tuaii ^ gostovanja. V četrtek je 8ostava\ijj0 Kranjski goni z Molierovo kom6** »Scapiniove zvijače«.
ST. 90 / 12. NOVEMBRA 1956
tfljftl
0995
port in telesna vzgoja ^^SSSffiff™0
MIRNA ŠPORTNA NEDELJA NA GORENJSKEM
VČERAJŠNJE NEDELJSKO JUTRO JE BILO SIVO IN PUSTO. IN KAKOR. DA BI TO VREME VPLIVALO NA NASE ŠPORTNIKE. — VČERAJŠNJA NEDELJA JE BILA V ŠPORTNEM SMISLU NADVSE MIRNA.
n6gOMETASI SO ZAPUSTILI ZELENA IGRIŠČA, PLAVALCI PREGLEDUJEJO DOSEŽENE USPEHE V POLETNI SEZONI. VSI OSTALI ŠPORTNIKI PA SO SE UMAKNILI V DVORANE, V KOLIKOR JIH SPLOH IMAJO...
SMUČARJI SE NISO PRIŠLI NA PLAN. VENDAR, KOT KAZE, SE BODO LAHKO KAJ KMALU POMERILI NA BELIH POLJANAH, KAJTI PO SNEGU ZE MOČNO DlSl... UPAMO, DA BOMO LAHKO KMALU KAJ VEC SLIŠALI O NJIH!
Sah
V Kranju so ustanovili prvi atletski klub na Gorenjskem
Kranj, 11. novembra.
V popolnoma zasedeni zgornji dvorani S-ndikc/nega doma so se zbrali danes kranjski ljubitelji lahke atletiko na ustanovni obc.nl zbor Atletskega kluba. Občnemu zboru je prisostvoval delegat AZS tov. Jerman, predstavni'k kranjske garniizije tovariš Kozcmiara, predsednik sveta za šport in telesno vzgojo OLO tov. Bal-derman, predstavnik »Partizana« tova-rišica Ažm*:nova, predsednik »Triglava« tov. Mlhelič in drugi.
Otvoritveno besedo je imel predsednik pripravljalnega odbora tov. La-sič, ki je /v svojem referatu podal kratko zgodovino atletskega udejstvo-vanj a v Kranju. Mladina, ki je imela veselje do lahke atletike, je lahko nastopala samo na nekaterih redkih tekmovanjih, ki so jih organizirale organizacije ZB .In Lriudake mladine. Čeprav je bila udeležba na teh tekmovanjih precejšnja,  S',,   atleti med
zadnjimi športniki v Kranju, ki ustanavljajo svoj klub.
Poročilo je vzbudilo živahno razpravo. Delegat AZS je obljubil vso moralno in tudi delno finančno pomoč ter zaželel mlademu klubu polno uspehov.
Član novoizvoljenega upravnega odbora tov. Ošina je nanizal ob zaiključ-ku program delia za naslednje leto. Kranjčani se bodo udeležili nekaj republiških tekmovanj, obenem pa bodo tudi sami organizirali številna tekmovanja: krose, orientacijske teke in klubsko prvenstvo. Klub bo organiziral tudi nekaj dvobojev s srednje močnimi: iktlub'). Precej dela pa bo vodstvo kluba posvetilo ureditvi steze na igrišču, nabavi rekvizitov in izpopolnitvi strokovnega vodstva.
Ob koncu občnega zbora pa so najboljši tekmovalci z odprtega prvenstva Kranja prejeli diplome.
M.
NK TRIGLAV Lahko so zadovoljni z jesenskim uspehom
NO G O M E T
Uspeh Ločanov
PARTIZAN A : SLOVAN (Lj) 6:1 (2:1)
Skofja Loka, 11. novembra.
Danes je bila v Skofji Loki prijateljska nogometna tekma med »Partizanom« A iz Škofje Loke in Slovanom iz Ljubljane. Končala se je s presenetljivim uspehom nogometašev iz Škofje Loke.
Začetek je pripadal gostom, saj so te v 12. minuti prišli v vodstvo. Brž za tem so domačini dosegli gol Is ofsajda, ki ga sodnik ni priznal. Izenačenje je prišlo šele v 25 minuti, ko je srednji napadalec Sobočan dosegel zelo efekten gol. Enajst minut pozneje pa Isti igralec privedel svoje moštvo v vodstvo.
V drugem polčasu so domačini popolnoma nadigrali goste, kljub izredno težkim terenom. Svojo premoč so izrazili tudi s štirimi goli, ki jih je doseglo krilo Kiš, Sobočan in Kržiš-nik 2. _
TRIGLAV B : BOHINJ 3:0 p. f. Kranj, 11. novembra.
Danes bi morala biti na •igrišču Tri-Claiva prvenstvena tekma Gorenjske nogometno lige med Bohinjem in Tri-fl a vetrn B. Ker gostov ni bilo je tako amaga pripadla domačinom.
»TRIGLAV«  : »MLADOST (mladinci) 1:« (1:2)
Kranj, 11. novembra.
V prvenstveni tekmi drugega kola Gorenjske mladinske lige je danes v Kranja »Mladost« premagala »Triglav« c rezultatom 4:1 (2:1).
S. L.
Tudi v Loki je prišlo do nešportnih izpadov. Proti koncu tekme je moral sodnik Grošelj izključiti iz igre dva igralca gostov.
