PRED NAMI JE LETO STROGEGA VARČEVANJA STR. 4 STARI, NAUVI PREDPISI, KAK SE LEKO V GAUŠKI LEJS SEJKA STR. 6 »Šaula je nej samo zidina, gde se včimo, tü pa tam špilamo, liki je prostor, gde se izoblikuje identiteta,« je pravo 15. apriliša predstavnik slovenskoga šaulskoga ministrstva Roman Gruden na svetki, gda se je prejkdala obnovlena števanovska šaula. Mlajše, stariše, lerance pa školnike, goste iz Slovenije pa Budimpešte je pozdravila ravnateljica šaule Agica Holec. Med njimi odpravnico poslov Veleposlaništva RS v Budimpešti Ksenijo Škrilec, generalnega konzula RS v Monoštru Draga Šiftarja, državnega sekretarja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha, višjo svetovalko za porabsko šolstvo Valerijo Perger, vodjo oddelka madžarskega ministrstva za šolstvo in kulturo Istvána Kraszlána, predstavnico manjšinskega oddelka pri Uradu predsednika vlade Emőke Asztalos Zsák, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, župane pa ravnatele prijatelskih šaul iz Slovenije. Kak je povedala ravnateljica Agica Holec, šaula se je začnila obnavlati lani jeseni, vö so menili strejo, aukna, vrata, napravila se je izolacija, zamenjali so električno pa vodovodno inštalacijo, na folaše pa v ništrne učilnice so dali dola nauvi linolej ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. aprila 2009 • Leto XIX, št. 17 Šaula je prostor, gde se izoblikuje identiteta Števanovsko šaulo so obnovili za tresti milijonov forintov Gostje, domačini pa mlajši na otvoritvi pa tlakovec, od zvüna pa od znautra so šaulo prefarbali. Istina, ka je ešče dosta dela ostalo, ka bi ešče trbelo napraviti, dapa v Števanovci so se tauma tö veselili, ka je stara šaula, stera je v 19. stoletji začnila delati kak cerkvena šaula, dobila nauvi »gvant«. Pejneze za obnovo – 30 milijonov forintov – so dobili od Ministrstva za šolstvo in kulturo R Madžarske. Pejneze za opremo (omare, stauce, staule, stolice) so si spravili z natečajom. V šaulo ojdi letos 28 mlajšov, zatok so rejsan takšni kak velka držina, je zaprla svoj guč ravnateljica. Zavalila se je ešče gradbenemu inženiringu VEKO-TERV pa izvajalcom. Navzoče je pozdravo vodja manjšinskoga oddelka na Ministrstvi za šolstvo in kulturo R Madžarske István Kraszlán, steri je na kratki tapravo, ka se je zadnja lejta napravilo za porabsko šolstvo. Obnovili sta se gorenjesenička pa števanovska šaula, v plani je, ka se dojobrnejo pa vödajo učbeniki za slovenski gezik, steri eške falijo, pa za dvojezični pouk. Šaularge so se pripravili s kratkim programom, v sterom smo leko čüli pesmi od zbora pa nekaj recitacij, med njimi pesem, stero je za tau priliko napiso učitel šaule Laci Domjan. Marijana Sukič 2 Gradec: Štajerski Slovenci DOGOVOR Z AVSTRIJSKO RADIOTELEVIZIJO Avstrijska Radiotelevizija ali na kratko ORF, je dolgo veljala za ustanovo, ki se zelo počasi prilagaja spremembam. Zato je tudi razvoj zasebnih ali tujih radijskih in televizijskih postaj mnogo počasnejši kot v sosedstvu, denimo v Sloveniji. Ali rečeno drugače, ORF je imela monopol, ki si ga je priborila s kakovostnimi programi in se mu dolgo ni bila pripravljena odreči, za kar je imela dovolj politične podpore zvezne vlade na Dunaju. Čeprav so se razmere v zadnjih letih spremenile, je ORF kar nekaj let zavračala možnost, da bi dobili tudi štajerski Slovenci svoj radijski program in televizijske oddaje kot koroški Slovenci ali gradiščanski Hrvati. Ni pomagalo sklicevanje na 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki štajerskim Slovencem zagotavlja enake pravice kot Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem. Tako je bilo vse do lanskega leta, ko je ORF slednjič popustila in sprejela pobudo za vključitev radijskih in televizijskih prispevkov, povezanih s štajerskimi Slovenci, v oddaje, ki jih za Slovence in o Slovencih pripravljajo v celovškem deželnem studiu ORF. V slovenskem uredništvu ORF v Celovcu pripravljajo tedensko polurno TV-oddajo Dober dan, Koroška, celodnevni slovenski, deloma dvojezični radijski program pa pripravljata dve postaji Radio 2 in Svobodni radio Agora. Poleg koroških Slovencev imajo že vrsto let svoje radijske in TV oddaje gradiščanski Hrvati iz deželnega studia ORF v Železnem/Eisenstadtu. Zdaj potekajo intenzivne priprave na začetek vključevanja prispevkov, povezanih s štajerskimi Slovenci v TV-oddajo Dober dan, Koroška, ki se bo predvidoma preimenovala v Dober dan, Koroška in Štajerska! in v slovenski radijski program, ki nastaja v Celovcu, zelo verjetno tako v Radio 2, ki oddaja od šestih zjutraj do osemnajstih zvečer kot v Svobodni radio Agora, ki ima spored od osemnajste ure zvečer do šeste ure zjutraj. Prispevke o štajerskih Slovencih bodo pripravljali v deželnem studiu ORF v Gradcu in jih pošiljali v Celovec oziroma se vključevali v radijski program. V prvi polovici leta bodo začeli s prispevki za TV-oddajo Dober dan, Koroška in Štajerska, in sicer se pogovarjajo, da bodo imeli v vsaki oddaji en prispevek, v drugi polovici leta pa bodo začeli s prispevki tudi v slovenskih radijskih oddajah. ORF bo zagotovila pokritost s televizijskim in radijskim signalom na Štajerskem, vse do meje, kjer živi največ slovensko govorečih Avstrijcev, kot se uradno, ob štetju, opredeljujejo prebivalci naselij v takoimenovanem radgonskem kotu. Za naštevanjem dejstev so številna organizacijska in vsebinska vprašanja, ob nesporno velikem pomenu vključevanja štajerskih Slovencev v slovenske radijske programe in televizijske oddaje Dober dan, Koroška! ki jih z enodnevnim zamikom predvaja tudi TV Slovenija. Po organizacijski plati je na prvem mestu kadrovsko vprašanje. V Gradcu živi vrsta Slovencev vseh generacij, ki so sposobni delati tudi kot novinarji. Vendar se bodo morali v nekoliko daljšem časovnem obdobju zelo potruditi za prispevke o aktualni in hkrati privlačni vsebini. Trditi, da to ni mogoče, bi bil velik nesmisel, kajti zmeraj je mogoče najti oblike in poti, kako pripraviti zanimiv pogovor, gledljivo reportažo in tako dalje in tako naprej. Kakovost prispevkov vseh novinarskih zvrsti ni odvisna zgolj od dogodkov in prireditev, ampak sega v širši spekter dogajanja na avstrijskem Štajerskem in tudi čez, na slovensko stran. Zagotovo bodo prebivalci, ki govorijo slovensko, predvsem narečje, bolj zgovorni pred mikrofoni in kamerami avstrijske radiotelevizije kot RTV Slovenije. S skoraj povsem odprto mejo, s samostojnostjo Slovenije in tudi z nekaterimi gereracijskimi