Štev. 91 TAST, sobota 2. aprila I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tudi «b nedeljah la praznikih ab 5-, ab ponedeljkih ah 9. zjutraj. Faaamltiie Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih teb&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovimi ni, Dornbergu itd. Zastarele Itev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po t «t mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oada^jna vrsta £ 2. Mali oglasi po A stot. beseda, n«j-■uuoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In utoZljivo « Trstu. ===== CPINOST Glasilo političnega društva „Kdinosf< za Primorsko. V »dirnuti j* moIt NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na q»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Varovalna na nedeljsko ladanja „EDX>08TX" ataa«: z« o«lo lat« Kron 5*ao, aa pol leta Kron t-IO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgie Galatti 18 (Narodni daai) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista nEdinostu. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica = Giorgio Galatti štev. 18. — PoItno-hranllnlJnl raftin It. «41652. TELEFON SL 11-57. Polnilno droftoo „Edinost" g Trstu Podpisani odbor sklicuje] IZREDEN občni zbor na jutri 4. aprila 1910 ob lO. uri predpoludne v Sokolovo dvorano v N. Domu. Dnevni red s 1) Volitev odbora in pregledovalcev računov. 2) Slučajnosti. ODBOR Polit društva „Edinost-. BRZOJflUNE UESTI. Hrvatski sabor. ZAGREB 1. Na današnji seji sabora je zbornica takoj po rešitvi formalnosti prešla ■a dnevni red (debata o indemnitetnih predlogah). Čista stranka prava je ponovno poročevalca prekinila z mejklici. Vendar je predsednik vzdrževal mir. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 1. Neki tukajšnji list je prinesel poročilo, da se je ministerski predsednik Khuen-Hedervary sporazumel z Gezo Polonyi-jem. — Po tem sporazumu odstopi Polonyi v notranjem mest* od svoje kandidature, a vlada mu bo za to pomagala za mandat v Levaškem volilnem okraju. BUDIMPEŠTA 1. Mestni svet v De-brecinu, ki ga v njega treh volilnih okrajih zastopajo poslanci Justhove stranke, je poslal vladi pismo, v katerem izraža svoje obžalovanje in ogorčenje nad insulti prizadetimi ministerskemu predsedniku in poljedelskemu ministru ter zagotovlja ministerskega predsednika odkritosrčnega spoštovanja mesta. — Ministerski predsednik je odvrnil : Zahvalnostjo jemljem na znanje Vaše obžalovanje in Vaše ogorčenje in mi je v veliko zadoščenje, da pristno madjarsko mesto De-brecin obsoja insulte izvršene v zbornični dvorani. Kralj Peter v Topoli. BELIGRAD 1. Kralj Peter pojde v drugi polovici meseca aprila v Topolo, da prisostvuje posvećenju kapele, ki jo je dal sam zgraditi v spomin ustanovitelja dinastije Karagjorgjevičev. — Od tam se kralj poda na potovanje po notranjosti dežele. Preosnova ruske mornarice. LONDON 1. Tukajšnji listi poročajo iz Petrograda, da je rusko ministerstvo za državno obrambo izdelalo mornariški program za bodočih petnajst let. Za gradnjo novih ladij je določenih 70 mil. šterlingov (1750 mi!, kron). S to svoto zgradijo mej drugim štiri ogromne vojne ladije tipa Dread-nought. Ruski guverner umorjen. PETROGRAD 1. Zopet so pričeli teroristični atentati. Narsau, guverner pokrajine Oguslasko in njegov tajnik sta bila PODLISTEK. J. Runar. Brez cilja. Ni se zmenila za to, kar je bilo okrog nje; ne, hrepenela je po drugem, lepem, takem, kakor si je predstavljala tedaj, ko je poznala le eno pot. Ko je spoznala, da se je varala, je zastala, prestrašena do smrti in od tedaj je začela bolehati in bila je vedno bolna, tako bolna duša mladega človeka. Vendar si je opomogla in hitela za svojim, lepim, vzglednim. To je bilo hrepenenje bolne duše, hrepenenje brez konca... Od tedaj je ostal duši znak prevare, žalost nad spoznanjem in izkušnja je porodila misel. Pustila naj bi vse te lepe misli otroške dobe in se pustila omamiti od tega sveta. Tedaj bi te nedolžne, nežne misli oskrunila za vedno in že misel na to jej je! ubita s streli iz revolverja, ko sta se peljala v kočiji po mestu. — Morilec je pobegnil. Parnik UngaroiCroate ponesrečil. REKA 1. (Ogr. biro). Ravnateljstvo pa-roplovne družbe Ungaro-Croata* je prejelo brzojavno poročilo, da je parnik „Vertes" na potu v Brač ponesrečil pri otoku Unije. Nesreča se je pripetila ob 11 uri po noči. Med groznim viharjem je parnik zadel ob neko skalo in dobil luknjo. Veliko množino vode so izvlekli na sesalko. Na brzojavno prošnjo so iz Reke in Malega Lošinja odplule rešilne ladije, ki odvedejo poškodovani parnik v dok. Skoda je velika. Menelik ni umrl. RIM 1. Agenzia Štefani poroča iz Adis Abebe od danes: Vest o smrti cesarja Me-nelika je neutemeljena. Njegovo zdravstveno stanje je nespremenjeno. V deželi je mir. Cesarica Taitii si je prizadevala doseči sporazum z poglavarji Soa, vendar se ti odločno upirajo. Cesarska etijopijska vlada je pričela svojo akcijo previdno in odločno. Danes je bila vlada nad ozemljem Arasov in nad drugimi pokrajinami blizu Benadirske obale izročena Dedjas Nadu. Roosevelt v Kristijaniji. BEROLIN 1. „ Lokal-Anzeiger" poroča iz Kristijanije, da se delajo tamkaj velike priprave za vsprejem Roosevelta, ki pride tja dne 3. maja in se nastani v kraljevi palači. Roosevelt bo dne 5. maja predaval za Noblevo nagrado. Vseučilišče ga bo imenovalo doktorjem modroslovja. Aeroplan ponesrečil? PETROGRAD 1. Iz Sosnovic poročajo, da je v minoli noči biplan, v katerem sta bila aviatika Albert Muyot in major Reyking padel z višine 300 metrov, ker se je pokvaril motor. Oba aviatika sta se hudo poškodovala. PETROGRAD 1. Poročilo iz Sosnovic, da je ponesrečil neki biplan, je, kakor se je ugotovilo, izmišljeno. Mraz v Galiciji. LVOV 1. Po vsej Galiciji vlada že