Čudi dejstvo, da so prednjačili v nešportnih izpadih in medklicih tudi nekateri funkcionarji »Partizana« iz Loke. — Vsekakor čuden in obsojanja vreden pojav!
P.
PARTIZAN B SKOFJA LOKA : MLADOST B 5:2 (4:2)
V Okviru prvenstva Gorenjske nogometno podzveze je včeraj Partizan B iz Škofje Lcke zasluženo premagal moštvo Mladosti B iz Kranja z rezultatom 5:2 (4:2). Sodil je sodnik Ra-demič zadovoljivo.
P.
Začinil šp©rti?i dogodki
ODRED : TEKSTILAC 2:0 REKA : LJUBLJANA 4:0 TREŠNJEVKA : TURBINA 6:1 GRAFIČAR : JADRAN 3:1
SPLIT  : ULJANIK 3:1 ŠIBENIK : METALAC 0:0
Prijateljska tekma med »Lokomotivo« iz Zagreba in »Spartakom« iz Su-botice se je končala neodločeno 2:2.
UREDNIŠTVO   GLASU GORENJSKE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
475—397
V moštvenem prvenstvu za vstop v drugo zvezno ligo so se plasirali 2SK (Maribor), Jesenice, Solidarnost (Kamnik) in Novo mesto. Kranj je bil izločen, čeprav je dosegel proti Novemu mestu visoko zmago, ker nekateri igralci niso imeli s seboj klubskih izkaznic. Tako je za disciplino sicer potrebni brokratizem izločil edinega resnega konkurenta močni četi ZSK z mojstrom Germekom na čelu. Rezultati so bili: 2ŠK : »Solidarnost« (5.5 : 1,5 (remizirali so Dobrovoljc, Maj-cenovič in Koncilja), Jesenice : Novo mesto 4:4. Ker so imeli Novomeščani na prvih deskah boljši rezultat., so prišli v finale z 2elezničarskim šahovskih klubom, ki je zmagal s 7:1. Jeseničani in Kamničani so se borili za tretje mestso. Zmagali so Jeseničani s 5,5 ; 2,5. Rezultati so bili: Korošeo : Trbižan 0,5 : 0,5, Strumbl Z. : Ocepek 1:0, ing. Sesek : Dolinšek 1:0, Subelj : Dobroovljc 1:0, Jan : Bračič 1:0, Krajnik : Maj ceno vič 0:1, Pristov : Koncilja 0,5 : 0,5 in Lakota : Palčič 1:0. Res škoda, da ni sodeloval še najmočnejši gorenjski klub, kar bi še bolj poudarilo visoko raven šahovske igre na Gorenjskem.
Odbojka
»GIS« — ZMAGOVALEC
V ponedeljek je bilo v telovadnici »Partizana« v Stražišču ekipno odbojkarsko tekmovanja kranjskih tovarn v počastitev 29. novembra.
Nastopile so štiri ekipe: IKS, Kovinar, Iskra in GIS.
Borba za prvo mesto je bila ostra. 2e v drugem kolu sta se srečala favorita »Iskra« — GIS. Po težki borbi je zmagala bolj rutinirana ekipa GIS in si s tem zagotovila prvo mesto.
Posamezni rezultati: IKS — GIS 0:2. GIS — Iskra 2:1, Iskra — Kovinar 2:0, Iskra — IKS 2:0, Kovdnatr — IKS 2:1, GIS — Kovinar 2:0.
Gorenjski plavalci v pretekli sezoni
Nobeno leto še nismo dosegli v plavanju tako kvalitetnih uspehov, kakor letos. Plavalci so zaključili svojo sezono prav gotovo kot najuspešnejši športniki na Gorenjskem. Najboljši dokaz za to je osvojitev najvišjega naslova moštvenega prvaka republike v plavanju, ki je tako prvič v zgodovini prišel na Gorenjsko.
Ce pregledujemo letošnjo in lansko prvo desetorice gorenjskih plavalcev, vidimo, da je na eni strani dosežen velik napredek v kvaliteti, na drugi pa poslabšani v povprečjih. Kaj je temu vzrok? Lansko leto smo med desetericama i našli celo vrsto novih imen in tudi letos so med njimi taki, ki so se prvič uspeli preriniti med »elito«. Torej je naraščaja dovolj. Glavni vzrok pa je prav gotovo v tem, da je lansko leto drugi najuspešnejši klub »Kamnik« letos močno popustil. Po drugi strani pa je napredek v kvaliteti tako velik, da poslabšanje v povprečkih popolnoma zasenči. Vrh je razen v dveh disciplinah občutno napredoval. Nekateri rezultati, posebno pa ženski, so daleč prekoračili slovenske meje in to prav pri vrhu jugoslovanskega plavanja. Dejstvo, da so razen zelo redkih izjem prav vsi tekmo valci zelo mladi, nekateri še celo pionirji, nam je porok, da bo plavanje na Gorenjskem v naslednjih letih še bolj napredovalo.
V desetericah, ki jih bomo navedli, so upoštevani samo rezultati, ki so doseženi na javnih tekmovanjih. Rezultati na treningih v desetericah niso upoštevani, prav tako ne rezultati, ki so doseženi v manjših bazenih od 25 metrov.