spremembami počasi izginja tudi nezaupanje, ki je spremljalo prebivalce ob nekdanji jugoslovanski in zdaj slovenski meji. Del nalog v tem kontekstu morajo prevzeti tudi slovenske občine ob avstrijskih in se bolj potruditi za navezovanje gospodarskih, kulturnih in drugih stikov in sodelovanja. Tudi vse to so lahko izzivi in vsebine sodelavcev radijskih in televizijskih oddaj za in o štajerskih Slovencih. Prav tu bo še kako prišel do izraza večplastni pomen manjšinskega medija, ki daleč presega vlogo informatorja oziroma seznanjevalca o nekem dogodku ali prireditvi. Nenazadnje je vključitev štajerskih Slovencev v slovenske televizijske oddaje in radijske programe važno politično dejanje za tako dolgo zamolčevano manjšino. Sodeč po dosedanjih pripravah bodo elektronski mediji prehiteli tiskane, kajti štajerski Slovenci svojega stalnega časopisa, niti mesečnega, štirinajstdnevnega ali tednika nimajo, ampak izdajajo enkrat letno dvojezično publikacijo Signal, strokovne razprave v Znanstveni, poezijo in prozo pa v Literarni zbirki Pavlove hiše. V Kulturnem društvu člen 7, s Suzanne Weitlaner na čelu in sodelavci, Mihaelom Petrovičem, prejšnjim predsednikom Brankom Lenartom zdaj članom v sosvetu za Slovence pri zveznem kanclerju, so z odločitvijo ORF zelo zadovoljni in zagotavljajo, da bo pomemben projekt v celoti zaživel. Poudariti tudi kaže, da imajo vso podporo koroških Slovencev, tako tistih v Celovcu kot na Dunaju. Ernest Ružič Založba in revija Apokalipsa NOVI PREVODI MADŽARSKEGA LEPOSLOVJA Med založbami, ki imajo v svojem programu tudi prevajanje in izdajanje madžarskega leposlovja, je tudi Apokalipsa iz Ljubljane. Založba Apokalipsa je v murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici predstavila prevode madžarskega leposlovja v slovenski jezik in posebno številko revije Jelenkor v Apokalipsi -projekt Revija v reviji in pesniško zbirko Jožeta Olaja, Argonavti. Enominutne novele Istvána Örkénya, Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu Otta Tolnaija in Zadnje okno -žirava Pétra Zilahyja je prevedla Gabriella Gaál, Primož Repar Založba in revija Apokalipsa, prevajalka Gabriella Gaál, Jože Vugrinec nekdanji in pred kratkim imenovani direktor Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in portret pesnika in prevajalca pa tudi novinarja Jožeta Olaja. Portret je nastajal in nastal leta 1986 in tisti, ki smo dobro poznali »umetniško dušo« Jožeta Olaja, smo prepričani, da je akademski slikar Ignac Meden ustvaril imeniten, odličen portret, ki je bil tokrat prvič predstavljen javno, žal maloštevilnim obiskovalcem, zato pa tudi gledalcem TV-oddaje Mostovi-Hidak, bralcem Népújsága in Porabja. založbo in revijo Apokalipsa sta predstavila Stanislava in Primož Repar, Gabrijela Granfol Peurača pa je prebrala nekaj odlomkov iz prevedenih del in že skoraj ponarodelo Olajevo Daleč je ... Obiskovalci so videli tudi portret lani umrlega pesnika in prevajalca iz madžarskega jezika Jožeta Olaja. Portret je iz leta 1986 in je odlično likovno delo akademskega slikarja Ignaca Medena, ki živi v Šalovcih na Goričkem. Na literarnem srečanju z naslovom Povezave je urednik Primož Repar predstavil sodelovanje z založbo iz Peča in revijo Jelenkor, kjer je doslej izšlo tudi večje število slovenskega leposlovja, prevedenega v madžarski jezik. Primož Repar je povedal, da izda Apokalipsa letno 5 do 7 leposlovnih knjig, med katerimi je vsako leto tudi prevod del češkega, madžarskega, poljskega in še katerega avtorja. Za »pokušino« še Variacije Istvána Örkénya: »Prepovedano je stopiti na travo/na travo stopiti je prepovedano/stopiti prepovedano stopiti/stopiti stopiti stopiti/stopiti prepovedano prepovedano/ prepovedano prepovedano prepovedano/Prepovedano.« Tekst in fotografija: eR Porabje, 23. aprila 2009 3 Srečanje v duhu čezmejnega V petek, 10. aprila, je na Generalnem konzulatu RS v Monoštru potekalo srečanje na temo čezmejnega sodelovanja, na kate rem so predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) predstavili možnosti sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, hkrati pa odgovarjali na vprašanja udeležencev. Namen srečanja, katerega so se udeležili porabski župani in predstavniki narodnostnih institucij, je bil skupno odpravljanje težav, ki jih imajo manjšinske organizacije pri pripravi projektov. Udeležence je pozdravil generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar, ki je povedal, da je namen konzulata, da poleg kulturnih pomoči pride tudi do gospodarskega sodelovanja in vse, kar bo narejeno v tej smeri, je dobrodošlo, posebej pa bodo pridobljeni nasveti zelo koristni. Na srečanju sta namestnik direktorja v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Igor Strmšnik in direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec predstavila možnosti pri vključevanju projektov manjšin v izvedbene načrte regionalnih razvojnih programov. Predstavnica SVLR s Sektorja za evropsko teritorialno sodelovanje Tanja Rener pa je govorila o preseku stanja na programih čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska. Srečanja se je še udeležil tudi Jurček Žmauc, vodja Sektorja za izvajanje sodelovanja »Mlajše trbej do toga spraviti, ka naj volau majo plesati« Zveza ma taši cilj, ka ške meti svoje porabske mentore mlašečih folklornih skupin. Če škejo skupine svojoga mentora meti, morajo nji tö poslati večkrat na seminare, ka vsikšikrat se nika navčijo. Zveza je že lani mejla dvodnevni seminar. Letos, 4. aprila, pa je biu enodnevni nadaljevalni seminar za mentore. O tom je pripovejdala Gyöngyi Bajzek, stera tö bau mentorica. »Lani smo meli na seminari bole motiviranje, kak moraš mlajše motivirati, naj majo volau plesati. Vse tašo so nam včili, kak morajo mlajši en drugega gledati, kakšne vaje moraš njim držati, kak se morajo mlajši držati, kakšen kontakt mata dekla pa pojep. Letos smo pa že bole na tau gledali, kak trbej otroške plese včiti. Letos je pá gospa Nežka Lubej prišla iz Maribora. Leko povejm, ka smo se šest novi plesov navčili, samo moramo znati pri nauvi plesaj, ka gestejo taši plesi, ka več variant majo. Na primer Ob bistrem potoku, ka naši Porabci tö poznajo, smo se mi zdaj navčili dvej variante za te ples. Navčili smo se ešče Güri Benko, Mat potice pečejo, Rozinko pa Zibenšrit. Na seminari so bili štirge pari. Tiste smo zvali na te seminar, steri tak mislijo, ka bi oni tau delali v prihodnje, ka bi se vzeli za tau, ka bi vodili tü doma mlašeče skupine. Iz Sakalauvec je bijo Mark Šinka, z Gorenjega Senika Jolika Sabo pa Gyöngyi Bajzek, iz Števanovec pa Anica Salai. Cilj je tau, ka mamo svoje mentore. Zatau pa moraš seminare meti, ka tau ne dojda, če ti znaš plesati. Moraš se ti ešče navčiti, kak trbej mlajšom svoje znanje prejkdati pa kak moraš njim tau navčiti. Rejsan človek vidi, ka ne dojde tau, ka znaš plesati. Moraš znati mlajše tö vzgajati, moraš je do toga pripelati, ka naj uni radi delajo tau, naj se njim vidi pa naj volau majo tau delati, ka brezi toga nede.