teden dnf neprestano občuten mraz in sneži. Potres. MESSINA 1. Od včeraj popoludne do danes zjutraj se je čutilo tukaj v presledkih od dveh do treh ur sedem potresnih sunkov, spremljanih od podzemskega bobnenja. — Potresni sunki so imeli dvakrat značaj močnih eksplozij. Potresni sunki so po noči provzročili nekoliko panike. — Škode ni bilo. Angleški parlament bo razpuščen. LONDON 1. Reuterjev biro poroča, da bo parlament meseca maja razpuščen. Bruhanje Etne. CATANIA 1. Etna bruha še vedno z vso silo. Lava prodira v ravnini Lisy v smeri na Cisterna Regina. — Zdi se, da je sedaj nevarnost za vas Borello odstranjena. _ Dunaj 1. Cesar je danes popoludne vsprejel v slovesni poslovni avdijenci dosedanjega poslanika Združenih držav Fran-cisa. Dunaj 1. Na današnjem žrebanju Ru-dolfovih sreček je glavni ;dobitek 30.000 K zadela ser. 1109 štev. 36, 6000 K je zadela ser. 3159 št. 26. Budimpešta 1. (Žrebanje Tisinih sreček), Glavni dobitek 180.000 K je zadela ser. 3142 št. 10, Dunaj 1. Mesarski pomočniki pričnejo baje te dni štrajkati. Štrajkalo bo 2700 mesarskih pomočnikov. Budimpešta 1. Japonski princ in prin-1 vam ne storimo ničesar! Seveda, človek ne cesinja Fušimi sta danes s spremstvom do- zna ob tej priliki, bi se li smejal ali jezil. — spela semkaj ,Muli" rekajo policaju „mezalunaker ima Zader 1. Trgovinski minister dr. Weis- pod vratom luninemu srpu podoben medeni kirehner, ki je dospel včeraj popol. v Rab,' ščit, ki znači v službi se nahajajočega pose je danes podal v Pakostane. j licaja. — Dunaj 1. Pol. Corresp." poroča iz Pa-j To je tužna slika tržaške „mularije", riza, da bo Tittoni bržkone imenovan posla-' ki uganja po ulicah svoje športe. — Ta nikom v Parizu. I mladina je popolnoma zanemarjana; rodi- Albany 1. V poslanski zbornici je bila telji se ne brigajo za svoje otroke in tako uložena resolucija, po kateri naj bi bile vse so popolnoma zapuščeni in nazadujejo tele-zavarovalne družbe izvzemši zavarovanja na sno in duševno. Polašča se te „mularije" brezmejna surovost ; proklinjajo, da je groza, trpinčijo živali (mačke, pse, osle), vandali-zem je njih glavno delo; kar jim prihaja pred oči uničujejo in razbijajo. To je pravi tip tržaške „mularije". Deklice niso nič manj poredne od dečkov; to kažejo dejstva. G. pisatelj vsklika: Kaj je vzrok tej zanemarjenosti ? Marsikaj je temu krivo. Karakteristične so tržaške razmere. Te so dvojne: 1. mizerija v družinskih krogih. 2. Nizki nivo omike prebivalstva. — Glede prvega, omenja g. pisatelj, zanemarjajo roditelji svoje otroke, ker odhajajo dan na dan na delo iz hiše prepustivŠi otroke brez šole njihovi usodi. Zaslužke potem roditelji zapijejo. „II Lavo-ratore" je rekel, da iznaša število teh roditeljev 30 do 50 odsto. Cele tedne pijejo in zapravljajo, dokler je kaj v žepu, dočim otroke — in to delajo tudi žene — zanemarjajo tako, da trpe lakoti. Največje veselje je takim roditeljem pijanstvo. — In to življenje podvržene oblastveni preiskavi. Beda in zaščita otrok v Primorju. Dopis iz Komna. Na Dunaju izhaja že čez leto dnij časopis : „Zeitschrift fiir Kinderschutz und Jugendfursorge". — V svoji 1. in 2. štev. letošnjega leta prinaša ta list uvaževanja vreden spis: Kinderelend und Kinderschutz im KOstenlande". Erwagungen und Vorschlage. Von Dr. Rudolf Freiherr v. Ri-naldini, k. k. Bezirksrichter im Oberlandes-gerichtsprlisidium Triest. Ker je ta spis, z ozirom na mladino Primorske jako zanimiv, hočemo se z njim nekako pobaviti. Gospod pisatelj se je vglobil v zgoraj (označeno zadačo in videti je, da je dobro i informiran o življenju in delovanju šoli že odrasle in tudi neodrasle mladine. Zdi se, . . I da si je g. pisatelj vzel kakor divizo spisu!je znak neomike. — Ta pa izvira iz tega, 'besede Schillerjeve v svojem Wallensteinu, I ker že, kakor otroci ali neredno ali pa sploh ;ki pravi: „Hab'ich des Menschen Kern erst ne obiskujejo šole G. pisatelj pravi, da je ' untersucht, so weiss ich auch sein Wollen \ v Trstu 22, do 24 tisoč solodolznih otrok, und sein Handeln" iki ne obiskujejo sole. Šolske oblastmje sicer Vglobimo se nekoliko v spis in poglej- j gledajo na to, da bi mladina obiskovala , kaj piše g. pisatelj o mladini pri- J šolo, a roditelji se za tojne zmenijo, kajti ' i oni menijo : Ce silite otroka v šolo, obla- imenuje g 1 čite jih, dajte jim obuvala, knjige, šolske Josip Simčič. mo, morski. i Mladino tržaško (v Trstu) imenuje g. . . - , . _ pisatelj „muli", kakor je to sploh običajno.' potrebščine, hrane itd. — Ako mestna ob-JMuli" je toliko, kakor „Gassenbuben". Mi čina magistrat, še toliko stori za to msti-Slovenci bi rekali: klateži. Pa „mulou je v.tucijo, nikdar jim to ne zadostuje, nemščini toliko, kakor „Maulesel. — V Trstu j (Zvršetek v prilogi k jutranjemu izdanju.) in njega okolici, je ta beseda sinonim za! _ „monellou. Izraz „mulo" ali „mula" pa ne j V znači pri nas zmirjalne ali zaničevalne be-! ' sede, ampak celo nasprotno, kajti Italijani' V očivid grozni nesreči, pri kater« je pravijo lepemu dečku : „che bel mulo" in ! zahteval zbesneli element narave troje člove-lepo razviti deklici: „che tocco de mula". — $kih življenj kot svoje žrtve, nas mora go-To je seveda v narečju izraženo in velja -tovo pretresti do srca tragična smrt, ki <*• toliko, kakor „junger Mensch" in „Madchen";s jo našli trije ljudje takrat, ko so jo naj-torej: „welch hubseher Mann" — vveleh; manje pričakovali in se je najmanje na-kraftiges Madchen". — Mi Slovenci bi re- j dejali. kali: „kako krasen mož, kako čvrsta mla- j Zadovoljno se smehljajoč, ker je morda napravil v Trstu dobro kupčijo, se je vračal Ivan Piuka v družbi svoje žene na svoj dom v Buje. Danes ga ni več, dočim leži denka". — G. pisatelj pravi, da je tržaška mladina že od 3. do 16. leta jako