MOŠKI
100 crawl:
1. Saša Košnik (T) 1:04,7
2. Stane Snabl (K) 1:06,8
3. Andrej Čolnar (T) 1:06,8
4. Drago Petrič (T) 1:07,2
5. Boris Ahac (P) 1:07,5
6. Lado Drinovec (T) 1:07,6
7. Mile Veličkovič (T) 1:08,2
8. Anže Bole (P) 1:10,5
9. Lado Zrimšek (T) 1:10,8 10. Peter Čolnar (T)
Bine Purgar (T) 1:11,0
Povprečje: 1956 1:07,2 1956 1:08,1
To je prav gotovo disciplina, ki je najbolj nazadovala. Medtem ko je bilo lani .vseh deset plavalcev pod 1:10,0. ima letošnji osmi tekmovalec že rezultat nad desetimi sekundami. Res je, da ima letošnji osmi tekmovalec f,e rezultat nad desetimi sekundami. Res je, da ima letošnji prvi, boljši čas od lanskega, toda napredek ni tako velik kot nazadovanje. Od teh tekmovalcev lahko še največ pričakujemo od Andreja Čolnarja, ki je dosegel letos lep napredek. Košnik ni izpolnil pričakovanj v tej disciplini, Drinovec pa se oči/vidno bolj uveljavlja na dolgih progah.
(Nadaljevanje prihodnj ič)
KAZE IZPOPOLNITI
V pismu članom delavskega sveta opozarja upravnik ambulante, da leta spričo pomanjkljivih pogojev ne ustreza zahtevam sodobne zdravstvene zaščite delavcev. — Ali je pri vodstvu podjetja dovolj razumevanja za to zadevo?
V kranjski tovarni »Tiskanina« je zdaj praksa taka, da ima ambulanta stik z delavcem le tedaj, ko ta zbolii ali se ponesreči. Delavčev stik z zdravnikom preneha, brž ko ni več v bolniškem staležu. Ambulanta nima niti primernih prostorov in opreme niti. dovolj osebja. Zato ambulanta ne more opravljati svoje poglavitne naloge, sodobno preventivne zdravstvene službe, kakor naroča Zakon o obratnih ambulantah v gospodarskih organizacijah (izšel v Uradnem listu LRS št. 4/55). Med te naloge sodi na pr. proučevanje okoliščin, ki vplivajo na zdravje ljudi, vzrokov poklicnih obolenj,, nadziranje nad pravilno razmestitvijo žensk, zlasti nosečih, mladine in invalidov, širjenje zdravstvene prosvete itd.
Vodstvo 'ambulante se je že večkrat cbrnilo na upravo podjetja za pomoč, ki naj bi usposobila ambulanto za opravljanje sodobnejše zdravstvene zaščite. Toda za zdaj je vodilno osebje podjetja odpravljalo te predloge z izgovorom »Zdaj ne moremo, moramo prej urediti še druge važne stvari'!«
Upravnik ambulante pravi v svojem pismu članom delavskega sveta, da upošteva težavne finančne razmere podjetja, da pa bd bilo ob nekoliko večjem razumevanju vendarle moč najti minimalna finančna sredstva za ureditev tega problema. Sestavil je predračun, po katerem bi potrebovali za pregradirtev prostorov, za nabavo nujne opreme in za opremo protetič-nega zobnega laboratorija 1,100.000 din. Razen tega je po mnenju upravnika treba povečata tudi število osebja v ambulanti.
Pred dnevi je upravnik ambulanto poslal pismo vsem članom delavskega sveta .in upravnega odbora, v katerem jih je seznanil s to problematiko in jiih pozival, naj o tem razpravljajo na prvi seji delavskega sveta.
Ne vemo sicer, .kakšne so trenutne finančne možnosti »Tiskanine« za boljšo zdravstveno službo v tovarni, vsekakor pa to vprašanje zasluži vso pozornost, saj urejanje zdravstvene službo n» le socialen, marveč predvsem tudi gespodarski problem, ki močno vpliva na proizvodnost. Res je, da nekatera podjetja najdejo sredstva za vse drugo prej, kakor pa za izboljšavanjo zdravstvenih in življen-Ek:ih pogojev kolektivov. So pa na Gorenjskem tudi podjetja, ki so pokazala dokaj pripravljenosti za urejanje teh vprašanj. Tako je »Iskra« v Kra-
nju — kar tudi povzemamo Iz omeni onega pisma — z 10 milijoni dinarjev uredila moderno obratno ambulanto, v kateri delajo zdravnik, zdravnica in 15 uslužbencev, medtem ko je v ambulanti »Tiskanlne« štirikrat manj ljudi. Zato ta problem vsekakor zaslužil, da ga delavski svet »Tiskanlne« skrbno obravnava.        z — k
MLADINSKA KONFERENCA V PREDDVORU Preddvor, 10. novembra.
Sinoči je bila v prosvetnem domu v Preddvoru konferenca tamkajšnjega mladinskega aktiva. Izčrpno poročilo o dosedanjem delu je podal predsednik aktiva tov. Jože Regonc. Po poročilu .in krajši razpravi so izvolili v novi odbor pet najzaslužnejših mladincev in mladink. O smernicah za bodoče delo in o notranjih in zunanjih političnih dogodkih je zbrani mladini govoril član Občinskega komiteja Rado Carman. Mladinci so ob zaključku konference sprejeli več pomembnih sklepov za zboljšanje njihovega dela.