« Nikoletta Vajda taki projekti možnosti ali imajo prednost predvsem gospodarski projekti. Na to vprašanje je odgovorila Tanja Rener, ki je povedala, da je gospodarsko sodelovanje v operativnem programu samo en delček, velik del se pa nanaša na ostale vsebine, kot je naprimer kultura, tako, da se tudi ta vsebina dobro vklaplja v prednostne naloge, ki so bile definirane v programu. Zastavljenih je bilo še kar nekaj vprašanj v zvezi z različnimi projekti, na katera so bili podani tudi ustrezni odgovori s strani predavateljev. Po vseh vprašanjih je prišlo do zaključka, da Porabski Slovenci, ki najprej morajo definirati razvojni interes, rabijo resno dokončno pomoč tudi slovenske države ter morajo lobirati tako na madžarski kot slovenski strani. Nikoletta Vajda sodelovanja s Slovenci zunaj RS na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru 1. javnega razpisa v okviru Operativnega programa Slovenija-Madžarska 2007-2013, o katerem se bodo kmalu odločali, je med 52 projekti 7 takih, ki so na nek način povezani s Porabjem. Partnerji iz te regije so upravičeni do največ 20 odstotkov celotnih sredstev. »V našem pro gramu podpiramo gospodarske vsebine, ampak predvsem na tem območju imamo velik poudarek tudi na trajnostnem razvoju, tako da podpiramo projekte, ki ohranjajo in razvijajo kulturno dediščino, naravo. Seveda imajo pomembno vlogo horizontalne vsebine, torej pri vsakem projektu naj bi si partnerji prizadevali za čim bolj enake možnosti, trajnostni razvoj in mreženje, se pravi povezovanje raznoraznih inštitucij. Veliko pozornosti posvečamo tudi razvoju človeških virov in informacijski družbi,« -je povedala Renerjeva. Po predstavitvah so udeleženci imeli priložnost zastavljati vprašanja v zvezi s čezmejnimi projekti. Prvo vprašanje glede povezovalnega razvojnega programa Pomurja, ki ga je kot možnost predstavil Igor Strmšnik, je zastavila Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina, ki jo je zanimalo, kako bi lahko Porabje sodelovalo pri tem programu. »Jaz vidim tukaj možnost pri pripravi projektov. Lahko se sami prijavite na razpis, ampak če pa vam manjka idej ali partnerjev, potem bi bil smiseln en skupni razmislek o pripravi regionalnega razvojnega programa Pomurja in njegovega podaljška na drugi strani meje, da se nekako definira skupni interes « -je razlagal Strmšnik. Sporočilo srečanja je opredelil Danilo Krapec, ki je menil, da bi bilo dobro, če bi pri spemembi zakona v novi strukturi organov zapisali, naj formalno predstavnik Porabskih Slovencev sedi v regijskem razvojnem svetu, ki bi tako lahko zastopal porabske interese. V zvezi s skupnim projektom sombotelskega, murskosoboškega in lendavskega muzeja, katerega namen je ohranjanje jezika in identitete s pomočjo kulturne dediščine, se je etnologinja muzeja Savaria Marija Kozar Mukič pozanimala, ali imajo tudi Porabje, 23. aprila 2009 4 2. seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem Pred nami je leto strogega varčevanja Zveza Slovencev na Madžarskem je 15. aprila sklicala drugo letošnjo redno sejo predsedstva, katere so se udeležili vsi člani predsedstva in tudi trije člani nadzorne komisije. Zaradi odsotnosti predsednika Jožeta Hirnöka na začetku je sejo vodila sekretarka Zveze Klara Fodor. Predsedstvo je sprejelo finančno poročilo Porabja d.o.o. za leto 2008 in ugotovilo, da je d.o.o. gospodaril s precejšnjim finančnim primanjkljajem, ki ga bo potrebno v tem letu zmanjšati. Predsedstvo je ocenilo, da je letošnji poslovni načrt d.o.o-ja realen, za doseganje le-tega pa bodo potrebni tudi nekateri varčevalni ukrepi, ki ne bodo zmeraj neboleči. Nova poslovna direktorica Georgina Varga je povedala, da je – predvsem glede zasedenosti hotela – število zaposlenih preveliko. V prvih treh mesecih se je zasedenost hotela v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov. Ker ima d.o.o. več kot dvajset (23) zaposlenih, mora plačevati državi določene prispevke, ki pomenijo precejšnjo obremenitev. Po madžarskih predpisih mora vsaka gospodarska družba, ki zaposluje več kot dvajset ljudi, zaposliti tudi ljudi s spremenjenimi delovnimi sposobnostmi. Če tega ne naredi, mora plačati prispevek za invalide. Zato je vsekakor potrebno znižati število zaposlenih in prerazporediti delokroge in delovne obveznosti. Poslovna direktorica je prosila predsedstvo, naj jo pooblasti, da lahko v kadrovskih zadevah ukrepa po lastni presoji. S tem se je predsedstvo tudi strinjalo. Vargova je predsedstvo seznanila tudi z drugimi varčevalnimi načrti, ki sicer zahtevajo manjšo investicijo, ki se bo dolgoročno povrnila. Gre predvsem za posodobitev ogrevalnega sistema, ki bi tudi v najslabšem primeru zagotovila 20-odstotno, v najboljšem pa 50-odstotno znižanje stroškov ogrevanja. Na drugi strani pa se mora hotel, ki je do zdaj živel predvsem od poslovnega in konferenčnega turizma, preusmeriti na skupinski turizem, zato so že pripravljeni določeni paketi, ki jih ponujajo. Ciljne destinacije so predvsem Slovenija in Avstrija, vsekakor pa je potrebno več narediti za pridobitev domačih gostov. Promocijska dejavnost ni zadostna, pripravlja se nova domača spletna stran, iščejo pa se tudi možnosti, da bi hotel prišel v najpogosteje iskane podatkovne baze. Pod drugo točko dnevnega reda je predsedstvo sprejelo finančno sporočilo Zveze Slovencev na Madžarskem in časopisa Porabje za leto 2008 ter finančni načrt za leto 2009. Vodja financ Brigita Korpič je člane predsedstva seznanila s tem, da je letošnji proračun precej tesen, kajti z madžarskih virov je zaradi varčevalnih ukrepov pričakovati manj sredstev, tudi iz Slovenije je dobila Zveza sredstva v enaki višini kot lani. Zato Zveza v letošnjem proračunu ni načrtovala ne dviganja plač ne honorarjev mentorjev in vodij skupin, mora pa biti previdna tudi pri odobritvi finančnih podpor društvom in civilnim organizacijam. Člani