razposajena in se klati skoraj brezizjemno po tržaških ulicah. Razcapana le-ta mladina, razsaja po raznih, bolj skritih kotih tržaških in uganja njegova žena smrtnonevarno ranjena v bolnišnici. Vesel in zadovoljen se je vračal Rih;;rd , svoi'e burke! — Da bVta mladina šolo /SJ-lPsenner iz svoje vsakdanje službe. Vesel« hajala je izključeno. Večkrat — in to dan se je gotovo trenutka, ko bo zopet v dru-na dan — razsaja ta mularija" po .ulicah t in ne pušča na miru ljudi, živali in ničesar | kar jej prihaja pred oči. — Pozimi jej prihaja prav sneg, da pasante kepa. Ako ni ' tega, se lotuje kepati s kepami (kroglami) j iz zemlje, ila in blata. „Muli" imajo rajsko ! veselje na takem „delu" in huronskim kri-: kom in vikom dajajo duška svojemu veselju. i Največje veselje imajo, ako morejo kepati ' ženske, ki nosijo vodo. — Ako je to za- žbi svoje žene, svojih otročičev. In morda je v duhu že mislil kako iznenađenje napravi, kako ljubeznivo besedo poreče svoji ženi, pa žena njegova je morda že gledala skozi okno in kazala otročičema: Evo, vidita, tam prihaja papa, ki vama prinese bom-bončkov, če bodeta pridna. Ali, zadoščal je samo en sunek burje in žena je izgubila moža, dočim poprašujeta otroka zastonj očetu, katerega sta izgubila za vedno zbog j pazil bližajoči se policaj, takoj kriči oni onega nesrečnega sunka burje. mulo", ki ga je najprej zagledal: „La meza-! . Oba ona človeka sta nam nepoznana \luna muli" (pollune, muli) in takoj "se „muli" j Ptuja, nismo ju nikdar videli, nikdar še nič I------. . _ _/«—„ I čuli O njima, a nretresa traorediia teh dveh življenj. ozrejo po onem kraju, od koder prihaja po- čuli o njima, a ipak nas pretresa tragedija llicaj, pa vendar ne ustavljajo svojega po-! četja, ampak spoznavši starega znanca-poli-caja, kriče: „Sior Giovani", pojdite mimo, bila greh. Sama bo hitela za onimi vzvišenimi mislimi. In res, hitela je duša čisto sama dalje, toda ni se zavedla samote. Šele tam daleč, daleč zunaj se je zavedla, da je sama, zapuščena. Vse pusto in prazno je okoli nje in ko je pogledala nazaj, je videla tam v nerazločni daljavi one, za katere je mislila, da bodo hiteli z njo. Toda vsi so jo pustili in ostala je sama. Težko jej je jelo prihajati v tej samoti, toda privadila se je je. In jezna bi bila, če bi se jej hotel kdo pridružiti, zakaj izljubila je samoto. Navadila se je trpljenja, bilo jej je potrebno. Ni ostala duša v tej samoti, ampak hitela dalje, drvela brezumno v Še bolj samotno samoto, odkoder ni več videla nazaj onih, svojih nekdanjih prijateljic, namišljenih soduš. V svojem drvenju pa se je izmučila, da ni mogla dalje. Ni jej bilo prijetno počivati, zakaj nikjer ni videla svojega cilja, ni vedela, kje je in koliko je še do njega. Ne okrepča se v tem počitku. Vsa je otrpnila od utrujenosti in zaspala... In ko se je zbudila, se ni hotelo dalje. Premišljevala je počasi i si hotela narediti načrt, kako bi složno prišla do cilja. Tedaj pa je uvidela, da je hitela zastonj, nikamor. Nikjer ni bilo cilja, nikjer konca te mučne poti. Saj je hitela le za mislimi, nežnimi, čistimi mislimi otroške dobe. In kje je konec teh misli? Stresla se je nad spoznanjem, potrta in uničena je kar odre-venela. Strah jo je bilo sedaj te brezkončne samote. Toda na vrnitev ni smela misliti. Sprejeli bi jo gotovo nekateri z odprtimi rokami, toda ne bi mogla gledati veselja in se veseliti z njimi. Varali bi se tedaj oni nad njo. Za druge, zaničljive poglede pa bi se tako ne zmenila, ki bi govorili, da se je vrnila v njih sredo, ker je najlepše pri njih. Kjer ni globokih, lepih misli, kjer žive vsi tja v en dan, ni samote, ne stremljenja. Kjer so prazne, puste duše, naj bo ona, polna prevar, spoznanj, žalosti? Ne bi prenesla več tolike žalosti, ako bi se uničena vrnila tja, odkoder je hitela z lepimi vzgledi vsa hrepeneča. Sramovala bi se pred seboj, če bi sedaj živela tako med onimi, ki je ne razumejo in jo pomilujejo, zakaj ona je spoznala njih življenja in zastudilo se jej je. Drugega jej ne kaže, nego ostati vedno tu. A če nas pretrese tragična usoda drek nam popolnoma tujih bitij, mora nas pre- Tu bo počivala vedno in ostavi jo vsa bolest, opusti vsa hrepenenja, pozabi prevare in lepe misli. Te naj ostanejo same, kakor megle naj se vlačijo po teh samotnih potih in izgube bogve kje. Duša ostane izčrpana, prazna... Bratranec ni bil več zamišljen. Učil se ni nič in blodil po več dni okrog. Vsi sm* se bali zanj, za njegovo življenje. Sestričina je stregla bolnemu potrtemu očetu, ki je izgubil edinega sina, svoj ponos, vse veselje svoje. Mati pa je neprestano molila zanj, ki ni poznal Boga, izgubil vero, molila za prej tako pobožnega, vzglednega otroka. Jaz sem mu enkrat očitala, kakšne žalosti napravlja vsem; nisem se mogla vzdržati, kajti videla sem trpljenje nepriznane matere in varanega očeta. Tedaj je zapustit svoj dom in odšel... V daljnem kraju je nastopil službo pisarja in živel brezbrižno za svet in za-se. Obraz pa je bil izmučen, suh, izraz trd in mračen, nasledki duševnih bojev, ki so uničili njegovo življenje in življenje onih, ki so ga ljubili. 