BELEŽKA
TRZIČANI ZAHTEVAJO SPREMEMBO VOZNEGA REDA
Občinski ljudski odbor Tržič si skupnoj z množičnimi organizacijami, sindikati, šolami in društvi že nekaj mesecev prizadeva, da bi na železniški progi Tržič—Kranj obveljal boljši vozni red. Ustrezal naj bi predvsem delavcem, dijakom in učiteljem. Dogaja se namreč, da prvi jutranji vlak prihaja pogosto skoraj s polurno zamudo v Tržič, zaradi česar dela** ci zamujajo delo. Drugi vlak, t bi po voznem redu moral pr peljati v Tržič ob 7.45, Ima t* di redne zamude. Z njim se ve zljo dijaki in profesorji in tako zamujajo pouk. Lani je bil ukinjen vlak, ki odhaja Iz Tržiča ob 11. uri ter uveden nov vlak z odhodom ob 13. uri. To je nesmiselno, ker je novi vlak prepozen in nima nobene zveze z drugimi vlaki. Delavski vlak iz Kranja proti Tržiču odpelje ob 14.20 uri in se ne more pravočasno vrniti v Kranj, da bi Tržlčani popoldne mogli odpotovati dalje iz Kranja. Občinski ljudski odbor, sindikalne in druge organizacije so že prosile industrijska podjetja v Kranju, naj pristanejo na odhod vlaka iz Kranja v Tržič ob 14.15, toda tri tovarne so predlog odklonile in tako je ostal Tržič So nadalje brez popoldanske Evezo z ostalimi kraji.
J. V.
Prvi občni zbor dramske sekcije DPD »Svobode« Kranj-Center
Kranj, 11. novembra.
Člani dramske sekcije DPD »Svoboda« Kranj - center so se včeraj zbrali na svojem prvem občnem zboru. Po dveh letih obstoja si je dramska sekcija ustvarila dekaj dober igralski ansambel in, kot amaterska družina, dala občinstvu nekaj dobrih del. Dramska sekcija pri »Svobodi« obstaja šele dve leti; vendar je, kot je bilo razvidno iz poročila predsednika sekcije tovarišia Toneta Hotka, dosegla žo lepe uspehe.
Od 20 članov, kolikor jdh je bilo ob ustanovitvi, je število naraslo na okoli 70. Lani so imeli štiiri premiere s 54 predstavami. Ob gostovanjih igralce ni toplo sprejemalo le gorenjsko prebivalstvo,, temveč so z uspehom go-
stovali tudi v Idriji, Postojni in Ljubljani.
Letos sio prfipraviit dve premieri (»Straža na Renu« in »Molčeča usta«),
V najkrajšem času bodo uprizorili »Divjega lovca«, pripravljajo pa tudi že otroško igrico »Princeska In pastirček« ter opereto »-Pri belem konjičku«.
Razveseljivo je, da delajo v dramski sekciji predvsem mladi ljudje, kar pri drugih delavsko prosvetnih društvih ni opaziti. Z vsem vloženim trudom so v veliki meri uspeli opraviti svoje poslanstvo med delavstvom.
V bodoče pa bodo skušali svoje delo šo bolj izpopolniti s tem, da bodo posvetili več pozornosti, splošnemu izobraževanju svojih članov. Lj.
KRANJSKA RAZGLEDNICA Jesensko razpoloženje ob Savi
ST. 90 / 12. NOVEMBRA 195C
6,8SGorei#e 3
S SODIŠČA
► Hudi oftasi
V sredo 7. novembra okrog 18. ure je izgubljena šoferska bunda od postaje Kranj do Zadraž. doma Primi skovo. Prostim proti' nagradi vriniti Rehbergerju, Zadružni dom, Primsko-vo.
Preklicujem. za 'neveljavno izgubljeno 'knjižico pred vojaške vzgoje gla-sečo na ime: Belehar Franc, Voklo 5.5, Šenčur.
Kmetijsko posestvo Preddvor proda 5000 kg hrušk - moštaric. Cena primerna. Kupci naj se javijo takoj.
Takoj sprejmem 2 delavca. Bidovec Miran, Zidarski mojster, Huje 3, — Kranj.
Stanovanjska uprava Kranj odda v najem trgovski lokal (dva prostora in klet) v Šenčurju št. 26.
Podpisani Oblak Jože nočni čuvaj iz Stare Loke obžalujem in preklicujem kar sem žaljivega govoril o Hafner Ani gospodinji iz Stare Loke 54 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Podpisana Gor jame Marija izjavljam, da mi Avbelj Marija ni vzela denarja, koit je to govorila Smoletova iz Primskovega.
Prodam avto Fiat Ballila Giardi-niera pripraven za obrtnika. Kranj, Poljiska pot 4.
KINO »STORZlC« KRANJ
12. in 13. novembra, ameriški film »Ljubezen s tujcem«, ob 16., 18. in 20. uri. — Zadnjllkrat.
14. in 15. septembra, ameriški film »Večna nevesta«, ob 16., 18. in 20. uri
— zadnjikrat.
KINO »SVOBODA« STRAZlSCE
14. novembra, ameriški film »Ljubezen s tujcem« ob 19. uri.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
13. novembra, ameriški film »Večna nevesta« ob 19. uri.