predsedstva so sprejeli tudi finančno poročilo Razvojne agencije Slovenska krajina, ki jo vodi Andreja Kovač. Lani je agencija uspešno sodelovala pri projektu Izobraževanje porabskih sadjarjev, ki je potekalo v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo R Slovenije. S pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je odkupila porabsko domačijo v Andovcih, ki naj bi delovala kot živi muzej. S finančno pomočjo intervencijskih sredstev Urada predsednika vlade R Madžarske so stanovanjski del domačije prekrili. Agencija bo tudi letos nadaljevala s projektom Razvoj sadjarstva, je tudi prijavitelj projekta Sosed k sosedu v programu EU -Čezmejno sodelovanje Slovenija-Madžarska. Pravkar izvajajo projekt Turistični marketing Porabja, v okviru katerega se pripravljata štirijezični prospekt in domača stran. Sekretarka Zveze Klara Fodor je predlagala, naj predsedstvo sprejme sklep, da iz lastnih sredstev podpira le organizacije civilne družbe (slovenska društva, izjemoma tudi društva, v katera je včlanjenih veliko Slovencev, čeprav sama niso slovenska, organizacije) in razne slovenske inštitucije (šole, vrtce), ne podpira samouprav (lokalnih in manjšinskih). Tako se bolj razloči tudi vloga dveh krovnih organizacij, kajti Držav na slovenska samouprava po najnovejših predpisih lahko podpira le lokalne in manjšinske samouprave, ne sme civilnih organizacij. Predsedstvo se je s predlogom strinjalo, le-ta pa bo veljal od naslednje seje predsedstva. Kot zadnjo točko dnevnega reda je predsedstvo pregledalo in se odločilo o finančnih prošnjah, ki so bile poslane na Slovensko zvezo. Lastnim društvom je odobrilo 600 tisoč forintov letne podpore, to so Slovensko kulturno društvo Av gust Pavel iz Sombotela, Slovensko društvo v Budimpešti, Društvo porabskih slovenskih upokojencev in Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Predsedstvo je z manjšimi vsotami podprlo tudi lončarski tabor (100 tisoč forintov), ki ga organizirajo v Števanovcih, nakup vaškega kombija na Gornjem Seniku (100 tisoč forintov), organizacijo ženskega nogometnega turnirja v Sakalovcih (50 tisoč forintov), srečanje upokojenskih pevskih zborov v Monoštru, ki ga organizira Društvo upokojencev Monošter (60 tisoč forintov), ter preventivni program »Za zdravo življenje« kluba Harmónia (30 tisoč forintov). Pod razno je Klara Fodor člane predsedstva seznanila s tem, da se je član predsedstva iz Sombotela, Ferenc Gyeček odpovedal funkciji. Predsedstvo se je odločilo, da bo do naslednjega volilnega občnega zbora (naslednje leto jeseni) delovalo v okrnjenem številu, kajti statut Zveze to omogoča. M. Sukič Porabje, 23. aprila 2009 5 Jože Ftičar Tam, gde škrbetávka* alelujo rúži … Velki tjeden je na vesi dosta bole živi kak po varašáj. Pavarski človek ga najbole občüti po vnožini dela. Na redi so prva sprotolejšnja opravila, te pa velko pucanje: lidjé vse spucajo notri pa venej, nazadnje se paščijo v cerkev, tam si spucajo šče svoje düšice. Zavolo velikanskoga pucanja se den jako rastegne: lidjé si ne dejo méra kesno v nouč. Tak je tüdi pri Forjánekovij. Šče tem bole, ka je vse na plečaj ednoga človeka. Hižni vert je pavar, zednin pa vertinja. Včasin na začetki velkoga tjedna se zepno v delo: popravo je plaut, prebejlo folaš pa razvozo gnoj po njivaj. Skrbno je prestrano vse za štalov, po spucanom gnojišči šče rastroso pepeo, ka njoj nede smrdelo, če vseedno pride domou. Na srejdi tjedna je materi sfalilo vrastvo pa je trbelo iti po nauvoga. Sküjo je za cejli den, te se pa napauto v varaš. Gor je poiskao maternoga doktora, ka je po starij receptaj napiso nauva vrastva, šou po njé v patejko pa znaküpo šče nikše potrejbščine za künjo. Te pa samo ednok čüo, ka je sfüčkao cug. Čiglij si sprva mislo, ka nede šou tá, ga je vseedno potegnilo na panauf. Nemérno je naleküvao zdoumare (vendégmunkások), šteri so se pripelali z Austrije, Nemčije, Holandije pa bog zna odkec šče, ka do svetke vüzenske obhajali doma. Eden čas je süko oči po njij, te se pa mekno kraj, šče prle kak so se lidjé rastepli po vulici. V to formo bar z ednin malim vüpanjom staple proti doumi: leko jo kakši zdoumar pripela z autonom. Ništerne stvari so v zemelskom žitki stalne. Sunce mala po nébi vsigdar svojo pout, ceste se sprestérajo, kak so je spelali lidjé. Njegovo okau se pa rado obrača na križopotje v vesi, tá, gde ma autobus svojo postajo. To se njemi najbole posreči z lestvice, gda obrezavle sadovno drevje. Zdaj kaplejo eden za drügim, lica žarijo od sreče, ka se srečajo vsaki čas s svojimi domanjimi. Zletavlejo domou kak ftice z delešnjoga kraja, dokeč ne priletijo vse, ali bár … skoro vse. Tou vzemejo v pamet zdaj že tüdi deca, bar starejšiva dva, čeravno jima je oča zabičo, naj ne spitavleta lidi po svojoj mami. Najgeri pa so bili tüdi zdoumarje: gda so šli mimo Forjánekove iže, so stoupali pomali mimo njé pa nastrgavali, če je po kakšoj čüdi najšla pout domou tüdi nemérna Forjánekova zdoumarka. Nej bilou videti, kak tüdi nej njenij cáp po dvouri. Videli so samo drkanje dicé pa čüli škrbetávko. Mali Nácek jo je najšo na iži pa škrbétao ž njov s cejle mouči. Nišče drügi nej bi mogo tak. Tüdi ajtek bi se leko štimao pred lidami: z vnožinov dela. Nej kak drügi vertovje, ki so té čas več nej šli na njive. Forjánekov težak se nikak nej mogo odtegnoti od dela. Mogo je posaditi krumple, posejati oves, pripelati šibje z louga, vmes pa šče obrezati lugaš i prekopati grede. Büo je tüdi že zadjen cajt, ka je dao zašíti gvant deci. Na domanjo »švéljo« (sobolico) je nej mogo računati. Lücka je pa žmetno obečala. Dekle so jo vcejlak zasipale z naročili za svoj »mini« pa »midi« i »maksi« – vse to ščejo meti do svetkov. Nika je nej spitavao po vesi, ka ne bi pá kaj božnoga zvedo. V to formo, kak že dotégamao, telko bridkij stvarij istinskij pa zmišlenij. Samo ka pitanj nej štelo biti konec. Bog zna, če jo nej odneslo že pá kama dale, na Švedsko mogoče ali šče dale, v Kanádo ali Amerko? Žmetno de od tam priti domou. Poleg vsej nevól pa šče betežasta mati. Bojo se, če njemi vgasnejo v toj samoči; nkak nájmre ne more biti dugši čas pri njij. Dalo njemi je misliti, kak je dunok tau, ka ga ne hújštrijo več proti ženi pa ne zandirajo, naj jo s silov spravi domau. V tom straji njim je spravo spou-ed na dom. Na velki četrtek je šče nej bilou. Na velki petek tüdi nej. Škrbetača v törni farne cerkvi nestavlivo ruži – to so njeni časi. Spucao je gvantece deci