5 J (Zvršetek). Biran II. .EDINOST" št. 91. V Trstu, 2. aprila 1910 tresti tembolj enaka usoda moža, ki ga je j Trstu. Predno je bil pred dvema letoma ___"f__1 • • < I • 1_ " 1 ■ *-----—— — —c*/\rlM«vA«*i «r u i rtnm to hiirol Hnlrrn marsikdo izmed nas poznal, ki nam je bil blizo, ker je bil natega jezika, naše krvi, to je bil J o s i p Simčič, sodnik v Kopru. Vračajoč se iz Doline, kjer je imel uradno opravilo, je stopil na postajališču Monte Castiglione v usodepolni vlak. Njegov dobri znanec, neki tukajšnji poštni uradnik, potujoč z istim vlakom v tretjem osebnem vozu, ki je ostal nepoškodovan, ga je videl na postajališču in hoteč ga opozoriti, naj pristopi k njemu, je trkal na steklo voza. Ali nesrečni sodnik ga vsled močne burje ni slišal. Zato je vstopil v najbližji voz pod katerim so se četrt ure kasneje valjale mrtve in težko ranjene žrtve nezgode Zdi se, kakor da bi bila hotela nesrečna usoda baš tako, da mora končati tako zgo-ci3j in na tako tragičen način. Prijatelji in znanci, ki so imeli priliko občevati z njim zadnje dneve, pripovedujejo, da je bil v zadnjem času zelo pobit. Nekega prijatelja je vprašal, če je zavarovan na življenje. Ko mu je ta odgovoril, da je za manjšo vsoto, je Simčič rekel, daje on zavarovan za večjo svoto. Na opazko prijatelja, kako da mu pridejo take stvari na misel, ko vendar še imenovan sodnikom v Kopru, je bival dolgo let kakor jurist in askultant v Trstu, kjer ga je imel rad vsak. Tudi v Kopru je bil blagopokojnik zelo priljubljen kot sodnik. To pa ne samo med našim ljudstvom, marveč tudi med istimi Italijani, ki so ga spoštovali in cenili še posebno zato, ker se je vedno in odkrito priznaval za Slovenca. Ko se je v Kopru doznalo za njegovo smrt, je zavladala splošna potrtost. Stari, osiveli možki so jokali. — Gotovo je, da ni imel niti enega nasprotnika. Spadal je v vrsto onih mirnih, dobrih odkritih, plemenitih in za svoj stan skoraj preponižnih ljudi, do katerih Človek takoj po prvem srečanju čuti vročo simpatijo. Zato je bil povsod priljubljen. Tudi kakor sodnik se je odlikoval vsled svoje vestnosti, pridnosti in prisrčne uljudnosti. Kot sin revnih starišev je trpel mnogo ctrijskih pomanjkanja. Sedaj, ko je po dolgem trudu "od nekdaj nje karakteristikon' ta, dajeoma- so delali delavci celi dan, da bi spravili stroj na svoje mesto. Dosedaj se to še ni posrečilo. Pri mrtvih. Vsi trije smrtno ponesrečeni leže na mrtvaškem odru v bolnišnici v Miljah. Simčič ima samo en udarec na glavi, zlomljeno desno roko. Piuka je dobil udarec v sence, ki je pa zadoščal, da je nastopila v istem hipu smrt. Naravnost strašno pa je razmesarjen Psenner. Glavo mu je stisnilo med dva tramova. Morali so še le prežagatien tram, da so mu oprostili glavo. Njegovi so možgani, ki so razkropljeni po tleh pod drugim vozom! _ Sodba Nemca o politiki avstrijskih Nemcev. V „Information" se bavi neki člen u-stavovernega veleposestva" s priliko av-Nemcev, o kateri pravi, da je bil f ----J ----- ' ■ ' —*----------» --- ---------I - O--- *-----J ni nikake nevarnosti, da bi umrl. mu je,popoldne v Kopru, odvrnil, da bi se mu utegnilo kaj zgoditi na železnici! Tudi v Dolini je bil oni dan nekako vse drugačen, kakor druge dneve, kakor da bi bil slutil nesrečo, ki se ::iu približuje. Vest o tragičnem koncu g. S čiča je potrla vse njegove mnogobrojne znance v dosegel svoj cilj, ko si je nameraval ustanoviti tudi družinsko srečo, ga je doletela tako tragična smrt. Bil je star 32 let, rojen je bil v Barbani na Brdih. Pogreb pokojnika se bo vršil danes Ob dveh popoldne odvedejo truplo s posebnim vlakom iz Milj v Koper. V Kopru se bo vršil ob dveh in pol sprevod iz postaje v mesto, kjer bo truplo blagoslovljeno v cerkvi. Potem pojde sprevod zopet nazaj proti pokopališču. Bodi mu zemljica lahka! V Železniška nesreča pri Miljah. t Kdo je kriv nesreče ? j Mrtvi. Pri vsaki nesreči se išče krivce in umeje i Poleg sodnika Simčiča (vidi našo to-se, da se išče tudi pri nesreči, ki se je do- i zadevno posebno vest) sta ostala mrtva na godila predvčerajšnim popoludne na istrski j mestu nesreče : lokalni železnici pri Miljah. Vendar bi bilo j Ivan Piuka, 40 let star, trgovec z Buj. škoda, zgubljati in tratiti čas z iskanjem Ž njim je bila tudi njegova žena, ki je tudi neposrednih krivcev. Ne moremo tu kriviti nevarno ranjena in leži v bolnišnici v Kopru, posameznikov. Gotovo uradnik, ki je odločil, j Rihard Psenner, 26 let star uradnik da ima vlak oditi, ni mislil na to, da prov- ■ parobrodne družbe „Ragusea" stanujoč v zroči s tem smrt treh ljudi]. Kriviti tu ne1 Miljah. Ta je zapustil ženo in dva mala moremo posameznikov, kriviti pa moramo • otroka. Pogreb tega slednjega se bo vršil jutri ob 4. popoludne v Miljah. Težko ranjeni. Težko ranjeni so: 1. Anton Zornada, 39 let star, redar pridodan inspektoratu v novi Fran Josipovi luki pri Sv. Andreju. 2. Ivan Graber, 34 let star iz Roča, težak, oženjen, oče treh otrok, stanujoč na V rdeli št. 514. 3. Ivan Kolenc, godec, star 38 let iz Trsta, stanujoč v ulici Sanita št. 10. 4. Antonija Piuka žena goriimenovanega sistem, ki vlada pri upravi naših železnic in še posebno pri lokalni železnici Trst-Poreč. Rekli smo že včeraj, da bi trebalo pozvati na odgovor v prvi vrsti one, ki so krivi, da se je zgradilo to železnico tako, kakorŠna je. Železnico se je speljalo kakor nalašč po krajih, kjer je najhujša burja, tako, da imajo korist od te proge edino-le obrežna italijanska mesta zapadne Istre. Neki slovenski župan je v rekurzu, ki ga je napravil na ministerstvo proti dokladi, ki jo je deželni odbor naložil občinam za plačevanje te železnice, povdarjal, da so gospodje Italijani železnico namenoma speljali ob morski obali, da bi jo imela italijanska vojska čim bliže, ko se izkrca. Ne bi omenjali to, ko ne bi hotel včerajšni „Indipendente" tudi nesrečo izkoriščati za svoje narodno-strankarske namene. Kakor že rečeno, smo omenili že včeraj, da bi trebalo postaviti na zatožno klop pred vsem one, ki so provzročili to najbolj neumno železnico na svetu, a pri tem nam ni prišlo niti od daleč na misel, da bi izrabljali to nesrečo v nacijonalno-politiške svrhe, da-si bi morali iskati te krivce ravno v taboru „Indipendenti-ja". Pred veličanstvom smrti in v očigled tolike nesreče v naših srcih ni mesta za drugo, ko za človeško sočutje. Prepuščamo pa drage volje „Indipendentu" ulogo hijene, ki išče svojega plena ob