KINO NAKLO
15. novembra, ameriški film »Ljubezen s tujcem« ob 19. uri.
KINO »RADIO« JESENICE
12. in 13. novembra, sovjet, barvni film »Obad«, ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. V glavni vlogi O. Stlžinov, M. Srežinova in N. Simonov.
14. in 15. novembra, ameriški pustolovsko - kriminalni film »Robin Hcod Avstralije«,  ob 18. in 20. uri.
V glavni vlogi Brian Aherne, Victor Mc Laglan in Paul Lukas.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
12. novembra, zaprto.
13. novembra, ameriški kriminalni fiilm »Streljaj prvi« ob 18. in 20. uri.
V glavni vlogi Džoel Mekri in Lvein Kis — zadnjikrat.
14. novembra, zaprto.
15. novembra, sovjetski barvni film »Obad« ob 18. in 20. uri. V glavni vlogi O. Strižinov, M. Srežinova in 71. Simonov.
KINO KOROŠKA BELA
12. novembra, ameriški kriminalno-pustolovski fi:lim »Streljali prvli« ob 10.30 uri. V glavni vlogi Džoel Mekri in Lvelin Kis.
KINO RADOVLJICA
13. in 14. novembra, češki film »Vest«. V torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uni.
► fUdšdlStš
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek 13. novembra 1956 ob 20. ur;
— red A. Ronald F. Delderfield: »Visok jo zid«.
V TRŽIČU
Poroke:
Japelj Stanko, čevljarski mojster, Koroška cesta 11 Tržič in Sušnik roj. Markelj Frančiška, poslovodkinja iz Tržiča, Blejska cesta 3, Baša Avgust, tovarniški delavec, Straža 59 Slovenski Javorniik in Stegnar Mernika - Angela, gospodinja, Kovor 45; Jožef Aha-čič, strojni paznik iz Podljubelja 77 in Ana Klemene, roj. Pelko, gospodinja iz PodV>Jbeiija, Viljem Bediina, strojni ključavničar, Cankarjeva 10 in Vida Savojic, nameščenka, Bistrica pri Tržiču štev. 7.
Umrli: Ivana Zupan, rojena Marčun, gospodinja iz Tržiča, Trg svobode 6, umrla v Tržiču 31. oktobra; Peter Do-linar, osebni upokojenec iz Tržič.i, Ravno 15, umrl v Tržiču 31. oktobra.
ŽIVILSKI TRG V KRANJU
V petek je bil živilisM trg v Kranju razmeroma dobro založen. Največ je bilo sadja, pa tudi zelenjave ni primanjkovalo.
Cene: kislo zelje 56 din, kisla repa 28 do 30, sladko zelje 20 do 25, čebula 95 do 100 din. Tokrat je bila naprodaj tudi špinača in sicer »merica« po 30 dinarjev, gobe — lisičke 30 dinarjev liter.
Sadje je bilo naprodaj: zimska jabolka 30 dinarjev, hruške 40, liter orehov 75 dinatrjev.
Nekatere bramjevke so prodajale tudi surovo maslo po 440 dinarjev kg. — Ponudba je bila večja kot .povpraševanje.
v kamniku
V soboto je bil na živilskem trgu v Kamniku pravcati preplah med prodajalci kaše, ješprenja in moke, ki jo vsi še prodajajo na liter, čeprav je bilo že večkrat oznanjeno., da jo morajo tehtati na kilograme. Izvršena je bila dosledna kontrola in prodajalci so morali skriti literske mere, tehtnic pa niso imeli'. Zato so šla ta živila v soboto slabo v denar.
V cenah ni bilo opaziti bistvene razlike, pač pa se je cena kislemu zelju, dvignila za 10 dinarjev. »V trgovinah je tudi po 60 dim«., pravijo prodajalci. Res je trgovska mreža ta teden posredovala kamniškim trgovinam ljutn ljansko zelje.
Na trgu je čedalje več mlečnih proizvodov, oskrba trga s sadjem pa je še vedno zadostna.
v skofji loki
smo v sredo zabeležili tele cene: krompir 12 do 14 din kg, zelje v glavah 20 din kg, zelje kislo 50 din kg, repa cela 3 do 5 din komad, repa kisla 20 din merica, obnovi 30 do 60 din glava, solata 30 dinarjev kg, jabolka 30 dinarjev kg, hruške 30 din kg, korenje 15 din kg, rdeča pesa 35 din kg,
slrček 12 din kom., smetana sladka 150 dinarjev liter, kostanj 40 din kg, špinača 20 din merica, por 4 do 7 din kom., jajca 22 din komad, orehi (celi) 200 din kg, fižol suh 70 din liter, motovileč 25 din merica, grozdje ?5 din kg.