i pripravo za cerkev. Nikaj njim nej posebi naročao, kak se naj tan ponašajo. (se nadaljuje) *škrbetávka: lesena naprava, s sterov so „zvonili” na vüzem, gda so zvonauvge odišli v Romo. Lüblene moje, dragi moji, sam s seuv sam se zgučo, ka de samo tak pa nika ovak. Samo tak de od gnes pa tadale, ka več nigdar pa rejsan nigdar več nemo v tej svoji pismaj nika brodo od kakše krize. Nigdar več nemo kaj nut piso od kakše recesije pa od tej sumarij. Vej me pa tou leko na nikoj deje. Vej pa vas tou tö leko na nikoj deje. Dun mamo toga dosta kouli sebe, zakoj naj eške od toga pišem, ka nej? V takši časaj si trbej od nika veseloga broditi. Kak kaj takšoga, kak je inda lepou bilou. Ja, rejsan, inda je trno lepou bilou. Tak je lepou bilou, ka ranč več ne vörvlem, ka je bilou za istino. Depa tou dun moram vörvati, zato ka je rejsan tak bilou. Kak prvo, meli smo zavole pejnez. Včasi je telko pejnez bilou, ka smo nej vedli, kama z njimi. Na, nej ranč tak, depa skur tak je bilou. Pa je tadale tak tö bilou, ka smo se radi meli. Tak smo se radi meli edni pa drugi, kak bi na svejti sploj nej bilou nikšoga greja pa bojne tö nej. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je od mene koulivrat gučala, kak sam gé najbole vrli, najbole naprejvalaun zet, ka leko ojdi po svejti. Kakoli sam naredo, je bilou najbole dobro napravleno, ka sam povedo, mi je dala valati. Pa je v slüžbi ranč tak bilou. Šef mi je vsikši den segno v rokou, me obimo prejk rame pa mi gučo, ka bi brezi mene žmetno delali. Skur vsikši mejsec me je pito, če škem meti vekšo plačo pa ka si leko vzemem kakši fraj den, če mi trbej. Pa gda sam iz slüžbe prišo, je biu obed od moje tašče Regine, trno čedne ženske, najbole žmani obed na svejti. Ja, ja, ja inda je rejsan lepou bilou. Naš domanji auto je skur šenki biu. Za tisto njegvo piti, za bencin smo samo eno par filerov tadali pa je pelo, kama smo škeli. Tadale so nas mlajši trno poštüvali. Starejši smo takšo poštenje meli, ka smo se nej korili skur nika. Že je tak bilou, ka smo se tak malo korili, naj so bar za eden milimeter lagvi. Naj so bar malo lagvi, ovak mo si brodili, ka so naši mlajši betežni. Na gredaj je vsikšo leto takši pouv biu, ka smo kumaj zeli tisto šalato, prpeu, paradajs, gra, krumpiče, lük pa česnek. V krčmej smo se včasi možakarge zato korili. Depa nej zavolo kakše lagve vole. Nej, tou sploj nej! Včasi smo se korili, steri kaj plača. Depa nej zatoga volo, ka bi stoj nej škeu plačati. Nej tou sploj nej! Tak malo smo se vedli koriti zatoga volo, ka je vsikši škeu plačati, pa drugomi nej dopüsto, naj plača. V bankaj je tö nebesko lepou bilou. Uaaaj, kak lepou! Skur so vsikšoga nut vlekli, naj dun kredit vzeme. Pa tou takši kredit, ka skur nika nede košto. Ja, ja, inda je lepou bilou! Lidge smo meli čas eden za drugoga. Pa kak smo eden drugomi vedli pomagati! Tak smo si vedli pomočti, ka smo se možakarge ponüvali eden drugomi, ka komi pri ženej vöpomoremo, če nede mogo več delati tistoga najlepšoga dela. Pa kak sam že povedo, nikšnoga greja je nej bilou. Na, skur nikšnoga greja je nej bilou. Samo tou je biu eden takši mali grej, kak nam je tak lepou bilou. Ja, lüblene moje, dragi moji, tak je tou inda svejta bilou. Zdaj pa mamo velko kri … Aja, aj, vej sam pa obečo, ka od toga več nede guča. Pa zato naj tak bou pa nikak ovak. Inda je tak lepou bilou, ka mi že rejč sfalüvle, ka bi vam od toga tadale gučo. Pa tou pravi moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö. Za vse, ka je inda bilou, vej prajti, kak je bilou vcejlak ovak, kak je gnesden. Tou vcejlak ovak pa znamenüje, ka je bilou bole lepše, kak je gnes. Eške včera je lepše bilou, kak pa je gnes. Ka od ednoga leta nazaj sploj ne gučimo. Pa sam ge tö vse tapozabo, kak sam nika nej vrejden biu, ka je edna moja rejč nej nika valala, mi je nigdar nej dala istino. Tadale sam vcejlak tapozabo, ka je nika nej bilou vredi, ka sam napravo. Pa si več sploj ne morem zbroditi, kak se je šef koriu z meuv, kak sam gda kaj vcejlak nej dobro obredo. Nika več ne vejm od toga, ka bi mi gdasvejta pejnezi sfalili. Vse tou pa zato, ka je inda lepše bilou, kak je gnesden. Ranč tak pa nikak ovak! Miki Porabje, 23. aprila 2009 6 Stari, nauvi predpisi, kak se leko v gauški lejs sejka V Porabji, po naši vasnicaj so gauške vsigdar velko vrejdnost mele, pa za volo tauga so pavri sploj skrb meli nanjé. Če je brž pejnaze trbelo, te so šli pa so vsekli par kubikov lesa, pa so s tejm rejšili probleme. Z za nikoj valaun drvami pa z vejkami so vzimi nalagali. Gda so zidali, te so tü iz gauške vözosekali bore, pa te so pelali na žago. Kak so skrb meli na gauško, tau se je v tejm tö vidlo, ka so vsigdar najslabše bore vöpodrli. Što je lejs tak küpo, tisti je pa lejpe pelo na žago. Za volo tauga lidgé malo špajsno gledajo, pa se gorprosijo zdaj, gda so zvedli, ka od 1. apriliša do 1. oktobra v gauški se ne smej sekati. »Ka šké tü Narodni park Őrség?« pitajo večkrat. »Mi smo do tejga mau skrb meli na gauške, štere so ranč zato taše, kakšne so. Pride narodni park, pa oni nam zapovejdajo, pa nas štrafajo. Samo kvar mamo s tejm, ka smo narodni park gratali, haska pa nikanej.« Ka je v tejm parvica, od tauga sam spitavo Jenőna Horvátha, namestnika direktora Narodnega parka Őrség. • Kak pa gda leko sejkamo v porabski gauškaj? »Tiste parcele, štere so v zemljiški knjigi tak zamerkane kak gauška, tiste majo eden plan, kak se leko tam drva sejkajo. V gauški tak leko drva sejka, če mamo dovoljenje (engedély) zatau. Vseedno, ka škemo delati, pucati ali podirati, dovoljenje moramo meti. Tau dovoljenje Slüžba državnega gozdarstva (Állami Erdészeti Szolgálat) v Somboteli da vö. Tü v Porabji je gozdni inženir Iván Hován, krajevni zastopnik, k njemi se leko obrnejo tisti, šteri kaj ne znajo, ali bi kakšno pomauč nücali. Če tisto drejvge, ka vö škemo zosekati, je nej v gauški, liki na travniki ali na sonžeti, te tö moramo meti dovoljenje zatau, ka območje (terület) pod narodni park spadne, ka je zaščiteno. Tau dovoljenje v Somboteli Urad za varstvo okolja da vö.