odprtih grobovih. Vendar pa ne moremo molčati o sistemu, ki vlada pri upravi državnih železnic v obče, a še posebno, kakor že omenjeno, pri progi Trst—Poreč. Ta sistem označa najbolje okolnost, da so potrebovali eno celo uro in pol, preje ko so sestavili pomožni vlak! Najlepše pa je pri vsem tem to, da niso imeli niti enega reservnega ozkotirnega stroja. Morali so torej sestaviti vlak iz normalnotirnih voz z normalnotirnim strojem. Sreča je, da vodi do tovarne olja v Žaveljski dolini normalni tir. Tako je bilo vendarle mogoče sestaviti vlak, ki je pa mogel iti le do tovarne olja v Zavijah. Tu je bilo treba preložiti na vozove vse za rešilno akcijo namenjene predmete. Seveda so se morale prenesti tudi vse one osebe, ki so se nahajale v pomožnem vlaku. Računajmo samo, koliko časa se je zgubilo na ta način! Mesto da bi bil pomožni vlak na licu mesta že ob 4.30, je bil tam komaj ob 6. uri! Zdaj si pa mislimo : Smrtnonevarno ranjeni ljudje so morali čakati celi dve uri in en četrt v največji burji in mrazu na pomoč I To pa v ne-posrednji bližini velikega mesta ! A zakaj to ? Ker železnica ni imela na razpolago niti potrebnega materijala za sestavo enega pomožnega vlaka! In če je bilo nazadnje mogoče sestaviti ta vlak, gre za to zahvala edino-le slučaju, da je bila v Zavijah pred dvema letoma zgrajena tovarna olja, do katere vodi normalni tir, ki je bil zgrajen Šele lansko leto, baš zbog te tovarne. — Ko bi se bila torej kaka nesreča zgodila pred dvema letoma, bi iz Trsta sploh ne bilo mogoče poslati pomožnega vlaka na mesto nesreče. Mislimo, da bi bilo povsod drugje na svetu nemogoče kaj podobnega. * » * vrana, stara 40 let. 5. Terezija Toskan žena Antona iz Dekani, stara 32 let. 6. Ana Hrvatin hči Josipa iz Loparja h. št. 37 (občina Marezige) stara 23 let. Lahko ranjeni. 1. Grohar Evfemija iz Reke. 2. Marija ud. Zaccarija, gostilničarka v Miljah. 3. Antonija Krevatin, kmetica iz Gornjih Škofij. Vsi gori omenjeni so v bolnišnici v Kopru (in ne, kakor včeraj rečeno v Gorici.) Poleg tega smo doznali še o sledečih ranjenih: 1. Fran Rakovšek, solicitator odvetnika dr. Černeta v Kopru. 2. Vladko Valentič, zapisnikar pokojnega sodnika Simčiča, sin nadučitelja, dež. poslanca Valentiča. Oba ta dva sta se nahajala v istem vozu, kakor pok. Simčič. Prvi je težko, vendar ne nevarno, a drugi le lahko ranjen. Upokojenemu meščansk. učitelju Boninu iz Trsta, ki je sedaj lastnik kinematografa v Kopru, so odtrgani vsi prsti ene roke. Poleg teh je še okoli 15 drugih lahko ranjenih, ki se pa niso prijavili. Na kraju nesreče. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija iz Kopra. Prihajalo pa je tja tudi sicer celi dan vse polno radovednežev iz Trsta, in bližnjih vasi, Simčič in oba druga smrtno ponesrečena so bili v drugem vozu, ki je popolnoma razbit. Sunek je moral biti naravnost strašen, ker voz je bil postavljen popolnoma na glavo in razbit je tako, da ni ostalo drugo, ko pod, pod katerim se nahajajo cele luže krvi in človeških možgan. Pogled naravnost strašen in srce pretresujoč! Pravo čudo je, da je ostal v vozu sploh kdo živ! Stroj je premaknjen samo s tira, a je ostal na progi. Tudi prvi voz (službeni) je ostal na progi. Tretji voz je postavljen skoro na glavo. Potniki, ki so bili v tem vozu, so razbili steklo enega okna in zlezli spodaj ven. A pri tem so morali gaziti do kolen po blatu. Če pomislimo pri tem še na strašno buijo, ki je vladala, si lahko predstavimo malo približno razpoloženje, v katerem so se nahajali nesrečni potniki, ki so bili poleg vsega tega po večini tudi ranjeni. Sreča v nesreči je še, da se je vse to zgodilo po dnevi! Noč bi bila zahtevala gotovo Še več žrtev. Ostali vozovi so na pol nagnjeni in podprti. Včeraj ho vala med „državniško" in „narodno". Tudi sedaj omahuje taktika Nemcev med temi dvemi tečaji. Mnogi Nemci si žele iz-venparlamentariškega medvladja, češ, da bi s tem prišla zopet nemška birokracija do moči. Danes, v dobi demokracije, je to nesmiselno — pravi pisec in nadaljuje, da je zato tudi nesmisel, ako bi se hotelo s po-kopanjem ustave izključiti slovanske skupine od vlasti. Istotako neverjetno je, da bi Nemci z obstrukcijo v deželnem zboru češkem mogli izsiliti po njih zaželjene narodno zaokrože-nje dežele. Narodni dogovori se ne sklepajo v vojevitem razpoloženju, ampak zahtevajo mirne atmosfere. Će bodo Nemci nadalje obsojali češki deželni zbor v obnemoglost in s tem svojim lastnim korporacijam odte-zali subvencije, izzovejo le upraven škandal, ki mora slednjič prisiliti vlado, da poseže vmes. Saniranje deželnih financ po državnem oktroa pa bi pomenjalo nevaren prejudic. Nemci ne bi smeli radi navadnega interesa dovoljevati skokov z ravne poti ustave. Kakor utis bi napravili, ako bi Nemci v Pragi odrekali vsako davščino, a na Dunaju da bi se navduševali za nove davke?! Od novih^užitninskih bi padel izključno na njih. Na Češkem pa se bodo morale nemške stranke v prvi vrsti boriti proti socijalni demokraciji. Kako pa naj se bodo borili, ako jim bodo socijalni demokratje mogli očitati, da njihove trofeje od zmage nad Čehi so — novi davki in pa preprečenje volilne reforme v češki dež. zbor ? ! Proti takim argumentom bo razpaljen furor teuto-nicus težko mogel vspevati. Nemški politik zaključuje: Nemška politika ni danes ne državniška ne narodna, marveč postaja naravnost — neumljiva!! K „Slovencev!" gonji proti „Zvezi južnih Slovanov. „Kroatische Korrespondenz" prinaša izjavo predsedstva te zveze, priob-čene že tudi v našem listu, s katero je pojašnjeno, da je bila vsa gonja popolnoma neopravičena, ter dostavlja: Prinašamo to izjavo zato, kar so se o seji „Zveze" svoj čas širila neresnična poročila, ki so glasilu „Slovenskega kluba" „Slovencu" dala povoda, da je na