Ceno na škofjeloškem živilskem trgu so bile v soboto naslednje: krompir kg po 12 din, zelje v glavah 20 din, kislo zelje 50 din, cela repa komad po 3 do 5 din, kisla repa merica po 20 din, ohrovt glava po 35 do 40 din, solata kg po 30 din, jabolka 25 do 30 din, hruške 35 din, korenje 15 din, rdeča pesa "0 din, sirček kom. po 12 din, sladka smetana liter po 150 din, kostanj kg po 40 din, špinača merica po 20 din, por kom. po 5 do 9 din, jajca kom. po 22 din, čebula kg po 95 din, orehi 200 din, češenj glavica po 6 do 12 din, motovileč merica po 20 din in surovo maslo zavojček po 120 din (ca 'A kg).
na jesenicah
V soboto je bil jeseniški trg zopet razmeroma dobro založen. Razen bra-njevk ,iz bližine so pripeljale blago na trg tudi branj evke iz Primorskega. Medtem ko je bil trg primerno založen, pa je manjkalo gospodinj in drugih potrošnikov. Poleg solate en-divije po 50 do 20 din je bila na trgu tudi prava solata po 60 din. Paradižnik je padel od 60 na 50 din. Rdeča pesa je bila po 40 din, ohrovt 40 din, korenje 40 din, cvetača 40, por 40 din, črna redkvica 35 din, grozdje po 110 din, jabolka po 40 do 46 din; hruške po 60 din in kostanj po 75 din. Malenkost je bilo tudi motovilca po 120 din in surovega masla po 600 din.
ftzf MM* M> SfiOttdu E
Radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte«, poslušajte vsak dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedu vsak dan ob 12.30. uri.
PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA 1956
11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) Jože Rupnik: Ce dežnik potuje — b) Pavle Kalan: Ali ste jih že slišali.
11.35 Pojo Brdmlški fantje, vmes igrajo Veseli planšarji.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Herbert Ruland: Brzojav skozi Mato Grosso (prevedel I. Delničar).
15.40 Utrinki iz literature — William Sarovan: Ročk Wagram.
16.00 V svetu opernih melodij.
18 00 Družinski pogovori.
18.10 Igra Kmečka godba.
18.30 Radijska univerza.
20.00 Mladinska oddaja.
20.20 Simfonični koncert Orkestra slovenske filharmonije.
TOREK, 13. NOVEMBRA 1956
8.50 Nekaj poskočnih domačih viž. 9.15 Omar Hajan: Rubajati. 10.30 Jezikovni pogovoni (ponovitev) 11.15 Za dom in žene. 12.30 Kmečka univerza — Franc Pir-
nat: Drevo na vasi. 12.40 Pavel Sivic: Medžimurska in kolo.
13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
16.10 Popoldanski simfonični koncert, D'mitrij Soštakovič: Deseta simfonija.
Ljubljana
18.30 Pester spored solistične glasbe —• sodelujejo Maša Bohinjc in Jelka Suhadcinik (klavir), Miro Braj-nik (tenor), Karlo Rupel (violina), Srečko Zalokar (violina), Marjan Lipovšek in Marjan Vodopivec (klavir).
sreda, 14. novembra
11.00 Slovenske narodne in domače pe-smil.
11.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 12.40 Melodije z Montmartra. 14.05 Radijska  šola za  srednjo stopnjo.
15.40 Utrinki iz literature — Vinko Mcžina: Melodija brez imena.
17.10 Sestanek ob petih
18 30 Zunanje - politični feljton.
20.00 Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor opera v 3. dej.
Četrtek, k. novembra
14.20 Pionirski kotiček.
15i40 Utrinki iz literetiure — Kurit Kusenberg: Veliki veter.
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji.
18.00 Radijska univerza — Dr. Alojz Sef: Koristnost telesne vzgoje pri vajencih, učencih v gospodarstvu in mladih delavcih.
18.15 F. Auber: Fra Diavolo — uvertura.
18.30 Reportaža.
20.00 Tedenski notranje - politični pregled.
26.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni solisti in ansambli..
21.00 Ob tridesetletnici Zofke Kvedro-ve.
21.30 Ciklus Beethovnovih godalnih kvartetov.
Nepoboljšljiv prijatelj tuje imovine
B. K. brezposelni fotograf iz Ljubljane je na sodišču že star znanec. Najbolj so mu priljubljene tatvine .in goljufije na škodo zasebnega premoženja Tokrat se je zagovarjal pred sodiščem v Radovljici zaradi goljufije na škodo K. P., z Bleda, od katere je izvabil 46.000 dinarjev. Med letom 1954, ko jo bil v Ljubljani v zaporu skupno z njenim možem., se je seznanil z njegovimi družinskimi razmerami in zvedel, da bi bil ta rad pomiloščen. V drugi polovici istega leta, ko je bil po prestani kazni odpuščen, se je takoj napotil k prijateljevi ženi na Bled in ji govoril, da bo preko svojega prijatelja, ki naj bi bil zaposlen na Vrhovnem sodišču, dosegel delno pomilostitev njenega moža. Za to pa seveda potrebuje primeren znesek, s katerim bo prijatelja podkupil. Čeprav ga oi poznala in je vedela, da so tovrstne podkupnine danes že odživele, mu je izročila tisoč dinarjev. Ko se je čez nekaj dni zopet oglasil pri uje j z napisano prošnjo, mu je ponovno izročila 5000 dinarjev. Rekel je, da je ta znesek za podkupnino te vrste prenizek in zato je tem tisočakom primaknila še 13.000 dinarjev. Po nekaj d^rh. ko ie denar v blejskih gostilnah le zapravil, se je ponovno zglasil pri svoji žrtvi in jo nagovoril še za 10.000 dinarjev. Pri tem ji je menda pokazal tudi nek listič z žigom okrajnega sodišča. Sele ko je prišel mož po prestani kazni domov, je videla, da je bila ogoljufana. B. K. je bil, upoštevajoč njegovo duševno uravnoveše-nost, obsojen na 3 mesece zapora in povračilo škode..