« • Zdaj če edno süjo djablan škem vövrezati na travniki, te prvin dovoljenje moram prositi? »Če smo sigurni, te je tak. Najbola važno je tau, če v gauški škemo delati, te najprvin do voljenje trbej prositi, pa počakati, ka ga v roke dobimo. Zato, ka se je zakon o gauškaj tak spremeniu. Te zakon vöpovej, ka vsakši v žepki mora meti dovoljenje, če v gauški dela. Ranč tak, kak vozniško (jogosítvány), gda auto vozimo. Tau dovoljenje ešče te moram pri sebi meti, če v svoji gauški delam. Drugo, ka ešče lidgé znati morajo. Naravovarstveni zakon (természetvédelmi törvény) vöpovej, ka v vegetacijskem časi v gauški se ne smej lejs sejkati, tam gde je zaščiteno območje. Tau na dovoljenji tak piše, ka gda se leko drva vsečejo. Tau je največkrat od 1. oktobra do konca marciuša.« • Ka je te, če za volo vrejmena ne mora v gauški te čas zgotauviti? »Kak sam že pravo, podirati ne more te čas, drugo leko dela. Leko se zdaj vövozijo drva, leko se z motorno žagov vküpžagajo, če maš dovoljenje. Zakon samo tau ne dopisti, ka bi podirali. Dajo dovoljenje tak tö, če süji djelič se puca, tisto cejlo leto leko dela. Dapa tau je v dovoljenji vse dolanapisano. Te zakon že več kak deset lejt vala, samo Gauške so vsigdar bile bogastvo Porabja lüstvo nej vedlo ali nej stelo vedeti za njega.« • Ka je te, če stoj brezi dovoljenja dé v gauško podirat? »V tejm je nej narodni park kompetenten, liki gozdno gospodarstvo. Telko vedeti trbej, če stoj v svoji gauški, brezi dovoljenja sejka drva, te za vsakši kubični mejter, ka je vövsejko 30.000 forintov štrafa plača. Tau je tak v zakoni. Če je na tauj drejvi kakšni zaščiteni ftič (védett madár) emo gnejzdo, te ga ešče narodni park tö poštrafa. Tak ka s tejm sploj fejst skrb trbej meti.« • Porabski lidgé tau pravi jo, ka oni so do tejga mau skrb meli na tau pokrajino, pa njina zasluga (érdem) je tau, ka ta pokrajina je ešče taša, kakšna je. Narodni park je samo prejk vzejo tau od nji, zdaj pa on ške njim zapovejdati. Ka povejte vi na tau? »Zatau smo samo hvaležni njim. Vejmo, ka rejsan so tej lidgé skrb meli na te gauške, na tau krajino. Tau je njina zasluga. Narodni park neške čednejši biti od tisti, šteri so tü živeli, šteri tü živejo. Samo zakoni so se spremenili, drugi so aspekti. Tak mislim, ka te vrednosti samo vküper s tejmi lidami, šteri tü živijo, leko obranimo. Brezi lidi samo narodnomi parki tau nede šlau. Te naravovarstvene zakone je nej Narodni park vönajšo, dapa mi se moramo brigati za tau, naj je lüstvo notradrži. Poštüjem tiste lidi, šteri si tak mislijo, ka ešče mlajšom, vnukom poskrbijo za gauško. Šteri rejsan samo te poderejo par borauv, gda je potrejbno. Tašo mišlenje pod pira narodni park. Če gledamo te zakon, pa tau, kak so si gnauk svejta lidgé zmišlavali, je tau dvaujo mišlenje nej daleč vkraj eden od drugoga. Mi ne pravimo lidam, naj zato ne sejkajo vleti, ka vö škemo zdelati z njimi. Z ednoga tala nas zakon tö sili, drugo pa tau, ka naravovarstvene vrejdnosti samo tak leko obranimo. Če malo nazaj poglednamo, te vidimo, ka so naši starci tö vzimi sekali lejs, pa z dovoljenjem. Istino, ka gnesden že drugi svejt živemo, dapa tak mislim, ka je prvin funkcioneralo pa dobro bilau, tisto nej sramota prejkvzeti, pa ešče zdaj tak delati. Kak sam že pravo, tau samo za zdrava drejva vala. Ka so betežna, tista nej ka leko, mujs je vözosekati, pa nej samo vzimi, liki gdakoli. V tejm je narodni park partner. Če de te pravila (szabályok) vsakši notradržo, te tak mislim niške nede emo probleme. Nej lidgé pa nej narodni park.« Karel Holec Porabje, 23. aprila 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Kak vsikša živa stvar se srake tö zdavajo. Na, nej ranč tak kak človek. Zdavajo se tak, ka si una najde njega, un pa si najde njou. Pa po tistom mata vküper v gnejzdi mlade srake. Tak je vsigdar bilou pa vsigdar bou. Tak je prišo tisti čas, gda se vtiči ženijo. Prišo je tisti čas, gda se srake tö ženijo. Vej so pa srake tö vtiči, ka nej? Depa najprva si začnejo dvoriti. Moške pred ženskimi srakami nafudavlejo. Ženske srake pa si zavolo moški srak češejo pa vred gemlejo perdje. Samo naj so lejpe. Vse je bilou ranč tak kak vsikšo leto. Eške malo do si dvorili pa po tistom do se srake ženile. Ranč tak, kak vsikšo leto. Samo ena sraka se je ravnala, kak bi sploj nej bila sraka, kak bi sploj nej mejla perdja, ka bi sploj nej bila vtič. Ja, sraka Črnamlaka je bila takša, kak ma šegou biti vsikši normalen den. -Naj se ženi sto se šké. Meni je tak samoj najboukše na svejti. Nika mi ne fali, nika mi nej trbej, nikomi sam nika nej dužna, je tumačila ženskim pajdaškinjam, ka so bile zalüblene više glave. Trbej pa prajti, ka so jo moške srake nej njale na meri. Nej, nej, lejtale so kouli njenoga gnejzda pa njoj dvorile. Una pa, kak bi je sploj nej bilou. Kak bi je sploj nej vidla, kak bi sploj nej čüla njivoga za- ZDAVANJE lüblenoga srakanja. -Ka se pa naganjate eti kouli mene!? Bole kaj čednoga delajte, nej pa ka vam lübezen pamet mejša, njim je srakala nazaj. Pa bole njim je tumačila, ka se una nikak nede zdavala, bole so lejtali kouli nje. Zato je ta naša sraka Črnamlaka lejpa sraka. Pa so zato lejtali kouli nje. Pa so si brodili, ka se una samo tak dela. So si zalüblene moške srake brodile, ka una samo tak guči, kak se neške ženiti. Samo naj se pokaže, steri de najvekšo volo emo. -Una je takša, ka se samo dela, ka go moški ne migajo. Takša sraka, ka se brani, je najboukša sraka, so po srakovo raščali kouli nje. Njoj, sraki Črnamlaki pa je vse vküper šlou že pošteno na žile. Nej pa nej so si dali valati. Zato je odletejla vö iz gnejzda. Za srako je najboukše vrastvo, ka kaj vkradne. Ja, gda ma sraka kakše nevoule, té nevoule zvrači tak, ka kaj vkradne. Tak je sraka Črnamlaka odletejla pa priletejla v eden varaš. Depa tam so go vpamet vzele varaške srake. Na, moške srake, se razmej. Tak nagnouk so se začnole zaganjati kouli nje. Tak so njoj dvorili, kak bi bila slejdnja sraka na toum svejti. Kuman, kuman njim je vujšla. Pa je nej nika vkradnola. Zato je letejla tadale pa je prišla v eden drugi varaš. Tam je eške vekša nevoula bila kak pa v prvom. Pa je tak bilou vseposedi, kama je prišla. Trno zmantrana je prišla v domanje gnejzdo. Kak so moške srake znouva skoučile pa začnole lejtati kouli nje. Sraka Črnamlaka pa je zato čedna sraka. S klünom je pokazala na ednoga. -Dobro, naj bou! Ti, ti boš moj mouž. Depa naj se razmejmo! V touj mojoj gnezdi red mora biti. Vsigdar de samo tak, kak ge povejm pa ge zapovejm! Samo ge mo leko kradnola, najbole po srakovo mo ge raščala. Se razmejva? Z gestijom pa de tak, ka ge ne zejm, leko po tejm ti zejš, njemi je zapovejdala, kak bi že davnik bila mouž pa žena. Tista bouga moška sraka se je samo vküper vlejkla. Pogledno je kouli sebe pa več ednoga od njegvi nej bilau. Vsi so tak nagnouk nikam taminauli. Pa je eške mladoženec odleto kak vijer. Nagnouk je kouli gnejzda srake Črnemlake mer grato. Globko si je zdejnola, pa manjasto drejmala. Do drugoga leta go zdaj na meri njajo. Vej si po tejm palik kaj zbrodi. Samo tam nin daleč se je eške čülo, kak si druge srake dvorijo. Miki Roš 8. aprila smo imeli na mono-dne v gledališki dvorani. Vsak štrski gimnaziji dijaški dan, razred od petega do dvanajki nam ga je organizirala di-stega je moral predstaviti eno bili učenci 6. a-razreda. Predstavili so »TV3«. V njem je bilo nekaj reklam, šov Mr. in Mrs. Vključili so se tudi v pre-nos seje v madžarskem parlamentu. 