podlagi krivih in tendencijozniti informacij nastopil — kakor je sedaj razvidno — s povsem neopravičenimi očitanji". Tako sodijo vsi objektivni in trezni ljudje, le „Slovenec" trdi s trdovratnostjo nepoboljšljivega grešnika, da je zmagala njegova — laž! Dnevne novice. Amnestija na Turškem. — Povodom proslave rojstnega dne proroka Mohameda je sultan pomilostil več političnih zločincev, med katerimi se nahajajo tudi polkovnik ibrahim-beg, general Mustava-paša in orož-niški polkovnik Refik-beg. Abesinski kralj Menelik ni umrl, (glej brzojavno vest), kakor je 30. t. m. poročala pariška Ag. Havas. Kralj Menelik se je rodil leta 1840. Na prestol je prišel po dolgih bojih s kraljem Teodorom leta 1863 in polagoma osvojil vso Abesinjo. Leta 1883 se je oženil s Tajtu. Leta 1889 se je dal kronati kakor cesar Etijopije in si ustvaril dobro organizirano armado. Ko so hoteli Italijani po zavzetju Eritreje napasti tudi Abesinijo, jih je Menelik sijajno premagal v bitki pri Adui leta 1896. Italijani in njihov general Baratieri so bili pošteno nabiti in so morali bežati kakor zajci pred puškami abesinskih črncev. Od tedaj je bila zagotovljena neodvisnost Abe-sinije. Menelik se je lotil politične in gospodarske organizacije svoje države in dosegel tudi vspehov. Lani je obolel, vsled česar je vodila vlado Tajtu zelo avtokratično, kar je provzročilo večkrat nemire. Mladi prestolonaslednik Lidž Žease ima še le 12 let in zasede očetov prestol menda brez vsacih zaprek. Vspeh Slovanov v Ameriki. Amerikanske Slovane so doslej šteli pri ljudskem štetju vedno med „Avstrijce" ali Madjare, tako, da se nikdar ni vedelo, koliko duš šteje vsaka posamična slovanska narodnost. Letos, ko se zopet vrši ljudsko štetje, bo to drugače. Deputacija, sestoječa iz zastopnikov vseh v Ameriki bivajočih narodnosti, se je podala k predsedniku Taftu, k ravnatelju urada za ljudsko štetje Durandu in drugim kompetentnim faktorjem ter jim natančno razložila želje Slovanov glede ljudskega štetja, naj se namreč Slovane šteje po narodnosti in ne, kakor doslej, po državnem podaništvu. Durand se je sprva branil in hotel, da ostane vse pri starem, a deputacija mu je krepko izpodbila vse njegove pomisleke- Deputacija je obiskala tudi razne člene senata in parlamenta ter jim razložila vso stvar, ki je slednjič prišla pred senat. Dne 14. marca je bil v senatu soglasno vsprejet predlog; naj se pri ljudskem štetju Slovane registrira pod njihovim posebnim imenom. Ta predlog pride še v poslansko zbornico, kjer bo z vso gotovostjo vsprejet, nakar poda tudi predsednik svoj podpis. Ta vspeh amerikanskih Slovanov dokazuje, da njihova narodna zavednost ni še izumrla, da se tudi v daljni tujini čutijo Slovane in ne Avstrijce, za kakoršne so figurirali dosedaj. Nemcem in Madjarom to seveda ne bo prav, a njihov srd Slovane presneto malo briga. Ha11eyevo repatico so videli v Žepčah v Bosni s prostim očesom in sicer ob 6 uri 4 min. zvečer. Domače vesti. Zakaj vedno zadnji ? ! Pišejo nam : Prejel sem od vojaške oblasti (poveljstva dopolnilnega okraja) pozivnico na vojaške vaje. Tekst na pozivnici je trojezičen : nemški, italijanski in hrvatski. Naš jezik je torej na zadnjem mestu, da-si sem iz političnega okraja v Istri, ki je skoraj izključno hrvatski in slovenski. Zakaj smo mi vedno zadnji — kateri razlogi govore, da je naš jezik na zadnjem mestu ? Že vem: glede nemščine je odločilna okolnost, da je to armadni jezik! Tudi o tem bi se dalo razpravljati, ako uvažujemo, da živimo v državi, v kateri tvorijo Nemci le manjšino prebivalstva. Ali tako je : oni so pozvani za gospodstvo, rojeni za privilegije in predestinirani za vlogo herrn-volka. Radoveden sem pa, kakov razlog bi kompetentni faktorji — če bi hoteli odgovarjati na pritožbe zopostavljenih narodov — naveli v opravičenje prakse, da je v našem po veliki večini slovanskem Primorju vedno italijanski jezik pred našim ? ! So-li Italijani po svojem številu važneji za državo nego mi ? Ali pa morda celo po svoji politični kvaliteti : po svoji zvestobi in udanosti do drijave, ali morda po svojem navdušenju za avstrijsko armado ? ! Morda po izbornosti Italijanov kakor avstrijskih vojakov ?! Proti vsem tem domnevanjem govori zgodovina in govore vse izkušnje iz sedanjosti: govore reke prelite slovanske krvi na bojnih poljanah Italije. In vendar so avstrijski Italijani v vsakem pogledu favorizirani. Tudi vzroki temu so znani. Ni jih iskati v razsodnosti, ne pri zdravi pameti, ne pri logiki, ne v zdravem egoizmu, ampak jedino le v tisti stari avstrijski tradiciji, ki se od zadovoljenja slovanskih državljanov boji nevarnosti za državo! Je sicer to pojasnilo goli nesmisel, zmota vseh zmot, ali drži kakor pribito že od davnine, do današnjih dni kakor pribito !! Evo vam razloga, zakaj smo mi in naš jezik vedno na zadnjem mestu ! Masaryk, njegov svetovni in življenjski nazor je temu predavanju, ki se vrši danes ob 8 uri zvečer v veliki dvorani N. D. O., ul. Lavatoio 1. 