R.
Ni spoštoval predpisov
Zaradi velike stanovanjske krize je reševanje stanovanjskih problemov zelo kočljivo. Zato je potrebna pri tem delu še večja natančnost in doslednost.
Pred kratkim se je zagovarjal zaradi kršitve stanovanjskih predpisov pred sodiščem v Radovljici Franc Cu-far, šef stanovanjske uprave v Radovljici. Obtožen je bil, da se kot šef stanovanjske uprave pri opravljanju svoje službe ni ravnal po zakonu in predpisih službenega pravilnika. 18. julija letos je v* nasprotju z zveznimi in republiškimi predpisi o razdeljevanju stanovanj odredil prisilno izselitev neke stranke v Radovljici z nezakonito odločbo stanovanjske uprave, ki jo je sam izstavil. Prav tako ji je z nezakonito odločbo nakazal stanovanje v Novi vasi, čeprav je vedel, da stnovanje zanjo ni primerno in da za izstavitev preselitvene odločbe in prisilne preselitve ni pristojen. Čufar se je zagovarjal, da so mu bili tovrstni predpisi poznani in da je vedel, da je postopek v konkretnem primeru nepravilen, vendar je hotel postopati »življenjsko«. Po njegovem mnenju to-
rej predpisi, ki sta jih sprejela zvezni in republiški Izvršni svet za enoten postopek pri prepovedi in razdeljevanju stanovanj in za zaščito pravic najemnikov stanovanj pred samovoljnostjo uslužbencev niso dovolj življenjski. Sodišče ga je ob upoštevanju vseh olavšilnih .okoliščin obsodilo na 50O0 dinarjev kazni in plačilo stroškov postopka 500 dinarjev.
R.
Drznost brez primere
Po prijavi tatvine moškega koles« so organi ljudske milice iz CerkelJ začeli stvar raziskovati in ugotovili, da je kolo ukradel Ivan Brezar i« Smartnega. Ob prvem informativnem zaslišanju je storilec tajil tatvino, pe predočenju dokazov pa je tatvino priznal in izrazil pripravljenost pokazati mesto, kjer je kolo skril. Okoli 20. urs je peljal miličnika na ta kraj. Ker nI povedal točnega mesta; je miličniki zapeljal v gozd in nenadoma pobegnil. Toda kljub temu, da je bila tema, gs je miličnik zasledil že čez kake pol ure. Ko~Te storilec opazil, da mu ja miličnik za petami, je začel teči in prebredel celo potok. Toda miličnik je šel brez premisleka za njim in ko je Brezar videl, da ni več izhoda, je miličnika napadel, ga zbil na tla, začel daviti in poskušal pobegniti. Toda miličnik je bil hitrejša. Kljub skrajni storilčevi predrznosti in surovosti mu je miličnik dovolil, da se je okrepčal z vodo. Za tatvino kolesa in za poskus preprečitve uradnega dejanja je bil Ivan Brezar obsojen na eno leto in dva meseca zapora. L.
Fingiran vlom
česa vse se poslužujejo prijatelji tuje imovine pri svojih podvigih! Trik o fingiranem vlomu ni preveč nov. Poslužila se ga je tudi gospodinjska pomočnica m. A., ki je tako »olajšala« svojega gospodarja za 28.000 din in 100 DM in drugo stranko za razno blago v vrednosti 4900 din. Storilka je enkrat pri pospravljanju slučajno naletela na denar, ki ga je imel gospodar skritega v škornju v kopalnici (zakaj ravno v škornju in ne bolj na varnem mestu?). Storilka ni dolgo pomišljala. Denar je vzela iz škornja in tisočak spravila v kuhinji v omari pod vrečko s sladkorjem. Pripravila je vse tako, kot da je nekdo vlomil ponoči v kopalnico. Organi TNZ so po ogledu kraja dejanja takoj ugotovili, da je bil vlom fingiran in so presenečeni storilki napovedali aretacijo Storilka je privlekla na dan tisočake, katere je zaradi večje varnosti skrila v vrečko med sladkor. (Zelo higienično, kaj?)
Za to dejanje se je M. a. zagovarjala pred sodiščem v Kranju, kjer je bila obsojena na 4 mesece in 15 dni zapora. Storilki bo to v opozorilo, da
te treba tujo lastnino pustiti pri mini.
L.
ZIDARJE IN DELAVCE
sprejmemo na gradbišče v Piran.
Stanovanje in hrana organizirana na gradbišču.
Plača na uro: Kvalificirani delavci 60—79 din
Polkvaliiicirani delavci 50—59 din
Nekvalificirani delavci 40—49 din
Ponudbe z navedbo kvalifikacije, dosedanje zaposlitve in dneva nastopa dela pošljite na naslov Splošno gradbeno podjetje „TEII-NIK", Skofja Loka.