7. a-razred je predstavil nežno, ljubezensko igro »Romeo in Julija« malo drugače. Igra se je končala zelo lepo, ampak imeli smo še ostale razrede. Med temi je bil 8. a, ki je zaigral »Božansko komedijo«. Njim je sledil 9. b. Oni so imeli igro z naslovom »Pomoč, nisem normalen«. V igri so imeli sporočila, šov Marka, ples in reklame. Ko so zaplesali, je stopil 10. b, »Sanje postanejo včasih resnične« 10. a, »Preko številk v Hollywood« 11. b, »Naša tra gedija« 11. a, »Časovna zadrega« 12. b (Időzavar). dosegel 10. a, drugo pa 12. b, tretji je postal 9. a. Bile so tudi posebne nagrade. Mislim, da smo pred pomladanski počitnicami preži ob 8. uri Naslov njihove igre je bil »Za-lásban), potem smo imeli od-nižjih razredih je prvo mesto skupnosti. in potekal menjava vlog«. Oni so parodi-mor. Ostale pa so še naslednje dobil 5. a, drugo pa 8. a. Pri Martina d o p o l -zirali učitelje šole. Naslednji so igre: »Presmešno« v izvedbi višjih razredih je prvo mesto Zakoč Porabje, 23. aprila 2009 kratko, humoristično igrico. na oder 9. a z igro »Učitelji v Ob koncu vseh predstav je veli lep dan brez uče- Prireditev je začel 5. a-razred. dodatnem delu« (másodál-žirija razglasila rezultate. Pri PETEK, 24.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 V CIRKUSU, RIS., 9.35 HIŠICA IZ LECTA, KRATKI FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 JASNO IN GLASNO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, FR. DOK. SER., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.55 DOKTOR PES, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: METULJ, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: ČIGAVE SANJE, HUM. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 24.04.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL PETEK, 24.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 TV PRODAJA, 7.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 24.04.1991, 7.45 ČRNO BELI ČASI, 8.00 MULČKI, OTR. SER., 8.30 GLASNIK, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 MINUTE ZA ..., 17.00 ŠTUDENTSKA, 17.20 MOSTOVI -HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA -NOSTALGIJA S PESNIKI: DUŠAN VELKAVERH, 20.00 SREDNJEVEŠKE METROPOLE, NEMŠ.-KAN. DOK. SER., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.45 USODNA FANTOVŠČINA, AM. FILM, 23.15 STEKLINA, KAN. FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 25.04.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; NASMEJANA TAJSKA, OTR. NAD., 9.10 KUŽA BUD, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 ROŽNATI PANTER: VIOLINIST, RIS., 13.55 BACEK JON, RIS., 14.05 TILLAMOOŠKI ZAKLAD, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 STEVARDESE LETIJO V NEBO, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRIBAR,23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.04.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 25.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.04.1991, 8.45 POLEMIKA, 9.45 POSEBNA PONUDBA, 10.05 MINUTE ZA ..., 10.35 ŠTUDENTSKA, 10.55 SREDNJEVEŠKE METROPOLE, NEMŠ.-KAN. DOK. SER., 11.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.10 PREDSTAVITEV VIDEOSPOTOV ZA EVROSONG, 15.15 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: WEST HAM – CHELSEA, 17.55 ROKOMET, TEKMA POKALA EHF, POLFINALE: GORENJE -ST. GALEN, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: DOMŽALE -CELJE, 21.55 BLEŠČICA, 22.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.55 GLAVNI MAHOWNY, KAN. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 26.04.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., 9.50 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 10.20 ČAROBNO DREVO: PAR, POLJS. OTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DARE ULAGA, VRTNAR Z IGRALSTVOM V SRCU, DOK. PORTRET, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 26.04.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 26.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 26.04.1991, 8.55 GLOBUS, 9.25 KOROŠKA POJE 2009, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 TRANZISTOR, 11.00 MED VALOVI, 11.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.00 TURBULENCA, 12.50 TV PRODAJA, 13.25 SVETOVNI POKAL V RITMIČNI GIMNASTIKI, 16.00 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 16.30 NICHOLAS NICKLEBY, AM. FILM, 18.35 ROLICA PAPIRJA, KONCERT ADIJA SMOLARJA, 20.00 NAJLEPŠI POHODI PO SVETU, AVSTRAL. DOK. SER., 21.10 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. LIT. NAD., 22.00 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 22.50 NA UTRIP SRCA: NA JURIŠ IN THE MOOD -OD KORAČNICE DO SWINGA, 0.20 LOVEC, KAZAHSTANSKI FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 27.04.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 ANIMALIJA, RIS., 7.25 METULJ, 7.40 PIPI IN MELKIJAD, GLED. PREDS., 8.25 ŽOGARIJA, 8.55 MOJCA POKRAJCULJA, LUTK. IGRA, 9.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 9.50 KLJUČ DO SVETLOBE, DAN. NAD., 11.10 ZGODBA DR. PAVLA LUNAČKA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEZNANA AFRIKA, ANG. SER., 13.45 OTROCI SVETA: KAMBODŽA, 14.05 ZLATOLASKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 POGUMNI KROJAČEK, RIS., 16.05 NASMEJANA TAJSKA, OTR. NAD., 16.25 AN BAN PET PODGAN, LUTK. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.35 NA LEPŠE, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 UMETNI RAJ, 23.00 GLASBENI VEČER, 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 27.04.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.35 TV PRODAJA, 10.05 SOBOTNO POPOLDNE, PONOVITEV, 12.20 TV PRODAJA, 12.50 SLOVENSKI UTRINKI, 13.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.30 POSEBNA PONUDBA, 13.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 27.04.1991, 14.10 OSMI DAN, 14.