1. nad. Učenec Masarykov, Radovan Krivic, ki je že opetovano govoril pred najizbranejšo publiko o idejalih svojega mojstra, kakor jih je čul iz njega ust, pozvan je iz Ljubljane, da i nam postavi v jasno luč idejni svet moža, kojega časti ves kulturni svet kot največjega sodobnega slovenskega znanstvenika ki pa je bil ravno zbog svoje ljubavi do resnice in pravice že neštokrat pre-ganjen. nV znamenju Masaryka"" je bojni klic slov. mladine, zato ga i mi spoznajmo ! Vsi k predavanju ! Občni zbor podružnice sv. C. in M. v Rocolu se je vršil letos v gostilni „Gospodarskega društva" ob številni udeležbi Rocolčanov in Tržačanov. Predsednik gosp. Volk je otvoril zborovanje, pojasnil namen in koristi šolske družbe sv. C. in M. in še posebej rocolske podružnice. Ta podružnica, ustanovljena lanskega leta, je razvila takoj v začetku svojega obstanka živahno delovanje, kar dokazuje o zanimanju Rocolčanov za šolsko družbo. To zopet sledi iz žalostnega dejstva, da jim nedostaje šole ter morajo svojo mladino pošiljati ali na Kati-naro ali k sv. Jakobu ; ker so pa te šole itak že prenapolnjene, ne preostaje starišem drugega, nego posluževati se italjanskih zavodov, kjer se naša mladina potujčuje. Da se temu nedostatku odpomore čim prej, stavila si je podružnica nalogo, delovati na to, da dobi Rocol slovensko šolo, ter v ta namen tudi nabirati prispevke in radodarne doneske. V tem smislu je tudi dosedanji odbor deloval. Tajnica g.ca M. Plapeijeva je v zbranih besedah povdarjala, kako napenjajo naši sovražniki vse sile, da bi potujčili našo deco. Proti temu se branimo mi s pomočjo naše šolske družbe, ki ustanovija v ogroženih krajih slovenske šole in otroške vrtce. V Trstu, 2. aprila 1910. „EDINOST" št. 91. Stran III in ravno letos praznuje naša prekoristna šolska družba svoje petindvajsetletno delovanje : v tej dobi je na tisoče otrok rešila, da se niso navzeli tujega, nam sovražnega duha. Vzhičenimi izrazi se je najto spominjala največjega rodoljuba in mecena šolske družbe, pok. Fr. Kotnika, ki je svoje premoženje žrtvoval v korist slovenske mladine. — Pozvala je navzoče, naj v čim večjem številu pristopijo podružnici in jo podpirajo po svojih močeh, da dobimo enkrat tudi v tem zanemarjeni okraju svojo šolo. Blagajnik g. A. Lah je poročal, da je imela podružnica 64 udov. Nabiralo se je pridno a največ so donesli kamenčki za šolo (po 20 st.). Posebna zasluga gre za to družini Volk, ki je prevzela razprodajo istih ter to tudi kaj pridno vršila ne samo v domačem kraju, ampak tudi na veselicah v vsej okolici. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik : Rado Lah, namestnica Kristina Ger-dol, tajnik : V. Sahar, namestnica Malvina Piaper, blagajnik: M. .Sever, namestnica Justina Lah. Odborniki: St. Volk, Fr. Štraus, Fr. Kobal, odbornice: L. Volk, M. Kobal, I. Lah. Med slučajnostmi je g.ca M. Plaperjeva pojasnila namen obrambenega sklada in pozvala navzoče, naj se tudi v Rocolu zbere 40 oseb, ki pristopijo z enim deležem k istemu. K temu je dala sama dober vzgled s tem, da je položila dar 5 K, nakar se je takoj priglasilo še 30 drugih. S tem je storil tudi ta toli zanemarjeni Rocol korak naprej. Dramimo se, dramimo, toda le polagoma, prepočasi. Da bi mogel dobiti Rocol v doglednem času slovensko šolo, ne bilo bi tako nevarno za ta okraj; toda samo da ne bo prepozno, ker Lega že steguje svoje kremlje tudi po tem slov. delu okolice, in morda ne bo dolgo, ko nas „osreči" s svojim otroškim vrtcem. Potem nam Bog pomagaj! Vojaški nabor. Včeraj je bilo pozvanih k naboru 101 novincev nedomačinov, od katerih se jih je odzvalo 81. Potrjenih je bilo 19. od teh 2 za mornarico. Enega so poslali v bolnišnico v svrho preiskave vida. Tržaško vojaško veteransko društvo. Tržaško vojaško veteransko društvo, ki si je postavilo nalogo uvajanja strelne zabave, priredi z dovoljenjem c. in kr. vojnega ministerstva ter c. kr. minister-stva za deželno brambo streljanje v tarčo z vojaško repetirko na vojaškem streljišču v Bazovici in to v nedeljo dne 3. aprila, 1. maja. 5. junija, 3. julija, 7. avgusta in 4. septembra pri lepem vremenu od 1. do 7. ure popoludne. Repetirke in streljivo so na razpolago. Ena serija 5 strelov stane za člene 40 stot. za goste 70 stot. Tistemu, ki bo ob tej priliki dobro streljal, se bo to upoštevalo pri splošnem tekmovalnem sireljanju. Kakor predvaja za streljanje s krogljami streljalo se bo vsake sobote od 8. ure naprej v restavraciji „Laudon" (v ulici Stadion -št. 10) s kapicami. — Gostje dobro došli! Burja. Predvčerajšnjem je burja dosegla nenavaden rekord. Od 2—3 popoldne je hitrost vetra znašala 112 km. na uro, pozneje je padla na 100 km. na uro. Pri tem pa so poedini sunki burje ob 3. in ob 6. popoldne dosegli hitrost 131 km. na uro. Včeraj zjutraj je hitrost burje okolu 6. ure znašala 67 km. Po dnevu je ob vedrem nebu pripekajoče solnce znižald še bolj njeno hitrost. Atmosfera se bliža ravnotežju in kmalu ne bo po nastali kataklizmi nikakega sledu. Tržaška mala kronika. Aretacija goljufivega izseljenskega agenta. Vsled ovadbe petorice ruskih izseljencev, potujočih preko Trsta je bil predvčerajšnjem v izseljenskem domu aretiran Mihajl Copko No vik star 21 let, šolski učitelj in izseljenski agent iz Bieske na Ruskem. Rekli so Rusi, da si je Novik dal na Ruskem izročiti od vsakega od njih znesek 175 rubljev za vožnjo v Kanado. To se je zgodilo pred tremi tedni. Pred odhodom so izročili No viku zopet po 12 rubljev za vožnjo od svojega kraja do gališke meje. Tu v Brodu jim je Novik rekel, naj se obrnejo do agenta Kappeller, ki da jim preskrbi vozni list do Amerike. Ta-le agent pa je emigrante opozoril, da ni Novik ničesar plačal za njih in jim ni preostajalo druzega, nego odpotovati na lastne stroške do Trsta. Traili so tudi, da je Novik na isti način opeharil tudi dva druga Rusa, ki sta se pa potem rajše vrnila domov. — Pri aretirancu so našli' menice za 465 rubljev in za 126 dolarjev ter mal znesek denarja. On taji trdovratno vse. Gluhonemec okraden. Težak Anton Speranza, star 28 let iz Trsta, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Pondares, je bil včeraj aretiran, ker je vkradel srebrno uro in verižico gluhonememu krošnjarju Antonu Pirnat iz Zagorice. Pri njem so našli vkra-tlene reči. Naši dobri prijatelji. Lesni trgovec g. Fran Hladnik je minoli september imel nesrečno misel, da je izročil brivcu Mariju Capanna, staremu 32 let, iz Pesare na Italijanskem, znesek 450 K, da bi ga zanj deponiral pri tukajšnji „Banca popolare". — Capanna pa je vložil le 300 K, dočim si je ostali znesek pridržal. Včeraj je prišel trgovec goljufiji na sled in je dal aretirati re-gnikola. Koledar in vreme. — Danes: Frančišek Pavi. ap. — Jutri: 1. povelik, (bela) nedelja. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne 8' Cels. — Vreme včeraj: jasno, burja. Vremenska napoved za '^Primorsko:, Semterja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura hladna. •_ Naše gledališče. Kdor je videl narodno igro s petjem in godbo „OESETEGA BRATA" 5 g ' pred sedmimi leti v gledišču „Fenice", in predlanskim na našem odru v „Narodnem domu", so mu gotovo ostali v spominu vsi oni lepi prizori, ono lepo petje in godba ki jo vsebuje „Deseti brat" ; in kdor ga je videl enkrat, si ga gotovo želi še drugič in tretjič in še večkrat, kajti „Deseti brat" je ena najlepših narodnih iger, ki se jo človek nikoli ne naveliča. Pri igri sodeluje „Šentjakobska čitalnica" s svojim pevskim zborom in društvenim orkestrom. Iz Ljubljane pa prideta g. Verovšek (Kvjavelj in g. Grom (Kvas), torej bo nekaj izrednega in naj nihče ne zamudi te prilike. V ponedeljek 4. aprila pa se bojo uprizorili še enkrat in zadnjikrat veleza-bavni „PROSTOZIDARJI", v katerih nastopita tudi oba gosta g. Verovšek in g. Grom iz Ljubljane. Sezona se bliža koncu ; le malo predstav bomo še imeli priliko videti na našem odru, zato naj se vsak potrudi in uživa, dokler je še prilika. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes prične tu pomladanska operna sezona s Puccini-jevo opero „B o he m e". FENICE: Sinočnja predstava Straussove operete „Valčkov čar" je dobro uspela, v pevskem oziru boljše nego „Ločena žena". Ulogo lajtnanta Niki je izvrstno rešil g. Ma-rinsky, ki razpolaga s dobrim operetnim tenorjem. Na koncu prvega dejanja mu je bil podarjen velik lovorjev venec. Zelo aplavdirana je bila tudi g.a Biacco v ulogi Helene, ki je imenitna pevska moč in je s svojim krasnim glasom, mnogo pripomogla k včerajšnjemu vspehu. Ni treba povdarjati, da je žela vedno živahna in simpatična Mila Theren v ulogi Franzi prave triumfe. Danes četrtič Fallova „Ločena žena". Društvene vesti. Podružnica družbe sv. C. in M. v Skednju ponovi na splošno zahtevanje gledališko predstavo „Cigani" v nedeljo dne 3. aprila v dvorani g. Miklavca (Kačun) pri Sv. M. Magd. Spodnji. Začetek ob 4 in pol pop. — Predstava se vrši ob vsakem vremenu. Ženski oddelek telovadnega društva „Sokol" v Trstu. Danes zvečer ob 9. uri se vrši v društveni telovadnici plesni venček, čegar čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Plesovodja brat prof. I. Umek. Kdor ni vdobil vabila, naj se tem potom smatra povabljenim. Na zdar ! Sokoliće. Glasbeno društvo „Trst" vabi vse gg. člane, da se prav gotovo udeleže današnjega važnega sestanka v društvenih prostorih. ODBOR. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v d a n e s 2. aprila od 9.—12. ure. Kredenčna omara z marmorjem, divan tapeciran z galerijo, jedilna miza, omare za knjige, ura za reguliranje z uteži, stolice in fotelji, nočne omarice, chiffonier, umivalniki z marmorjem, z ogledalom za eno osebo, pisalna miza, slike, trofej z orožjem, kitajske vaze, igralna mizica, pisalni stroji, železna blagajna št. 3, decimalka, etagers, stiskalnica za pisma. Od 3.-6. pop. Velika množina vrvi, posode za olje „Samtoral", čopiči, lonci, manometer, densameter, diagram, multiplica-tor, zobotrebci, ščetke, žveplenke, platnene srajce, nogavice za gospode in ženske, klobuki za gospode, mrežice. Gostilna Al Belvedere ul. Belvedere št. 37 '.v. toči najboljša telo In trna «lp. ta &na dalm. vlfliL Domača k ohišja, gorka in mrzla jedila vedno na GENE ZMERNE - razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilan obisk m priporoča Vekostao Sebek. Odlikovana pekarna in slaščičarna ~ s zlato kolajno in krlžecn nt ine>dui obrtni r.izUtrl ▼ Londona 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Mirarnar 9 oŠ;rrau triknt ni 8an SY2Ž kruh. Frodajalnica 'e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškoti posebno za čaj ; ima razne fina v na in liker!*.' v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kro-ante itd., kakor tudi v«ake pr« J«nete za *p>či. —lina tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov pa najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se .ia obilen obisk z odličnim apnSvivaaje a Vinico 3&erk- k*\ m TA I'il^lilOI^I0^ Velika klobučarna G. Dopliclter Klobuki iz klobučevine prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. e Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni na trga pred Narodnim domom it. 1 (vogal ulice Ghega) je na razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. Aitl Spnmanto, RefoŠk, zagrebški Po-linkovao in 8okol. - Po&ebce vrste: Boso po najzmernejših cenah. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Klelnmayr i Fed. Bamberg, knjigarna y Ljubljani. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica detla Stazione Stev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveie —— Dreherjevo pivo. Odvetnik Pr. Igo Jane naznanja, da je odprl v Postojni svojo pisarno. Sta-uaj-aofi :: Prva najstarejša :: Mirodilnica v sv. Ivanu pri Trstu priporoča svojo veliko zalogo barv, čopi-dičev, firnežev, zamalkov in gumija za cepljenje ; žvepla in modre galice, vitriola, živinskega redilnega pragka in živinski pra-5ek za tek. Bogata zaloga Sip in cementa portland itd. Ivan Camauli. »edPeSeSOESeSOOOeSeSii Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa jfJristifle gnalco - Crst nlioa S&n Servolo štev. 2 Telefon 21-42. Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne! August Štula.r Trst Via delle Poste št 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : izvršuje vsakovrstne obleke: najnovejše mode