C
PO PLENUMU SZDL IN OSS
(Nadaljevanje s 1. strani) nja ugotovijo, katerih konkretnih ukrepov naj se letijo gospodarske organizacije za izpopolnitev organizaci-;o dela in povečanje proizvodnosti d*-la. Te probleme in naloge naj organi samoupravljanja obravnavajo skupno s političnim aktivom v posameznih gospodarskih organizacijah. Vse to delo pa naj bo čimbolj javno, da bi lahko vključili vanj pobude in aktivno sodelovanje najširšega kroga delavcev in uslužbencev.
O teh problemih in nalogah naj sindrikalrve organlzacjije razpravljajo tudi na svojih občnih zborih. Po obt-I nih zborih pa naj sindikalne podružnice skličejo delavska zborovanja, kjer naj vse delavce seznanijo z napotili plenuma Okrajnega odbora SZDL iln OSS in z lastnimi zaključki, ki jih bodo sprejehi pri obravnavanju te problematike.
Okrajni sindikalni svet bo — po naročilu skupnega plenuma — priredil skupaj z Okrajnim odborom SZDL seminarje za aktiv. Tako in podobne oblike izobraževanja naj uporabljajo tudi občinska politična vodstva in vodstva sindikalnih organizacij v podjetjih.' Odgovornost za uresničevanje 'zaključkov okrajnega plenuma leži na sindikalnih organizacijah v podjetjih ter na občinskih in okrajnem vodstvu sindikata in SZDL.
sreča v nesreči
V bregu nad Razgledno potjo na Jesenicah se je utrgala nekaj tonska skala in se z vedno večjo hitrostjo Talila proti hišam v naselju Pod gozdom. Podrla je ograjo ob Razgledni poti, se valila proti hiši Mirka Rami-ša Pod gozdom štev. 14. Nekaj 10 metrov nad hišo je spremenila smer v desno, se zadela v šupo, jo podrla in tam obtičala. Slučaju se je zahvaliti, da skala ni priletela v katero izmed hiš v ulici Pod gozdom. Skala je bila od Mestne komunale označena kot nevarna, vendar jo je odtrgalo preden so jo razstrelili. Prebivalci naselja Pod gozdom upajo, da bo uprava komunale v prihodnje razstrelila ostale skale nad Razgledno potjo in tako preprečila nevarnost, ki Se preti. U.
SKUPŠČINA PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NA JESENICAH
V petek je bila redna skupščina Podružnice okrajnega zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah. Na skupščini, ki se je je udeležilo okrog 30 članov, je podal upravnik podružnice tov. Meglic poročilo o delu in finančnem stanju zavoda ter o pobiranju finančnih prispevkov s strani nekaterih zasebnikov in državnih ustanov, ki so v zaostanku. Med drugim je bil podan navzočim tudi referat o osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju.
PREVELIKE ZAHTEVE PO SEČNJI LESA
Posebna komisija pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpravlja te dni o sečnih dovoljenjih za posek tehničnega lesa in drv. Ustregla je veliki večini prošenj. Kljub temu, da je za prihodnjo leto določeno za posek več lesa, ni ugodila nekaterim prosilcem iz bivših občin Križe in Lese, kjer nekateri lastniki zahtevajo sečna dovoljenja za tolikšne količine lesa, kakršnih v svojem gozdu .sploh nimajo. Komisija je razen tega upo-števaia, da je ponekod v Lešah v hudi strmini varstven gozd, ki se ne sme posekati.
J. V.
VZPODBUDNI SKLEPI DOMŽALSKIH TABORNIKOV
Z novim letom bo taborniška družina v Domžalah razširila svojo dejavnost. Na pobudo nekaterih članov bodo ustanovili posebne vode, ki bodo vsakega na novo vključenega tabornika vzgajali. Imeli bodo športni vod, ker je med taborniki precej navdušenih atletov, dramatski vod in fotoaimaterski vod. Dramatski vod bo prirejal zabavno igre, organiziral prireditve za Novoletno jelko in podobno priložnosti. Fotoaimaterski vod bo spremljal delo tabornikov vse leto. Ob koncu leta bo organiziral razstavo, na kateri bodo ocenjevali tudi kvaliteto fotografij'. Frank
ZAKAJ SO V TRZlCU VEČKRAT BREZ ELEKTRIKE?
Tržič, 11. novembra.
Temu ni vzrok le pomanjkanj* električne energije zaradi nizkega vodostaja rek, pač pa predvsem zaradi obsežnejših del na tržiških transformatorskih postajah. Vsa ta dela so šele priprava za to, da bi dobila celotna tržiška občina električno napetost 220/380 W. Doslej imajo že nekateri kraji v občini tako napetost, medtem ko ima mesto še vedno le 220 W.
Stara transformatorja na dvorišču kavarne »Zelenica« sta imela po 100 W. Sedaj so enega zamenjali z novim za 250 KW, drugega pa bodo zamenjali spomladi. — Položili so tudi nov podzemeljski kabel zadostne moFu ker se je stara napeljava že močno grela. Tudi na »Balosu« so zamenjali stari trafo % novim za 1000 KW.
Sedanja izmenjava trafov bo za nekaj odstotkov izboljšala dosedanj* precej kritično stanje, že v prihodnjem letu pa bo imel Tržič popolno električno napetost, tako da se potrošnikom ne bo treba več jeziti. Izmenj*" ti pa bo treba tudi celotno začas«* električno omrežje ob Cankarjevi ce" sti.
J. V.
4 «'»
6ofiflj|l(|
ST. 90 / 12. NOVEMBRA 1956