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.25 PRVI IN DRUGI, 15.50 OD KORAČNICE DO SWINGA, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 2. DEL, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.20 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 18.55 LABIRINT – ALTERNATIVA, 19.40 SKOZI ČAS, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.55 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 CITY FOLK, 22.40 NISO BILI VSI MORILCI, NEMŠ. FILM, 0.15 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 28.04.2009, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SRCE IGRAČK, GLED. PREDS., 9.30 OBLAČEK POHAJAČEK, 9.45 NASMEJANA TAJSKA, OTR. NAD., 10.00 AN BAN PET PODGAN, LUTK. NAN., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 12.00 DARE ULAGA, VRTNAR Z IGRALSTVOM V SRCU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 16.15 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.35 KOPRIVE SPLOH NE PEČEJO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.10 OD KRIŽA DO ŠTIVANA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SOVJETSKA ZGODBA, DOK. ODD., 0.30 PRAVA IDEJA!, 0.55 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 28.04.1991, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL TOREK, 28.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 NLP, 10.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.40 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 12.40 NA LEPŠE, 13.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.40 CITY FOLK, 14.05 BLEŠČICA, 14.35 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.04.1991, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 19.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. BORUT GERŠAK, 20.00 MUZIKAJETO, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: LIBERTAS, HRVAŠKI BIOGRAFSKI FILM, 23.40 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.30 TRANZISTOR, 1.05 JERRY IN TOM, AM. FILM, 2.40 INFOKANAL * * * SREDA, 29.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 POGUMNI KROJAČEK, RIS., 10.00 RISANKA, 10.10 PROFESOR PUSTOLOVEC: LOVCI NA SKRAJNOST, 10.30 KOPRIVE SPLOH NE PEČEJO, 10.45 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, 11.10 KNJIGA MENE BRIGA, 11.30 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 12.05 OD KRIŽA DO ŠTIVANA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA: PATRIA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 DAR FUR - VOJNA ZA VODO, DOK. FILM, 21.35 MADE IN SLOVENIA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29.04.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 29.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.00 KOROŠKA POJE 2009, 11.30 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 12.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 12.50 SPET DOMA, 14.35 HRI-BAR, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.04.1991, 16.00 PRAVA IDEJA!, 16.25 TV PRODAJA, 16.55 MOSTOVI -HIDAK, 17.25 ČRNO BELI ČASI, 17.45 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.15 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 19.55 NOGOMET, TEKMA POKALA HERVIS: MARIBOR - INTERBLOCK, POLFINALE, 21.55 S. GRUM - D. ZLATAR-FREY: GOGA, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 30.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.10 ČAROBNO DREVO: BARVICA, POLJS. OTR. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN.,13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 JUNAK?, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.45 LOČITEV PO ALBANSKO, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 BESEDE IN SLIKE, ANDRAŽ ŠALAMUN -MAH IN SREBRO (1995), 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.04.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 30.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.20 TV PRODAJA, 11.50 GLOBUS, 12.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.04.1991, 12.45 NAJLEPŠI POHODI PO SVETU, AVSTRAL. DOK. SER., 13.55 NEZNANA AFRIKA, ANG. DOK. SER., 14.25 NEZNANA AFRIKA, ANG. DOK. SER., 14.55 NA LEPŠE, 15.25 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ISAKOVIĆ, 20.00 NOGOMET, TEKMA POKALA UEFA, POLFINALE, 0.20 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.00 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 2.40 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Veselica V krčmi Pri Žabi je že trno dugo nej veselica bila. Ja, takši časi so gratali, ka se prej več ne vejmo veseliti, več ne vejmo veseldja gor držati. - Vej pa tou je nikšno delo nej! Vej so pa na Goričkom vsigdar bile najboukše veselice. Tak smo se tanjali kak kakša nut povezana mumija, si je na glas zgučo Brnčkov Gusti. - Vej pa zato nega več trno dosta mladi Goričancov. Vej se pa vej, ka se je na veselicaj po kmični kiklaj godilo, si je na mlada lejta zbrodila Bunčova Rožika. -No, teta, kaj pa govorite? Saj se v Ljubljani tudi rojevajo otroci pa tam nimamo veselic, je nej vörvala svojim vüjam od Žabine čerke Manje padaškinja Violeta, ka je malo prišla poglednot naše brge. -Če bi samo eno našo veselico skouz dala, bi vejdla, od koga se guči, se njoj je smedjala Manja. Pa je rejč šla tadale pa je vse vekša vola bila, naj se nikšna veselica naredi. Pa kak je šega gé pa kak tou Goričanci vejo naprajti, so se nin najšle fude. Že malo po tejm je že ružo boben pa se je zglasila trompeta. Domanji moški so tak začnoli igrati, ka so se potplati sami od sebe začnoli plejsati. Goslarge so igrali pa li samo igrali, Žabina krčma pa je bila vse bole puna. Mladi pa stari, vsi so plesali pa se veselili. Ranč tak je bilou, kak na zapovejdani veselici. Moškim pa ženskam se je smedjalo srce, pojbom pa deklam so oči dobile tisto čüdno sveklino. Ranč tak Violeti tö pa pojbi, ka go je gledo eške bole. Niške je nej vido, gda pa kama sta sredi najbole divdje polke odišla tavö. Nin za tri mejsece je Manja v krčmej Pri Žabi vözglasila, ka je Violeta po veselici ostanola malo bole kusta. Pa je eške prajla, ka nin za devet mejsecov več nede kusta, liki de že mama. -Na, ste zdaj vidli, je tou komentejro Brnčkov Gusti. -Tej v Ljubljani nam vse taodpelajo. Te pa nej čüdo, ka je vse menje mlajšov na naši brgaj. Tisti mladi moški, ka je Violeto pelo tavö pa je samo tiüma ostano. Če pa bi ga človek dobro pogledno, bi vido, kak je tak malo rdeči grato. Miki MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!